Naj bo srečno 1967! Želel bi, da to ne bi bila zgolj pa premislimo, preden se uvrsti-formalna novoletna čestitka ... mo pod zastavo raznih dernago-Temveč nekaj toplih, neposred- ških pozivov za dvomljive ali pre-nih besedi v času, ko se bo staro nagljene akcije, leto prevesilo v novo, ko si to- Živimo pač v določenem ob-variško segamo v roko ali pa si dobju, ko je vsa naša d,ružba Prek pisanih voščilnic želimo utesnjena v okvire zm.ožnosti in srečno in zadovoljno, vedro in zmogljivosti gospodarstva, pro-uspešito novo leto. duktivnosti dela, narodnega do- Vse te želje in čestitke prav hodka... rad izrekam slehernemu pedago- Naše želje so jasne, potrebe škemu delavcu. Iskrem in pri- upravičene, toda ali vse to prav srčno. zdaj tudi že lahko uresničimo? In vendar bi želel pribiti tu- Uskladiti naše možnosti in zahte-di drugo plat. Leto 1967 prav go- ve — to je ena poglavitnih nalog tovo ne bo lahko leto. Vsepovsod reforme, seveda ne samo na pod-bijemo hudo bitko za reformo, za ročju šolstva. Prav je, da od njene temeljne cilje in namene. družbe terjamo pravilnejše vred-Prav gotovo je, da v tem notenje pedagoškega dela, hkrati ostrem boju področje prosvete ne pa moramo tudi trezno ocenjeva-bi smelo niti poskušati, da osta- ti njene sposobnosti in zmoglji- IZ CENTRA ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA Slabo vrednotenje pedagoškega dela in nespodbudno nagrajevanje stališča piro« do sindikata. ne neprizadeto na osamljenem otoku sredi vznemirjenega valovanja reformnih prizadevanj. Niti ne bi smelo dopustiti, da ga tokovi nosijo kot nebogljeno lupino v katerokoli smer. Položaj brodolomca, pa najsi je nasedel na tej ali oni čeri, je vselej klavrn. Prav je edinole, da tudi ta del dejavnosti družbe globoko zajame sveži zrak, da napne mišice in se dejavno vključi v napore Vse naše družbe. Področje vzgoje in izobraževanja naj ne bo zgolj objekt reforme, ampak predvsem eden njenih glavnih in najbolj aktivnih subjektov. Zato je prav, da se ne ravnamo po mnogih nespodbudnih zgledih, ki skušajo reformo krojiti le na tuji koži, ki simptome ekstenzivnosti in neučinkovitosti ugotavljajo le pri sosedu, ki so radodarni z recepti zoper reformne glavobole, pri tem pa ostajajo ravnodušni, ne-občutni in nedejavni — kadar Bre za njih same. Obrnimo se.zato predvsem vase! Preobrnimo našo šolniško suknjo, dodobra preglejmo njeno Podlogo in šive, pa tudi zakr-Pe... In če bomo temeljiti, nas bo nemara manj skrbelo, ali je suknja, dovolj dolga za vse naše Potrebe in želje, kot pa to, ali bomo v njej lahko prenašali oster Piš reform,ne burje. Leto 1966 je bilo vznemiriji-v° leto. To je bilo leto. ko smo vprašanjem s področja šolstva Posvetili pozornost kakor menda nikoli doslej. V skladu s celotnim demokratičnim razvojem na-Se9a samoupravnega sistema raz-Pnave o položaju in vlogi izobra-Zevanja in. vzgoje, niso bile vedno samo blage in dobrohotne, pač Pn vse pogosteje ostre in polemične. Spisek problemov na postavki ^nerešeni« je vsekakor daljši od arUge kolone, že rešenih vpra-^■nj.. Marsikaj je res še osta-nedognanega, nedomišljenega, pfre$enega ■ ■ ■ Toda bili bi nojev- sko kratkovidni, če bi zapirali vosti. Terjajmo pravičnejše na-oii Pred nekaterimi uspehi, če bi grajevanje po opravljenem delu, enostransko ocenjevali mi- toda sočasno stvarno presojajmo nevajoče - leto. Res da 'postajamo domet naših zahtev. s*no samokritični, da pogosto ne Reforma je tu. Prisotna je, ži-vidimo lastnih rezultatov, da smo vi z nami, mi živimo z njo. Re- , Aretirano skromni — toda vse to forma, ki terja nove kadre, dobre, V %as hkrati spravlja v nevarnost, strokovno usposobljene kadre. Za- ]jk lni ’ a j iti tudi kai da ^ trpeTagiZTiait6 ’ “ o ffnTnci^n^ šolSvak o V drugi polovici novembra keta, ko ae pa ne bo stanje nič munistov. Pa tudi za Zvezo sin- splošnega odnosa, je Center za raziskovanje jav- spremenilo!« Ta pripomba zadeva dikatov bi lahko rekli, da gre za svetnih delavcev nega mnenja izvedel obsežno jedro mnogo širšega problema: določene premike v načinu in po- Torej gre za splošno »tališče ao raziskavo mnenj, stališč delav- kakšna je uporabnost in vrednost dročju dela, ki bi jih shematično nekega družbenega pojava, moo -cev do različnih problemov na ugotovitev socioloških raziskav mogli označiti kot obrat k član- ficirano z odnosom do Kon r -področjih družbenih služb. Po- nasploh. Vemo, da je cena teh stvu. Ce se je namreč sindikat ne pojavne oblike te druzDe leg ‘zdravstva,- bank,' kuHnmih raziskav -precejšnja, zato je vpfa- do reforme ukvarjal predvsem institucije (sindikalne pooruzim-institucij in javne uprave smo žanje o uporabnosti in'potrebnosti s tako imenovanimi sistemskimi ceh Navedeni podatki nam po* v anketi zajeli tudi 380 pro- njihovih rezultatov tem bolj na vprašanji, se po reformi vedno kažejo, kakšno j® dejansko raz-svetnih delavcev na .38 osnov- mestu. Ali gre samo za znanstve- bolj ukvarja s problemi svojega mer je med tistimi, i J nih in srednjih šolah. Vzorec ni larpurlartizem (»ker take raz- članstva v sindikalnih podruž- vsako potrebnost smetutata, ju je reprezentativen za Sloveni- iskave delajo v vseh razvitih dr- nicah. Tak premik pa nikakor ne nikajo upravičenost ODSt^ , ■ jo tako da na osnovi ujotov- žavah, jih dajmo tudi pri nas«), more potekati čez noč in ne brez dikalne organizacije nasp_ , Ijenih rezultatov lahko rečemo, ali pa rezultati socioloških raz- zastojev. Ob tem se je pojavilo tistimi, ki ze vseskozi zag -kaj o problemu, ki smo ga iskav lahko' služijo tudi kot os- za naš čas in način mišljenja go- jajo potrebnost sindikata, fos -raziskovali, mislijo prosvetni neva za praktično-politične ukre- tovo značilno vprašanje o tem, no je zanimiv podatek, oa Je delavci v Sloveniji. Ear-kBavo po na določenem področju? Pro- ali je sindikat v krizi ali ni. kljub vsem dosedanjim pom J-je naročil republiški odbor sin- blem je seveda kompleksen in je Takšna vprašanja se skoraj ved- kljivostim pri delu sinai a di&ata družbenih dejavnosti. nanj težko enostavno odgovoriti, no pojavijo takrat, ko neka or- (predvsem v usmerjenosti na makro probleme), se vedno znatno KAKO? NOVO LETO? ŽE SPET?... TAKO NAGLO SE PA MENDA VENDAR NE VRTE PLANETI? ALI PAC? . . ' TOREJ PA SREČNO! SREČNO!« Kogci smo anketirali Naši sodelayci so slučajno iz- več tistih, ki zagovarjajo potrebnost sindikata. Ce ne upoštevamo tistih, ki nimajo mnenja, potem; je razmerje med »za« in »proti« kakor 6:4. Pri oceni odgovorov prosvetnih delavcev na vprašanje o potrebnosti sindikatov je treba upoštevati še eno posebnost. Prav v času pred anketo je potekala razprava o zakonu o financiranju izobraževanja in da je sindikat pri svoji politiki upošteval stališča prosvetnih delavcev, ki so jih izrazili v javnih razpravah. Pričakovali bi, da bo zato med prosvetnimi delavci ocena sindikata (organizacije, ki je zagovarjala njihove interese) relativno boljša, to se pravi boljša kot na drugih področjih družbenih služb, ki smo jih tudi vključili v raziskavo (zdravstvo, banke, uprava, kulturne institucije), kjer pa sindikat ni izvajal podobnih akcij. Odgovori na postavljeno vprašanje teh pričakovanj niso opravičili. Mnenja prosvetnih delavcev o potrebnosti sjndikata so nekako-na sredi med odgovori drugih področij družbenih služb, bliže »spodnjemu« koncu: razerj kulturnikov jih povsod več meni, da je sindikalna organizacija še potrebna, kot pa med prosvetnimi delavci. Kaj lahko zaključimo na osnovi tega podatka? Navedli bomo nekaj hipotetičnih možnost) razlage pojava: 1, Ocena o, potrebnosti sindikata, je izraz splošnega odnosa do sindikata, družbenega vrednotenja dejavnosti Sindikata. Zato ni odvisna od konkretne dejavnosti sindikata in sorazmerno malo variira glede dejavnosti konkretne sindikalne podružnice. Od de- ; javnosti je odvisna toliko, koli-, kor se splošno družbeni odnos spreminja glede na aktivnost. Proti taki razlagi govorijo predvsem sorazmerpo velike razlike med oceno potrebnosti sindikata po različnih področjih družbenih dejavnosti. 