GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 28. oktober 1967 — LETO III. — ŠT. 16 (56) — Cena 30 par (30 S-din) — Poštnina plačana v gotovini. 8. OKTOBER PRAZNIK OBČINE VELENJE 8. oktober 1941. šestindvajset let je že od tega... 8. oktober 1941. Toda za nas in še za naše rodove bo ostal v živem spominu... 8. oktober 1941. Dan, ki je z velikimi črkami zapisan v zgodovino našega naroda ... 8. oktober 1941. šoštanj, takrat gnezdo številnih okupatorjevih privržencev ... 8. oktober 1941. Mesto v katerem je Komunistična partija imela močno razpredeno mrežo ... 8. oktober 1941. Partizani so napadli prvo mesto v Sloveniji. To je bil šoštanj... šaleška dolina ni čakala. Na pest je udarila pest, pest ljudi, ki so hoteli živeti v miru in svobodi. Tisti, ki so prvi zverinsko udarili, niso pričakovali tako hitrega in učinkovitega odpora. Niso pričakovali, da bodo že po nekaj mesecih okupacije doživeli poraz. Izgubo, ki je niso mogli preboleti in ponižanje zmagovalca, ki je napredoval z nezadržno naglico. Od 4. do 6. avgusta 1941 so se zbrale na Grmadi nad Plešivcem tri partizanske čete. To so bile — Savinjska, Revirska in Pohorska četa,. Zbralo se je 50 borcev, ki so ustanovili I. štajerski bataljon pod vodstvom Jože Letonje-Kmeta. V času narodnoosvobodilne borbe so partizani šestkrat napadli mesto šoštanj. Najpomembnejši pa je bil 8. OKTOBRA JE PRAZNIK OBČINE VELENJE Osrednja prireditev bo v nedeljo, 8. oktobra v Belih vodah vabimo vse občane na prireditve • NEDELJA, 8. OKTOBRA ob 9. uri: otvoritev ceste do Belih vod ob 10. uri: slavnostna seja splošnega zbora občine Velenje in podelitev Kajuhovih nagrad ob 11. uri: kulturni program in odkritje spomenika narodnemu heroju in partizanskemu pesniku Karlu Destovniku — Kajuhu. Zatem bo rajanje. Igral bo ansambel Slavka Štajnerja iz Žalca. V Bele vode bo iz Šoštanja vozil avtobus. OSTALE PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU • NEDELJA, 1. OKTOBRA ob 9.uri: otvoritev doma upokojencev v Velenju ob 10. uri: otvoritev likovne razstave Jožeta Svetine — Taja v osnovni šoli Bele vode ob 10. uri: promenadni koncert rudarske godbe pred kulturnim domom v Velenju ob 10. uri: koncert pevskega zbora »Kajuh v Zavod-njah. • PONEDELJEK, 2. OKTOBRA ob 19. uri: otvoritev likovne razstave Jožeta Svetine — Taja v glasbeni šoli šoštanj. 6 TOREK, 3. OKTOBRA ob 19. uri: klubski program — gledališka predstava Hlapca Jerneja v Pes ju ob 19,30: nastop okteta DDP Svobode šoštanj v delavskem klubu ob 19,30: otvoritev likovne razstave amaterjev iz velenjske občine v delavskem klubu. 9 SREDA, 4. OKTOBRA ob 20.uri: predstava SLG Celje v velenjskem kulturnem domu • ČETRTEK, 5. OKTOBRA ob 17.uri: promenadni koncert godbe »Zarja« v Topolšici. • PETEK, 6. OKTOBRA ob 20. uri: predstava SLG Celje v Šoštanju. • SOBOTA, 7. OKTOBRA ob 9. uri: komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju ob 10. uri: otvoritev ceste šoštanj—Gorenje ob 16. uri: otoritev oddelka NOB in spominske sobe Tomšičeve brigade v muzeju slovenskih premogovnikov ob 17. uri: srečanje borcev občine Velenje ob velenjskem jezeru ob 18. uri: telovadni nastop na košarkarskem igrišču v Šoštanju ob 19. uri: klubski večer — komorna predstava Hlapca Jerneja v šmartnem ob Paki, izvaja DPD Svoboda Pesje ob 19. uri: nastop najboljših jugoslovanskih orodnih telovadcev in zaključek delavskih športnih iger, v telovadnici RSC Velenje. • NEDELJA, 8. OKTOBRA ob 16. uri: nastop zabavnega ansambla »Srnica« iz šmartnega ob Paki, v Lokovici ob 16. uri: literarno popoldne mladine v velenjskem kulturnem domu. Prireditev se udeležite v čim večjem številu. prvi napad, v noči med 7. in 8. oktobrom 1941. Povzemamo nekatere odlomke iz knjige »Od vstaje do zmage«, ki zgovorno osvetljujejo prvi partizanski napad na šoštanj. O pripravah za napad na šoštanj ni okupator ničesar zvedel. To priča, da je bila v šaleški dolini aktivna mreža podpornikov in sodelavcev partizanov. Po izjavah prvoborcev naj bi bili napadli šoštanj že v noči med 6. in 7. oktobrom. Ker iz doline niso dobili pravi čas podatkov o položaju v Šoštanju, so napad preložili za eno noč. Z Grmade je bataljon krenil v gozd Leženj, od tod pa 7. oktobra zvečer na Gorico nad Šoštanjem, kjer se je razdelil v šest ali sedem skupin. Pri napadu je sodelovalo blizu 50 borcev prvega štajerskega bataljona. Oboroženi so bili s tremi mitra-ljezi, ki jih je prinesla s seboj pohorska četa. Vsak borec je imel puško in ročno bombo, imeli pa so tudi eksplozivo. Ker so partizani računali na možnost intervencije iz Velenja in Savinjske doline, so pred napadom postavili močno zasedo v Družmirju in v Penku. Ta zaseda je dobila hkrati nalogo minirati most čez Pako, detonacija pa bi bila znak za začetek napada na šoštanj. Partizani so vdrli v mesto in so bili takoj gospodarji položaja. Neodločen poizkus orožnikov, da bi posredovali, je zaseda pred orož-niško postajo odločno zavrnila. Ni pa bila v načrtu določena likvidacija orož-niške postaje in so jo partizani le blokirali. Hoteli so tudi kaznovati glavne okupatorske veljake in izdajalce. Tega pa niso izvedli, ker so se ti pravočasno poskrili. V času, ko so bili partizani v Šoštanju, so izvedli sedem rekvizicij in zažgali žago s skladiščem lesa, ki je bila last okupatorskega župana. S streljanjem, glasnim poveljevanjem in prepevanjem borbenih pesmi so partizani naredili vtis, da jih je veliko v mestu. Partizani so bili v Šoštanju dobri dve uri. Po umiku so se spet zbrali na Goricah in ugotovili, da nihče ne manjka. Glavnih izdajalcev niso mogli kaznovati. Kljub temu lahko napad ocenjujemo kot pravo vojaško akcijo. Nemce je napad povsem presenetil in se niso mogli organizirano upirati. Najbolj dragocen rezultat prvega partizanskega napada na šoštanj pa je bil velik moralni uspeh partizanov. Ta akcija je imela močan odmev. Dokazala je, da je tudi nemški škorenj ranljiv. Panorama šaleške doline. Foto: Pajw intervju pred obeinskimpraznikom Inž. PETER KRAPEŽ, predsednik občinske skupščine: Dogodka v Šoštanju ne smemo pozabiti ne na določen dan. Ne bom našteval objekte, ki jih bomo še letos v naši občini zgradili in usposobili. Ce njihova izgradnja ne sovpada ravno na dan našega praznika, moramo vrok iskati, kot sem povedal, v toku investicij.« — Kako ocenjujete letošnje dosežene gospodarske uspehe? »Vedno bolj se kažejo rezultati v tisti smeri, ki jo je začrtala gospodarska reforma. Pri ekonomičnosti gospodarjenja so že doseženi določeni uspehi. Detajlnejše analize pa opozarjajo, da bomo morali temeljito spremeniti sedanji, morda res nekoliko preveč ustaljeni način dela. Najbolj kritično je vprašanje miselnosti. Gospodarska in družbena reforma je tudi reforma miselnosti, ki zahteva od proizvajalcev, da začnejo misliti dlje kot samo od danes do jutri. Naš razgovor je prekratek, da bi lahko razumljivo ocenil letošnje gospodarske rezultate. Lahko pa povem, da so se skoraj povsod orientirali na reševanje trenutnih nalog, brez perspektivnejše načrtnosti.« — Povejte, prosimo, določen primer? »Preveč je še poenostavljenih rešitev. Pravimo, da naj osebni dohodki naraščajo v skladu s porastom življenjskih stroškov. Govorimo tudi, da morajo biti izplačani dohodki rezultat uspehov dela. Pri tem pa lahko ugotovimo, da gredo v nekaterih delovnih kolekti- Letos bo osrednja in zaključna prireditev ob prazniku velenjske občine v Belih vodah. Tu bo tudi slavnostna seja splošnega zbora občinske skupščine na kateri bodo podelili letošnje Kajuhove nagrade. Pred praznovanjem, ki se bo začelo že v nedeljo, 1. oktobra in trajalo ves teden, smo obiskali predsednika skupščine občine Velenje PETRA KRAPEŽA, dipl. inženirja. Z njim smo se pogovarjali predvsem o dogodkih pred šestindvajsetimi leti v Šoštanju in o pomenu praznovanja po tolikih letih. »Vse kar danes delamo«, je pripovedoval predsednik Peter Krapež, »je rezultat naše svetle socialistične revolucije. Zato je prav, da se ob takšnih pomembnih obletnicah, kot je naš 8. oktober, vprašamo in pregledamo, kaj smo naredili v tem času, ko smo prevzeli lastno usodo v svoje roke. Praznik pa je hkrati pregled rezultatov dela enoletnega obdobja in zunanja manifestacija dogodka v Šoštanju, ki ga ne smemo pozabiti.« — Zakaj bo osrednja prireditev letos v Belih vodah? »Občinska skupščina je že pred leti sklenila, da bodi 8. oktober občinski praznik in da bo praznovanje vsako leto v drugem kraju. Belovoščani so bili pri gradnji ceste zelo prizadevni in iznajdljivi. Zgradili so si cesto, ki jih bo hitreje povezala z nižino. Menim, da je izbira kraja centralne proslave pravilna. Kot vem, se v Belih vodah zelo trudijo, da bi ta pomemben dogodek čim slovesneje praznovali. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo v Belih vodah do občinskega" praznika vse pripravljeno.« — Program praznovanja je izredno bogat. Občani se bomo lahko ves teden udeleževali številnih kulturnih, športnih in ostalih prireditev. Zakaj letos ob občinskem prazniku ne bo, razen ceste do Gorenja in doma upokojencev, otvorjen še drug večji gospodarski oziroma komunalni objekt? Ali to pomeni, da investicije v občini nazadujejo? »Brez dvoma so vse prireditve v tednu -praznovanja občinskega praznika odraz možnosti, ki jih imamo v velenjski občini. Program, kot sami pravite, je izredno bogat in je Skupek vseh dejavnosti, ki jih imamo; je dejansko revija dela na kulturnem, športnem in drugih področjih. Pri tem bi rad opozoril na pomembno ugotovitev, da v občinskem središču premalo spremljamo delo kulturno-prosvetnih društev v okoliških krajih. Poglejte program in videli boste, da bodo ta društva imela v tednu praznovanja precej javnih na-. stopov. Zato menim, da ne bi smeli v prihodnje zanemarjati njihova prizadevanja in bi jih morali še naprej ob vseh prireditvah vključevati v skupno delo. Moram odgovoriti, da investicije ne nazadujejo. Vsa gospodarska vlaganja imajo svojo dinamiko izgradnje, ki se odvija po določenem planu. Ni nujno, da bi morale biti gospodarske investicije tempira- vih mimo vseh meril in nagrajujejo tako kot jim trenutno najbolj ugaja.« — Ali ima naša občina v tem času, ko smo se že temeljito spoprijeli z intencijami gospodarske reforme in upoštevajoč sedanji gospodarski potencial, možnosti nadaljnjega razvoja? »Kljub nekaterim slabostim imamo vendar solidno in trdno snovo, na kateri lahko z organiziranim načrtnim delom dosežemo to, kar naša socialistična skupnost od vseh zahteva. Možnosti nadaljnjega razvoja velenjske občine so iste kot so bile. Razlika je le, da bo stopnja rasti počasnejša, ker tako tudi zahteva gospodarska reforma. Naš razvoj bomo morali seveda prilagoditi optimalnemu Obsegu.« — Katere so naloge občinske skupščine v tem obdobju? »Temeljito bo morala proučiti letošnje gospodarsko stanje in tudi zahtevati od samoupravnih organov v podjetjih, da se krepko pogovorijo o svojem razvoju. Občinska skupščina bo morala poiskati poti, da bodo vsi dejavniki v komuni zavestno izpolnili Skupno začrtane programe tudi takrat, če bo izvršitev trenutno predstavljala za posamezne delovne organizacije določene težave.« — Zahvaljujemo se vam, tovariš predsednik, za izčrpne odgovore. Dovolite, da vam v imenu naših bralcev iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. »Tudi jaz čestitam vsem občanom velenjske občine in vsem delovnim kolektivom ob ponovnem praznovanju občinskega praznika ter jim želim, da bi dosegali čim večje delovne uspehe pri graditvi socializma.« Ob 8. oktobru PRAZNIKU OBČINE VELENJE Čestitajo obCanom Skupščina občine Velenje Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Analize in komentarji Gospodarjenje naših gospodarskih organizacij se še nadalje odvija v pogojih gospodarske reforme, pod ostrejšim in dopolnjenim gospodarskim sistemom. Ta zahteva, da morajo gospodarske organizacije vlagati več v obratna sredstva. Delna sprostitev uvoza pa otežkoča nekaterim organiza- cijam večjo prodajo. Tudi pogoji za oblikovanje dohodka so se pri delovnih organizacijah spremenili zaradi revaloriziranih osnovnih sredstev. Slika poslovnih rezultatov je zavoljo naštetega nekoliko drugačna kot lani v prvem polletju. NE SAMO OBLIKE DELA - SPREMENITI BO TREBA TUDI MISELNOST PROIZVAJALCEV REZULTATI VELENJSKE OBČINE V GOSPODARSTVU Celotni dohodek fakturirane realizacije je letos v prvem polletju manjši za 6,4 odstotka. Za 34 odstotkov pa se je povečal delež terjatev do kupcev. Celotni dohodek je sicer ostal na lanskem nivoju, na zvišan neto produkt — za 9 odstotkov — pa so v glavnem vplivali višji stroški za porabljeni material in porast amortizacije. Letošnji polletni amortizacijski znesek je kljub revalorizaciji osnovnih sredstev porasel nasproti obračunski amortizaciji v lanskem prvem polletju manj, kot je bilo pričakovati. Pri tem je odločala uporaba minimalnih predpisanih stopenj in pa uredba, ki je lani dopuščala možnost obračunavanja in vplačevanja do 50 odstotkov večje amortizacije, kot so jo predvidevale predpisane stopnje. Delovne organizacije pri oblikovanju amortizacije premalo upoštevajo stanje svojih osnovnih sredstev in programe nadaljnjega razvoja. V gospodarstvu velenjske občine so porabljena sredstva hitreje naraščala kot celotni dohodek. Ta so večja za 5 odstotkov, celotni dohodek pa je ostal na ravni prvega polletja lanskega leta. Od 32 gospodarskih organizacij je bila kar pri 19 organizacijah dinamika porasta porabljenih sredstev hitrejša kot pa je rastel celotni dohodek. Pri »Merkurju« in gostinskem podjetju »Pod gradom« so porabljena sredstva enaka dohodku. Rudnik, galanterija, Velma, Vino Šmartno ob Paki, Paka, delavski klub, čevljarstvo Velenje in tri podjetja stanovanjske dejavnosti so poslovali ekonomično. Posledica neugodne primarne delitve je v tem, da je znižana udeležba neto produkta v celotnem dohodku od 34 odstotkov i' prvem polletju lani, na 31 odstotkov v letošnjem polletju. Letos je bilo z isto maso razpoložljivih sredstev ustvarjeno manj neto produkta kot v lanskem prvem polletju. Tudi razmerje v delitvi ustvarjenega neto produkta se kljub prenosu znatnega dela družbene akumulacije na delovne organizacije ni spremenilo v prid vseh gospodarskih organizacij. Tako je pri delitvi neto produkta bil storjen premik v korist družbene skupnosti pri elektrarni, tovarni gospodinjske opreme, lesnoindustrijskem kombinatu in kmetijski zadrugi. Zaradi prometnega davka je imelo gospodarstvo letos za 12 odstotkov manjšo maso dohodka, ki bi ga lahko razdelilo. Več dohodka kot lani v prvem polletju so dosegli v Galanteriji, kmetijski zadrugi, Zarji, Merkurju, Vinu, Paki, delavskem klubu, Stixu, čevljarstvu in v vseh štirih gospodarskih organizacijah stanovanjsko komunalne dejavnosti. Na lanskoletnem nivoju je ostal dohodek podjetja LIK. Ostale, 19 delovnih organizacij, pa so imele manjši dohodek kot lani v istem času. Lansko leto je bilo razmerje 76 : 24 med sredstvi za bruto osebne dohodke in ostankom dohodka in sredstvi za stanovanjsko izgradnjo. To razmerje se je letos spremenilo v korist osebnih dohodkov in znaša 81 : 19. Za polno kritje osebnih dohodkov v plačanih proizvodih in storitvah pa ni zadoščal dohodek gostinskega podjetja Kajuhov dom in Pake. Izguba zaradi ostanka neporavnanih osebnih dohodkov je znašala 11,400.000 starih dinarjev. Izguba pri Kajuhovem domu izvira v celoti od pripojene Sloge, ki so jo nove razmere prisilile k tej obliki integracije. Povprečno izplačani mesečni neto osebni dohodki na za- poslenega v gospodarstvu so večji za 1 odstotek. Nižje mesečne osebne dohodke so letos v prvem polletju imeli pri kmetijski zadrugi, rudniku, Velmi, Kajuhovem domu, Pod gradom in gumirnici. Pri gospodarskih organizacijah so vse večje razlike v višini osebnih dohodkov. V sistemu samoupravljanja in tržnega gospodarstva se delitev ne ravna po količini vloženega dela, temveč po količini družbeno priznanega dela. Zaradi tega bi morali biti osebni dohodki manjši v primerih, kadar se rezultati večjih prizadevanj kažejo zgolj v večjih zalogah gotovih izdelkov, ki jih je moč plasirati le po nižji ceni ali pa sploh ne. Malo je gospodarskih organizacij, ki upoštevajo smernice resolucije o izvajanju gospodarske politike v letu 1967. Te smernice zahtevajo, da mora biti delitev osebnih dohodkov v skladu z rastjo produktivnosti dela, poslovnimi