2. Ocena potrebnosti sindikata zavisi od dejavnosti sindikata Načeloma so stališča jasna, vsaj ganizacija spreminja področje znotraj delovnih organizacij in kar zadeva raziskovanje javnega svojega delovanja. Staro delo, manj od dejavnosti navzven, na mnenja — javno mnenje je eden gledano s stališča novih zahtev, makro nivoju. gospodarski reformi, o posledicah števati tudi pri družbeno-politič- k'enih razlogov godrnjavi kritika-stri. Samo za primerjavo: v dveh afse.tletjih pred vojno so posta-\}}i 68 osnovnih šol, mi pa smo brani vzorec prosvetnih delavcev od instrumentov socialistične de- izgubi svojo pravo vrednost ozi- 3 Na ogeno potrebnosti sin-spraševali o tem, kaj mislijo o mokracije. Torej ga je treba upo- roma ga pristransko ocenjujemo dikata odločilno vpliva celoten in pogosto brez potrebe razvred- družben položaj delovne organi-notimo. zacije ali področja dejavnosti, na Naša raziskava naj bi poma- področju družbenih služb pred-gala osvetliti to dilemo ali vsaj vsem urejenost materialnega po-specificirati njeno vsebino. Na- ložaja področja dejavnosti (šol-odgovore na vprašanje: stva, kulture, zdravstva ..,). AH je sindikalna organizacija, Težko je reči, Katera od teh takšna kot je sedaj pri vas, še razlag je pravilna. Najbrž" gre kot CK ZKJ na mislijo o svoji sin- nih odločitvah. Kot običajno se tudi v tem primeru kopja lomijo v praksi. Zelo poenostavljeno bi lahko na vprašanje smiselnosti v delitvi osebnih dohodkov in kri- takih raziskav odgovorili z bese- vajamo posvece- terjjjk delitve, o samoupravlja- dami enega od anketirancev, ki ah io Leto 1967 naj bo zato _____ _______ no razreševanju vseh tistih pro- n^u jn problemih, ki ovirajo je na vprašalnik pripisal: »Anke-blemov, ki ovirajo zagotovitev .... , - , ^ „ uspešnejše delo šole na področju ta je primerna pomoč odločuje- potrebna ali ne več. Od vseh an- običajno pri družbenih poiavih dobrega, kakovostnega dela v na- vzg0je jn izobraževanja. Posku- čim, če so pripravljeni upoštevati ketiranih orosvetnih delavcev samo v zadnjih dveh letih -ih ^0ja’;Ti pri VZg0ji in izobraže- z9radili in 'dozidali 45. In malo-sleherna med njimi je vsaj Vakrat večja od predvojne! Bajmo si roko na srce! Težave vanju mladega rodu. V luči te temeljne naloge se bomo lotili drugih problemov, od vsebinskih do finančnih. Bržčas pa bomo šali bomo na kratko pokazati, še kaj drugega razen lastnih sta- je odgovorilo: kakšni so bili odgovori na ta vprašanja. Tokrat smo prvič anketirali v lišč!« Velja pa pripomniti, da je sorazmerno enostavno upoštevati mnenja, če so približno enotna. Teže pa je, če so stališča zelo hr,T ivn-u - -- ao jmanemn. nrzuas /ju. r---- Teže p- asSGJStJfiSsa-.« me tudi še 1968. letu. Takšni so stvarni vidiki leta, iujo nove zahteve, višji standard ^Vendar nikar upravičenih zah- KaKSni so slva™1 ne postavljajmo v službo ne- ™ ^ar pragu smo zdaj. uPravičenih ciljev. Bodimo odloč- Naj bo prav zato uspesno m J1*’ kjer in kadar gre za uveljav- srečno! Janje razumnih zahtev, dvakrat bre- nimalo, kako nas bodo sprejeli. Na splošno je bil sprejem dober, med pripombami na anketo prevladujejo pohvale. Ni pa šlo brez za prepletanje teh in mogoče še drugih razlogov. Na vprašanje. — da je še potrebna 55l)/o; kateri razlog je odločilen, bolj — da ni več potrebna 36 % in pomemben kot ostali, pa bi lah- — da ne, nima mnenja 9 Ve. ko odgovorila le dodatna raziska-Zanimivo je, da je tistih, ki va- Sicer pa bi bilo zammivo iz- nimajo mnenja o tem vprašanju, vedeti, kako razlagajo te podatke celo precej manj, kot prosvetnih prosvetni delavci sami. delavcev, ki niso plani sindikata. Kriza vsebine ali kriza met&d dela? Je sindikat še potreben? Kot rečeno, smo raziskovali Sicer pa — preden komentiramo težav. Na neki ljubljanski gimna- tudi odnos do sindikalne organi- navedene podatke, poskusimo ziji je direktor šele po štirih urah zacije Raziskava pada v čas, ko opredeliti, kaj nam odgovori na Tnn/rn maptft ANC razgovora z anketarko odločil, da so kot ena od posledic družbene to vprašanje lahko pomenijo. Gre Ce bi bil sindikat res v krizi, luiuu mAKtnuAiv'- lahko anketira, čeprav smo ref0rme in brionskega plenuma za posplošeno oceno dejavnosti potem bi takoj nastopilo vpraša- predhodnb vse šole pismeno ob- na rešetu.tudi družbeno politične konkretnih sindikalnih podružnic njei kaj taka krjza pomeni. Ali to, vestni in jih prosili za pristanek, organizacije posebej Zveza ko- na šolah, ki • je obenem izraz da jpp članstvo odreka vsebino : oziroma da nam sporočijo, če se z ’ njegovega dela, aii pa to, da mu 5? očita neustreznost metod dela! ..- anketiranjem strinjajo. Dve šoli sta odklonili anketiranje, ena zato, ker so imeli konferenco, druga pa ni navedla razloga. Sicer pa so učitelji in profesorji radi so bile le tako da so jih anketirali v glavnem med odmori in pa ob koncu pouka( izjemoma celo na domu). Prav za radi vsem, ki so sodelovali, posebej za- Poskusimo še odgovoriti na precej pogosto pripombo anketiranih, namreč: »Kaj pomaga an- X; •da ^ g,rf iiii smmmmmmmmr........... - :x::::*xx:x 5 govo aktivnost ali neustrezno ak-$ tivnost na tem področju. Ce pr-vo varianto označimo kot krizo 5 vsebine in drugo kot'krizo metod, potern nam podatki iz naše da (Dalje ea 4 stran.) sindikat nepotre-ni-pa to, da mu priznavajo de- \ Verifikacija tudi za posebno šolstvo S seminarja defektologov na Reki Dne 17. decembra so se zbrali tudi edin; -dokument, s katerim Skupnost se bo s pripombami Čeprav je preteklo že več časa, od 27. 6. do 2. 7. 1966, katerega ga skupaj je_prisostyovalo semi- v Ljubljani na izredni skupščini bo mogoče utemeljiti izdatke in udejstvovala v razpravah o za- ko je Zavod za napredek osnov- so se udeležili zdravstveni, social- narju okoli 35 udeležencev, predstavniki skupnosti posebnih potrebe neke šole oziroma zavoda, konih (o financiranju, o rehabi- nega izobraževanja Zagreb or- ni in prosvetni delavci (večinoma Seminar je bil zelo skrbno šol in zavodov SRS. V okvir ob- Problemov, ki so se nakopičili iitaciji otrok, motenih v razvoju), ganiziral seminar s področja defektologi), ki delajo z invalid- pripravljen in strokovno dobro širnega dnevnega reda je bila v posebnem šolstvu, je nedvom- se zavzemala za zaščito invalidnih dela s telesno invalidno mladino, no mladino na področju bratskih organiziran, kar se vidi že iz sa-zajeta vrsta referatov, ki so go- no mnogo več, kot pa jih je mo- predšolskih otrok in tistih, ki so bi vseeno podal kratko poročilo s republik. Iz SR Slovenije ie pri- mega programa. Obdelane so bile vorili o dosedanji in prihodnji goče opraviti na hitro roko. Gre vpisani v gimnazijo, ter skrbela tega strokovnega sestanka defek- sostvoval le podpisani iz Poseb- naslednje teme: Telesno 'invalid- materialni osnovi financiranja namreč za večletno zanemarja- za to, da bodo posebne šole in tologov, ki je bil glede na ude- posebnih šol in zavodov, njiho- nje tega področja, pred katere- zavodi izpolnili verifikacijske ležbo, lahko rečemo, v zveznem vem delovnem programu, ki naj ga se sedaj nenadoma postavlja pogoje M K -n^rilu. Seminar ie bil na Reki bo osnovni dokument za ocenitev nova naloga: verifikacija. Ta naj ne in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični. Vse- in nagrajevanje po delu, pogojih bi pomenila novo obdobje v raz-za verifikacijo posebnih šol in voju posebnega šolstva — bila-b zavodov ter o delovnem progra- porok za določeno stopnjo stro mu in finančnem načrtu kovnosti in zagotovilo za višj< Skupnost posebnih šol in za- kvaliteto dela. Izpolnila naj b vodov Slovenije (ustanovljena le- dolgoletno željo po monolitn tošnjega junija) je nastala — populaciji in prenekatere poseb tako kot vse dosedaj ustanovlje- ne šole, ki so po strokovnih ugo ne skupnosti — iz potrebe po po- tovitvah danes zgolj »slabe osnov vezavi med tovrstnimi ustanova- ne šole«, spremenila v klinike, mi zaradi poenotenja njihovega Ob tem pa se postavlja vpra d$la, zaradi izboljšav v učno-' sanje, kdo naj predlaga pogoje vzgojnem procesu in izmenjave za verifikacijo. Udeleženci skup izkušenj, pa tudi zato, da bi ščine so menili, da je to naloga enotno zastopala skupne interese republiške komisije za posebne teh ustanov pred pristojnimi or- šolstvo, ne pa domena skupnost gani in organizacijami. posebnih šol in zavodov. Skup- Vsi referenti so poudarjali nost sicer lahko prispeva k čim-prihodnjo vlogo skupnosti pri iz- prejšnji ureditvi podatkov in iz delavi meril za del sredstev, ki delavi analiz (zbere podatke o naj bi jih prispeval republiški prostorih, materialnem stanju sklad za šolstvo. Ta naj bi po posebnih šol, potrebnih Investici-. predlogu zakona o financiranju jah) in poskrbi za denar, ki bo vzgoje in izobraževanja izplače- potreben za uresničitev verifika-val posebnim šolam in zavodom cije ter da svoje pripombe k nor-razliko med izdatki, ki so po- mativom. trebni za delo v posebni šoli ozi- Na izredni skupščini so govoroma zavodu, in izdatki v redni rili tudi o potrebnosti svetoval-osemletki, medtem ko bi osnovni ske službe in uvajanju strokov-prispevek (v višini stroškov za nih služb (socialnega delavca in redno osemletko) dajala posebni psihologa) v te zavode in inenili šoli regionalna izobraževalna da si brez teh strokovnjakov da-skupnost. Poleg teh bo treba iz- nes ne moremo več zamišljati delati tudi merila za j-r-v-v, r]eja v ustanovah s področja po-os.krbnega dne, za katerega pri- sebnega šolstva, speva denar zavod za Skupnost bo lahko precej sto- zavarovanje. rila tudi za izboljšanje učnih na- Delovne programe, ki jih ima Črtov: zbrala bo predloge in mne-sicer že večina naših šol, bo treba nja učiteljev — defektologov uskladiti; skupnost naj bi v ta (praktikov), ki delajo v posebnih namen izdelala posebne teze. Če- šolah in zavodih, prav so prenekateri udeleženci Ob koncu izredne skupščine so sestanka dvomili v splošno ve- v dolgoročnem programu dela Ijavnost teh programov (ponekod skupnosti med številnimi nadalj-jih občine niso upoštevale), je njimi nalogami poudarili, da je bilo vendarle poudarjeno, da je treba dobiti pregled dela vseh izdelava delovnega programa posebnih šol in zavodov, izdelati nujnost. To ni le pogoj za siste- analizo njihovega stanja (ugoto-matično in organizirano delo viti zmogljivosti, materialno sta-ustanove, temveč bo v prihodnje nje, potrebe po investicijah). OBČNI ZBOR PEVSKEGA DRUŠTVA »STANE ŽAGAR« Najbrž je edinstven primer, čini tudi zborovodje, za katere ki ga imajo na Gorenjskem, ger bo organizirala glasbena šola smo pred leti ustanovili jprosvet- zborovodski seminar, kjer bi doni delavci, največ učitelji, ki so bili še potrebno teoretično znanje, obenem tudi pevovodje v šolah Poudaril je, da naj bi na ta se-in na vaseh, pevski zbor, ki ob- minar hodili tudi drugi učitelji, stoji še danes. Pevci se zbirajo ki se za lepo petje zanimajo, vsak teden enkrat v Kranju, pri- Kot je* povedal tov- predsed- ne šole pri Zavodu za revmatič- na miadina in njena rehabilitacija, Medicinski aspekti delovne terapije (dr. V. Mandič in dr. Z. Heneberg), Psihološki aspekti telesne invalidnosti (prof. V. Stančič), Pedagoški aspekti delovne terapije pri telesno invalidni mladini (prof. J. Karič), Profesionalna orientacija, rehabilitacija in zaposlovanje telesno invalidne mladine (dr. Sulejman Mašovič), Pregled stanja in organizacije dela ustanov za rehabilitacijo telesno invalidne mladine ter vloga defektologa pri delu s telesno invalidno mladino. Zaradi odsotnosti predavatelja prof. T. Špoljarja je žal ta zanimiva zadnja tema odpadla. Na zaključku seminarja je bila splošna diskusija, kakor tudi po vsakem referatu, na kateri so udeleženci prikazali stanje in delo ustanov, kjer so zaposleni. Naslov moje diskusije je bil: Šolske izkušnje pri hospitaliziranem bolniku v Posebni šoli pri Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino Šentvid pri Stični. V času seminarja smo si ogledali tudi delo Otroške bolnišnice Kantrida na Reki in Zaščitno delavnico pri ladjedelnici 3. maj. Naj navedem samo nekaj zaključkov seminarja: V kategorijo telesno invalidnih otrok spadajo otroci s takimi gibalnimi motnjami ali organskimi okvarami, da jim le-te onemogočajo, da bi se normalno vzgajali, izobraževali in nazadnje usposabljali. Telesno invalidni otroci potrebujejo delno ali kompletno rehabilitacijo oziroma habilitacijo. Invalidnemu otroku mora biti dano ustrezno zdravljenje, nuditi mu je treba posebno vzgajanje in izobraževanje, posebno dolgotrajnim bolnikom, kateri ostajajo zaradi zdravljenja dali časa v zdravstveni ali podobni ustanovi za rekonvalescente. S tem so upoštevani glavni principi sodobne habilitacije, katera pravi, naj se invalidni otrok razvije v čim bolj normalnem okolju, ki mu bo omogočilo, da se bo usposabljal za samostojno življenje, bodisi brez ali z manjšimi ome-iitvami. Ob koncu poročila bi še omenil, da bo ves material s tega pomembnega enotedenskega simpozija tiskan v Zborniku, ki bo izšel predvidoma v začetku leta 1967 kot posebna številka revije: Specijalna škola (izdaja Savez MED TEORIJO IN PRAKSO bajajo pa iz vseh gorenjskih ob- nik ima V fizioterapevtski sobi je učitelj zmeraj v bližini, da pomaga otroku. (Tudi ta slika je iz vrtca za pri- društava defektologa Jugoslavije okiu P,5J kako —°‘™k» ’ - A«**«« - Bw«. Ciril K«*k V čptvfpfc 8 rfocpmhrs ip zfl^otovili zboru srodstVci. imel zbor občni‘zbor, na kate! Nekdo je predlagal, naj bi vsak rem so pregledali, kaj so nare- gorenjski učitelj prispeval medili v pretekli sezoni. Dosedanji sečno po en novi dinar za zbor, predsednik in upravitelj šole na ker pa hr ne bi bilo popularno, Trati je prebral poročilo, v ka- 1® b|J° odklonjeno; drug predlog terem je povedal da so imeli bil, naj bi pevci ne plačevali pevci v pretekli sezoni 26 vaj in sindikalne članarine, pač pa naj Prve redovalne konference v Učni uspehi so sorazmerno — od poklicnih šol je admi- upoštevamo. Prav gotovo je to v 10 celovečernih koncertov Naj- bl Plačevali isti prispevek v zbo- vseh vrstah šol so že precej za dobri in so ustrezni odraz objele- nistrativna šola dosegla le 68,7 Vo, našem sistemu vzgoje in izobra- ..„ric,5r,pisj ip hil konfprt k; rovski sklad. Ta predlog je videti nami in ie še mesec nas loči od tivnih možnosti učno-vzgojnega gostinska pa 89,9%. ževanja problem št. 1. Vendar je “„..,•..,,.,,^11: nočasiitev popularnejši, videlo se pa bo, ka- polletnega obračuna. Ker prve dela. Srednje šole smo že omenili, treba takoj dodati, da ne gre dneva* žena in za desetletnico ko se ga bo <*al° uvel3aviti- redovalne konference navadno Srednje šole: Same številke in odstotki še samo za vprašanje kvalitete dela nhstnia zhnra ^im.njJreri« na cn Za naprej so si zadali pevci niso realni odraz učno-vzgojnega — povprečni učni uspeh 76,3 vedno ne povedo dovolj, saj nam v šolah (čeprav »notranje rezer-, - tj. , lep načrt za delo. Naštudirali dela (zaradi več vzrokov), je rftor- odstotka, še zdaleč ne morejo podati real- ve- so), niti ne samo.zaobjek- " tak*, nri nnvp in bodo nov program in z njim na- da prav sedaj priložnost za bežen — popravne izpite je imelo ne slike o notranjih odnosih, de- tivne pogojfe dela, temveč pro- ,m’ . p stopili v Škofji Loki, na Bledu, v pogled k učnim rezultatom v pre- 17,1% učencev, lovnega utripa, kvalitete učno- blem v precejšnji meri zadeva ,.n ~ Radovljici in še kje drugje. teklem šolskem letu. Kakšne za- — 20,6fl/» dijakov pa je dobi- vzgojnega dela v šolah in podob- naš sistem vzgoje in izobraževa- stopui so tum za ramo zmor v novj c ki/° nam na voli0> da zvi' bi upoštevale gospodarski in druž-šedbe šol s strokovno kvalifici- šamo število oddelkov s podalj- benj. razvoj posamezne občino ali ranimi kadri za predmetni pouk šanim bivanjem učencev. Le z in itd. Predstavnik republiškega zavoda Hrvatske je ugotavljal, da imamo zelo ambiciozne vzgojno-izobraževalne cilje, a zelo malo ambiciozne cilje glede financiranja dejavnosti za realizacijo teh ciljev. tenzifikacijo, poglobitvijo vsega vsebinskega dela bomo dosegli poglavitna načela reformirane šole, ne da bi že v tem obdobju ponovno reformirali. regije. V nasprotju s slovenskim predmetnikom pa makedonski in srbski predmetnik šele sedaj, v redigiranem predmetniku, uvajata te dopolnilne ure, ki naj bi služile tesnejši povezavi šole z živ- MrIh, .r&smss s^SMrs Posebej je bila poudarjena ijenjem. Tako predvidevajo, da vloga učitelja, njegov odnos do bodo v območjih, ki so pretežno reforme ter njegova skrb za stro- agrarna, seznanjali učence s kme- organizacijska in vsebinska vpra- je enotna osnovna šola, kot je sanja Osnovne šole. Govorili so bila proklamirana pred sprejet-tudi o ukrepih, ki so jih posa- jem splošnega zakona o šolstvu, zvezi je bilo rečeno, da bi morali zavodi za prosvetno pedagoško službo v prihodnje še bolj skrbeti za strokovno izpopolnje- ga in izobraževalnega dela in to in zahtevami. Razmere ne terjajo morah bltl bo11 pr0Zm glede 'MBM&nBBBi D BBBgBgiBlggBggSHfgaEBgBgSiESiEggggffigBBg E! 0 El BI m m ZAKLJUČKI medrepubliškega posvetovanja Poleg vidnih uspehov, ki jih življenjski ter učni pogoji učen-ugotavlj amo* pri izvajanju ref or- cev. Pri organizaciji podaljšanega me osnovne šole, zlasti pri vklju- bivanja je potrebno izkoristiti čevanju učencev v višje razrede, možnosti šole, a prav tako tudi pa naletimo tudi na večje težave, drugih izvenšolskih vzgojnih za-ki so predvsem posledica prema- vodov in organizacij, lo razvite materialne baze, šibke Prehod na petdnevni delovni kadrovske zasedbe, neracionalne' teden pedagoško je utemeljen sa. organizacije in metodičnih po- mo, če se zagotovi podaljšano bi-manjkljivcsti. vanje vsem učencem v šolah, ki Veliko število ponavljalčev, uvajajo tak sistem, osipanje učencev, nedovoljna pri-’ 5. V okviru enotnih vzgojnoiz-prava za delo in nadaljnje izcbra-- obraževalnih zahtev v osnovni šoli