rezultati ter potrebami dolgoročnejšega razvoja delovnih organizacij. Pregled indeksov gibanja poslovnih rezultatov in povprečno izplačanih mesečnih neto osebnih dohodkov v posameznih gospodarskih organizacijah, prikazujejo naslednji podatki: Indeksi I-VI/67 : I-VI/66 Povprečno izpla- Gospodarska organizacija Elektrarna šoštanj Rudnik Velenje Tovarna gospodinjske opreme Galanterija Lesnoindustrijski kombinat Tovarna usnja šoštanj Kmetijska zadruga šoštanj Projektivni biro Vegrad »Zarja« »Merkur« Velma Bazen Vino Kajuhov dom Paka »Pod gradom« Delavski klub Chrommetal Stix Izdelovalnica gumiranega papirja Čevljarstvo Velehje Oljka Kleparstvo vodovod Komunalno obrtni center Komisijska trgovina DUR Vegrad DUR kmetijska zadruga DUR tovarna gospodinjske opreme Stanovanjsko podjetje Velenje Stanovanjska enota TEš Stanovanjska enota RLV Cel. doh. Neto prod Neto prod na del. Dohodek Ost. doh. « osebni dohodki • na zaposlenega S-, ^ ------------ >R ž a I-VI/66 I-VI/67 Indeks 97 86 86 79 41 99 1.282 1.571 123 82 85 100 82 74 85 1.049 966 92 132 105 80 99 61 130 675 780 116 118 147 171 157 283 86 415 716 173 112 100 100 100 73 100 716 747 104 95 99 100 98 135 99 672 825 123 125 116 126 116 76 92 1.018 806 79 94 92 96 92 54 95 1.849 1.908 103 79 72 73 68 193 98 641 742 116 112 111 106 120 110 105 788 957 121 111 111 111 111 101 100 667 796 119 89 94 98 89 86 96 757 708 94 112 110 99 91 72 111 763 794 104 109 132 115 125 130 114 822 891 108 69 65 65 58 ___ 100 1.167 750 64 95 114 131 106 _ 87 490 653 133 101 101 97 93 62 104 700 667 95 112 140 129 134 _ 109 546 657 120 105 91 68 93 48 134 719 725 101 140 122 111 130 114 110 525 576 110 115 90 74 86 70 121 886 783 88 92 103 103 106 200 100 636 636 100 116 99 124 99 30 80 488 558 114 113 91 80 93 100 113 711 863 121 111 108 112 111 114 96 743 826 111 69 65 65 58 — 100 1.167 750 64 89 120 137 105 — 88 698 679 97 105 100 100 100 — 100 667 500 75 115 143 _ 100 583 792 136 41 102 147 102 23 96 616 907 147 •92 325 325 200 233 100 963 — — — — — - - - Povprečje: Aktivna osnovna sredstva po nabavni vrednosti so v gospodarstvu velenjske občine porasla za 44 odstotkov. Ker ni bilo večjih investicij, zavisi tak porast pretežno od revalorizacije. Udeležba delovnih priprav v aktivnih osnovnih sredstvih se je zvišala od 62,2 odstotkov v lanskem prvem polletju na 61,9 odstotka v letošnjem polletju. Stopnja sposobnosti delovnih naprav je napredovala od 40,3 na 48,4 odstotka. Zaradi porasta delovnih priprav po sedanji vrednosti za 72 odstotkov ter znižanja povprečnega števila zaposlenih za 4 odstotke, se je tehnična opremljenost izboljšala od 1,428.000 na 2,574.200 starih dinarjev. V mnogih podjetjih se po gospodarski reformi niso pravočasno prilagodili spremenjenim potrebam trga in so zato močno porasle zaloge gotovih proizvodov. Preveč pa so se tudi podjetja zalagala z uvozom reprodukcijskega materiala, da bi spričo nerednih dobav zagotovila nemoteno proizvodnjo. Zaostajanje kooperantskih obveznosti; neredna preskrba z materialom in težave s prodajo pa so povzročile povečanje nedokončane proizvodnje. ZADOLŽEVANJE NARAŠČA V procesu medsebojnega zadolževanja so narasle predvsem terjatve do tistih kupcev, ki zaradi nizke akumula-tivnosti in pomanjkanja kreditov niso mogli drugače kriti povečanja zalog, kakor s tem, da so se zadolžili pri svojih dobaviteljih. Terjatve gospodarstva so v velenjski občini narasle za 46 odstotkov, kar je četrtino fakturirane realizacije. Sodni stroški zaradi plačevanja potom sodnih sklepov so od lanskega prvega polletja porasli za 184 odstotkov. Negativno v gospodarskem gibanju je, da se počasnejši tempo razvoja industrijske 100 91 96 88 proizvodnje še vedno nadaljuje, nadalje, da se je zmanjšala prodaja na tuje tržišče, da so doseženi slabši finančni rezultati kot lani v istem obdobju, da hitro naraščajo zaloge, da se zmanjšuje likvidnost in narašča medsebojno zadolževanje. INDUSTRIJA IN NJENI USPEHI Po vrednosti je industrijska proizvodnja nižja le za 4,5 odstotkov. Letni plan pa je bil v prvi polovici leta realiziran le s 37,4 odstotki. Manjša proizvodnja je v proizvodnji lignita, planirano pa je bilo v celoti doseženo le v kemični industriji. Vrednostni obseg izvoza je bil v letošnjem prvem polletju kar za 44,4 odstotke manjši kot lani v istem obdobju. Letni plan izvoza pa so podjetja realizirala v šestih mesecih le z 11,7 odstotki (namesto s 50 odstotki)! Vpliv zalog in terjatev na gibanje celotnega dohodka poleg drugih činiteljev, kot so poslabšanje ekonomičnosti gospodarjenja ter posledice revalorizacije osnovnih sredstev (večja amortizacija, obresti na poslovni sklad, zavarovalne premije) se odraža tudi na doseženem neto produktu, ki je v primerjavi s prvim polletjem 1966 nižji za 9,9 odstotkov. Tako kot za gospodarstvo v celoti velja tudi za industrijo, da so nerabljena sredstva naraščala hitreje kot celotni dohodek, saj so porasla v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 4 odstotke, medtem ko je celotni dohodek nižji za 1,2 odstotka. Pri delitvi dohodka je prišlo v industriji do sprememb v korist osebnih dohodkov. Razmerje med izločitvami za bruto dohodke in ostankom dohodka se je spremenilo od 75 : 25 v prvem polletju lanskega leta na 81 : 19 v prvem polletju letos. Zaradi spremenjene delitve je ostanek do- 67 96 885 893 101 hodka in sredstva za stanovanjsko izgradnjo za 33,3 odstotke nižji kot je bil v prvem polletju preteklega leta. Le pri kemični industriji in industriji usnja je prišlo pri delitvi dohodka do sprememb v korist sredstev za sklade in za stanovanjsko izgradnjo. Med gibanjem povprečno izplačanih mesečnih neto osebnih dohodkov na delavca ter gibanje finančnih rezultatov in produktivnostjo se pojavljajo odstopanja pri vseh panogah. Izjema je LIK šoštanj, kjer je sorazmerno nizek porast povprečno izplačanih mesečnih neto osebnih dohodkov na delavca vsklajen z rastjo celotnega dohodka (ne pa tudi s porastom neto produkta, dohodka in produktivnostjo). Povprečno razpoložljiva osnovna in obratna sredstva, s katerimi je področje industrije v I. polletju 1967 razpolagalo, so bila za 36,5 odstotka višja kot v prvem polletju lani. Na racionalno koriscen.ie celotnih obratnih sredstev je slabo vplivala visoka udeležba terjatev do kupcev ter zalog gotovih proizvodov v skupnih obratnih sredstvih, zaradi katere se je poslabšal tudi položaj, v katerem so bile industrijske panoge glede likvidnosti denarnih sredstev na žiro računih. Težave, ki danes tarejo toliko naših podjetij v zvezi z ne-kuratnimt zalogami in sploh otežkočenim plasmajem, pomanjkanjem obratnih sredstev in podobno, so v veliki meri objektivnega značaja. Dejstvo pa je, da so gospodarske organizacije zelo malo storile glede spremembe oblik in načinov dela, da se pri praktičnem reševanju kaže pomanjkanje nove zavesti in miselnosti, ki morata nujno spreml jati upravljanje modernega gospodarstva. Res je, da so nekateri najbolj vidni in otipljivi učinki gospodarske reforme doseženi — utrditev tečajne vrednosti dinarja, relativno ravno- težje med ponudbo in povpraševanjem na trgu in še kar zadovoljiva stabilnost cen — vendar to ni vse. Poleg stabilizacije in utrditve paritete naše valute je cilj reforme predvsem dvigniti proizvodnjo in storitve na nivo, ki bo omogočil gospodarskim organizacijam enakopravno menjavo na svetovnem tržišču. Cim manjši trg ima neka dežela znotraj svojih meja, s tem večjim odstotkom mora biti njena industrija vključena v mednarodno blagovno menjavo. Ker je naš trg relativno majhen, naš izvoz torej ni le trenutna nujnost, da bi ustvarili potrebne devizne rezerve in plačilna sredstva za uvoz oziroma, da bi polno zaposlili kapacitete, temveč mora to biti stalna orientacija. Iz te splošne zahteve pa je treba izpeljati posamezne elemente, kot so dvig delovne storilnosti, zmanjšanje stroškov, večji izvoz na konvertibilne trge, boljša kvalifikacijska struktura zaposlenih, smotrnejša in racionalnejša delitev dela, kooperacija, smotrno združevanje in koncentracija sredstev prek ustreznih mehanizmov itd. Gotovo je bilo na področju vseh teh elementov v dveh ie-tih izvajanja gospodarske reforme vsaj nekaj storjenega — nekje več, nekje manj, po-kazovaici gibanj proizvodnje našega gospodarstva v letošnjem prvem polletju pa nas opozarjajo, da bo treba storiti mnogo več, da bi lahko premagali dolgoletno dediščino ekstenzivnega gospodarjenja. Ce ugotovljene poslovne rezultate v letošnjem prvem polletju in v letu 1966, ki pomeni prvo polno leto izvajanja gospodarske reforme in hkrati prvo leto izvajanja srednjeročnega družbenega plana, povežemo s cilji in nalogami, ki smo si jih postavili s srednjeročnim družbenim planom za obdobje 1966—1970, moremo prav tako ugotoviti, da se gospodarstvo ne razvija v skladu s predvidevanji. Medtem, ko srednjeročni olan (ki predstavlja skupni dogovor vseh proizvajalcev v občini) predvideva porast celotnega dohodka, neto produkta in dohodka za razdelitev po povprečni stopnji 10 odstotkov letno, kar naj bi bilo deseženo s povprečnim 7 odstotnim porastom produktivnosti dela in 3 odstotnim letnim porastom zaposlenosti, ugotavljamo, da se ta pričakovanja niso izpolnila niti v letu 1966, še manj pa v prvem polletju 1967. Naš sredn jeročni plan zasleduje predvsem dva temeljna cilja: — stabilen porast življenjskega standarda (predvsem osebne potrošnje) in — krepitev materialne osnove samoupravljanja na vseh m $ i! m Naše iskrene čestitke oh prazniku velenjske občine področjih družbenega življenja. Te trajne cilje ekonomske politike pa je treba doseši s: — tako proizvodnjo in investicijsko politiko, ki bo omogočila boljše izkoriščanje in modernizacijo obstoječih zmogljivosti, ob večji specializaciji in kooperaciji proizvodnje, kar naj bi zagotovilo učinkovitejše gospodarjenje in širše in racionalnejše vključevanje gospodarstva v mednarodno blagovno menjavo, — intenzivnejšim razvojem raziskovalnega dela v samih delovnih organizaci jah in večjo uporabo znanstvenih in tehničnih dosežkov ter izboljšanjem kvalifikacijske strukture zaposlenih, — z dolgoročno, jasno programsko usmeritvijo nadalj-nega razvoja delovnih organizacij na temel ju širšega medsebojnega sodelovanja. Lanskoletni in letošnji poslovni rezultati gospodarskih organizacij kažejo, da gospodarska gibanja znatno odstopajo od temeljnih ciljev srednjeročnega plana. Osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu, ki predstavljajo glavni vir osebne potrošnje, so ostali na nivoju prvega polletja lanskega leta. Ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov pa je ugotovljeno, da so po realni vrednosti za 7 odstotkov nižji kot so bili v prvem polletju lansko leto, pri čemer je treba poudariti, da so tudi v vsem lelu 1966 bili realni osebni dohodki nižji kot v obdobju pred reformo. Tako v lanskem letu kot v letošnjem prvem polletju so bili realni osebni dohodki nižji kot dosežena produktivnost dela. Drugo, pa bolj zaskrbljujoče vprašanje, kako bodo gospodarske organizacije okrepile materialno osnovo samoupravljanja in izvedle modernizacijo obstoječih zmogljivosti, če so sredstva za te namene iz leta v leto manjša. Ostanek dohodka, ki je name-1 njen za sklade gospodarskih organizacij, se je po izločitvi sredstev za bruto osebne dohodke in stanovanjsko izgradnjo zmanjšal kar za eno tretjino v primerjavi s prvim polletjem 1966. Sredstva amortizacije pa so zaradi že prej navedenih vzrokov kljub revalorizaciji osnovnih sredstev porasla le za 14 odstotkov. O proizvodni politiki in razširjeni reprodukciji odločajo delovni kolektivi sami. Glede na nove razmere v gospodarjenju pa se vse bolj kaže potreba, da bi morala poslovna in strokovna združenja v večji meri izpolnjevati svojo vlogo in z vidika širšega poznavanja problemov pomagati gospodarskim organizacijam pri njihovih poslovnih odločitvah. P i i m yea i i 7M VM m i v'/,; m m m UREDNIŠTVO ŠALEŠKEGA RUDARJA Spomenik v šoštanju, ki spominja na prvi partizanski napad ob jubileju tomšičeve brigade • ob jubileju tomšičeve brigade Od konca aprila do decembra 1944. leta se je osvobodilno gibanje v Šaleški dolini najbolj množično razširilo. V boj proti okupatorju so stopili skoro vsi prebivalci. Sodelovanje z osvobodilno fronto in številne partizanske akcije so vzbudile zavest še v najbolj črnogledih ljudeh. Na strani okupatorja so v tem obdobju ostali le posamezni izdajalci. V tem času je odšlo največ ljudi iz šaleške doline v partizane. Vključevali so se predvsem v narodnoosvobodilne udarne brigade XIV. divizije, ki se je sredi februarja 1944 na svojem pohodu prebila na šaleško območje. Na začetku sta tu najbolj operirali šercerjeva in Bračičeva brigada. Po 27. aprilu pa je prišla v šaleško dolino še TOMŠIČEVA BRIGADA. ZMAGOVITI POHODI TOMŠIČEVCEV V noči med 27. in 28. aprilom je Tomšičeva brigada krenila izpod Raduhe in preko Belih vod in Zavodenj prišla v Plešivec. Na Plešivcu in Graški gori so se tako zbrali vsi borci XIV. divizije. Ta divizija se je pripravljala na velike partizanske napade v šaleški dolini. Pripovedujejo, da je bila noč pred 1. majem 1944 v krajih šaleške doline in sredi okupatorjevih postojank, posebno doživetje. Ljudstvo, ki so ga hoteli nemški nadljudje uničiti, je po okoliških gričih zakurilo kresove. Partizani so trosili letake in peli partizan- ske pesmi. Bojni trušč je kmalu pričel. Velik požar pri rudniku je okoli polnoči oznanil, da se je v šaleški dolini pričel partizanski napad. V dolino so jurišale vse tri brigade XIV. divizije in začele z akcijami na rudnik, Šoštanj in Velenje. Nemci so po teh uspešnih partizanskih napadih močno okrepili svoje postojanke v dolini. Z novimi borci pa so se ojačale tudi partizanske brigade. Največ ljudi iz šaleške doline se je vključilo v Tomšičevo brigado, ki je pogosto operirala na šaleškem območju. Pojdimo po bojnih poteh naše slavne TOMŠIČEVE BRIGADE, kot sta zapisala zgodovinarja v knjigi »Od vstaje do zmage« ... Prve akcije Tomšičevcev v šaleški dolini ... 3. maja 1944 zvečer je TOMŠIČEVA BRIGADA krenila z Razborja na Graško goro. Od tod sta krenili dve četi na rekvizicijo v bližino Šoštanja, a akcija ni uspela, ker so partizani naleteli na Nemce. Z Graške gore se je Tomšičeva brigada 4. maja premaknila na Gorn je Završe. bataljon je krenil v Škale, da bi izvedel rekvizicijo v gradu Turnu. Tudi to pot rekvizicija ni povsem uspela. Partizani so se v bližini gradu spopadli z vermani 1. alarmne čete Brežice. V dneh od 4. do 6. maja 1944 so enote Tomšičeve brigade na veliko mobilizirale na šaleškem območju. V Skalah je bilo tedaj na primer mobiliziranih štirideset moških. Nemška poročila so navajala zelo veliko število tistih, ki so jih partizani mobilizirali v južnem delu doline in še zlasti v Št. Uju. V noči med 6. in 7. majem se je Tomšičeva brigada premaknila v Zavodnje in na tem območju nadaljevala z mobilizacijo. 1. bataljon pa je v tej noči krenil v Pcsje in mobiliziral na Lilijskem griču v rudarskih kolonijah. Mobilizacija pa ni povsem uspela, ker so rudarji morali prenočevati v postojanki pri rudniku. Partizani so lahko mobilizirali le dvanajst novincev. V Pcsjem so borci 1. bataljona Tomšičeve brigade naleteli na Nemce, jih napadli in po kratkem boju nagnali v beg. 6. maja so se partizani in vermani spopadli tudi pri graščini Gorici v Ša-leku. Partizani (verjetno borci Tomšičeve brigade) so tedaj na Gorici in v Šaleku rekvizirali in obenem mobilizirali novince. % 9. maja je Tomšičeva brigada še bila na območju Zavodenj. Štab brigade je tega dne prejel obvestilo, da je iz Šoštanja v Ravne krenila večja skupina Nemcev. Štab brigade je takoj poslal v Ravne eno četo 3. bataljona. 9. maja 1944 so v Ravne krenili orožniki z vermani 2. alarmne čete Ptuj-jug. V Ravnah je ta skupina izkopala trupli dveh kaznovanih izdajalcev, obenem pa je hotela nasilno mobilizirati vojaške obveznike, ker so hiše raztresene, so se Nemci razdelili v dve skupini. Borci Tomšičeve brigade so orožnike irf vermane napadli in jih pognali v beg. Nemci so se tako jadrno umaknili v Šoštanj, da ni prišlo do pravega boja. Poskus nemške prisilne mobilizacije v Ravnah ni uspel. Vermani so bežali P 10. maja so se enote Tom-I šičeve brigade razporedile na | območju Raven. Štab brigade je bil na Pristavi, štab 3. bataljona pa na položajih pri orhteneku. Popoldne je proti cerkvi Sv. Duha začela pro- dirati kolona osemdesetih ver-manov. Četa 3. bataljona, ki je bila pri Sv. Duhu, je vermane pognala v beg. Ko so vermani bežali jih je napadla v bok še druga četa, ki je bila na položajih levo od ceste Šoštanj—Ravne. V boju je padel en partizan, na nemški strani sta bila dva mrtva in več ranjenih. 