že vanj e, obremenjevanje učencev je potrebno omogočiti he obhodno z nebistvenim gradivom in doma- individualizacijo pouka in druge ti,jskimi znanji. Pripravljajo že programe za dopolnilne ure. Čeprav je posvetovanje trajalo le dva dopoldneva, je bilo delo dovolj intenzivno, vsebinsko bogato, koristno pa je bilo zaradi izmenjave izkušenj, stališč in sodobnih oblik izobraževanja predlogov. Na kraju posvetovanja (upoštevati metode andragogike, je prof. dr. D. Frankcvič, direk-RTV). tor zveznega zavoda za proučeva- Udeleženci posvetovanja so nje šolskih vprašanj, strnil po-razpravljali tudi o predmetnikih ročila referentov in misli disku-in učnih načrtih osnovne šole. V tantov. Sprejeti so bili tudi za-vseh republikah so bile oprav- ključki, s katerimi naj bi bili se- či mi nalogami, zanemarjanje prostovoljnih dejavnosti in samoupravljanja, nezadostno' seznanjanje z novimi izsledki iz znanosti in tehnike, nekatere slabosti v vzgoji, posebno v vzgoji bratstva in enotnosti narodov ter narodnosti Jugoslavije, slabi rezultati v telesni in zdravstveni vzgoji učencev itd. povzročajo skrb ter terjajo, da te pojave proučujemo' in ukrepamo tako, da pomanjkljivosti odpravimo1. Ukrepi in procesi, ki potekajo v tej smeri v posameznih repi;bilkah, bi mogli biti intenzivnejši in bolj uspešni, če bi v te namene zagotovili potrebna finančna sredstva in strokovna raziskovanja ter priprave normativnih dokumentov in navodil, ki bi naj bila organizirana ob sodelovanju jugoslovanskega in republiških zavodov za šolstvo, inštitutov. ,--i- delvne oblike vzgoje in izobraževanja, da bi se zadovoljile različne potrebe učencev v njihovi pripravi za delo in za nadaljnje šolanje, a prav tako tudi zaradi razvijanja njihovih interesov. Razen rednega pouka in prostovoljnih dejavnosti se v 7. in 8. razredu lahko uvedejo tudi fakultativni predmeti posebno tedaj, kadar je potrebno' pripravljati učence za delo v kmetijstvu. C. Nadzorni organi so dolžni, da v prihodnje v polni meri nadzorujejo, ali šele izpopolnjujejo normative in zahteve glede števila delovnih dni cz. števila učnih ur v šolskem letu in obveze v zvezi z organizacijo proizvodnega dela in prostovoljnih dejavnosti učencev. Prav tako morajo strokovne službe pomagati šolam v njihovih prizadevanjih, da izbolj-1 1SX_X_ Šol- oblikah Pl B m m m m Ijene redakcije obstoječih predmetnikov in učnih načrtov. Čeprav še vedno obstaja zvezni okvirni načrt, ki naj bi bil cs- znanjeni vsi pedagoški delavci in tisti, ki jim je naložena družbena skrb za nadaljnji uspešni razvoj osnovne šole. S. M. »Iz glasbenih šol« Glasbene šole v Sloveniji že ništvo, Tavčarjeva 17 ali na vrsto let sodelujejo v različnih glasbeno šolo, ki je nastopila v mladinskih radijskih in televizij- oddaji. skih oddajah. Zdaj drugo leto na- v Prosvetnem delavcu vas stopajo v radijski glasbeni oddaji bomo sproti obveščali o času in pod naslovom »Iz glasbenih šol«, naslovu oddaje ter o njenih na-ki jo lahko poslušamo vsak torek stopajočih, opozarjali osnovne ob 9.40. šole, ki jim bo oddaja posvečena, V vsaki teh oddaj se predsta- in vabili tudi druge k posluša-vijo gojenci ene glasbene šole, ki nju. a cnjiotvu, .mončutov, kate- šalo kvaliteto pouka, delo v (ier, pedagoških in strokovnih skih zadrugah in drugih obl društev in drugih organov, zavo- prostovoljnih dejavnosti, do v ter organizacij. S tem v zvezi so udeleženci posvetovanja sprejeli naslednje zaključke in predlagajo: 1. Problematika Z' ustavo Zagotovljene obvezne osnovne vzgoje in izobraževanja je zelo široka in terja stalno spremljanje, proučevanje in ukrepanje na vseh stop-nah. Te problematike ne bi smeli v nobenem obdobju in iz nikakršnih razlogov zapostavljati, ker bi to lahko povzročilo nenadomestljivo škodo v uspešni vzgoji in izobraževan ju mladih generacij. 2. Prioritetno zagovarjanje potrebnih finančnih sredstev za temeljno dejavnost osnovne šele, izboljšanje materialnega položaja §ol in učiteljev, moderniziranje šolskega omrežja, izdelava potrebnih šolskih normativov, bolj učinkovito delo bresvetno-pedago-ŠUih in drugih strokovnih služb, omegečanje kvalitetnega šolanja in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev, izboljšanje pogojev življenja in dela učencev v šoli — vse to so ukrepi, s katerimi se niorajo bolj kot doslej ukvarjati organi družbenopolitičnih skupnosti, da bi mogli biti ukrepi, ki lih uveljavljajo strokovne službe In šole, bolj učinkoviti. 3. Zavodi, prosvetno pedagoške službe, pedagoški tisk, publicistika in strokovni organi v šolah hiprajo v tem obdobju predvsem izbirati take ukrepe, katerih 7. Da bi dosegli večje uspehe v družbeni vzgoji učencev, je ne-cbhodno potrebno posvetiti večjo pozornost načrtvanju vzgojnega dela, krepitvi funkcije razrednika, seznanjanju učencev s preteklostjo in 'dosežki naših narodov in narodnosti Jugoslavije, uvajanju učenja jezikov drugih narodov Jugoslavije v posameznih republikah, razvijanju sodelovanja med šolo in učenci in raznih krajev ter kreniti oblike pionirskega s a,m o up r a v! j a n j a. V vzgojnem delu je potrebno bolj vključiti izvenšolske dejavni-ke-organizacije, pionirske svete, starše in sodelavce šol ter jim omogočiti sodelovanje v družbenem samoupravljanju v šoli. Glede na čedalje večje uvajanje šolskih pedagogov in psihologov je potrebno izdelati splošna navodila za njihovo delo, zlasti v zvezi s profesionalno in šolsko orientacijo učencev. Posebej je potrebno stimulirati šole in učitelje, ki dosegajo vidne uspehe v vzgojncizobraževalnemu delu. 0. Priporočamo organizatorjem posvetovanja, da nadaljujejo skupno delo pri proučevanju posameznih pomembnih vprašanj, o katerih je tekla razprava na tem posvetovanju. upoštevajoč tako potrebnost obvladovanja sedanjih težav in razlik, ki nastajajo kot rezultat različnih pogojev. svoj nastop posvetijo učencem raznih osnovnih šol. -V letošnjem šolskem letu se je zvrstilo že deset takšnih oddaj. V njih so nastopale glasbene šole iz Ljubljane, Domžal in Kranja. Spored je bil namenjen ljubljanskim, kranjskim in domžalskim osnovnim šolam. Z oddajami »Iz glasbenih šol« -n j , ■ • t> • . želimo vzpodbuditi gojence k res- Pred«lje m Primskovo, nemu delu in prikazati uspehe glasbene šole, hkrati pa Vzpostaviti čim tesnejše stike med glasbenimi in osnovnimi šolami. Se posebej so ti radijski nastopi koristna pomoč tistim šolam, ki so oddaljene od kulturnih središč in ^ nimajo priložnosti poslušati glas- analizi osebnih dohodkov prosvet: Nasvidenje torej pri oddaji »Snežec pada« 3. januarja 1967 ob 9.40. Nastopila bo Glasbena šola Moste za šolo ‘■‘■Jože Moškrič« in osnovno šolo v Sostrem. Naslednjo oddajo pripravlja Glasbena -šola Kranj 10. januarja ob 9.40. Naslov oddaje je »Zimska pokrajina«. Posveča jo osnovnim šolam: Duplje,. Naklo, Gcmjja Badgontn Bela ni bilo treba prekiniti V radgonski»občini so se prosvetni delavci že dlje^časa borili za višje osebne dohodke. Konec preteklega _____ prosvetnih benih in koncertnih prireditev za delavcev radgonske občine , in pro-mladino. Oddaja »Iz glasbenih sYe.t.nlh delavcev sosednih pomurskih a /n ri fM n i, «-1 ri n nic o l-v r. i /H /-, šol« je tako postala pomembna glasbeno-vzgojna ura za mlade poslušalce in tudi za nastopajoče. Mladi glasbeniki se v radijskih nastopih spoznajo s posebno zvrstjo javnega predstavljanja pred mikrofonom. Zato so glasbene šole hvaležne mladinskemu glasbenemu uredništvu RTV Ljubljana, ki omogoča mladim to smer glasbenega udejstvovanja. Toplo priporočamo, da bi naše oddaje spremljalo čimveč učen- cbčin ugotovila, da so osebni dohodki radgonske občine v povpreč- v. ^ 4 ,— • i n n An »4 ju najmanj za 10.000 S-din nižji kot v sosednih pomurskih /občinah. V republiškem merilu pa je ta razlika še občutno večja. O tem neugodnem stanju prosvetnih delavcev so direktorji radgonskih šol razpravljali tudi v začetku šolskega leta na posebnem posvetovanju. Upravni odbor šolskega sklada ie zatem sprejel sklep, da bodo povišali vsem učiteljem osebne prejemke za 10.000, tehnčnemu osebju pa za 5C00^ S-din mesečno- ter istočasno iz-nlačali razliko za 7 mesecev nazaj. Ker pa je ostalo vse pri obljubah, je zbor delovne skupnosti radgonske cev osnovnih šol, da bi O njih pi- osnovne šole v začetku decembra v šali svoje vtise in želje. Pisma pošiljajte na naslov: RTV Ljubljana, Mladinsko glasbeno ured- --** MbX tetiv V. VI-IVI v-i-rv., XVIX t--.. .1.: . J V*- X V. . . X 1.0 l/ I X i .’. .'.XI l U V VI J v. \ , cenovni čili je večja učinkovitost a nrav tako tudi persnektiv na- V7gojnega in izobraževalnega dela osnovne šole (z racionaHzaeiio, Intenzifikacijo in modernizacijo). V tej smeri morajo spodbujati aktivnost ter uporabljati rezultate Raziskav in izkušnje tistih šol ter učiteljev, ki dosegajo dobre Rezultate v svojem delu. Obstoje-osnovno šolo je torej potreb-fia izpopolnjevati. Priporočamo republiškim zavo-uoin za šolstvo', da s tem v zvezi pripravljajo potrebna navodila založniškim podjetjem, pa da iz-uajajo priročnike za učitelje in i n.a. sredstva, ki prispevajo k aktivizaciji učencev. 4- Kjer so dani pogoji, je po-trebno uvajati v šele podaljšano "•vanje učencev kot ukrep, ki omogoča bolj učinkovito reševali o kompleksnih nalog osnovne £ole, krepi njen vpliv ter omogo-Oa izboljšajo in poenotijo da 'fcBaaBBBBeBSRBSBIBBStirEnKBBaaSKB daljnjega razvoja osnovne šole in $ celotnega šolskega sistema p oseb-no v zvezi s predvidenimi spre- H membami v vzgoji in izobraževa- ŠI n;m na drugi stopnji. Potrebno je izdelati dolgoročne programe ES znanstvepo-razirkovalnega dela. BS Izmenjava izkušenj in dogovori M na medrepubliških posvetovanjih ^ in sim.poziiih o posameznih vpra- g san j ih bodo prispevali, da se bo- z g do cencvr>a stališča približala in Jjj da se bodo problemi hitreje;, bolj ekonomično in bolj učinkovito reševali. Nadaljnja posvetovanja je potrebno organizirati tako, da se lahko posamezno vprašanje obravnava konkretneje in bolj poglobljeno. Leta ing*) bi bilo potrebno1 organizirati simpozij, na katerem bi ocenili rezultate ukrepov, ki so bili izvedeni za izboljšanje dela osnovne šole. ftm OBILO zadovoljstva in uspehov v NOVEM LETU ] ZELI VSEM SVOJIM SODELAVCEM zavod za Šolstvo SR SLOVENIJE Seminar za zborovodje v Velenju Društvo glasbenih pedagogov in Mladinski pevski festival v Celju pripravljata v Velenju drugi seminar za zborovodje v dneh od 26. 6. do 2. 7. 1967. Seminar bo nadaljevanje uspelega seminarja, ki je bil prav tako v Velenju v juniju 1, 1966. Tedaj je bilo 50 udeležencev; seminar v letu 1967 bo razširil kapacitete na 60 mest za interesente. Svoje sodelovanje so že obljubili slovenski strokovnjaki (prof. Mihelčič, Lipar, Gobec, Lepič, Loparnik, Ukmar, Kunej) in ugledna predavatelja Andreas Juon iz Zttricha in prof. Zlatko Grgoševič iz Zagreba. Načrt predvideva kot glavni predmet »dirigiranje« v treh Skupinah, vezano z praktičnim delom z mladinskimi zbori. Na razpolago bosta dva mladinska zbora iz velenjskih osnovnih šol. Drugi predmeti so še: glasovna izobrazba, zborovske vaje, literatura za mladinske zbore, tehnične vaje za mlade pevce, metoda sodobnega glasbenega pouka Društvo glasbenih pedagogov v Celju sprejema prijave za udeležence od 1. do 28 februarja 1967. Udeleženci plačajo kotizacijo 100 N-din in ob prihodu v Velenje dodatno 150 N-din za oskr-bo. Vsi udeleženci, ki bodo sprejeti v seminar, bodo prejeli notni material m podrobna navodila do l. iv. 1967. Obvezani so, da preštudirajo material doma, še pred prihodom v Velenje. Na razpolago bodo prenočišča v Domu počitniške zveze ali po želji v privatnih sobah, prehrana bo v I. osnovni soli. Organizatorji seminarja Zia• 0iy0^e pričakujejo spričo lan- dobrih izkustev močen odziv mladih glasbenih pedagogov. Društvo glasbenih pedagogov Glasbena šola Celje poštni predal 149 odprtem pismu, poslanem občinski skupščini, napovedal za 11. december prekinitev dela, ako se do tega časa njihovi prejemki ne uredijo, pismo je nodpisalo 45 prosvetnih delavcev radgonske šole. Zadeva je, kot smo izvedeli, že ugodno rešena. Še isti teden so vsem obljubljene prispevke izplačali. IKA »Šole morajo obrniti svoj obraz h gospodarstvu,« —- tak refren smo poslušali pred leti-(točneje od 1960. 1. naprej), ko je prodrla misel o nujnosti reforme strokovnih šol. Ta ideja je vznikla od strani gospodarskih organizacij na osnovi kritike mladih kadrov, ki prihajajo s teh šol. Odtlej smo — po različnih resolucijah in priporočilih — prešli že tucii k praktičnemu delu za reformo naših strokovnih šol. Nov koncept izobraževanja strokovnih kadrov, ki se je začel zadnji dve leti uvajati v nekaterih strokovnih — »tehničnih in njim sorodnih« — šolah, pa potrebuje nenehnega spremljanja in analizi-ziranja, da lahko ugotovimo, kakšni so rezultati. »Rezultati spremljanja dela šol in pa zaključnih izpitov so pokazal', da večji del učencev ni dovolj pripravljenih za uspešno opravljanje teh izpitov«, smo slišali na nedavnem pogovoru, ki ga je pripravila Poklicna šola kovinarske stroke v Ljubljani o tej problematiki; povabili so predstavnike • tistih gospodarskih organizacij, v katerih so zaposleni učenci te šole. Učenci so — po novem konceptu izobraževanja, — ki traja 3 leta — nekako 60 °/o svojega časa v praktičnem delu, zato je potrebno to delo dodobra analizirati. Omenjena šola je poslala enega svojih učiteljev da je obiskal okoli 70 podjetij m pogledal, v kakšnih razmerah delajo njihovi učenci. Pokazala se je silno pestra slika teh razmer. Še bolj kot same razmere, v katerih prakticirajo njihovi učenci (o tem bo morala razmišljati in ukrepati šola), pa so zanimive ugotovitve, kakšne so sploh možnosti za različne oblike sodelovanja med podjetji in šolami, da bi se na ta način skušal — s skupnimi prizadevanji — izboljšati uspeh učencev, ki — kot rečeno — ni zadovoljiv. Na omenjenem pogovoru se je pokazala pripravljenost, da bi lahko podjetja še bolj kot doslej skrbela za čim tesnejše stike s šolami. Slišali smo, da podjčtja* želijo, naj bi iz šol prihajali večkrat učitelji, ki bi nekako usmerjali ne le del učencev v praksi, temveč dajali nasvete tudi njihovim inštruktorjem. Učencem bi morali dati več splošne vzgoje, ne le strokovno znanje — tako so poudarjali predstavniki podjetij. Nekatere šole si za to prizadevajo, druge pa manj, čeprav delajo v najbolj ustreznih prostorih, kar si jih moremo misliti! (Omenjali so center strokovnih šol v Ljubljani, ki ima take pogoje dela, mladi ljudje s teh šol pa se pogosto zgubljaijo v kriminalu, bežijo čez mejo ipd.). Zastopniki podjetij so bili tudi mnenja, da ni prav, da se ravno v šolstvu, ki pripravlja bodoče strokovnjake za naše gospodarstvo, najprej zaplete glede potrebnih finančnih sredstev za delo teh šol. S skupnimi napori gospodarskih organizacij bi morali doseči, da bi bile te šole bolje opremljene, da bi zlasti Poklicna šola kovinarske stroke že končno dobila primerne prostore, saj barake, v katerih mora delati zdaj, že davno več ne ustrezajo sodobnemu pouku. Z reformo strokovnih šol nai bi v prvi vrsti odpravili dvolir-nost vzgajanja strokovnih kadrov: šole po svoje, gospodarske organizacije pa po svoje. Prvi koraki v tej smeri so storjeni, ker pa so se nekatere delovne organizacije po gospodarski reformi znašie v težavah, je zdaj naloga šol, da dokažejo, kako je mogoče z bolje usposobljenimi delavci laže premagovati težave kot pa s slabimi. Reforma strokovnega šolstva je dolgoročen proces, ki ga ne smemo opustiti — kljub trenutnim težavam, je bilo ugotovljeno na tem razgovoru. Razgovore, kakršne prakticira Poklicna šola kovinarske stroke v Ljubljani, so uspešna oblika sodelovanja z' gospodarskimi organizacijami: z medsebojno izmenjavo mnenj se lahko seznanijo šole, kaj podjetja pravzaprav želijo od učencev in šol, podjetja pa zvedo na ta način za težave, s katerimi se mora boriti naše strokovno šolstvo. dh Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Udarnic« čestita ter želi SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO VSEMU SLOVENSKEMU UČITELJSTVU! Obenem se zbor zahvaljuje vsem sindikalnim podružnicam in posameznikom, ki so s svojimi prispevki pomagali zborov! dejavnosti! vabi Zbor -mlajše pevke in pevce, zborovodje in tiste, ki jih to veseli, da se vključijo v naše vrste. Naslednje vaje bodo ob semestralnih počitnicah, ko bomo začeli s študijem novega sporeda. Prijave pošljite takoj na naš naslov: UPZS »Emil Adamič«, Trg revolucije 18, Ljubljana, p. p. 287. Enako vabimo v podporno članstvo vse druge iz naših učiteljskih vrst v smislu vabil, ki so jih prejela ravnateljstva in sindikalne podružnice šol. Prisrčna hvala za blagohotno naklonjenost! O mladini, ki krši družbene norme... Statistični podatki povedo, da na področju ljubljanjskih občin narašča število mladine, ki na različne pačine krši druž. bene norme, 'ali pa se celo srečuje s kriminalom. Njeni pripadniki (pa tudi pripadnice) izhajajo večinoma iz močno zrahljanih, čustveno praznih in vzgojno insuficient-nih družin, zaradi česar iščejo nadomestila v raznih negativnih družbah in dejavnostih, za katere sami pri sebi vedo, da so neperspektivne in zgrešene, pa se jih kljub temu nočejo ali ne morejo otresti. To so večinoma šolski brodolomci, ki brez upa in prave volje za ustrezno poklicno