10. maja zvečer je prispel na Pristavo še 1. bataljon Tomšičeve brigade, ki je bil v zasedi ob progi Velenje—Do-lič. 1. bataljon je 10. maja v Paki napadel vlak št. 1812. Partizani so uničili lokomotivo in pet vagonov. Tomšičeva brigada je ostala v Ravnah še 11. in 12. maja in se nato v noči na 13. maj zopet premaknila na območje Zavodenj. Bataljonu, ki je bil pri Zalesniku, je popoldne javila partizanska patrulja, da se proti cerkvi Sv. Duha v Ravnah pomika nemška kolona. Ena četa 3. bataljona je takoj krenila proti Ravnam. Nemci so se v tem času že umikali. Partizani so z razdalje 300 metrov udarili po Nemcih, ki so zbežali. Nemcev je bilo okoli sto. © 14. maja so bili zopet boji na območju Zavodenj in Raven. 1. bataljon Tomšičeve brigade je bil na položajih pri Sv. Duhu. Proti njegovim položajem je v strelcih prodirala nemška skupina, ki je štela okoli osemdeset mož. Partizani so udarili po Nemcih iz neposredne bližine in jih pognali proti šoštanju. Anton I. - brez uspeha C V dneh od 15. do 20. maja 1944 je na ozemlju med Slovenj Gradcem, Mislinjo, Velenjem, Šoštanjem in Uršljo goro potekala močna nemška ofenzivna akcija Anton I. V tej akciji so sodelovale vermanske, policijske in vojaške enote ter enote državne delovne službe. Tomšičevo brigado je ofenziva zajela v Zavodnjah. Že v nedeljo, 14. maja, so Nemci prodirali iz Šoštanja proti Zavodnjam. Dva voda 2. bataljona Tomšičeve brigade sta jim pripravila zasedo ob robu gozda nad vasjo Zavodnje. En vod 2. bataljona pa je zasedel Petrov vrh. Položaj zasede ni bil najbolj Ufoden. Okoli pete ure popoldne je v Zavodnje prispela nemška kolona. Partizani so užgali po Nemcih, ki so po prvem presenečenju zavzeli položaje za hišami in cerkvijo ter pričeli obstreljevati partizanske položaje. Borci Tomšičeve brigade so tega dne pognali več nemških kolon v beg, Nemcev iz Zavodenj pa niso mogli pregnati. Nemci so se obdržali v vasi in zasedli Petrov vrh ter se potem v Zavodnjah zadrževali še ves teden. Zažgali so Tinčevo hišo ter Petrov in Vahtarjev skedenj . Partizani so po borbi, ki je trajala tričetrt ure, zapustili položaje. Brigada je prenočila pri Zalesniku, zjutraj je zasedla nove položaje in nato krenila proti Belim vodam. 0 15. maja zjutraj je Tomšičeva brigada zaradi močnih sovražnih sil krenila iz Zavodenj proti Belim vodam. Po spopadu brigadne patrulje z Nemci na Kramarici 16. maja, se je Tomšičeva brigada odpravila v Gornjo Savinjsko dolino. Po odhodu Tomšičeve brigade do 22. maja na šaleškem območju ni bilo enot XIV. divizije. Naša brigada seje spet vrnila 9 Konec maja 1944 je na šaleško območje zopet prispela Tomšičeva brigada. 28. maja je bila glavnina brigade v Šmihelu nad Mozirjem. Ena četa 3. bataljona je zasedla položaje severno od Lesjaka, druga četa 3. bataljona pa je krenila na Visoški vrh, da bi tam zasedla položaje, a je naletela na sovražno kolono. Začel se je boj, ki je trajal dve uri. Borci 1. in 2. bataljona pa so sc spopadli z Nemci blizu Lesjaka in jih pognali nazaj proti šoštanju. Po podatkih, ki jih je zbral štab Tomšičeve brigade po bitki, je več Nemcev padlo, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Tomšičeva brigada je izgubila dva borca, ki sta padla, en borec pa je bil pogrešan. Zvečer so se enote Tomšičeve brigade zbrale in je brigada nato krenila v Zaloko. 29. maja zjutraj se je iz Zaloke odpravila prek Belih vod in Zavodenj v Ravne. Iz Raven je 1. bataljon krenil v Škale ter izvedel rekvizicijo 'na posestvu gradu Turn. Partizani so odpeljali večje število prašičev, govedi in dva konja. Nemci so proti Turnu poslali patruljo, ki je štela okoli štirideset mož. Partizanska zaseda je to patruljo pognala nazaj proti postojanki. 2. bataljon Tomšičeve brigade in ena četa 3. bataljona pa sta krenila proti velenjskemu rudniku, da bi tam izpraznila trgovino. Zaradi nemških utrdb okoli rudnika se akcija ni posrečila. Po polurnem bo-iu so sc partizani umaknili. Nemci pa so poročali, da je boi, ki se je začel okoli polnoči, trajal poldrugo uro in so zopet trdili, da so partizani v noči med 29. in 30. majem napadli rudnik, a da so vermani napad odbili. Po akciji pri rudniku in na Turnu so enote Tomšičeve brigade krenile na Zgornje Završe, kjer se je zbrala celotna brigada. Iz Završ je brigada krenila na sektor med Voj-nikom in Vinsko goro. A 8. junija se je na območju Raven zadrževala Tomšičeva brigada. Iz Raven je krenila v Šmiklavž pod Graško goro. Tega dne — 8. junija — so se partizani oskrbeli s sanitetnim materialom v lekarni zdravilšča v Topolšici, v šoli pa so uničili Hitlerjeve slike. A 13. julija 1944 je s Pohorja prispela na območje Paške-ga Kozjaka Tomšičeva brigada. Njen 2. bataljon je s Kozjaka krenil v St. Ilj, kjer je 16. julija 1944 miniral dva stolpa električnega daljnovoda. Bataljon je pri tem napadla močna nemška skupina, vendar se partizani zaradi predvidenih akcij na progi Velenje—Šoštanj niso zapletli v boj in so se umaknili. En partizan je bil ranjen. Juriš na progo Partizani so na območju šaleške doline pogosto napadali progo Celje—Dravograd. Pri železniških postajah, pri mostovih in pri predorih so bile Tomšičeva brigada nad Zavodnjaml v jeseni 1944. nemške postojanke. V šaleški dolini je progo varoval 611. bataljon deželnih strelcev. Na odseku Šmartno ob Paki—Velenje je bilo sedem postojank z moštvom dveh čet 611. bataljona. Progo med Velenjem in Doličem je branil drugi del 611. bataljona deželnih strelcev. številne postojanke pa niso mogle preprečiti partizanskih napadov na progo. Orožniška postaja iz Šoštanja je poročala, da so bili od 12. julija do 14. avgusta 1944 na območju tistega dela šaleške 2. bataljon je bil določen za napad na postojanko. Najprej se je pričel napad na postojanko vermanov na sedežu Heimatbunda. Po dveurni bitki so vermani pobegnili s postojanke. Nato so " partizani kljub hudemu ognju uničili na železniški postaji vse telefonske in kretniške naprave. Ravno tako je bila razrušena tudi žandarmerijska postaja. V cerkvenem zvoniku so imeli Nemci postavljene mi-nomete, iz katerih so neprestano streljali na partizane. Tomšičevci pozdravljeni doline, ki je spadal pod šo-štanjsko občino, razstreljeni štir je mostovi, in sicer dva železniška in dva cestna. # 17. julija je 2. bataljon Tomšičeve brigade razstrelil železniški most v Prelogah. Pri miniranju tega mostu so partizani pOrabili 74 kilogramov eksploziva. Po akciji v Prelogah se je 2. bataljon Tomšičeve brigade napotil v Zavodnje, kamor je s Kozjaka prispel tudi štab brigade. Bataljoni Tomšičeve brigade so v tem času operirali ločeno. Enote, ki so bile s štabom brigade, so po akciji v Prelogah zopet zapustile šaleško območje. 23. julija se je Tomšičeva brigada s Pohorja vrnila na šaleško območje. Z Graške gore jc krenila v Zavodnje k Zalesniku, kjer je bila 25. in 26. julija. Brigadne patrulje so mobilizirale na območju Št. Ilja. Iz Zavodenj je brigada krenila na Lepe njive. Od 28. do 30. julija je bila Tomšičeva brigada v Belih vodah. Iz Belih vod je krenila v napad na postojanko Šmartno ob Paki. Na šaleško območje pa je v tem času s Pohorja prispela tudi Šercerjeva brigada. 29. iuliia je bila na Graški gori. 1. bataljon je z Graške gore krenil na Paški Kozjalc. Tudi Šmartno so napadli Prvi partizanski napad na Šmartno ob Paki je izvršila I. SNOUB Toneta Tomšiča 30. julija 1944. Pred napadom je bila na sektorju Belih vod. Ob napadu ie postavila zasedo na cesti Mozirje—Šmartno ob Paki v Soteski, porušila mostove pri Lctušu in Rečici ob Paki in postavila zasedo v Podgori pri Polzeli. S tem je onemogočila vsak sovražni premik na cesti in železniški progi Celje—Šmartno ob Paki. V nemški postojanki v šmartnem ob Paki je bilo v času napada 20 nemških vojakov v bunkerjih pri železniški postaji, 35 vermanov v prostorih Heimatbunda in 15 orožnikov na orožniški postaji. Napad na postojanko se je pričel od slatinskega mosta proti postojanki v Heimat-bundu. Neki verman, ki je bil povezan s partizani, jim je dal razpoznavne znake. Ker bi imeli partizani preveč žrtev, so napad na cerkveni zvonik opustili. Preden so se partizani umaknili iz Šmartnega, so izpraznili v vasi trgovino, ki je bila dobro založena. Sovražnik je imel naslednje izgube: ubitih 10, ujetih 6 vermanov, število ranjencev ni bilo ugotovljeno. Zaplenili so 22 pušk, 1 puškomitraljez, 2 parabeli in 3.000 nabojev. Smrtnih žrtev pri partizanih ni bilo. Ob prvem napadu na Šmartno ob Paki 30. julija 1944 so partizani popolnoma porušili železniški most pri Rečici, dolg 6 metrov. Pri Rečici je bil na cesti proti Letušu miniran 12 metrov dolg železobe-tonski most čez Pako in delno porušen. Zaščitni bataljon Tomšičeve brigade je postavil zasedo pri Koaretu v Podgori, da je tako zavaroval borce, ki so napadali postojanko v Šmartnem ob Paki, pred napadom Nemcev s celjske strani. Ob tej priliki so uničili tudi telefonske naprave ob progi, ki teče tam mimo. Udari, navali... Tomšičeva brigada je po napadu na Šmartno ob Paki 31. julija prispela v Zavodnje, a se je že naslednji dan odpravila nazaj na območje med Spodnjo in Gornjo Savinjsko dolino. 0 2. avgusta se je Tomšičeva brigada vrnila v Zavodnje. Naslednjega dne je Tomšičeva krenila na Razbor. # Tomšičeva brigada se je 4. avgusta z Razborja prek Zavfš odpravila na Paški Kozjak. S Paškega Kozjaka je štab brigade 5. in 6. avgusta poslal v zasedo ob progo in cesto v Paki manjše enote. Med postojankami ob železnici so ob nedoločenem času kontrolirale progo nemške patrulje. Te patrulje so partizani na območju Pake večkrat napadli. 5. avgusta 1944 je bila v zasedi v bližini Hude luknje četa 1. bataljona Tomšičeve brigade. Po progi je prišla nemška patrulja, ki je štela dvanajst mož. Partizanska zaseda je udarila po patrulji. Dva Nemca sta padla, eden je bil ranjen, enega pa so partizani zajeli. Minerska skupina Tomšičeve brigade je v tem času minirala železniški most pri Končniku. Naslednji dan 6. avgusta, je Tomšičeva brigada še bila pri Sv. Joštu. Ena četa je krenila v zasedo ob progo rried Selom in Pako in udarila po nemški patrulji, ki je štela devet mož. Boj je trajal le deset minut. Osem Nemcev je padlo, enega so partizani zajeli. Na partizanski strani hi bilo izgub. Partizani so zaplenili dve strojnici, osem pušk in nekaj municije. Na položajih pri Vodušku # Po tej akciji je Tomšičeva brigada krenila s Paškega Kozjaka proti cesti Cel je—Maribor. Na Paški Kozjak se je vrnila 14. avgusta. Tomšičeva brigada se je na območju Paškega Kozjaka zadrževala do 17. avgusta, štab brigade je bil pri Vodušku. Borci Tomšičeve brigade- so zopet dvakrat krenili v zasedo ob progi v Paki. 16. avgusta sta krenili v Pako dve četi in med železniško postajo v Paki ter Hudo luknjo čakali na vlak. Pred prihodom vlaka so partizani minirali most. Mina na mostu je prehitro eksplodirala in vlak je naglo zapeljal nazaj. Most je bil le delno porušen. Dva Nemca sta padla. 17. avgusta je bila Tomšičeva brigada še na položajih pri Vodušku. Žc zjutraj je bila 1. četa 3. bataljona te brigade v zasedi ob progi v bližini sela. Proti zasedi je pripeljal tovorni vlak z gramozom in nemškim vojaštvom. Partizanska mina je zaustavila vlak in partizani so udarili po Nem- /:cih. Osemindvajset Nemcev je padlo, tri so partizani zajeli. Partizani so uničili lokomotivo, oklopni vagon in štiri tovorne vagone ter štirideset metrov proge in zaplenili dva puškomitraljeza, šestindvajset pušk, tri pištolb in še cl nt-' go opremo. Na partizarfski strani ni bilo izgub. % V času, ko se je Tomšičeva brigada zadrževala na območju Kozjaka, je 16. avgusta s treh strani vdrla v Šentilj in na Ponikvo nemška policija ter aretirala nekaj partizanskih družin. Štab Tomšičeve brigade je poslal v Št. Ilj dve četi, da bi preprečili aretacije domačinov. Toda prispeli sta prepozno. Spotoma sta na cesti uničili avtomobil nemškega živino-zdravnika iz'Velenja. O S Paškega Kozjaka se je Tomšičeva brigada premaknila v' Cirkovce. V Cirkovcah je bila 18. in 19. avgusta, nato pa se je vrnila nazaj na Kozjak, s Kozjaka pa je odšla na Pohorje. Na šaleškem območju po odhodu Tomšičeve brigade na Pohorje zopet nekaj časa ni bilo večjih enot IV. operativne cone. Pri Nemcih večje izgube 0 8. septembra 1944 je nemško vojaštvo zopet vdrlo v Št. Ilj. Tomšičeva brigada je bila tedaj na Ponikvi. Skupino deklet iz Št. Ilja, ki je nesla svojcem — borcem Tomšičeve brigade — pribol jške, so Nemci zajeli, a sta jih kmeta Baltazar Jezernik in Ivan Jezer-nik rešila. Ta dva sta razorožila in zajela nemškega stražarja. Nemce so tega dne napadli tudi kurirji iz Silove in nemško skupino pognali v beg. V septembru so v Št. IIju napadli Nemce tudi borci Vojske državne varnosti. Na Goricah ob cesti Velenje—Št. Ilj so postavili zasedo in užgali po Nemcih, ki so vozili sadje. Dva Nemca sta padla, drugi so se razbežali. 0 V noči med 11. in 12. septembrom 1944 so enote IV. operativne cone napadle več nemških postojank, da bi razširile osvobojeno ozemlje. Tomšičeva brigada je uničila postojanki Šmartno ob Paki (Dalje na 4. strani) ob jubileju tomšičeve brigade • ob jubileju tomšičeve brigade v.-- •ititt— m ob jubileju tomšičeve brigade • ob jubileju tomšičeve brigade (Nadaljevanje s 3. strani) V akcije za popolno osvoboditev Gornje Savinjske doline v septembru 1944 je bilo vključeno tudi Šmartno ob Paki. Pri tem je pripadla glavna naloga I. SNOUB Toneta Tomšiča. Odrejeno ji je bilo, da likvidira sovražno postojanko Letuš in demonstrativno napade sovražno postojanko Šmartno ob Paki, zavaruje glavnino iz smeri Celja ter ruši in dela zasede na cesti in progi od šmartnega do Polzele. Na razpolago je imela tri bataljone z vso oborožitvijo in minerski vod. Napad se je pričel ob 22. uri. Sovražnik je že bil na svojih obrambnih položajih, ker je bil alarmiran, potem ko se je že nekaj prej začela bitka za Mozirje in Letuš. Zasedel je močno utrjene bunkerje, ki so bili razmeščeni po vsej postojanki, tako da so se medsebojno ščitili. Borci so z ročnimi bombami na juriš zavzeli prve bunkerje, ni pa se jim posrečilo vdreti v sedež žandarmerije, ki je bila obdana z bunkerji in več vrstami žičnih ovir. šele proti jutru so zavzeli pošto ter izrinili sovražnika na postajo in žandarmerijo, ki sta bili blokirani. Boji so trajali ves dan, ker sovražnikov odpor ni prenehal, šele uporaba težkih in lahkih mi-nometov je sovražnika prisilila k vdaji, 13. septembra 1944 ob 20. uri. Zavodnje, Ravne, Plešivec • Nemci so v tem času pričakovali nov napad na šoštanj in Velenje. Vznemirjalo jih je še posebej to, da se je Tomšičeva brigada po uničenju postojanke v Šmartnem ob Paki zadrževala v bližini Šoštanja. Zaradi tega so enote Treeckove bojne skupine 15. septembra ponovno pričele z akcijo severno od črte šoštanj—Velenje. Na tem območju se je tega dne zadrževala Tomšičeva brigada. Ta brigada je bila 13. septembra na položajih pri cerkvi Sv. Antona v Skornem. Od tod je prek Topolšice krenila proti Zavodnjam in Ravnam. Spotoma je 3. četa 1. bataljona pri prehodu čez cesto v Topol-šici naletela na nemške avtomobile. Partizani so užgali po avtomobilih in ranili tri nemške vojake. • 15. septembra je bila Tomšičeva brigada na območju Zavodenj in Raven. Tega dne zjutraj je proti Zavodnjam krenila iz Šoštanja močna udarna skupina nemškega vojaštva, ki sta ji bila dodana dva šoštanj ska orožnika kot poznavalca terena. Ta skupina je imela tudi tank, dva oklepna avtomobila z gosenicami in protitankovski top. Iz vasi Zavodnje je del nemške skupine krenil proti Zalesni-ku, kjer je Nemce napadel bataljon Tomšičeve brigade. Nemci so zbežali nazaj v vas. Ta čas so pričeli Nemci streljati s topovi iz Šoštanja, obenem pa so poslali nove sile proti Zavodnjam. Te nemške okrepitve pa so partizani že na poti prestregli in razbili. Medtem so zbežali nazaj proti Šoštanju tudi Nemci iz Zavodenj. Partizani so jih na umiku ponovno napadli. 