uspo--sabljanje, notranje dezorien-tirani in nevraščeni v konstruktivni tok vsakodnevnega življenja, deloma iz nebrzdane objestnosti, deloma iz revolta, z destruktivnim vedenjem vzne- mirjajo mirne, nič hudega sluteče ljudi in delajo najrazličnejšo škodo, da bi vsaj na ta način dali prestrejšo vsebino svojemu bitju in žitju, ki se ga polaščata splošna zdolgočasenost in notranja obubožanost. Čeprav pri nas k sreči še nimamo opravka z množičnimi pojavi te vrste, kot se to dogaja v visoko industrijsko razvitih deželah na Zapadu, pa so že sedanje ugotovitve pokazale, da je za sanacijo današnjega stanja potrebno nekaj ukreniti. Diskusijski sestanek^ ki sta ga 28. okt. 1956 organizirala Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani in sekcija za kazensko pravo in kriminologijo Društva’ pravnikov v Ljubljani, je prvi večji poskus globlje analizirati te negativne družbene pojave in poiskati sredstva za njihovo odpravljanje. Sestanka so se udeležili naši vidni kriminolog!, socialni delavci, psihologi in avtopedagogi. Gradivo, ki je bilo ob lej priliki zbrano, je pokazalo na vso kompleksnost problema, ki ga ^ne bo mogoče rešiti kar čez noč. Eno pa je gotovo: samo s kaznovalno (represivno) ooliti-ko bomo te pojave lahko samo omejevali, ne bomo pa jim mogli spodrezati njihovih podtalnih korenin. Za širše in učinkovitejše ukrepanje bo v bodoče potrebna precej večja udeleženost javnosti kot doslej, ko je to nelahko delo slonelo predvsem na ramah socialnih delavcev, organov za notranje zadeve, sodišč in vzgojnih zavodov. In naj nas ne čudi, če se bo oo pri reševanju te zaskrbljujoče problematike ponovno srečali s štirimi osnovnimi či-nitelji, toliko pomembnimi za pravilno osebnostno rast m razvoj mladega človeka; ti pa so: družina, sola, zaposlitev in prost) čas! VIATOR Slabo vrednotenje pedagoškega dela Ii nespodbudno (Nadaljevanje s 1. strani) benih službah nasploh, v šolstvu pa še posebej ne moremo govoriti o krizi vsebine. Na vprašanje: Katere so po vašem mnenju glavne naloge sindikalne organi-zacijer je le 2 Vo učiteljev in profesorjev odgovorilo, da sindikat nima posebnih nalog. Tisti prosvetni delavci, ki smatrajo, da ima sindikat svoje področje dela, navajajo v povprečju po 2,8 vsebinskih področij njegove dejavnosti, kar je za raziskave te vrste že veliko. Torej nikakor ne gre za situacijo, da bi članstvo odrekalo sindikatu upravičenost obstoja zaradi tega, ker bi smatralo, da nima kaj početi. Nasprotno, takih, ki pravijo, da nima svojega delovnega področja, je izredno, nepričakovano malo. Celo pretežni del tistih, ki pravijo, da sindikalna organizacija, taka kot je sedaj, ni več potrebna, navaja naloge sindikata. Pri oceni nepotrebnosti, gre za izkušnje s sindikalno organizacijo, tako, kot je _ v konkretnem primeru predstavlja sindikalna podružnica. Kritika je namenjena konkretnemu delu konkretne podružnice, načinu njenega dela, oziroma bolje rečeno - nedela. To pa pomeni predvsem kritiko metode dela sindikata. Z drugimi, -besedami: članstvo je nezadovoljno, s tem,-da se je sindikat premalo ukvarjal z njegovimi problemi na de-, lovnem mestu, in v delovni organizaciji. . . . Katere so glavne naloge sindikata? nabavlja krompir, jabolka in pijačo po znižanih cenah. Morda imajo take zbadljive pripombe tudi realno osnovo in ponekod sindikat res ne dela ničesar resnejšega. Zato nas je zanimalo, kakšno predstavo imajo prosvetni delavci o vsebini dela sindikata in smo jih o tem tudi povprašali. Kot že rečeno, jih le neznaten del meni, da sindikat nima posebnih nalog. Prav tako je le 1 Vo onih, ki ne vedo, kaj naj bi sindikat delal. To dokazuje, da je predstava o delu sindikata pri velilri večini v precejšnji. meri Izoblikovana. Kakšna je ta predstava? Navajamo odgovore anketiranih šolnikov, skupno s odstotkom, koliko jih je izbralo posamezen odgovor. Da je glavna naloga sindikata — meni: — borba za uveljavitev samoupravljanja 63%; —■ skrb za osebne dohodke zaposlenih 63 Vo; — proučevanje odnosa s kolektivom 62 %; — proučevanje finančno-eko-nomske problematike delovne organizacije 51 Vo; — organizacija športnega življenja in izletov 18% ; — organizacija sindikalnih počitniških domov 13 Vo; — nabava raznega blaga po znižanih cenah 10 %. Odgovore bi po številu apke.-tiranih, kj so jih zbrali, pravzaprav lahko razdelili v dve skupini: prvo predstavljajo vprašanja samoupravljanja in osebnega dohodka, drugo skupino pa tvorijo odgovori, ki se nanašajo na rekreativno in nabavno dejavnost. Pogosto slišimo zlasti med in- Vsaj na področju šolstva lahko teligenco ironične pHpombe, da proučevanje finančno-ekcr.omske sindikat pač ne dela drugega kot problematike v delovni organiza- f ciji povezujemo s problematiko osebnih dohodkov zaposlenih. Razveseljivo je, da prevladuje mnenje, da je glavna naloga sindikata prva skupina problemov, da je borba za uveljavitev samoupravljanja med prvimi. Preseneča pa velik poudarek na osebne dohodke in sploh na finančno problematiko, ki je pravzaprav osnovna delovna naloga in pristojnost samoupravnih organov. Iz odgovorov bi lahko sklepali, da ljudje želijo čimhi-trejšnjo rešitev perečih vprašanj in da smatrajo, da je to naloga tudi sindikata, čeprav je izrazito v pristojnosti samoupravnih organov. Hočejo pozitivno rešitev, pa naj jo doseže kdorkoli. Sorazmerno precej pa je še tudi takih, ki reduciraja dejavnost sindikata na zabavno 'rekreativni nivo. j S tem ga pravzaprav iz družbeno politične organizacije s političnimi cilji spreminjajo v društvo, katerega namen je zadovoljiti določene specifične potrebe svojih članov (fte pa doseči spremembe v' družbi). Pomeni, da ga postavljajo v isto vrsto s športnimi organizacijami ipd. Da je to zgrešena predstava o sindikatu in da tisti, ki so tako odgovarjali, najbrž niso videli niti statuta Zveze sindikatov niti niso seznanjeni z osnovnimi prizadevanji te organizacije, pa ni treba posebej poudarjati. Dopustiti pa moramo možnost, da nekatere sindikalne ..odružnice res ne delajo drugega kot prirejajo zabave in organizirajo izlete. Če so tisti, ki so rekli, da sindikalna organizacija, taka kot' je sedaj pri njih, ni več potrebna, imeli v mislih take sindikalne podružnice, se z njimi lahko samo strinjamo. Bogdan Kavčič Zaključimo lahko, da javnost z izredno osveščenostjo in kritičnostjo vrednoti te družbene procese kot celoto kot tudi posamezne, konkretne elemente. Bsmokralizacija odnosov po 4. plenumu CK 210 Plenum, ki je zasedal 1. julija 1066 na Brionih, je bil izredno pomemben dogodek ne samo za komuniste, ampak za vso našo javnost. Znano je, da so se razprave o plenumu mnogokje pretvorile v najširšo in najdemekra-tičnejšo tribuno izražanja javnega mnenja c vrsti političnih in samoupravnih vprašanj in o načinih njihovega razreševanja. Čeprav je minilo od plenuma p-> da sedaj, ko smo iskali odziv javnega mnenja, že 'Sl-brni pol '1; zbrani podatki niso izgubili na svoji teži: ii 1. Zato ne, ker je uresničevanje sklepov plenuma dolgotrajnejši, neprekinjen proces, 2. ker nam zabeležena reakcija delovnih ljudi na plenum tako, kot ga čutijo in opažajo neposredno v psiho-socialni klimi svoje delovne organizacije, lahko koristno služi kot zanesljiv in subtilen pokazatelj odražanja potrebne (!). Ostalo je 20 °/o ali ena petina anketirancev, ki jih združuje izjava: »-pri nas se po plenumu ni nič spremenilo, čeprav bi bilo potrebno.« (7 "/o jih ni želelo dati opredeljenega odgovora.) Ugotavljamo torej, da so mnenja prosvetnih delavcev v tem dokaj neenotna, in drugič, da je vsak peti delavec razočaran pomembnejših političnih sklepov nad svojimi pričakovanji o ple- na nivojih delovnih organizacij. To je bil cilj dveh vprašanj. Na prvega, v katerem smo se zanimali za prisotnost večje demokratizacije vzdušja po plenumu, so odgovori tile: 28 % ie mišljenja, da je po plenumu prišlo do ugodnejšega ozračja za kritično poseganje v problematiko organizacije, db svobodnejšega izražanja mnenj in pogledov, skratka do večje sprostitve notranjih odnosov. 45% je reklo, da ni prišlo do nikakršnih tozadevnih sprememb in da tudi niso bile numu. 28 % pravi, da po plenumu niti niso imdff sestankov, kjer bi imeli na dnevnem redu kočljivejša vprašanja, 11 % pa jih ne ve, ali so sestanki bili ali ne.) Tam, kjer so se zbrali, pa so največ pozornosti namenili problemom samoupravljanja (v 74 odstotkih), nato slede pogovori o organizaciji dela (v 58 %) in na tretjem mestu po pogostosti so bile razprave o kadrovskih problemih (v 47 %). PAVEL VINDISAR Mnenja prosvetnih delavcev o pomembnih vprašanjih šolstva 2e nekaj let nazaj ugotavlja- manjkljivo urejene in nezadovo- V zadnjih štirih letih ni bil mo, da so finančna sredstva,, ki jjivo opremljene. tako nizek indeks porasta osebnih so odmerjena šolstvu, nezadostna Ko govorimo o nezadostni dohodkov zaposlenih kot v osnov-in da je s tem v zvezi .skrb ce- skrbi družbe za materialni polo- nem šolstvu v nobeni drugi go- ■ žaj šolstva, moramo reči, da se 'spodarski ali negospodarski de-hepravilno družbeno vrednotenje javnosti.* Čeprav so prosvetni delavci nezadovoljni z osebnimi dohodki* pri tem mislimo na višino v primerjavi z osebnimi dohodki za-* poštenih v gospodarstvu in negospodarstvu, moramo hkrati poudariti, da pa so mnenja, da so kriteriji pri njihovi delitvi oseb- Ocene o perspektivah gospodarske reforme Da bi preverili, kako šo; glavne zamisli gospodarske reforme odjeknile med prosvetnimi delavci, zlasti pa, kako je uresničevanje normativnih rešitev vplivalo na globalen odnos do teh procesov, smo zastavili vprašanje: kako ocenjujete dosedanje rezultate gospodarske reforme v jugoslovanskem merilu? Iz analize tega segmenta javnega mnenja smemo zaključevati: večina delavcev optimistično gleda na pretekle izkušnje in pozitivno industrije in rudarstva so na isto ugodna, saj polovica ljudi priča- lotne družbene skupnosti premajhna oziroma se ta skrb ne odraža v dovolj učinkoviti meri, da bi se stanje v šolstvu postopoma izboljševalo. Skupna proračunska sredstva za šolstvo Slovenije so od teta 1861 naraščalh, hkrati'pa so šolski kolektivi morali izpolnjevati vedno večje zahteve (večate in ustanavljale so se nove šole, nove smeri' študija itd.). Zato so povečana sredstva omogočala predvsem zvišanje nizkih osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, premalo pa je ostalo sredstev za materialne izdatke in v okviru teh tudi ni bilo do- vprašanje izrazili nekoliko dru- kuje ureditev tega problema. Na- volj sredstev za funkcionalne iz- šole kaže rr.ed drugim tudi v slabšem nagrajevanju šolskega dela. Nekateri menijo, da prosvetne delavce mnogo bolj spodbuja, da opravljajo svoj poklic, veselje do pedagoškega poklica, delo z piladino, samostojnost pri delu idr., .v manjši meri pa osebni dohodek, ki ni merilo za nji- nega dohodka. objektivni (70,3%) hovo vloženo delo in s katerim in da so razponi med osebnimi prpšvetni delavci tudi niso zado- dohodki zaposlenih s srednjo, voljni'. To zadnje potrujejo tudi višjo in visoko izobrazbo primer-članki v dnevnih časopisih, od- ni (72,6 %). To pomeni, da je si-prta pisma in poročila, ki jih po- steni nagrajevanja po mnenju samezniki ali kolektivi po.šijajo prosvetnih delavcev znotraj šol- gačna stališča: 19 % je takšnih, ki vztrajajo, da se bo reforma izvedla dosledno, 62 % da se bo uveljavila in konkretizirala delno in 4 % je med njimi takšnih ki menijo, da iz reforme ne bo nič.) Z drugimi besedami, najbrž ne bomo pretirano občutljivi, če zapišemo, , da zgornjih 85 odstotkov, ki dvomi o doslednost in principialnost, predstavlja menoma pa smo poudarili 34 % negativnih izjav zato, ker prav gotovo niso slučajne. V tem kontekstu nas 'zanima še drug podatek: 34 % misli, da bomo z reformo uspeli trajneje odpraviti primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci, 39 °/o pa, da tega he uborno dosegli. Ker je bilo vprašanje dokaj specifično, je tokrat slaba tretjina ostala ne- datke, za razvoj in modernizacijo pouka. V letošnjem letu pa je pro- raznim forumom. V zadnjem času se pojavljajo celo napovedi o prekinitvi dela. na posameznih šolah, ker šolski kolektivi pone- blem sredstev za šolstvo še po- 'kod ne dobivajo dovolj sredstev sebno pereč, ker skladi za šolstvo niti za osebne dohodke učiteljev ne bodo v celoti realizirali s po- niti za operativne izdatke. To je godbami sklenjenih obveznosti, pritisk, ki trenutno morda res saj ne razpolagajo s tolikšnimi reši vprašanje sredstev, ne pri-sredstvi, da bi izpolnili svoje ob- speva pa k ureditvi in rešitvi s;i- vrednoti več kot enoletna prizadevanja za zboljšanje položaja sredine, brez katere pa je vsaka jugoslovanskega gospodarstva. Da politična akcija neučinkovita in smo z javnim mnenjem presvet- obsojena na neuspeh. Predpo-nih delavcev lahko več ali manj v celoti zadovoljni, še prepričamo, če'pogledamo kvantifikacijo zbranih , stališč, Največ, 42 %, vprašanih trdi, da je z reformo naše gospodarstvo prišlo v boljši položaj; da reforma ni prinesla posebnih tozadevnih sprememb, meni 29 % in samo 10 % je zavzelo odklonilen odnos do dosedanjega uresničevanja principov in sklepov, . deklariranih ob njenem začetku: Torej le vsak deseti kcnsultirani učitelj ali pro-iesor ne vidi v dosedanji realizaciji reformnih načel ustvarjanja pogojev za zvišanje produktivnosti, zagotovitve 'ekonomskih odnosov- med delovnimi organizacijami, zagotovitve stalnega dvigovanja življenjskega - standarda vseh- kategorij ljudi itd. (Podobna je razpoloženje tudi med industrijskimi delavci: 53.% jih vidi, v reformi izhod za pretekle 'težave našega gospodarstva, 11% pa,ni takšnega mnenja.) Na kratico, ti odgovori so odraz prakse, zato pomenijo splošno trajno nevarnost, da izgubimo izjasnjena. Kot kaže, javno mne-zaupanje in podporo najširše veznosti v celoti. Velike težave se pojavljajo pri financiranju šol II stopnje, ker je , bilo predvideno, stemskih vprašanj. Razumljivo je, da prosvetni delavci niso zadovoljni z nizkimi osebnimi dohod- štavka, da so ta mnenja posledica in rezultat prenekaterih podobnih slabih izkušenj, doživljajev in opažanj, bo kar na mestu. Res pa je tudi, da šo osnovne premije reforme računale z neizbežnimi korekcijami, do katerih sedaj v praksi tudi prihaja, vzporedno ko se postopno kristalizirajo nove oblike in metode razreševanja ekonomskih in družbenih protislovij v smeri razvitejših samoupravnih odnosov. Tega pa ob začetku reforme ni bilo možno v celoti predvidevati. Morda izhaja ali temelji del odgovorov večine tudi na teh po-reformnih odločitvah. Mnenja o £!nM!!zaciji dinarja Znano je, da je program ukrepov na področju ekonomske politike in sistema gospodarjenja vseboval kot enega izmed končnih ciljev dosego konvertibilnosti dinarja. Konvertibilnost dinarja kot cilj naše politike z vsemi oceno in: kažejo na splošen pri- posledicami, ki jih to dejstvo ima stop do enoletnih naporov in na pogoje in mehanizem gospo-pri^adevanj. darjenja in na razvoj samo- Zavedamo se, da je reforma upravljanja, je bila predmet šte- nje kr;tično gleda na ures- kontinuiran in dinamičen pojav, vilnih razprav in različnih gledanj. Prenapeti plani, investicije iznad možnosti in ustvarjenega dohodka, pretirana potrošnja itd., se neposredno odražajo v cenah in vrednosti dinarja. In kaj pravijo o tem anketiranci? Tu seveda ne gre za prognoziranje, ki bi počivalo izključno na dejstvih, ampak gre za predvidevanja, ki so vsaj zaenkrat še pretežno posledica projiciranja lastnega položaja v reformne tokove. Zato nas opredelitev javnega mnenja še ... ^______ r------ bolj zanima: natanko polovica . poudariti, da se odgovori na obe vprašanih (50 %) je izbrala alter- upoštevajoč dosedanji potek in vprašanji, prejšnje in sedanje nativo, ki se je glasila: dosedanji močno povezujejo: tisti, ki imajo potek reforme kaže, da bomo do-Ugodno mišljenje o dosedanjih segli stabilizacijo dinarja. S po-rezultatih, istočasno izražajo za- polno nezaupnico je glasovala upanje in prepričanost v dosled- tretjina anketirancev (34 %), njo. realizacijo, deklariranih in. ostali, teh je 16%, pa so se od-normativno sprejetih intencij in ločili za varianto: ne vem točno, ki se bo zaradi pomembnih socialnih, ekonomskih in političnih premikov še dolgo časa v različnih kvalitetah odražal v naši družbeni praksi. Zato pričakujemo, da opredelitve, ki smo jih navedli, niso dokončne: Beležke, ki kritično obravnavajo dosedanje rezultate reformnih ukrepov, se bodo dopolnile tudi z informacijo; ki smo jo dobili z vprašanjem: ali menite, da se bo reforma uresničila tako, kot je bila zamišljena? Najbrž ni potrebno posebej ničitev tozadevnih reformnih nalog. Investicije -pomembna premisa reforme Realizacija dogovorov in konceptov zavisi tudi od zmanjšanja oziroma omejitve investicij. Kako gledajo na obstoječo inve-L'toliko s,r^cris^:o politiko prosvetni delavci? 