2. bataljon Tomšičeve brigade je bil v zasedi v Lajšah pri Menihu. Ko je privozila do zasede nemška kolona, so partizani udarili. Zgorelo je pet nemških avtomobilov. V Lajšah sta pri napadu na nemške avtomobile padla dva partizana. Eden je padel pri Menihovi jami, drugi pa na Grebenškovi njivi. Nemci so iz Šoštanja pričeli streljati v Lajše s topovi; granata je zažgala Menihov hlev. Tomšičevci so na čelu z njihovim komandantom Mihom izbojevali nove zmage • Tomšičeva brigada je pod poveljstvom komandanta Vlada Mišice-Miha 15. septembra 1944 izbojevala pomembno zmago nad Nemci. Nemci so v svojih poročilih priznali, da so imeli mrtve in ranjene in da so izgubili protitankovski top ter dva oklep- na avtomobila, ki so ju partizani zažgali. Partizansko poročilo navaja, da so partizani zaplenili protitankovski top in 10 pušk. Na partizanski strani sta padla dva borca, trije pa so bili ranjeni. Po tej zmagi Tomšičeve brigade se je šoštanjska orožni-ška postaja pritoževala, da so v boju proti partizanom angažirane premajhne sile. Poročilo pravi, da so partizani vajeni napornih pohodov po hribovitem ozemlju in da je to njihova prednost. To prednost bi morala nemška stran izenačiti s številno premočjo, da bi lahko partizane ponovno obkolili, ko ti prebijejo nemški obroč. # Tomšičeva brigada se je po bitki v Zavodnjah premaknila na Graško goro. Polkovnik Treeck je takoj poslal s tovornimi avtomobili en svoj bataljon v Velenje, ki je nato iz Velenja krenil proti Ple-šivcu. 17. septembra je na Graški gori prišlo do novega velikega spopada med Tomšičevo brigado in Treeckovo bojno skupino. Nemci so prodirali iz Velenja prek Skal in Plešivca in iz Šoštanja mimo Zalesnika prek Velunjskega I. SNOUB Toneta Tomšiča uničila most čez Pako med Le-tušem in Rečico. • 29. novembra 1944 sta 2 četi 1. bataljona I. SNOUB Toneta Tomšiča porušili progo med Polzelo in Paško vasjo na 20 mestih v dolžini 2 km. Stalni napadi na železniško progo Celje—Slovenj Gradec so bili vsekakor povezani tudi z obrambo osvobojenega ozemlja v Gornji Savinjski dolini. Nemci so v tem času tudi v šaleški dolini zbirali enote za veliko ofenzivo proti Gornji Savinjski dolini, ki se je začela v prvih dneh decembra 1944. Ta ofenziva je pomenila tudi začetek hujšega nemškega pritiska na šaleškem območju in lahko z začetkom te ofenzive končamo obravnavano obdobje v razvoju NOB v šaleški dolini. To je bilo obdobje, ko so Nemci kljub občasnim hajkam, ki so bile omejene na šaleško območje ali pa so potekale na obsežnejšem ozemlju, v šaleški dolini predvsem v obrambi in se niti v svojih postojankah niso počutili varne. Okupator je dejansko obvladal le območje utrjenih postojank, a tudi vanje je segal vpliv OF in tudi V Zavodnjah so borci Tomšičeve brigade zaplenili top. grabna proti položajem Tomšičeve brigade. Motorizirana četa Treeckove skupine pa je zasedla cesto med Doličem in Dovžami. Boj je trajal od dopoldanskih ur pa vse do večera. Tomšičeva brigada je odbila vse nemške napade in zadala sovražniku hude izgube. Padlo je okoli enajst Nemcev, še več pa jih je bilo ranjenih, štiri Nemce so partizani zajeli. Zvečer je Tomšičeva brigada zapustila bojišče in krenila proti Pohorju. • Minerski vod I. SNOUB Toneta Tomšiča je dne 21. septembra 1944 porušil most v Letušu in most čez Pako pri Rečici ter na 15 mestih miniral železniško progo. • V noči med 3. in 4. oktobrom 1944 sta rušili progo Velenje—Slovenj gradeč Tomšičeva in Bračičeva brigada. Ti dve brigadi sta obenem napadli postojanke ob tej progi na odseku Dolič—Slovenj Gradec. Po opravljeni akciji sta se Tomšičeva brigada in štab XIV. divizije odpravila na Graško goro. »Bitka je bila ena najzagrizenejših.. • 6. oktobra 1944 je bila Tomšičeva brigada s štabom XIV. divizije na Razborju. Na Razborju so bile tudi enote Koroškega odreda. Tega dne je na Razborju prišlo do bitke, ob kateri je štab XIV. divizije 9. oktobra 1944 poročal med drugim: »Bitka je bila izredno ostra in ena najzagrizenejših, kar jih je bilo na štajerskem.« Nemci so proti Razborju prodirali v več kolonah, ravno tako tudi iz Šoštanja. Že zjutraj so pričeli streljati s topovi iz Šoštanja proti Zavodnjam in Razborju. Po topniški pripravi je krenilo nemško vojaštvo iz Šoštanja v Zavodnje in od tod s topovi streljalo na Razbor. Nemški vojaki, ki so se zadrževali v Zavodnjah, so pri Žunkovi žagi naleteli na partizanske obveščevalce in ustrelili partizana Blaža Tajnška iz št. Ilja. • 17. oktobra 1944 je minerska skupina 2. bataljona I. SNOUB Toneta Tomšiča uničila 2256 metrov železniške proge pri Paški vasi in porušila en most. • 17. oktobra 1944 je minerska skupina 1. bataljona prebivalstvo v okviru teh postojank je vedno bolj sodelovalo z osvobodilnim gibanjem. Nemške postojanke so večkrat napadle partizanske enote. Predstavniki okupatorjevega aparata in sodelavci okupatorja si tudi v utrjenih središčih niso upali prenočevati doma, ampak so si organizirali skupna prenočišča. Brez Tomšičevcev ni šlo Nemške ofenzivne akcije na štajerskem novembra in decembra 1944. leta, ki so uničile osvobojena ozemlja, položaja v šaleški dolini niso bistveno spremenile. Osvobodilno gibanje je bilo vse do konca vojne množično in intenzivno. Nekateri so šele v tem zadnjem obdobju pričeli aktivno sodelovati v osvobodilnem gibanju. Tu in tam so še v tem obdobju nastali novi odbori OF. Enote XIV. divizije so se tudi v zadnjih mesecih vojne pogosto zadrževale na šaleškem območju in napadale sovražnika. • Januarja 1945 je na šaleško območje spet prispela Tomšičeva brigada. 10. in 11. januarja je bila ta brigada s štabom XIV. divizije na območju Belih vod. Od 12. do 15. januarja sta bila Tomšičeva brigada in štab divizije na območju Raven in Zavodenj. S člani štaba IV. operativne cone se je v tem času v Ravnah ustavil tudi komisar glavnega štaba NOV in POS Boris Kraigher. 15. januarja 1945 je 1. bataljon Tomšičeve brigade, ki je bil v Ravnah, poslal eno četo v napad na nemško vojaško enoto, ki je ščitila popravljanje električnega daljnovoda v Velunjskem grabnu. Partizani so postavili zasedo pri Luk-nerju v Gaberkah in tam čakali na Nemce. Ko so se Nemci vračali iz Velunjskega grabna nazaj v šoštanj, so jih borci Tomšičeve brigade napadli. Nemška enota je bila povsem razbita. Trideset Nemcev je padlo, pet jih je bilo ranjenih, dva pa so partizani zajeli. V boju je padlo tudi pet partizanov. Nekaj Nemcev se je zateklo v Podlesnikovo hišo in se je tu boj nadaljeval. Tem Nemcem je prišla zvečer na pomoč nova nemška skupina iz Šoštanja. Partizani so se zato umaknili. Podlesnikovo hišo so Nemci po boju zažgali. 16. januarja je bila Tomšičeva brigada s štabom XIV. divizije še v Ravnah. Na Graško goro pa je v tem času prišel po strelivo bataljon šer-cerjeve brigade. Tomšičeva brigada in štab XIV. divizije sta se vso drugo polovico januarja in še v začetku februarja zadrževala v okolici šaleške doline. 17. januarja je bil štab divizije v Zavodnjah pri Zalesniku. Tomšičeva brigada pa je krenila na Razbor. štab divizije se je iz Zavodenj odpravil na Zgornje Završe. Enote Tomšičeve brigade pa so bile 20. januarja zopet v Ravnah, kamor je popoldne prispel tudi štab brigade. V Ravnah je bila Tomšičeva brigada še 21. januarja. • 21. januarja popoldne je zaščita štaba XIV. divizije napadla v Plešivcu nemško patruljo in pobila tri Nemce, drugi Nemci pa so se umaknili nazaj v Velenje. 22. januarja je bil štab XIV. divizije na Graški gori, Tomšičeva brigada pa je zapustila položaje v Ravnah. • 24. januarja se je štab divizije še vedno zadrževal na Graški gori, enote Tomšičeve brigade pa so bile razporejene na območju Završ in Graške gore. Na Graški gori je bil 1. bataljon Tomšičeve brigade. že zjutraj, 24. januarja, so "roti položajem 1. bataljona Tomšičeve brigade pričele prodirati tri sovražne kolone. Boj se je vnel ob 8. uri in je trajal vse do sedme ure zvečer. V času bitke so Nemci hudo terorizirali domačine. Okoli dvajset se jih je zateklo v Plebinovo kočo. Nemci so tudi požigali. Zgoreli sta Me-tulova in Danijelova domačija. Poleg tega so Nemci pobrali nekaj domačinov in jih gnali pred seboj proti partizanskim položajem. V skupini, ki so jo Nemci gnali pred seboj, so bili tudi otroci. Padla sta Jože Beričnik in Jože Sešel ter sedemnajstletni partizan, ki se je zdravil pri Danijelu ter so ga Nemci ujeli. Nemci so se zvečer umaknili nazaj v Velenje. • Tomšičeva brigada in štab XIV. divizije sta se z Graške gore in z Završ umaknila na Paški Kozjak. 25. januarja so Nemci poslali v Bevče močnejšo patruljo, štab 3. bataljona Tomšičeve brigade, ki je bil pri Petruhu, je poslal v Bevče eno četo, ki je Nemce pregnala. Nemci so zvečer poslali v Bevče močnejšo skupino, a tudi to so partizani pognali v beg. Prva nemška skupina pa je v Bevčah zajela dva partizana, enega pa ustrelila. Podatek o dveh zajetih in enem padlem partizanu, ki ga najdemo v partizanskem poročilu, se morda nanaša na dogodke pri Goltniku in pri Janu. Pri Goltniku v Bevčah so Nemci presenetili tri partizane. Antona Korena in Vr-hovnikovega Vikija so Nemci zajeli. Pri sosednji Janovi hiši pa so ustrelili domačega sina Ivana, ko jim je skušal pobegniti. Ko so se Nemci umaknili iz Bevč in se vračali v Velenje, so spotoma zajeli partizana Franca in Rafaela Kovača na njunem domu. Vse štiri zajete partizane so Nemci pobili pri velenjskem gradu. 26. januarja 1945 je bila Tomšičeva brigada še vedno na Paškem Kozjaku. Po cesti Velenje—Vinska gora se je proti Celju pomikala velika nemška kolona. Zaseda Tomšičeve brigade je tega dne (26. januarja) pregnala sovražno skupino, ki je bila namenjena v Bevče. V Šentilju in Podkraju • Tomšičeva brigada je s Paškega Kozjaka krenila prek ceste Velenje—Celje in se od 28. januarja do 1. februarja zadrževala na območju Št. Ilja, Št. Andraža in Podkraja pri Velenju. Štab XIV. divizije pa se je s Paškega Kozjaka premaknil v Škalske Cir-kovce in je bil v tem kraju od 29. do 31. januarja, nato pa se je vrnil na Paški Kozjak. 31. januarja popoldne pa so proti položajem 1- bataljona Tomšičeve brigade, ki je bil v Podkraju (pri Tajni) pričele iz zahodne smeri prodirati nemške kolone. 2. četa 1. bataljona je Nemce po enour-nem boju odbila. Nemci pa so napadli tudi položaje 3. bataljona, ki je bil na območju Št. Andraža. Po štiriurnem streljanju so bili Nemci zavrnjeni. V boju je padel en partizan, na nemški strani pa je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. 0 1. februarja so bile enote Tomšičeve brigade na območju št. Ilja. 1. bataljon, ki je bil v Lazah, se je popoldne spopadel z nemško zasedo in jo po dveurnem boju pregnal. Nemci pa so pričeli napadati enote Tomšičeve brigade z novimi silami in je boj trajal vse do večera, ko se je Tomšičeva brigada prebila prek ceste Velenje—Celje nazaj na Paški Kozjak. Pri prehodu čez cesto so se partizani udarili z nemškimi zasedami. Tomšičeva brigada pa je izgubila le enega borca. V času, ko se je Tomšičeva brigada zadrževala na Paškem Kozjaku in v Št. Ilju, se ji je priključil tudi imenovani Mihov bataljon. V ta samorasli bataljon so se zbrali predvsem borci, ki so bili v času nemške ofenzive decembra 1944 ločeni od svojih enot. Priključilo se mu je tudi nekaj partizanov aktivistov, ki so odšli s terena v vojsko. Ta bataljon se je do vključitve v Tomšičevo brigado zadrževal predvsem na območju Št. Ilja. Čakajo na zavezniška letala 0 2. februarja 1945 sta bila na območju Paškega Kozjaka štab XIV. divizije in Tomšičeva brigada. Partizani so tedaj na Kozjaku čakali zavezniška letala, ki bi morala odvreči pošiljke vojaške opreme. Zaradi tega sta Tomšičeva brigada in štab divizije ostala na Kozjaku še nekaj dni. # 3. februarja so se borci 3. bataljona Tomšičeve brigade spopadli z nemško kolono, ki je prodirala proti Lopatni-ku. Nemci so se med bojem razdelili na tri skupine in skušali obkoliti položaje 3. bataljona. Partizani so to nemško namero preprečili. Boj je trajal štiri ure, obe strani sta ostali na svojih položajih do naslednjega dne, ko so se Nemci umaknili v Dobrno. # 4. februarja je bil na Paškem Kozjaku mir, partizani so še vedno čakali letala. 5. februarja pa so Nemci znova napadli. Najprej so se enote Tomšičeve brigade spopadle z nemško kolono, ki je prodirala na Kozjak iz Mislinjske doline. Nemci pa so tega dne prodirali na območje Kozjaka in Dobrne. Ti Nemci so prebili raztegnjene položaje Tomšičeve brigade med Brdcami in Ramšakom. Enote Tomšičeve brigade so se umaknile v Gornje Brdce, da bi se izognile obkolitvi. Tu se je boj nadaljeval. Nemci so dobili pomoč že iz Vitanja in zato se je moral bataljon Tomšičeve brigade umakniti proti Podvinu. # Po teh bojih sta Tomšičeva brigada in štab XIV. divizije zapustila Paški Kozjak in se 6. februarja razporedila na območje Ponikve in Št. Ilja. Na Ponikvi in Št. Ilju je bila Tomšičeva brigada s štabom divizije še 7. februarja, ko je 3. bataljon Tomšičeve brigade napadel policijsko patruljo, ki je prihajala iz Polzele in jo pregnal. Nemce so odbili # 8. in 9. februarja sta bila štab XIV. divizije in Tomšičeva brigada na območju Št. Andraža in Podkraja. Zaščita štaba divizije se je 9. februarja spopadla z Nemci. V noči med 9. in 10. februarjem so Nemci s treh strani začeli prodirati proti položajem zaščite štaba divizije in Tomšičeve brigade. Partizani so jih dva- krat odbili. 10. februarja popoldne so Nemci znova napadli in skušali obkoliti partizanske enote. Boj je trajal do večera. Nemški napadi so bili odbiti. • Ker so Nemci v noči med 10. in 11. februarjem pritegnili nove sile, da bi okrepili moč okoli partizanskih enot, sta se štab divizije in Tomšičeva brigada prebila nazaj na Paški Kozjak. V omenjenih bojih so imeli Nemci zopet večje izgube. Partizansko poročilo je navajalo, da so bile nemške izgube velike zato, ker so Nemci napadali parzitan-ske položaje vinjeni. V januarju in februarju 1945 so se z Nemci na šaleškem območju spopadle predvsem enote Tomšičeve brigade. Nemce, ki so pogosto hajkah na šaleškem območju, so pa napadle še druge partizanske skupine. Enote Tomšičeve brigade so bile 12. aprila na Ponikvi. 2. bataljon je napadel sovražno skupino, ki je ropala živino na območju Št. Ilja. Partizani so Nemce pregnali, živino pa vrnili lastnikom. Po tej akciji se je Tomšičeva brigada več dni zadrževala na območju Paškega Kozjaka. Od Lopatnika do Kožlja • 23. aprila 1945 je bila Tomšičeva brigada razporejena na položajih od Lopatnika do Kožlja. Zaseda 1. bataljona je napadla na cesti pri Saleku kolono 2. bataljona 19. SS policijskega polka, ki je prihajala iz Velenja. Napadeni nemški koloni je po cesti iz Sela prišla na pomoč druga nemška skupina. Zaradi sovražne premoči so se partizani brez izgub umaknili nazaj na Paški Kozjak. • V zadnjih dneh aprila 1945 so se znova razvneli boji med Tomšičevo brigado in Nemci ob cesti Velenje—Velika Pirešica oziroma ob cesti Velenje—Dobrna. Nemci so poročali, da so 21. aprila močne partizanske skupine napadle preskrbovalni transport 19. SS policijskega polka pri Vinski gori in da so isti transport na povratku popoldne partizani znova napadli, a so jih Nemci odbili. • 24. aprila 1945 je bila Tomšičeva brigada razporejena na območje Lopatnika, Bevč, Vinske gore in Laz. Ob 18. uri je proti položajem 1. in 3. bataljona Tomšičive brigade začel prodirati 2. bataljon 19. SS policijskega polka. Partizani so pri Bevčah napadli nemško predhodnico, ki je štela okoli sto petdeset mož. Boj je trajal do 21. ure. Vse sovražne napade so partizani odbili. Partizansko poročilo navaja, da so imeli Nemci precej izgub (okoli petnajst mrtvih in trideset ranjenih). O 28. aprila so bile enote Tomšičeve brigade na sektorju Laze—Podkraj pri Št. Ilju —Črnova. 29. aprila so se borci Tomšičeve brigade ponovno spopadli z enotami 19. SS policijskega polka, ki so spremljale transport municije in živil. Partizani so najprej zavrnili nemško kolono, ki je krenila iz Dobrne proti Velenju. 1. bataljon Tomšičeve brigade pa je napadel nemško kolono, ki je prodirala iz Velenja proti Vinski gori. Po boju, ki je trajal uro in pol, so se Nemci umaknili v Velenje. 3. bataljon Tomšičeve brigade, ki je bil nad vasjo Črnova, je napadel dve nemški koloni, ki sta se umaknili proti Velenju. Zaseda 1. bataljona je te Nemce še enkrat napadla. • 3. maja je bila Tomšičeva brigada v Ravnah. Nemci so za noč med 3. in 4. majem predvidevali napad na šoštanj. Partizani Šoštanja niso napadli, pač pa so 3. maja komandantu šoštanj ske posadke poslali zahtevo, da naj se s posadko vda. Komandant je po navodilu nadrejenih zavrnil partizanski ultimat. Partizanske enote slavne XIV. divizije so se pred 5. majem umaknile iz šaleške doline. Šercerjeva, Bračičeva in TOMŠIČEVA BRIGADA so krenile proti Koroški. S tem pa je bilo tudi konec zmagovitih pohodov I. SNOUB TONETA TOMŠIČA na šaleškem območju, v kateri je bilo okoli 300 borcev iz šaleške doline. Tomšičevci pozdravljeni MANJ OSNOVNIH ORGANIZACIJ -VEČJA AKCIJSKA MOČ Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS, ki jo je vodil politični sekretar Kristian Hrastel, so govorili o oblikah in organiziranju komunistov. Po predlogu poslovnika konference ZK in njenih organov bo najvišji vodstveni stailni in delovni organ organizacija ZKS v občini 'konferenca, ki V velenjski občini komuni- ko krajevne samouprave, so bo imela 70 članov. Izvršni or-siti že dalj časa razpravljajo o ustanovili organizacije ZK v gan občinske 'konference bo 15 novih oblikah njihovega dela Velenju, Šoštanju, Topolšiei, članski občinski komite, in načinu organiziranja. Občin- Pesju in Šmartnem ob Paki. Ustanovili so tudli stalne aktive 'tam, kjer so bile do sedaj osnovne organizacije ZK. Novice iz Šo stanja Ribici so tekmovali RIBIŠKA DRUŽINA »PAKA« ŠOŠTANJ SKRBI POLEG PORIBLJAVANJA POTOKOV S SALMONIDNIMI IN CYPRINIDNIMI MLADICAMI TUDI ZA ŠPORTNO VZGOJO RIBIČEV. TAKO PRIREJAJO RAZNA DRUŽINSKA SKUPINSKA TEKMOVANJA V LOVU RIB. ski komite je imenoval posebno komisijo, ki je pripravila predlog začasnega sklepa. Pri oblikovanju nove organizacijske strukture želijo komunisti v naši občini Izoblikovati takšne metode in oblike dela, kit bodo omogočale, da se bodo vsi komunisti usposabljali za uspešno delo v samoupravni družbi, kjer bodo z močjo idejno političnih argumentov odstranjevali napake pri hitrejšem razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Organizacijsko strukturo so postavili tako, da so komunisti pravočasno seznanjeni z Na seji občinskega komiteja so sklenili, da bo občinska konferenca 28. oktobra. ZADNJE DNI PO SVETU Agresija Izraela na arabske države je ena od oblik pritiska, katerega izvajajo imperialistične sile, predvsem ZDA, na tem delu sveta, S ciljem: oslabiti napredne režime in obra- Ker resolucija SZ, ki je zahtevala obsodbo agresije, umak-nitev izraelskih sil in zaščito žrtev agresije, ni dobila potrebne večine, je naša delegacija predložila v imenu neuvr- Tito in naše vodstvo imeli številne stike in razgovore s predstavniki raznih držav in nazadnje prišli do zaključka, da bo možno krizo rešiti le takrat, ko se bodo umaknile oborožene sile s področja, ki je bil okupiran po 4. VI., ko bo zagotovljena varnost in meje pred 4. VI. vsem državam tega področja (s pomočjo sil OZN) in ko bo odprta plovba Dne 3. septembra je bilo v Paki, na območju Gorenja, organizirano tretje družinsko tekmovanje med člani in mladinci. Za takšno tekmovanje so ribiči zelo zainteresirani. Tako se družinskega tekmovanja v lovu rib s plovcem udeleži od 65 članov in 12 mladincev skoraj do 42 članov in 10 mladincev. Pri ulovu pa nekateri posamezniki dosegajo lepe uspehe. Na zadnjem tekmovanju je zmagal ribič Anton Rudnik, ki je ujel 7(i rib. Dne 10. septembra je družina organizirala meddružinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem v Paki, na območju Ptuja. Tekmovanje so se razen domače ekipe udeležile še ekipe iz ribiških družin Kranja, Štor in Družina pošilja svoje člane in mladince tudi na tekmovanja, ki jih prirejajo družine Bled, Celje, Mozirje, Podčetrtek, Velenje, Vevče idr. Tako so članske in mladinske ekipe letos tekmovale tudi na rajonskem tekmovanju Zveze ribiških družin Celje, ki je bilo v Štorah, na republiškem tekmovanju v športnih disciplinah in lovu rib, ki je bilo na Bledu ter na meddržavnem tekmovanju v lovu rib s plovcem na Blejskem jezeru, kjer so dosegli vidne uspehe in nagrade. Med tekmovalci v lovu rib s plovcem je bila tudi članica Anica Bizjak, ki je dosegla drugo mesto. Na republiškem tekmovanju v športnih disciplinah in lovu u.a,^ o.u^,,«,. „ čunati z vsako manifestacijo ščenih drugo resolucijo, s ka- PO Tiranskem morju in skozi Velenja Med clam je zmagala rib je dosegel v rajonski ekipi aktualnimi družbenimi vpra- samostojne in neodvisne poli- tero je zahtevala umik izrael- Suez kot pred agresijo. Šele ribiška družina Store pred Ve- Zveze ribiških druzm Celje, šanji, omogočena je borba tike. Z vojaškim pritiskom si skih čet, kar je bilo takrat po vzpostavitvi take situacije lenjem, Šoštanjem in Kranjem. Rudi Mesic lep uspSh, saj je mnenj s pomočjo katere obli- prizadevajo obvarovati svoje najvažnejše. Tudi ta resolu- paj bi Varnostni svet prevzel kujejo stališča ta sprejemajo interese na področju Azije, siktepe, ki so obvezni za vse Afrike in Latinske Amerike, člane ZK v občini, zato tudi vojna v Vietnamu. Organizacije Zveze komuni- državni udari v vrsti neodvis- stov v delovnih organizacijah nih držav in dogodki na Bliž- so pustili predvsem v proiz- njem vzhodu, vodnih podjetjih. Odpravili so Ob vsem tem napredne sile cija ni bila sprejeta, zavrnjena pa je bila tudi latinsko-ame-riška, ki je sicer vsebovala nekaj realnih elementov, vendar osnovne organizacije v zavodih in družbenih službah. Komuniste iz teh organizacij so vključili v organizacije ZK v krajevnih skupnostih, tam kjer stanujejo. Na rudniku in v Vegradu bodo formirali še oddelke, ker imajo izmensko delo, v Vegradu pa delovišča izven občine. V proizvodnih samoupravnih delovnih organizacijah je sedaj pet organizacij ZK. Takšne organizacije so v rudniku s tremi oddelki, rudarskem sveta ne morejo stati ob strani. Jugoslavija pa je ena od držav, ki je razvila največjo diplomatsko-politično aktivnost za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, že na sestankih v Moskvi in Budimpešti si je naše vodstvo s tovarišem Titom prizadevalo, da bi se uresničilo sodelovanje socialističnih, neuvrščenih in drugih miroljubnih, progresivnih in demokratičnih sil, da bi združeno lahko nudili odpor agresivnim akcijam imperializma j------1 1 JUGOSLAVIJA IN 1 KRIZA M I BLIŽNJEM VZHODU . tudi zahtev, ki so bile za Arab- korake ob direktnem sodelovanju zainteresiranih strani. S takimi stališči je tovariš Tito obiskal ZAR, Širijo in Irak, kjer so ocenili naše predloge za sprejemljive, konec avgusta pa je naslovil poslanice Kosiginu, Johnsonu, De Gaul-lu, VVilsonu, Indiri Gandhi, U Tantu, Pavlu VI. in šefom vrste držav Azije, Afrike in Latinske Amerike. Široko mednarodno aktivnost pa sprožajo pri nas še ZKJ, SZDL in druge lenjem, Šoštanjem in Kranjem. Najboljši posamezniki so bili: Ivan Plankl — RD Štore z ulovom 79 rib, Rudi Kopina — RD Velenje z ulovom 65 rib in Ivan Bizjak — RD Šoštanj z ulovom 40 rib. Pri mladincih je bila najuspešnejša RD Velenje. Druga je bila RD Šoštanj, tretja RD Kranj. Najuspešnejši posameznik je bil Drago Zupane z ulovom 32 rib. prišel v poštev za sestavo državne ekipe, ki je imela tekmovanje v Šabcu. Na tem tekmovanju je zasedel 6. mesto med osmimi tekmovalci iz vse države. S tem se je plasiral za nadaljnje tekmovanje. Ribiški šport razvija tehniko ribolova, krepi prijateljstvo med ribiči in zbližuje ribiče pri izvrševanju gojitve in po-ribljavanja naših voda. A. V. ce nesprejemljive. O načrtu družbeno-politične organizaci-resolucije ZDA pa sploh niso je šolskem centru, tovarnil gospo- in da bi si skupno prizadevali dinjske opreme, elektrarni in v Vegradu, kjer sta še dva oddelka. V krajevnih skupnostih, to je tam kjer se komunisti srečujejo s posebno proMemati- odstraniti posledice agresije, kar je ponekod na Zahodu izzvalo špekulacijo o namernem vključevanju Jugoslavije v tabor, češ da opušča politiko ne-uvrščanja. glasovali, ker je bila že prej ocenjena kot »enostranska podpora Izraelu«. Nerešen problem je nudil osnovo za nadaljevanje sovražnosti in za podaljševanje pritiska na arabske države. Zato je naše vodstvo začelo širšo akcijo iskanja politične rešitve krize. Že sedaj je jasno, da je bila akcija začeta ob pravem času, ker je k razmišljanju vzpodbudila veliko število vlad in tako izpolnila diplomatsko-politično zatišje, ki je nastalo med prekinitvijo izrednega zasedanja in začetkom rednega zasedanja ZN. Jugoslavija je Gradili bodo gasilski dom Dosedanji gasilski dom v Šoštanju je v tako slabem stanju, da bi popravilo doma zahtevalo skoraj toliko stroškov kot pa gradnja novega doma, ki bi ustrezal potrebam gasilcev in požarne varnosti. Zaradi tega so se v Šoštanju odločili, da bodo pričeli z gradnjo novega doma. Novi gasilski dom se bo gra- je pa ga bodo podrli in s tem Da bi kar najbolje ocenili opozorila na pot, po kateri bo nastalo situacijo, so tovariš možno iskati pravično rešitev. ...IN DOMOVINI VI. KONGRES ZKS PRI- že v začetku novega leta. Z HODNJE LETO — Kongres uskladitvijo naj bi odpravili ZKS bo predvidoma pred pri- razlike med pokojninami iz hodnjo jesenjo. Poglavitna te- raznih obdobij pred 1. janu- ma naj bi bila razprava o arjem 1965. Kasneje upokoje- idejno političnih vidikih kon- ni namreč že imajo valorizi- cepta nadaljnjega razvoja Slo- rane pokojnine za nekaj več venije v okviru socialistične kot 42 odstotkov, skupnosti Jugoslavije in v PRI CELJU STRMOGLAVI- sklopu pozitivnih procesov v LO ŠPORTNO LETALO — dil na prostoru, kjer je sedaj lesno skladišče ob železnici. To je ob cesti, ki pelje v elektrarno. Zanj so že izdelani gradbeni načrti, delno pa so že zbrana tudi materialna in pridobili lepo stanovanjsko parcelo. Sredstva, ki so jih dosedaj zbrali, so prispevala: občinska gasilska ziveza, elektrarna šoštanj, tovarna usnja, lesnoin- finančna sredstva, tako da bo- dusirijsU kombinat, kmetij- Problemi v zvezi z odkupom goveje živine za kmetovalce S tem bi povzročili nov problem. Da bi upravni organ za gospodarstvo omogočil vsem kmetovalcem, da bi svojo Židi "ocenili diošežene všebinsike vračalo" s^proslave^TsioveAl Preko zime. Vcndar pa mnogi vino lahko prodali, je ob so-------------j—-t----- —. -- • — .... . .. .J ir tp.m nnckiicu Hn spdai sp m- delovanju s kmetijsko zadru- Letošnje sušno obdobje, oziroma predvideno pomanjkanje krme, je vplivalo na to, da mnogi zasebni kmetovalci do novi gasilski dom v prihodnjih dneh pričeli graditi in še letos dogradili do tretje faze. Novi gasilski dom bo imel v pritličju tri garaže za gasilska vozila in drugo gasilsko opremo, delavnico, skladišče, v nadstropju stanovanje za hišnika, društveno pisarno in predavalnico. Postavili bodo tudi gasilski stolp za plezalne vaje in sušenje cevi. Ogrevanje bo toplovodno 'iz elektrarne. Ko Ska zadruga, galanterija, kle-parstvo — vodovod, trgovski podjetji »Merkur« in »Zarja«, rudnik lignita — obrat EFE, gozdno gospodarstvo idr. Sredstva za gradnjo novega gasilskega doma pa zbirajo tudi sami člani društva. Tako so v nedeljo, dne 17. septembra priredili »Trgatev grozdja« v spodnjih prostorih kopališča. Prireditev je dobro uspela, za kar gre zasluga neutrudljive- svetu. Na kongresu naj bi tu- športno letalo »Libis« se je želi'° zmanjšati stalež živine A!----sis j------——i.,. _____- „ . . nrpkn vimp Vpndar na mnnen rezultate reorganizacije Zveze Gradcu. Pri Drešinji vasi bli komunistov. — Izvršni komi- zu Celja je s štirimi potniki te CK ZKS je že razpravljal nenadoma strmoglavilo in se raztreščilo ob betonskih stebrih v hmeljišču. Jože Zi-merman je pri nesreči izgubil življenje. Pilota in dve deklici so odpeljali v celjsko bolnišnico. ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KME- o prvem osnutku programa priprav. Kot je videti, želijo imeti kongres, ki bo rasel od spoda! in imel delovni značaj. ZBOR ŠERCERJEVE BRIGADE — 700 preživelih borcev Šercerjeve brigade in številni gostje so se zbrali v Tu- v tem poskusu do sedaj še niso uspeli. go šoštanj in podjetjem Na dogonskih odkupih do- »Mesnine« Celje dosegel spo- stavljene živine kmetje niso uspeli prodati. Na težave so naleteli predvsem tisti kmetje, ki so prodaji namenili krave, nedopitane in deloma tudi tisti, ki imajo nedopitano mlado živino. Skratka kmetovalci, katerih živina je imela riški vasi pri Slovenj Gradcu TOV — Odbor republiškega na svečanosti ob 25. obletnici zbora za zdravstvo in socialno razum, da se bo na rednih dogonskih odkupih povečal odkup nekvalitetne živine po ceni, ki bo primerna glede na kvaliteto živali. Kakšni so uspehi tega sporazuma se je pokazalo že na zadnjem odkupu na našem območju dne 7. septembra, ko je bil dogon goveje živine bo gasilski dom dograjen, bo mu članstvu in podjetjem, ki stari dom začasno dan v upo- so pripomogla s prispevki, rabo za druge namene, kasne- M. V. zakaj še vedno toliko Čakanja pri zapornicah Mnogokrat je med vozniki hodu in odhodu vlakov službu- pa tudi med pešci v Šoštanju joči kretničar, ki bi odpiral in prišlo do negodovanja zaradi zapiral zapornice in s tem prehitro in predolgo zaprtih skrajšal nepotrebno čakanje železniških zapornic pred pri- vozil. Če to službujoči kretni- hodom, oziroma odhodom vlakov. V dolgem čakanju se na obeh straneh zapornic nabere veliko število osebnih in tovor- izpod 45 % klavnosti. Situacija je vplivala na ob- , _ __________________________ te brigade. Na svečanosti je politikoTe"pred dnevi"obrav činski upravni organ za gospo- zelo velik in ko je bila odkup- njh avtomobilov ter avtobu- govoril predsednik republiške- naval osnutek zakona o zdrav- darstv°. d,a -!e sodelovanju Ijena vsa kvalitetna živina in sov. ga odbora ZZB NOV Sloveni- stvenem zavarovanju kmetov s kmetijsko zadrugo Šoštanj večina krav slabe kvalitete, je tovariš Franc Leskošek- želijo, da bi uvedli boliši na- Pricel iskatl resitve 12 nasta' Ce pogledamo se odkupne Luka. Med drugim je dejal, da čin financiranja kmečkega za- Ha P°ložaja. . cene za 1 kg žive teze glede na so borci tudi danes lahko za varovanja in čimnrei zmani- Tudi sami obcam so predla- ugotovljeno kvaliteto pri po- zgled kako je treba vnašati šali primanikliai Na seii ie §ah' kako naj bl re, 1 tezave samezm rasti goveje zivme vi- disciplino pri izvajanju novih prevladovalo mnenje naj bi pri odku?u slabo kvalitetne dimo, da te znašajo: Da bi se nepotrebnemu čakanju izognili, naj bi bil pri zapornicah ob predvidenem pri- čar lahko dela ob premikanju vlaka, zakaj to ne bi delal še ob prihodu in odhodu potniških vlakov. Z malo več dobre volje uslužbencev železniške postaje šoštanj bi vsa negodovanja odpadla. M. V. nalog, kakršne so bili nava- zavarovanci sami odločali o jeni v borbi. obsegu pravic in obveznosti PRED STO LETI SO IZDALI 2an^a^tve"°ft MARXOV KAPITAL-Ta me- OKROG 150 MILIJONOV sec je minilo sto let odkar je DOLARJEV IZ TURIZMA -izšla prva knjiga največjega Kot je povedal predsednik tu-Marxovega dela Kapital. Knji- "stične zveze Jugoslavije Algo so izdali 14. septembra bert Jakopič, bomo letos do-1867 v Hamburgu. Marxov bili iz turizma 150 milijonov Kapital je pomemben pri raz- dolarjev. Avgusta in septem- voju marksistične miselnosti. Z njim je marksizem dobil osnovno delo, ki povezuje teorijo in prakso. Bil je kažipot vsem deželam, ki gradijo socializem. ŽE Z NOVIM LETOM NOVE POKOJNINE? — Na skupni seji izvršnega odbora in odbora za vprašanja invalidov pokojninskega zavarovanja skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja so sklenili, da je treba storiti vse, da bi dobili upokojenci, ki so bili upokojeni do konca leta 1964, usklajene pokojnine bra so bile turistične kapacitete zasedene bolj kot druga leta. Hotel PAKA velenje i Mednarodni barski program I Stripteas — Strip-teas > Vsak dan razen ponedeljka živine. Tako so predlagali, da bi se na našem območju ustanovila klavnica. Tu bi se klala živina slabe kvalitete, meso pa bi se prodajalo v posebnih mesnicah in to po nižji ceni. Po drugem predlogu pa bi se ustanovila predelovalnica za mesne izdelke na ta način, da bi se živina pošiljala v zakol v klavnico Celje, predelavo mesa pa bi organizirala kmetijska zadruga šoštanj na domačem območju. Vendar pa teh predlogov ni mogoče osvojiti, ker so predpisi o ureditvi teh klavnic zelo strogi in bi ustanavljanje takih klavnic zahtevalo velike stroške. Pa tudi predelava mesa živine slabe kvalitete v majhnem obsegu ni rentabilna. Na drugi strani pa bi se potrošnja zaradi nižje cene preusmerila na tovrstno blago, kar bi povzročilo upadanje potrošnje kvalitetnega mesa. — za teleta od 6,20 do 7,90 N-din, — za pitance od 5,40 do 6,00 N-din, — za vole od 3,50 do 5,00 N-din, — za krave od 3,50 do 4,20 N-din. KORITO PAKE JE POTREBNO OČISTITI Korito Pake skozi šoštanj je polno nesnage, ker v Pako mečejo razne odpadke, ki po- nizacija ZB NOV Ravne 3.800, vzročajo zelo neprijeten vonj. komunalno obrtni center Vele- Prav tako se 'korito zasipu je z nje 50.000, ZB NOV galek blatom v času odpiranja za- ,, , . v.. _ , pornic elektrarniškega jezu. M595' aktw ZM, T°L°ls Ca Zato je potrebno, da se ko- 3.000, galanterija 200.000, korito Pake očisti te nesnage, lektiv Zarje 19.500, organizaci-Prav tako pa bi morali tiste ja RK 60.000, rudnik lignita Pomoč arabskemu ljudstvu V naši občini smo zbrali 5,9 milijonov S-din pomoči za arabsko ljudstvo. Po podatkih koordinacijskega odbora so prispevali: sindikat kmetijske zadruge 58.900, občinsko sodišče 100.000, sindikat Topra 13.400, aktiv ZM v komunalno obrtnem centru 11.000, gurnir-nica 50.000, Vino 30.000, orga- ki 45.500, podjetje Oljka 30.500, sindikat občinske skupščine 124.000 in občinska skupščina 100.000 S-din. šoštanjičane, ki odlagajo smeti in druge odpadke v Pako in Pečevnico, primerno kaznovati. M. V. 4,500.000, kolektiv Oljke 4.000, kolektiv Gorenja 489.850, sindikat šole v šmartnem ob Pa- FOTOAMATERJI! FOTO PAJK Velenje vas obvešča, da zopet redno razvija vse vrste color filmov ter 'izdeluje original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Fotoamater-j.i dobijo BREZLAČNO STROKOVNO NAVODILO za fotografiranje z barvnimi filmi. Barvni filmi so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. — Brezob-vezno se lahko prepričate o izredni kvaliteti in solidni ceni! TO IN ONO RISALNI ŽEBLJIČKI Zdrvela je mimo mene na kolesu kot čudovit privid. Imela je rdeč pulover, božanske pšenične lase in velike modre oči. Mimogrede mi je vrgla pogled, se komaj opazno nasmehnila in kot privid spet izginila. Ko sem se ozrl, je rdeči pulover skupaj z božanskimi pšeničnimi lasmi ie izginjal na obzorju. Tedaj sem stanoval v predmestju in se vozil v tovarno, kjer sem delal kot inženir, s kolesom. Čudovito dekle! Ali jo bom še kdaj videl? Zvečer nisem mogel takoj zaspati. Mislil sem na dekle, ki mi jo je pripeljala na pot usoda. Morda je nikoli več ne bom videl. Saj je vseeno. Gotovo je že zaročena, ali celo poročena. Razen tega to ne bi bila ljubezen na prvi pogled, kot se pravi, ampak ljubezen na desetinko sekunde. Potolaži se stari, in pozabi nanjo! Delati začnemo ob sedmih zjutraj. Včeraj sem jo srečal deset minut pred sedmo. Danes sem že ob četrt na sedem stal na križišču in čakal. Čakal sem na rdeči pulover, na pšenične lase in komaj zaznavni nasmeh. Točno deset minut pred sedmo je spet zdrvela mimo. Spet pogled modrih oči izpod dolgih trepalnic, spet komaj zaznaven nasmeh — in v sekundi je bilo vsega konec. Nasltdnji dan je deževalo. Ničesar nisem dočakal razen tega, da sem prišel v pisarno prepozno in mokrih nog. Čevlji mi namreč puščajo. Dekle je šlo gotovo z avtobusom. Drugo jutro se je spet smehljalo sonce. Bil sem na svojem mestu. Sonce in — ona! »Dobro jutro!« sem pozdravil, ko se je pripeljala mimo mene. Rahlo mi je pokimala, me pogledala in izginila. Tako je bilo ves teden. Šele naslednji četrtek mi je odzdravila: »Dobro jutro!« Cele noči sem premišljeval, kako naj se seznanim z njo, kako naj začnem razgovor. Prišlo mi je na misel, da bi se odpeljal za njo, da bi vedel, kje dela. A ni bilo časa. Peljala se je mimo deset minut pred sedmo, ob sedmih pa sem moral biti v pisarni. Potuhtal sem nekaj boljšega. Ko sem jo naslednje jutro videl prihajati, sem kratko malo izpustil zrak iz zadnje gume in jo z roko zaustavil: »Oprostite«, sem začel. »Guma mi je izpustila. Ali imate mogoče pumpo?« Dekle se je zasmejalo in pokazalo vrsto belih brezhibnih zob. »Tako? žal, nimam pumpe. Tamle v travi leži ena. Da ni slučajno vaša?« Joj! Pumpo sem tako nespretno vrgel v travo ob cesti, da se je daleč naokoli svetila v jutranjem soncu. Trik ni uspel, dekle se je odpeljalo in še osmešil sem se. Drugo jutro se je pripeljala mimo in me veselo vprašala. »No, kako pa kaj vaša pumpa?« . . „, . , Ponoči sem dolgo razmišljal in se odločil za — atentat. Da, atentat na kolo. Ko sem naslednje jutro videl, da se bliža najinemu križišču, sem potegnil iz žepa škatlico risalnih žebljičkov in jih raztresel po cesti. Trepetal sem, da ne bi pred njo pripeljal kdo drug. Na srečo ni bilo nikogar. Zavozila je na žebljiček, zasikalo je in dekle je skočilo s kolesa. »Na, zdaj pa imam, in ravno danes moram biti točno v pisarni. Šef mi bo diktiral. Da se mi je moralo to pripetiti!« »Sicer imam moško kolo, a prav rad vam ga posodim.« »Kaj pa vi?« »Ah, prava reč. Lahko tudi malo zamudim. Zvečer bi vam pripeljal vaše kolo.« Pogledala je na uro in prikimala: »Ne gre drugače, najlepša hvala.« Napisala je na listek svoj naslov in rekla: »Torej ob sedmih...« Ko sva se pol leta kasneje poročila, mi je Karin nežno objela glavo in dejala: »Veš, tisto z žebeljčki ni bilo slabo. Samo spet si pozabil na sonce. Že od daleč sem videla kako se lesketajo na asfaltu. Namenoma sem zavozila nanje...« »Namenoma?« sem zajecljal. »Seveda, namenoma. Kaj pa je to čudnega? Kako naj bi ti drugače dala svoj naslov?« revolverji za ŽENSKE Na zidu pri vhodu na policijsko postajo v majhnem japonskem mestu Tojunaka v provinci Osaka se je nedavno pojavil oglas: »Revolverje posojamo samo ženskam.« Ko so radovedneži povprašali šefa policijske postaje, kako to, da posoja revolverje prav policija, in sicer samo ženam, ko pa je v tej deželi uporaba strelnega orožja prepovedana že sto let in se zaradi tega celo atentatorji poslužujejo samo noža ali puščic, so prejeli ta odgovor: »Ne gre za pravo strelno orožje, ampak za otroške revolverje, ki brizgajo tekočino, te pa z obleke ne more odstraniti niti kemično čiščenje. Revolverji so namenjeni ženskam, da bi z njimi lahko zaznamovale razbojnike in seksualne blazneže, ki jih napadajo.« Doslej si takega revolverja v policijski postaji v To-junaki ni sposodila nobena ženska. Toda uspeh kljub temu ni izostal: odkar se je na policijski postaji pojavila ta čudna objava, niso zabeležili niti enega napada na ženske v tem mestu. zdravniki niso VSEVEDNI Že leta 1866 so italijanski vojaški zdravniki razglasili Achilla Abulija zaradi slabega srca za nesposobnega za vojaško službo in mu prerokovali le še nekaj let življenja. Achile Abuli ima danes 101 leto in je še vedno zelo živahen, celo dela lahko. Zanimivo je, da se nikoli v življenju ni pritoževal zaradi srčnih težav. Mirni Malenšek Jtm kRi »Saj norite! Ana vas je na-hu j skala, vem!« Zaletel je videl, kako je Ciril najprej pobledel in nato zardel. Toda zdaj je stal pred njim čisto ustrahovan in stari bi bil najraje pljunil vanj-Res je, ga je spreletelo, z Mihelo se je zapletel in ne more mi utajiti! Ampak, kakšna megla je to! Ko sem bil jaz v njegovih letih, bi se bil drugače postavil, pa čeprav zoper lastnega očeta! — Zaničljivo je pljunil po tleh. »Kar nič ne taji,« je rekel. Ciril je počasi lovil ravnotežje. »In če jo vzamem?«. ,Koga?« se je zadri Zaletel. »Mihelo? Potreben si, da bi te s šibo! Kje si s pametjo?« . »Nič! In čisto vseeno mi je! Saj sem vam rekel, da pojdem!« Starec je zamahnil z roko m se hripavo zasmejal. »Ti ne! Ona pojde. še danes,« je rekel in se obrnil. Ko je bil že na pragu, je slišal Cirila reči: »Če pojde ona, pojdem tudi jaz! Zapomnite si!« Stari se je napol obrnil k njemu in odvrnil: »Tepec! A misliš, da bom grunt metal za teboj? Se prekleto motiš! Pojdi! Ne bom te klical nazaj f In da boš vedel: za življenja bom dal pol grunta Ani in pol Mihi. Naj ga razkosata in prodata na dražbi, če ne gre drugače! Zato, da ti niti cvenka ne boš dobil iz hiše!« »Zverina ste, ne oče!« je zaklical Ciril. »če misliš iti z njo, se kar Eripravi,« je togotno zasopi-al stari, »še danes! Kakor hitro pride iz tovarne!« »Sramoto nakopavate hiši!« »Si jo že ti dovolj nakopal! Poslednjič ti pravim: Če hočeš biti pameten in če ni že prepozno, ti bom zapisal grunt in vse bomo uredili, kakor je treba. Če je pa že prepozno, potem nikar ne čakaj večera!« Zaletel se je obrnil in šel v hišo. V hiši je kakor iz-podsekan omahnil na klop pri peči. Pogled se mu je najprej ustavil na stenski uri: še dve uri bo minilo, preden bo prišla Mihela. Potem se je zagledal v Mihovo sliko in obšla ga je globoka potrtost. »Vsega tega bi ne bilo treba, če bi bil Miha ostal doma,« je zastokal. »Naj bi bil šel ta zlodej od hiše! Lahko bi bil šofer in jaz bi mu sezidal, hišo, kakor jo bom Ani, in potem naj bi se ženil, kakor bi se mu ljubilo! Prav nič bi me ne bolelo! Zdaj pa...« Vsa moč, ki jo je kazal malo prej, je splahnela in najraje bi bil zatulil kot ranjena žival. Breme, ki ga je nosil že tako dolgo, je leglo nanj s tolikšno težo, da se mu je zdelo, da ga bo zmrvilo. Obupano se je vprašal, kaj bo, če bo Ciril res kljuboval in šel od doma. Lahko bi se zgodilo ... Nikoli ni bil navezan na dom in če se je zdaj obesil na dekle, bi morebiti res lahko... čeprav samo zato, da bi njemu kljuboval. Vedel je, da ga s silo ne bo mogel zadržati, ukloniti pa se ni mogel. Če bi moral vzeti Mihelo za snaho, je bolje, da izgubi sina. Toda sina ni smel izgubiti, tega poslednjega za nobeno ceno ne! Začel se je kesati, da je bil tako surov z njim. V jezi fant ne bo dosti premišljal in lahko se zgodi, da bo odšel z dekletom. Tudi če bi se pozneje vrnil, bi ostala sramota in po vseh vaseh bi se norčevali iz starega Zaletela, ki ni znal ukrotiti poslednjega, najmlajšega otroka. Navsezadnje ne gre samo za Cirila! Za grunt gre, za Zale-telovo kri in Zaletelovo ime. Gospodar je dobro vedel, da bi nikoli ne mogel izpolniti grožnje in pustiti, da bi si posestvo razdelila Miha in Ana in ga prodala. Zavedal se je skrivne slabosti, ki mu je branila tudi samo resno pomisliti na to. V trenutnem 13 jasnem spoznanju si je celo priznal, da bi moral Cirila pustiti naj se oženi po lastni volji — in čeprav bi bila nevesta Mihela, dekle brez staršev in brez doma, ki jo je pripeljal jeseni na zaprav-ljivcu z njenim zelenim kovčkom vred — samo če bi fant dovolj trdno vztrajal pri svojem. Da, lahko bi ju pustil nekaj let za kazen životariti kjerkoli, naposled pa bi se le moral vdati. V teh letih pa bi grunt brez delovnih rok propadel... Strahoma se je vprašal,- ali se tudi Ciril zaveda, kako slab je oče in da si ga lahko ukloni. Morebiti pa ne... Vedno je bil nekoliko lahkomiseln in tistega poguma, kot takrat, ko je vrgel nož za njim, tudi nima več. Treba je samo dekle spraviti iz hiše, Cirila pa trdo prijeti. Navsezadnje je le kot megla... Na Mihelo skoro ni mislil. Niti sovražil je ni. Nič čudnega ni, da se je začelo nekaj plesti med njima, ko sta bila toliko skupaj. Na to bi bil moral že vnaprej računati, pa je čisto spregledal. Končno je tudi dobra delavka in skoro žal mu je bilo zanjo. Kmalu bo pomlad in toliko dela na polju — prav res jo bodo pogrešali! Mislil je, da bodo letošnje leto lažje pretolkli kot lansko, pa se je vse podrlo. Spet se bo treba loviti za delavci in najemati tarbeharice in spet bodo želi in sekli, ko bodo vsi drugi že davno pospravili. Tisto, kar ga je sililo, da mora Mihelo pognati od hiše, je bilo čisto brezosebno: kriva je bila njena revščina in to. da je pravzaprav brez-domka, da nihče ne ve ničesar o njenih starših in da tudi ona sama nikoli ne govori o svojih ljudeh, kakor da je na vsem svetu čisto sama. Take snahe ni mogel vzeti na svoj grunt, pa naj bi bila še tako dobra in pridna. Navsezadnje, si je dejal, je vse odvisno od Cirila. Zadeva se lahko uredi čisto na tihem, samo če se ne bo spozabil tako daleč, da bi šel zares od hiše. Ljudem bi lahko rekli, da so jo odslovili, ker je pozimi ne potrebujejo — ali pa, da se je dekle naveličalo kmečkega dela in se je samo vrnilo v Kranj. Toda, kaj bo storil vražji fant, zares, kaj bo storil? Dokler ni prišla Mihela, se je presedal kakor na žerjavici. Delo ga je priganjalo, starec pa je čutil, da ne bo za nobeno rabo, dokler ne spravi dekleta iz hiše in dokler se stvari ne urede. Ko jo je videl iti pod hišnimi okni in je slišal, kako je prišla skozi vežo v kuhinjo, je vstal in šel tja. Stara Podlesnica je sedela pri štedilniku in Zaletel bi jo bil rad poslal k vragu. Babnica bo vse raznesla po vasi, je mislil medtem, ko si je mukoma izmišljal izgovor, s katerim bi jo poslal iz hiše. Mrmraje je odzdravil Mi-heli, ki je vzela iz pečice ju-žino in začela jesti, potem se je obrnil k Podlesnici. »Vzemi steklenico in pojdi v krajevno gostilno, pa bri-njevca mi prinesi,« je rekel. »Ani reci, naj ti da tistega, ki mi ga je zadnjič natočila.« »A ste bolni?« se je začudila ženska. »Bolan,« je pritrdil jezno in brskal za denarjem. Položil je na mizo stotak. Podlesnica je obotavljaje se začela iskati steklenico. Mihela je pogledala od sklede in se ponudila: »Grem jaz po brinjevec, oče.« »Podlesnica bolj utegne,« je odrezavo rekel Zaletel. Ko je ženska odšla, se je prislonil k štedilniku in opazoval dekle, ki je odložilo žlico in pospravilo posodo. Prvič je videl, da je čedna in prikupna in da pravzaprav ni nič čudnega, če se je Ciril spentljal z njo. Iskal je besedo, s katero bi ji povedal, da stori najbolje, če takoj, pri priči odide iz hiše in ko je gledal, kako si natika jopico iz grobe domače ovčje volne, ki jo je nosila pri delu, si je mislil: Vnaprej vem, kaj bo odgovorila! »Nekdo vas je nalagal,« bo rekla, »čisto nič ni med nama.« In ko ne bo mogla več tajiti, bo dejala: »Jaz nisem prav nič kriva! Silil je vame in se mu nisem mogla ubraniti.« Da, tole mi bo povedala, takoj zdajle ... »Mihela,« je rekel. Njegov glas je bil težak in nekako svečan, da se je presenečeno obrnila. »Ja,« je rekla počasi, kakor v slutnji nečesa hudega. Stari se je odtrgal od štedilnika in stopil gor in dol po kuhinji. »Mihela,« je rekel spet in se ustavil tik pred njo, »kako dolgo si pri hiši?« Vprašanje je prišlo tako nepričakovano, da jo je zbegalo. Ni si mogla misliti, čemu jo to sprašuje. Ozrla se je proti zanikrnemu koledarju na steni: »Koncem oktobra sem prišla. Od takrat je minilo dobre tri mesece.« Nasmehnila se je. »Nisem še dolgo v hiši.« »Ne,« je odvrnil kmet, »nisi. Vendar pa dovolj dolgo, da si mi nakopala sitnosti in sramoto. Ko si prišla — saj se spominjaš, kako sem te pripeljal z vozom? — si nisem mislil, da mi boš tako nagodla.« Na njenem obrazu je razločno videl, da ga je dobro razumela. Počasi ji je začela izginjati kri z lic, dokler ni bila tako bleda, kot voščena podoba v cerkvi. Njene oči so postale prazne in brezbarvne. Zdaj se je ustrašila, je samozadovoljno pomislil, prav nič ne bo tajila. Ne bo se treba dolgo prerekati z njo! Vzela bo svoj kovčeg in odšla, kakor je prišla. Ne, ne tako. Nazaj je ne bom peljal! »Menda prav dobro veš, za kaj gre,« je rekel počasi. Prikimala je. Okrog ustnic ji je zadrgetalo in kmet se je zbal, da bo začela jokati. Samo tega še manjka! Zato je zavpil nad njo v nekakšni podzavestni želji, da bi prebudil v njej jezo in odpor: »Saj menda nisi mislila, da bi postala gospodinja pri nas?« »Ne,« je rekla osramočeno. Starec je olajšano zadihal. Torej je ne bo težko odtrgati od Cirila! Hkrati pa se mu je vsilila misel, da je dekle izprijeno. Kako bi mogla ljubimkati z mladim fantom in vedeti, da nikoli ne bo prišla z n jim v zakonsko posteljo, če bi ne bila ničvrednica? ... No, nič čudnega, si je rekel, že prvi dan mi je povedala, da je delala na žagi skupaj z moškimi! »Potem je v redu,« je rekel in si prizadeval, da bi zatajil presenečenje. »Ja, potem je vse v redu in ti boš še danes šla iz hiše.« »Danes?« je ponovila topo in vdano. (Saj se menda niti ne zaveda, za kaj gre, je jezno pomislil, ali pa je že vajena takih prizorov! Drži se, kot da so jo že neštetokrat vrgli skozi vrata!) Potem je opazil, kako je v njenem obrazu nekaj oživelo in rdečica se ji je počasi začela vračati. »Kam pa naj grem že danes?« je rekla plaho in zadržano. »Kam?« je široko zinil Zaletel. »Kam? Nikamor bi ti ne bilo treba iti, če bi se bila držala, kakor je treba! Kam? Najbolje bo, če greš tja, odkoder si prišla!« »Tja ne morem več,« je rekla z grenkim prizvokom v glasu. »Gospodinja si je že davno vzela drugo stanovalko.« »Mhm,« je zamomljal kmet. »Prej pa nisi mislila na to?« V globinah njegove zavesti se je prebudila misel: V taki zimi in mrazu še psa ne moreš spoditi na cesto! Ni lepo in tudi krščansko ni pognati jo iz hiše, ko ne ve, kam bi se dela! — Trenutek pozneje pa je prvo misel prevpila druga: Ne sme ostati v hiši! Sama si je kriva! Greh bi si naložil na dušo, če bi pustil, da bi ostala in še naprej ljubimkala s Cirilom! Lahko bi se celo zgodilo, da bi... potem pa bi jo Ciril moral vzeti ali pa plačevati za otroka. Zdaj še ni prepozno! Če bo odšla takoj, bo fant kmalu pozabil... »Boš že kam šla,« je rekel. Sunkoma je v njem prekipela bojazen zadnjih dni in noči, ko ni mogel spati, ker je neprestano prežal na mlada človeka, potem misel na sinovo vedenje, ki ga je spravljalo v obup in muke zadnjih ur, ko je čakal, da se bo vrnila iz tovarne. »Z okleščkom bi te moral pre-mlatiti!« je vzkipel. »Nagovarjala si ga, naj gre zdoma! Grunt in mene naj pa kar pusti! Pa si res prava macafura!« Dekle ga je pogledalo z velikimi očmi in odkimalo. »Nisem. Sam je rekel, da bi najraje šel.« »Nisi?« se je rogal Zaletel. »Kaj pa si potem sploh hotela? Nisi hotela postati gospodinja v hiši, nisi ga hotela speljati zdoma — kaj si pa sploh hotela?« Skomignila je z rameni. Zaletelu se je zdelo, da prav res sama ne ve, kaj je hotela. Zdela se mu je neumna in ni se maral več razgovar-jati z njo. Obrnil se je k vratom in rekel: »Kar poberi svoje reči in pojdi! Zvečer te ne maram več videti pri mizi!« Odprl je in že stopil v vežo, pa se je še enkrat obrnil in poudaril: »Če te zvečer najdem v hiši, te bom postavil na cesto s tvojim kovčkom vred! Za takimi, kot si ti, so včasih z ajdovico pokadili!« Stopil je pred hišni prag in se zagledal po dvorišču. Pred hlevom je stal Ciril z rokami v žepih in nekaj tuhtal predse. Starec se je obrnil nazaj v vežo. Ne grem iz hiše, si je rekel. Nočem, da bi se še kaj videla in govorila, preden odide. Stražil sem ves teden, bom pa še toliko časa, da bo candra odšla! Stopil je v hišo, sedel k peči in si prižgal cigareto. Čez nekaj časa je slišal, kako je šla Mihela po stopnicah. Njeni koraki so bili počasni in težki, kakor bi bila hudo izmučena. 6. Na prvo februarsko nedeljo popoldne je župnik sam sedel v sobi. Prostor in župnik sta bila v nesoglasju, kajti soba je bila majhna in povrh šc zatrpana s pohištvom, znešenim od vseh vetrov, župnik pa je bil visok štiridesetletnik z inteligentnim obrazom, očali in elegantno oblečen. Vse, kar je imel storiti to popoldne, je že storil. Vpisal je na novo plačane maše, naredil oznako za črno mašo, ki jo je imel brati v sredo in preštel denar, ki ga je mež-nar pri popoldanskem nauku nabral v pušico. Nad denarjem se je zamislil: ali so ljudje postali malomarni in nočejo več darovati cerkvi, ali pa bo treba kupiti novo pušico, tako, ki ima zgoraj samo ozko linico. Druga misel se mu je zdela bolj verjetna in kar hitro se je odločil zanjo. Mežnarju ni kaj prida zaupati, si je rekel, in ministrantom tudi ne — saj so ukradli celo hostije in jih pojedli. Ko je bilo vse to storjeno pa res ni imel več kaj početi in je sedel k peči. Zagledal se je po sobi in se z obžalovanjem spomnil lepega pohištva, ki ga je moral pustiti v župnišču in so ga Nemci odpeljali. Pustili so mu samo nekaj bednih ostankov. Župnik je vzdihnil in se zagledal v podobo svetega Alojzija z obrazom device iz časov visoke romantike, ki je strmel v lilijo in v mrtvaško glavo na mizi, pogrnjeni z rdečim prtom, nato v svetega Jurija, ki se je pri oknu bojeval z zmajem, ki je poskušal ugrizniti njegovega konja v koleno, in končno še v baročno razkošno sveto Agato s palmovo vejo v roki. (Se nadaljuje) šport šport šport Najhitrejši spaček v Jugoslaviji Na nedavnem srečanju članov kluba Ami-spaček v Kopru, so se ti pomerili med seboj v športni vožnji. Med 84 tekmovalci je bil najboljši Velenjčan Karel Ferlež, član AMD »šaleška dolina«. TRI NASLOVE ZA VELENJČANE velenjski rokometašl so bili zopet premagam! LETOŠNJE 15. DRŽAVNO PRVENSTVO PO VRSTI V UMETNOSTNEM KOTALKANJU JE PRINESLO ODLIČEN USPEH VELENJSKIM KOTALKARJEM. MED SKORAJ PETDESETIMI TEKMOVALCI IZ LJUBLJANE IN ZAGREBA JE NASTOPILO TUDI 11 VELENJCANOV. V zahtevnem obveznem in Mladinci: prostem programu so Velenj- 1. S. švajiger (Ljubljana) 393,9 čani dosegli tri naslove držav- 2. O. Blatnik (Velenje) 386,5 nih prvakov, 6 drugih mest in 3. S. Golob (Velenje) 362,5 dve tretji mesti'. Naslove državnih prvakov Članice: so osvojili Franci Blatnik v 1. D. Vujčič (Zagreb) 658,7 Da bi kai več zvedeli o spač- 1.000 vozil, uvrstilo vseh 23 ci- mednarodnem razredu, Bojan 2. I. Glazer (Ljubljana) 653,2 . J ., _____....:i: ......- .. i ______-1- tnn n__l-JI, Al o™, «or. Mo. 1 D Owm1t II ___\ £10 ku in vozniku smo zaprosili tovariša Ferieža, da odgovori na nekaj vprašanj. Kako komentirate napis, ki smo ga videli na vašem spačku »Ne sodi po videzu?« troenov med prvih 100. Osolnik med člani in par Na- 3. B. Bricelj (Ljubljana) 638,6 taša Dermol — Slavko Korenič 4. D. Fišer (Velenje) 625,1 Srečanje Ami-spaček kluba pri članskih parih. 5. I. Hojkar (Ljubljana) 584,2 v Kopru pa je za mene po&eb- Prijetno pa je presenetila no doživetje. Po zbornem me- Dermolova z uvrstitvijo na Člani: * „„ stu v Ljubljani je kolona pre- drugo mesto med mladinkami, 1. B. Osolnik (Velenje) 609,6 Marsikdo s ponižanjem gle- ko 100 spačkov in amijev kre- Saj je od minulega prvenstva 2. M. Jurčič (Velenje) 606,2 da na spačka in ga smatra za niJa P'roti Kopru. Med potjo zek> napredovala, manjvredno vozilo. Po zuna- smo se ustavil, v Lipici, kjer Med vsemi je prednjacil njosti mu res lahko marsikaj so nam pripravili poseben pro- Franci Blatnik, ki je s svojim očitamo (oblika, lepota), ven- gram- težkim in elegantnim progra- dar pa ima vrsto odlik, s kate- Pri,ietno Vzdušie na se ie mom prekosil vse nastopajoče rimi prekaša mnoga elegant- n dansfre^enUo Jv JL^*^ ^ "a nejša vozila. Po mojih tolet- tekmovalno mrzlico. tekmovanja ki n h Skušnjah lahko trdim, da . o4 tekmovalci sem se s . Organizacija tekmovanja, ki »s^-ss^ SSlis sJ&^sr^ nomičnost (5 lit. na 100 km), ovjnk,jh' j,n nalogah dosegel daje prijeten občutek varno- najboljši čas, ki ga nato nihče sti, da te ne bo pustil na ce- ni izboljšal. Omeniti moram dilu. Vse to pa je toliko vred- tudi uspeh someščanke Zale no, da ga ne bi zamenjal za Ces M je biJa med ženska. marsikatero vozilo lepše zuna- njosti. Kje vse ste prepotovali s spačkom in koliko kilometrov ste prevozili? Doslej sem prevozil več kot 110.000 kilometrov. Prepotoval sem dvakrat Jugoslavijo po dolgem in počez. Vso Italijo od Barija do Dolomitov. Avstrijo (preko Grossglockner-ja), CSSR in Madžarsko. Na vseh teh potovanjih mi nikoli ni odpovedal »poslušnosti«. Pri vseh prevoženih kilometrih sem imel edino sitnost 4 do 5 »gumi defektov«. Kot član AMD ste se udeležili »Ralyja Sutjeska« in nedavnega zveznega tekmovanja v Kopru. Bi nam lahko povedali kaj zanimivega? Sem član Ami-spaček kluba Jugoslavije, ki je bil ustanovljen novembra 1966. leta v Beogradu. Udeležujem se vseh tekmovanj, ki jih prireja naš klub. Mimo tega sem se letos udeležil tudi »Ralyja Sutjeska«, kjer sem v konkurenci ci-troenov do 450 ccm osvojil drugo mesto. V zvezi s tem bi rad omenil že prej omenjeno hvalo citroenov, saj se je izmed kluba, je bila odlična. Rezultati: Mladinke: 1. M. Nikšič (Zagreb) 428,6 2. N. DermOl (Velenje) 423,1 3. A. Zalokar (Ljubjlana) 417,6 mi tretja, njen mož Franc pa 4, s. Mejak (Ljubljana) 412,7 je dosegel zelo dobro 8. mesto. 5. T. Vivod (Velenje) 410,5 kaznovani tatovi avtomobilov JANEZ POHAR IZ ŠMARTNEGA OB PAKI JE V ENI NOCI VZEL DVA FICKA IN AVTOBUS JANEZ POHAR, štiriindvaj-setletni fant iz Šmartnega ob Paki je imel kaj nenavadno veselje. Rad se je vozaril s tujimi avtomobili in se delal »junaka«, kot je sam povedal. Pohar je skupaj z mladoletnim K. F. v noči od 4. na 5. junij vzel v Šoštanju na Trgu svobode »primo«, last Mihaela Beričnika. Odpeljala sta se do Male Pirešice. Zmanjkalo je bencina, zato sta motorno kolo pustila ob cesti in v asfaltni bazi celjskega podjetja vzela tovornjak. Z njim sta se odpeljala do Gorenja in ga tam pustila poškodovanega. Voženj s tujimi avtomobili jima še ni bilo dovolj. Skupaj sta Janez Pohar in mladoletni K. F. napravila še večji podvig, ko sta v zgodnjih nočnih urah od 8. na 9. junij naj: prej vzela na Tomšičevi cesti v Velenju fička, ki je bil last Cveta Gaberška. Z ukradenim avtomobilom sta se oba odpeljala do Letuša. Tu sta ka-ramboliranega fička pustila ob cesti. V Letušu pred gostilno sta zatem vzela še avtobus celjskega Izletnika. Pohar se je vsedel za volan in vozil proti Žalcu. Malce karamboliran avtobus sta pustila ob cesti in takoj zatem sta v Ložnici pri Žalcu vzela še drugega fička, last Jožeta Oblaka. Z njim sta se odpeljala do Postojne. Tudi tega fička sta pustila za cesto in odšla v Italijo in se kasneje vrnila. Občinsko sodišče v Šoštanju je obsodilo Janeza Pohar-ja na eno leto in devet mesecev zapora. Pred sodnikom pa sc je znašel tudi PETER ŠTELČER iz Pesja. Štelcer in Pohar sta vzela aprila na Tomšičevi cesti v Velenju »primo«, last Gvida Tajnika. Kasneje pa še motorno kolo Rudija Crešnika. Pobrala sta tudi dele. Peter Štelcer je bil za dejanja obsojen na eno leto in tri mesece zapora, upoštevajoč pri tem še tistih sedem mesecev zapora, na katere je bil kaznovan že prej, a jih ni odslužil. OKTOBRA barski program Po enomesečnem premoru bodo oktobra spet začeli v hotelu Paka z mednarodnim barskim programom. Zvedeli smo, da bo oktobra nastopila striptizeta iz Pariza Miss Shocking. V programu, ki traja več kot eno uro, pa bodo nastopili še žongler iz Zahodne Nemčije Dietto in akrobatski trio Dorek iz Češkoslovaške. Barski program bo vsak dan ob 23. uri, razen v ponedeljek, ko je velenjski dancing zaprt. V soboto pa pričnejo že ob deseti uri zvečer. Dvojica Nataša Dermol in Slavko Korenič. Foto: Pajk Članice, mednarodni razred: 1. B. Kristane (Zagreb) 1010,6 2. Z. Mejalk (Ljubljana) 974,2 3. S. Divjak (Ljubljana) 954,1 Člani, mednarodni razred: Najspretnejši spaček v Jugoslaviji in njegov voznik Kari Ferlež. Rokomet POKALNA TEKMA SLOVAN : PARTIZAN (S) 21:11 (13:7) V četrtfinalrii pokalni tekmi so se šoštanjčani srečali s Slovanom iz Ljubljane. Po boljši igri so zmagali Ljubljančani in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Najuspešnejša za Šoštanj sta bila Štefan Kac in Bubik, oba sta dosegla po tri gole, ŠTAJERSKA CONA RADGONA : ŠOŠTANJ 16:28 (7:10) V prvenstveni tekmi štajerske cone so šoštanjčani visoko premagali mlado moštvo Gornje Radgone z rezultatom 28:16. Najboljša pri šoštanjčanih sta bila Štefan in Roman Kac. mali oglasi PREKLICI — Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujeta: Dimitrije Grujič, šaleška 22, Velenje, številko 357 in Vinko Emeršič, Jenkova 9, Velenje, številko 10. — Hedvika Razgoršek, Celjska cesta 61, preklicuje obdolžitve proti hčerki Matilde Mihev (Emi Mihev). — Pavel Lorger iz šaleka 35, preklicuje neresnične obdolžitve kraje tovariša Lazarja Dajča iz šaleka. RAZNO — V VARSTVO vzamem majhnega otroka za 8 ur, predvsem iz okolice Tomšičeve. Naslov v uredništvu. — NOGAVICE popravljam hitro in solidno. Salmič, Prešernova 10/111 (nad postajo milice). PRODAM — VEČJO KOLIČINO (2000-3000 kg) žlahtnega sadja na drevju v Zgornji Savinjski dolini prodam. Naslov v uredništvu. 1. F. Blatnik (Velenje) 1053,5 2. S. Korenič (Velenje) 952,1 Mladinski pari: 1. Gaz voda—Švajger 1 (Ljubljana) 44,1 2. Lap—Osolnik (Velenje) 42,2 3. Jevšenak—Blatnik (Velenje) 41,8 Članski pari: 1. Dermol—Korenič (Velenje) 50,3 2. Vivod—Jurčič (VelenjeT 43,1 5. kolu niso imeli s težkim nasprot-Piranu in doživeli svoj peti Velenjčani tudi sreče. Sestali so se s težkim nasprot- Tatjana Lap je skupaj z Bojanom Osolnikom v paru dosegla drugo mesto. Foto: Pajk Mednarodni razred, pari: 1. Šenk—Šketa (Ljubljana) 53,3 2. Štrukelj^—Štrukelj (Ljubljana) 48,9 ni kom poraz. Kljub marljivim treningom se velenjski rokometaši nikakor ne morejo uspešno vključiti v družbo najboljših slovenskih rokometnih moštev. Doslej so bili vselej lahek nasprotnik za moštva slovenske lige. Vendar pričakujejo, da se bo tudi njim »odprlo«. To pa se mora zgoditi čimprej saj se bo kasneje zelo težko uvrstiti višje od zadnjih dveh mest. Za Velenjčane nastopajo: Košar, Brilej, Kovač, Pocajt, Silovšek I, Si-lovšek II, PistoTnik, Ovnik, Mravljak, Blagotinšek, Ravnjak, Lahovnik, Buk-vič in Poznič. Ostale tekme 5. kola: Ormož : Slovenj Gradec 19:15 (12: 8) Slovan : Rudar (T) 14:14 ( 8:11) Ajdovščina : Tržič 11:22 ( 6:13) Drava : Ribnica 13: 8 ( 7: 4) Na lestvici vodi Ormož pred Trži-čem, oba ,po 8 točk. Rudar (V) pa je na zadnjem mestu brez točk. usoda elektre v rokah slovana Letošnje prvenstvo Slovenije v košarki je bilo za šoštanjčane dokaj neuspešno. V vsem prvenstvu so zabeležili le tri zmage in se ob koncu prvenstva znašli na predzadnjem mestu, pred trboveljskim Rudarjem. Po dolgoletnem nastopanju med najboljšimi košarkarskimi vrstami v Sloveniji se bodo morali šoštanjčani letos posloviti od slovenske lige. Edina možnost za rešitev Izpada bi bila uvrstitev prvaka Slovenije Slovana v zvezno košarkarsko ligo. Usoda Elektre je tako neznana. ELEKTRA : SLOVAN 48:69 (15:32) V zadnjem kolu prvenstva so se šoštanjčani pomerili z novim republiškim prvakom Slovanom iz Ljubljane. Kljub temu, da so domačini že vnaprej računali s porazom, so predvsem v drugem delu igre zaigrali zelo dobro in se uspešno zoperstavill Ljubljančanom. Za Elektro so nastopili: Natek, Na-raločnik, De Costa, Kac, Lukinan, Ce-rar, Videmšek, Moškon, Tajnik, Skornšek, Uranjck. Ostali rezultati zadnjega kola: Maribor : Rudar Domžale : Kranj Jesenice : Maribor Ilirija : Lesonit Končna lestvica: 90:70 63:59 71:76 52:63 Slovan 18 18 0 1543:1151 Domžale 18 13 5 1276:1124 Lesonit 18 12 6 1100: 983 Ilirija 18 11 7 1181:1143 Maribor 66 18 10 8 1186:1201 Maribor 18 9 9 1360:1281 Kran| 18 8 10 1160:1222 Jesenice 18 5 13 1262:1370 Elektra 18 3 15 1025:1250 Rudar 18 1 17 1041:1333 (42:30) (29:31) (35:34) (25:25) 36 26 24 22 20 18 16 10 6 2 Nogomet - Slovenska conska liga Velenjčani v vodstvu V 4. kolu so največje presenečenje pripravili Velenjčani, ko so v Mariboru premagali Branik kar s 3:0. S to zmago so prevzeli vodstvo na tabeli, vodeče moštvo Branik pa so potisnili na peto mesto. Šmartno je edino moštvo, ki še ni izgubilo tekme. Z enakim številom točk kot Velenjčani zavzemajo tretje mesto. Mnogo slabše pa gre šoštanjčanom, ki so s tremi zaporednimi porazi na predzadnjem mestu. BRANIK : VELENJE 0:5 (0:2) Ostali rezultati 4. kola: Grafičar : Steklar 4:1 (0:0) Fužinar : Olimp 1:2 (0:2) Peca : Drava 1:3 (1:1) Velenjčani na svetovnem prvenstvu V torek, 26. t. m. je odpotovala v Birmingham v Anglijo jugoslovanska kotalkarsika reprezentanca, ki bo zastopala našo državo na svetovnem prvenstvu. Med reprezentanti so tudi trije Velenjčani: Franci Blatnik, Nataša Dermol in Slavko Korenič. Kot spremljevalec pa je odpotoval tudi trener velenjskih kotalkarjev Hinko Dermol. Vsem želimo, da bi čim uspešneje zastopali naš kotal-karski šport. Najboljši telovadci V VELENJU V počastitev občinskega praznika občine Velenje bo v telovadnici rudarskega šolskega centra revija najboljših telovadcev in telovadk. Nastopili bodo državni re-prezentantje (nastop Cerarja in Brodniika še ni zagotovljen, ker nastopata v Mehiiki). Ob tej priliki bo svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in diplom zmagovalcem delavskih športnih iger, kii jih organizira komisija za rekreaci jo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu Velenje. Prireditev bo v soboto, 7. oktobra. Pričetek ob 19. uri. Visoka zmaga proti Braniku je plod prizadevanja vseh igralcev, ki so povsem nadiigra-Ji Mariborčane. Velenjčani so bili ves čas tekme v premoči in bi lahko dosegli še višji rezultat. Gole so dosegli Devič in Kujan po dva, ter Majdak. Za Velenje so nastopili;: Jur-čec, Kuret, Špegel, Ramšak, Koren, Trpin, Gomboc, Kujan, Gojevič, Majdak, Kovač in Devič. ŠMARTNO : NAFTA 1:1 (0:0) V Smartnem ob Paki sta se pomerila enakovredna nasprotnika. Ne enim ne drugim ni uspelo zadeti mreže iz igre. Strelec za Šmartno je bil Ad-žič. Šmarčani so igrali v sestavu: Podgoršek, Turnšek, Drev, Anzelc, Pokleka, Berdnik, Ho-fer, Polak, Podgoršek F., Ad-žič. Bole (Goričnik). ŽALEC : PARTIZAN (š) 4:1 (2:0) šoštanjčanom so tretji poraz zadali novinci v ligi. Kljub temu, da so bili enakovredni domačinom, niso znali izkoristiti nekaj zelo ugodnih priložnosti za gol. Med drugim je ostala neizkoriščena tudi 11-melrovka. Edini gol za šoštanj je dosege1! Paivšek. Za Partizana so igrali: Če-pelniik, Bukovec, Slatinšek, Kostarijšek, Novak, Tajnik, Pavšek, Stevančevič, Erhart, Cimperman lin Kumer. Lestvica po 4. kolu: Velenje Drava Šmartno Nafta Branik Grafičar Olimp Steklar Žalec Peca Partizan (Š) Fužinar 4 3 0 1 4 3 0 1 0 4 2 2 4 2 11 4 2 11 12:3 6 15:7 6 11:9 6 14:6 5 10:12 5 0 2 9:7 4 0 2 8:8 4 0 2 7:7 4 0 2 10:12 4 3 5:9 2 6:12 2 2:17 0 2 2 2 2 1 0 1 0 3 0 0 4 športne vesti v prijateljski košarkarski tekmi so šoštanjčani premagali Velenjčane z rezultatom 69:49 (31:31). Celjani pa so premagali šoštanjčane z rezultatom 51:49 (30:22). V prvenstveni odbojkarski tekmi so v Lenartu Topolšani premagali domačine z rezultatom 3:1 (14:6, 15:4, 15:5). Obvestilo lastnikom grobov Komunalno obrtni center Velenje je pred nedavnim lepo uredil velenjsko pokopališče. Prosimo lastnike grobov, da bi čuvali sedanjo urejenost in tudi sami prispevaLi ik čim lepšemu videzu pokopališča s tem, da bi sproti urejali grobove. Krajevna skupnost Velenje ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, tele fon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka slane 30 par (30 starih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev in 50 par (750 starih dinarjev) — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura šoštanj - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Ti-L. fn tll -ejl: Gl» »Celjski tisk« C?lj_-. ZACELI SO S KONFERENCAMI Aktivi Zveze mladine so že začeli z letnimi konferencami. Na njih mladi iz velenjske občine obravnavajo številne probleme, s katerimi se najpogosteje srečujejo. Vloga mladinske organizacije, delo v podjetju, medsebojna pomoč vajencev, vključevanje v ZK, sodelovanje L ostalimi organizacijami in društvi, delovne akcije, izleti, plesne vaje — o tem teče beseda mladih. OKTOBRA OBČINSKA KONFERENCA Občinska konferenca ZMS bo v noši občini v drugi polovici oktobra. Na letnih konferencah aktivov bodo izbrali delegate. Aktivi, ki imajo do 50 članov, bodo volili 3 delegate, od 50 do 150 članov 5 delegatov in aktivi, ki imajo več kot 150 članov, delegirajo 7 mladincev. TUDI MLADINA ZBIRA POMOČ Mladi iz naše občine zbirajo pomoč za žrtve imperialistične agresije s prodajo posebnih bonov po en novi dinar. Čeprav je občinski komite dobro zasnoval akcijo, pa vendar ta prepočasi teče. Največ pomoči so zbrali mladi v komunalno obrtnem centru. Kupili so po pet bonov. PRIHRANJENI DENAR Mladinski aktiv v Vegradu, je z denarjem, ki so ga prihranili prejšnji mesec, kupil žogo za nogomet, žog o za odbojko, badmington in gramofonske plošče. Priredili bodo tudi izlet na Uršljo goro preko Slemena. KONFERENCA V BAZENU Na redni letni konferenci, ki je bila 1. septembra, je mladinski aktiv v Bazenu poudaril potrebo mladincev, da se temeljito seznanijo s podjetjem in samoupravnimi akti. Nadalje so govorili o vlogi mladincev in o odnosu do Zveze komunistov, o medsebojni pomoči vajencev, o disciplini na delu ter o izkoriščanju prostega časa. TESNEJŠE SODELOVANJE Mladinski aktiv v Smartnem ob Paki je 9. septembra imel letno konferenco. Na konferenci so se seznanili z vsebino odprtega pisma Občinskega komiteja ZKS Velenje in poudarili, da bi ob tesnejšem sodelovanju aktiva s komunisti iz njihovega kraja lahko pritegnili več mladincev v organizacijo Zveze komunistov. Na konferenci so obravnavali tudi problem brezposelnosti mladincev, udejstvovanje v prosvetnih društvih ter potrebo, da se osmošolci še pred koncem šolanja seznanijo z delom vaškega aktiva. DISCIPLINA PRI DELU Mladinski aktiv v komunalno obrtnem centru je na enem izmed zadnjih sestankov obravnaval disciplino mladincev pri delu z namenom, da bi ta razgovor pripojpogel k izboljšanju discipline. Prav tako so na tem sestanku predlagali mladinko v Zvezo komunistov. Dne 12. septembra je imel aktiv redno letno konferenco. V manj kot dveh letih je aktivu uspelo pritegniti k sodelovanju okoli 30 mladincev. Mladinci so bili nemalokrat pobudniki akcij, ki so izboljšale produktivnost dela. Pri zbiranju pomoči žrtvam imperialistične agresije je kolektiv na prvem mestu. Dotaknili so se tudi vprašanja brezposelnosti in poudarili, da je pri njih še nekaj nezasedenih učnih mest. Kolektiv je v svojem prostem času izdelal 74 copat za otroke v otroških vrtcih Velenje in Topolšica, vendar se jim za ta darila vrtci niti zahvalili niso. MLADINSKI SEMINAR V DOBRNI Septembra je bil v Dobrni seminar za predstavnike mladinskih aktivov iz občin bivšega celjskega okraja. Na seminarju so obravnavali najpomembnejše dogodke, ki v tem času vznemirjajo svet. Razpravljali so o vlogi Zveze mladine in ugotovili, da aktivi slabo delajo. Govorili pa so tudi o odnosu mladine do Zveze komunistov. D. 2. ŠUŠMARJI NA VIDIKU Kako odmerjajo davke Velenjski gimnazijci po pouku TRETJE ŠOLSKO LETO TEČE VELENJSKI, NAŠI, GIMNAZIJI. TRI GENERACIJE DIJAKOV SE UČIJO V STARI STAVBI RŠC, KI JE ZDAJ ŽE GIMNAZIJSKA. NAJSTAREJŠI SMO TRETJEšOLCI, NAJMLAJŠI, RAZUMLJIVO PRVO-SOLCI. KAJ DELAMO? KAKO IZKORISTIMO PROSTI ČAS? V sklopu mladinske organizacije deluje na šoli več krožkov in sekcij. Literarni krožek je pripravil lansko leto več proslav, imajo pa tudi že kopico načrtov za letos. — športniki so dosegli že lepe uspehe in upamo, da se bodo to šolsko leto še izboljšali. Lani so se najbolj odlikovala dekleta — rokometašice. Na tekmovanju srednijh šol s področja bivšega celjskega okraja so zasedle drugo mesto, kar je zelo lep uspeh. Ena izmed njih, Breda, pravi: »Lansko šolsko leto nas je redno treniralo devet. Letos, vsaj upamo, se bo naše število povečalo, ker je pač na soli več dijakov. Pozimi treniramo v telovadnici RŠC, drugače pa na igrišču pri jezeru. Naš trener jie Branko Mravljak-Ic«. Načrti? »Jesensko kolo.« Breda ne igra le rokomet, temveč tudi dobro streja Strelja pri športnem društvu TUŠ. Tako se gimnazijci ne ultvar-iamo s športom samo v soli, temveč posveti športu marsikateri izmed nas svoj prosti čas Gimnazijci: Franci, Tatjana in Slavko spadajo med najboljše kotalkarje, tudi košar-kaši rokometaši, nogometaši, Sikarji telovadci, planinci ?nStke obiskujejo našo šc> O Seveda se vsak ukvarja s Ivotm športom !e toliko, kolikor mu dopušča cas Pa naj ko sami povedo, kaj delajo v prostem času! Maja — drugošolka — pravi- »'Pozimi smučam, poleti plavam. Rada imam gledališče n glasbo. Ljubim naravo, zato tudi delam v taborniški organizaciji. Sicer pa imam malo prostega časa.« Rastko: »V prostem času oiedam televizijo, tekme in še kaj/Poleg tega tudi pridno pomagam doma.« Mira: »Kaj delam v prostem času? Ko ga je pa tako malo! Zbiram plošče, berem, pisem dnevnik. Vprašaš, če hodim na ples? Samo enkrat sem bila.« Marko: »Prosti čas? Šport!« Tatjana: »Zelo rada berem in poslušam plošče. Rada ho- dim na košarkarske in rokometne tekme. Hodim tudi k baletu. Ne, hobbyja nimam.« Janez: »Mnogo in zelo rad igram rokomet in telovadim na drogu. Če pa imam čas, ga posvetim matematiki, ki me posebno zanima.« Cveta: »Časa nimam veliko, ker mi ga mnogo vzame vožnja v šolo in domov. Če pa ga jimam, in če imam tudi misel, pišem pesmi.« Cveta je napisala že mnogo lepih pesmi, ki jih je skupno z drugimi mladimi literati razstavila na razstavi mladih 25. maja letos. Ni edina pisateljica oz. pesnica z velenjske gimnazije. Pišejo še Jože, Meta, Irena in drugi. To smo gimnazijci »po pouku.« Nas zdaj poznate? Maja Natek Med največje prispevke in davke v naši občini sodijo prispevki iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, prispevek iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev, odmera in obremenitve davka na dohodke od stavb in davek na proizvajalne priprave in sa-morodno trto. Osnova za prispevek od kmetijske dejavnosti je katastrski dohodek, ki se ugotavlja po zveznem zakonu. Osnova za prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, pa predstavlja vrednost lesa na panju za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja. Zvezna stopnja za leto 1967 na dohodek od kmetijske dejavnosti znaša 6%, medtem ko znaša zvezna stopnja za prispevek na dohodek od poseka lesa 2 %. Občinska stopnja za prispevek od poseka lesa pa znaša 12,9 %. Skupna obremenitev s prispevkom za zdravstveno zavarovanje kmetov in vodnim prispevkom je za leto 1966 znaša-la 844.833 N-din, za leto 1967 pa 1,043.071 N-din. Povprečna obremenitev na dohodke od kmetijske dejavnosti na katastrski dohodek na nezgodne površine znaša za leto 1966 1,819.154 N-din zveznega in 374.299 N-din občinskega prispevka, za leto 1967 pa 2,240.067 N-din zveznega in 496.722 N-din občinskega prispevka. Na povečan predpis obreme-nitev kmetov z ozirom na prejšnje leto so vplivali različni faktorji. Tako se je z zveznim predpisom povečala stopnja na skupni katastrski dohodek od 3 % v letu 1966, na 6 % v Jetu 1967. Po zveznem predpisu se je za leto 1967 uvedlo plačilo zveznega prispevka od lesa po stopnji 2 %. V letu 1967 je na novo uveden tudi vodni pri- spevek v višini 1 % na katastrski dohodek. Ta sredstva so namenjena za regulacijo in melioracijo. Prispevek iz osebnega do-hoAka od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti se je spremenil le v tem, da se je povečala stopnja prispevka od 12 odstotkov v letu 1966, na 12,9 odstotkov v letu 1967. Vendar pa odmernemu organu ni mogoče izvršiti pravilne odmere, ker nima točnih podatkov, kajti v zadnjih letih se je na območju občine zelo razpaslo šušmarstvo — opravljanje obrtnih del obrtnikov, ki so brez dovoljenja. Odmera in obremenitev davka na dohodke od stavb znaša 92.096 N-din, za samorodno trto pa za leto 1967 13.745 N-din. velenjski nebotičnik V GAVCAH PRI ŠMARTMl OB PAKI IMAJO VODOVOD Na pobudo Antona Napot-nika, zaposlenega pri Vegradu, se je zbralo 15 posestnikov, ki so se lotili dela in v kratkem času odprli nov vodovod. Celotno omrežje napeljave znaša nad 1 km. Cevi in ventili so stali 315.000 starih dinarjev, ostali material pa 1,260.000 starih dinarjev. Prostovoljnih ur je bilo 1800, kar znaša v denarju 540.000 starih dinarjev. Vso montažo je opravil brezplačno tovariš Napotnik, le notranje inštalacije — napeljave, je moral urediti in plačati vsak sam. Zastonj so bila tudi vsa zidarska dela, katera je opravil Mirko Vra-bič, pa tudi prevozi materiala, katere je opravil Franc Podgoršek. Hvale vredno pa je tudi to, da niso lastniki zemljišč, preko katerih gre glavni vod, delali nobenih zaprek, vse je potekalo v najlepšem redu. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki je prispevala h gradnji 184.807 S-dinarjev. Razveseljivo je, da je bilo v najhujši suši vedno dovolj vode. Složno delo in dobra volja sta rodili res lepe uspehe, na katere so prebivalci Gavc lahko ponosni. Z. K. Obilo sadja in krompirja Letos bo izredno dobra letina sadja. Največ bo jabolk. Žal pa zaradi suše že sedaj precej odpada. Izredno dobro je uspel tudi krompir. Mnogo so ga pridelali oni kmetje, ki so ga spomladi posadili v lažjo zemljo. Tako je npr. pri kmetu Roglu v šmartnem tehtal en gomolj 70 dkg, seveda je bil ta izjema, vendar pa je večina ostalih gomoljev tehtala od 15 do 40 dkg. Semenski krompir je dobil iz Mežiške doline. Kmalu se bodo v najvišjo velenjsko stolpnico vselili prvi stanovalci. Stolpič je zgradilo splošno gradbeno podjetje »Vegrad«. VKLJUČENI V UK IN V NADALNJE Š01ANJE Večina učencev, ki so junija ločilo za nadaljnji študij na končali 8. razred osnovne šo- celjskih šolah druge stopnje le je dobilo učna mesta v raz- Vsi ti so v spomladanskem mh obrteh, 10 pa se jih je od- roku izpite v redu opravili. v plešivcu Zahtevati pojasnila Pred dnevi so imeli v Ple-šivcu zbor volivcev. Predsednik krajevne skupnosti F. Tamše ga je sklical zato, ker so se nanj obračali vaščani in zahtevali pojasnila v zvezi s sprejetimi odločbami o odmeri prispevka in davkov obča- nov. Ker sam ni mogel dati odgovorov, je poklical na zbor načelnika oddelka za finance Skupščine občine Velenje, Vinka Zabreta. Ta je Plešivčanom podrobno obrazložil vrste prispevkov in davkov za katere so občani obremenjeni. RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju mesta Velenja in okolice najdeni spodaj navedeni predmeti: 1. moško kolo, znamke ROG-TURING, črne barve, najdeno v šaleku, 2. moško kolo, neznane znamke, črne barve, najdeno v Velenju, 3. moško kolo, znamke ROG-ŠPORT, sive barve, 4. rezervno kolo za pol-tovorni avtomobil, najdeno v Bevčah. Prosimo lastnike teh predmetov, da jiih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku 12 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo predmeti last družbenega premoženja. Najdene predmete lahko dvignete vsako sredo popoldan. Načelnik Martin Tovornik Okoli 4. oktobra 1941 so se na jasi Grmade nad vasjo Ple-šivec zbrali partizani Pohorske, Revirske in Savinjske čete in ustanovili 1. štajerski bataljon. Od tu so krenili proti Šoštanju in mesto napadli. /hsAveezt PRED KRIŽIŠČEM STA PADLA V nedeljo, 17. septembra dopoldne sta se Ladislav Klanč-nik in Jernej Goršek peljala z motornim kolesom po Kidričevi cesti. Pred križiščem s Tomšičevo cesto sta padla. Goršek se je lažje poškodoval. Istega dne ob 16. uri je kolesar Tomo Lovrič pripeljal iz starega Velenja. Na križišču s prednostno cesto je izsiljeval prednost pred osebnim avto-.mobilom LJ 179-30, ki ga je vozil Peter Šalej. Čeprav je Ša-lej močno zaviral, nesreče ni mogel preprečiti. Avtomobil je zadel kolesarja in ga zbil pod cesto. Pri nesreči je Tomo Lovrič dobil le lažje poškodbe. RESNIČNA POMOTA Iz rudniške telefonske centrale telefonist pokliče kolegico na občini. — Je tam 85-010?, vpraša glas iz slušalke. — Da, tukaj občina Velenje. — Zakaj ste se pa oglasili, saj ne rabim vas, je pojasnil rudniški telefonist. ŠKOTSKA V parku so povsod table: »Ne hodi po travi, kazen 1 šiling.« — Toda zakaj ste znižali kazen? vprašujejo policaja Pred nekaj dnevi je bila kazen se 3 šilinge. — Tako je, toda za tri šilinge ni nihče hodil po travi KATALIZATOR Nekdo kaže prijatelju fotografije s počitnic. — Kakor vidim si vsak dan slikal ženo, pravi prijatelj. — Da, to je bil edini način, da jo vsaj enkrat na dan vidim nasmejano. Milena Štilter v Velenju Prejšnji torek je imela čla- niziranosti komunistov v ve- niča CK ZKS Milena Štifter- lenjski občini in o vsebinskih, jeva razgovor z grupo članov kadrovskih in tehničnih pri- občinskega komiteja. Pogovar- pravah na občinsko konferen- jali so se o novih oblikah orga- co. Izvršni odbor pregledal delo Na zadnji seji izvršnega nik. Pregledali so tudi v ko- odbora občinske konferen- likšni meri so že realizirali ce SZDL, ki je bila 18. sep- program dela. Sklenili so, tembra, so se pogovarjali o da bo seja občinske konfe- pripravah na občinski praz- renče po 15. novembru. Požarno-varnostni teden Letošnji požarno-varnost-ni teden, ki bo v dneh od 25. septembra do 1. oktobra ima namen, da seznani državljane s škodo in vzroki nastanka požara in jih vključi v prizadevanja za omejitev požarov. Požarno-varnostni teden prirejata gasilska zveza Slovenije in republiški sekretariat za notranje zadeve v sodelovanju z zavarovalno skupnostjo Slovenije in gospodarsko zbornico. Vzgoja prebivalstva pri ravnanju z ognjem je že r~ ■ dila uspehe. Požari zaradi nepazljivosti in malomarnosti so v upadanju. Od skupnega števila požarov 1.077 v letu 1966, jih je bilo 830, ki so nujno zahtevali gasilsko intervencijo, druge požare pa so pogasili ljudje sami. ŠOFERJI — AMATERJI POZOR! Delavska univerza Velenje prireja tečaj za šoferje — amaterje za odpravo okvar pri električnih instalacijah avtomobilov. V tem tečaju, ki bo trajal 48 ur, se lahko naučite elemente avtoelektrike in hitre odprave napak pri električni instalaciji pri vašem avtomobilu. Tečaj bo ob sredah po 3 ure; cena tečaja je 100 novih dinarjev. Prijave sprejema Delav-ska univerza Velenje do 15. oktobra 1967.