44 % odgovorov se glasi: Veselje ob obisku dedka Mraza da se bodo zbrala veliko večja sredstva od prostovoljnega prispevka delovnih organizacij, a se predvidevanja niso uresničila. Zato nekatere šole II. stopnje niso redno dobivale sredstev niti za osnovno poslovanje. Neurejen materialni. položaj šolstva povzroča, da se struktura prosvetnega kadra ne prilagaja zahtevam in potrebam današnjega časa, temveč ostaja takšna, ki. Po podatkih centra za raziskovanje javnega mnenja, je samo 5,5 % prosvetnih delavcev zadovoljnih z osebnim dohodkom. Večirroma so se učitelji in profesorji (68 %) opredelili za odgovor, da so sicer zadovoljni z osebnim dohodkom znotraj šolskega kolektiva, niso pa zadovoljni, če svoj/Osebni dohodek primerjajo z spremeniti, popraviti ipd., ki ima skih kolektivov v redu, da pa je v osnovi prenizko ocenjena družbena vrednost dela prosvetnih delavcev. Ker je vrednost njihovega dela s strani družbe prenizko ocenjena in ker je premajhen poudarek na kvaliteti vzgojno-izobraževalne dejavnosti, tudi šolski kolektivi ne dajejo dovolj poudarka znotraj kolektivov kvaliteti dela. Zato so prosvetni delavci mnenja (69,2 %), da variabilni del osebnega dohodka ni dovolj učinkovito sredstvo za nagrajevanje kvalitete dela prosvetnega delavca. Da se je o variabilnem delu osebnega dohodka izoblikovalo takšno mnenje, je treba iskati vzrok tudi v tem, ker so šolski kolektivi izplačevali variabilni del za več mesecev skupaj, bili pa so tudi primeri, da se ta del osebnega dohodka zaradi pomanjkanja sredstev ni realiziral. Za ureditev šsJslva niso potrebna samo sredstva Razumljivo je, da je treba najprej urediti delitev dohodka med družbo in šoio, če hočemo, da bo šola postala samostojna delovna organizacija, ki bo izpolnjevala obveznosti do družbe in zagotavljala tudi sebi skladen razvoj. Dokler se bodo odnosi do šol izražali skozi' proračune (in rebalanse) in prostovoljne prispevke gospodarskih organizacij za osnovno dejavnost šol, toliko časa tudi samoupravljanje in delitev po delu ne bosta v celoti ustvarjena v šolskih kolektivih. Da bomo ta vprašanja lahko bolj intenzivno in učinkovito reševali, bo treba v večji meri angažirati predvsem prosvetne delavce in znanstveno-raziskova.lne institucije, ki bodo morali f številna vprašanja še proučiti in dati tudi odgovore na nejasna vprašanja ter nakazati pot razvoja celotnemu šolstvu. Nekateri zagovarjajo mnenje, da je v šolskih kolektivih prevladujoča misel, da se ne da nič osebnim dohodkom zaposlenih enake strokovnosti v gospodarstvu. Kar 26,7 % .zaposlenih v kot je bila pred leti. Predmetni osnovnih šolah in šolah II. stop- pouk na osnovnih šolah bi morali voditi učitelji z višjo izobrazbo, ker takih kadrov ni dovolj, opravljajo njihovo delo uči- dogovorov. In seveda narobe. Sicer pa je vsakemu . poznavalcu razmer to povsem razumljivo. Če odgovore prikažemo številčno, je slika' naslednja: brez pomislekov in brez dvomov, v, brezkompromisno realizacijo reforme je 7 %, razvoj reforme, sem prepričan, teiji s srednjo izobrazbo, ki za to da se investicije bodo zmanjšale delo niso dovolj strokovno usp®-na predvideno mero. In kaj pra- sobljeni. Na šolah II. stopnje povij o ostali (teh je 60 %)? Izra- učujejo nekatere predmete kadri, zite grupacije okrog ene same ki nimajo za te predmete stro-alternative, med katerimi so an- kovne izobrazbe (npr. v letu 1963 ketiranci izbrali tisto, ki najbolj je matematiko poučevalo 285 popolnih skeptikov je 5 c/c, veli- prav tega nismo posebej razisko-ka večina, ki vključuje kar 85% vali, ne bomo daleč od resnice, anketirancev, pa ostaja na pozi- ker vemo, da takšne ocene naj-ciji previdnosti, sredi obeh večkrat izhajajo iz trenutnega ekstremnih variant, njihov odgovor je namreč, da se bo reforma uresničila , te deloma, (Delavci ne poznam tega problema. Misel, ustreza njihovemu prepričanju, strokovno popolnoma neustreznih ne zasledimo. Točneje, 20% jih kadrov, poleg tega pa je 745 uči-je na na naše vprašanje reagiralo teljev delno poučevalo matemati-z odgovorom »zmanjšanja inve- kp, ki prav tako niso bili za ta stici j ne bomo dosegli«, kar 35 % predmet ustrezno strokovno uspo-pa meni, da se na te stvari ne sobljeni). S tem hočemo reči, da spozna toliko, da bi lahko po- je skrb za kadre na področju dali adekvatno opredtelitev. To se osnovnih šol in šol II. stopnje pre-razmeroma dobrp sklada s smi- majhna. Veliko pomanjkanje maslom in intenziteto mnenj na terialnih sredstev občutijo tudi ostala vprašanja. Edino praksa šole, ki usposabljajo prosvetne ki se nam vsiljuje ob teh podatkih, je sledeča: pomisleke vzbujajo predvsem še vedno neustaljene cene na tržišču. Ekonomika je vedno za osebnimi interesi, to pa se reflektira v mnenjih. Če- nje pa je nezadovoljnih z osebnim dohodkom, ker je njihov osebni dohodek še nižji v odnosu do drugih prosvetnih delavcev. Nezadovoljstvo prosvetnih delavcev glede osebnega dohodka je precejšnje, to pa se še stopnjuje, ko primerjamo osebne dohodke zaposlenih v šolstvu z osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu. To nezadovoljstvo je upravičeno, če upoštevamo naslednje podatke: »Ne da bi ugotavljali, če so bili v letu 1962 odnosi oseb- svoje korenine v slabem materialnem položaju in neuveljavljenem sistemu samoupravljanja v šolstvu. Temu mnenju prav odgovori prosvetnih delavcev na posamezna vprašanja odločno oporekajo. Več kot tri četrtine prosvetnih delavcev (77,4 %) je mnenja, da je možno današnji položaj šolstva urediti: — s povečanjem finančnih sredstev, —. rešitvijo sistemskih vprašanj (enotna osnovna šola ipd.), — z ureditvijo mreže šol, — v zagotavljanju ustezi-dh pedagoških kadrov, — v večjem upoštevanju in osebnega položaja. Sicer bi lahko sama bi morala biti tisti kriterij, delavce in jih ne morejo zadovo- nih dohodkov med posameznimi priznanju pedagoškega dela' dejavnostmi pravilni (za to nimamo podatkov), vidimo, da je odstotek porasta osebnih dohodkov od leta 1962 do 1966: v osnovnem šolstvu za 48 % nižji kot v gospodarstvu, za 26% nižji kot v negospodarstvu. V srednjem šol- — s sodobnimi učnimi pripomočki ipd. Da je le tako možno urediti šolstvo pri nas. se je opredelite * Informacija o osebnih dohodkih v šolstvu. Republiški od- interpretacijo javnega mnenja tudi obrnili in rekli: tendenca je ki bo vplival na spremembo obstoječega razmerja stališč. Ijivo usposobiti za sodoben pouk, darstvu, za 12 % nižji kot ker so povečini prav te šole po- gospodarstvu. stvu: za 34% nižji kot v gospo- bor sindikata delavcev družbenih v ne- dejavnosti Ijana 1966. Slovenijo, Ljub- T jfaj^vanje 82 % prosvetnih delavcev-^s viso- da z novim zakonom o financi- mnenja, da niso dovolj izobraže-ko izobrazbo, 75,5 °/o z višjo in ranju vzgoje in izobraževanja ni z družbeno-ekonomskega pod-i6,4 (/c prosvetnih delavcev s materialna osnova šol ne bo iz- ročja, kar pomeni, da nimajo do-srednjo izobrazbo. Skoraj ' vsi boljšana, so po našem mnenju volj znanja kot samoupravljale!, Profesorji (torej tisti, ki imajo vi- upoštevali kvantifikacijo sredstev da bi se lahko aktivneje angaži-soko izobrazbo) so zaposleni na (ki je bila dana posebej po javni rali pri razvijanju samoupravne-solah II. stopnje in na osnovi nji- razpravi in ne hkrati z osnutkom ga sistema v šolskih kolektivih hovih odgovorov in že znanih dej- predloga zakona), iz katere je bilo in izven njih. Ta podatek je do štev je jasno, da v šolah II. stop- razvidno, da se ne predvideva neke mere tudi neugoden za ce-nje ne občutijo samo pomanjka- zvečanje sredstev za šolstvo v lotno družbeno skupnost, če po-nja materialnih sredstev, ampak taki višini, da bi bilo upravičeno mislimo, da prosvetni delavci z Ugotavljajo še druge pomanjklji- pričakovati zvišanje osebnih do- visoko (18,9 Vo), višjo (26,8%) in tv ti. kot so: neustrezna mreža hedkov. prosvetnih delavcev in srednjo izobrazbo (26,2%) nimajo šol II. stopnje, selekcija učencev hkrati tudi pričakovati, da se bo- dovolj znanja z družbeno-eko- do povečala sredstva z"a material- nomskega področja in vendar ne in še posebej funkcionalne vzgajajo in izobražujejo mladino izdatke izobraževalnih institucij. — bodoče samoupravljale«. Vprašati se moramo, kakšno znanje s 8imwupiti¥lfaixj9 je minimalna ali pa je sploh ni, slaba opremljenost- šol ipd. Nekateri prosvetni delavci, ki Pa so v manjšini (16,6 %)’, menijo, da je možno današnji slab položaj šolstva urediti izključno s povečanjem finančnih sredstev. Se manj prosvetnih delavcev (4.2%) pa je mnenja, da je možno današnji položaj šolstva ure- v šolskih kolektivih se ne more hitreje razvijali Uveljavljanje samoupravlja-diti, ne da bi povečali materialno nja v šolah je šele na začetku, osnovo šolstva. saj je to proces, ki ne more biti Da je šolstvo očitno zaostalo realiziran v kratkem časovnem za družbenim in gospodarskim razdobju. Moramo priznati, da bi razvojem, je osnovni razlog v se samoupravljanje v šolskih ko- hepravilnem vrednotenju vzgoje in izobraževalne dejavnosti. To hkrati tudi pomeni, da tega področja družbene dejavnosti nismo obravnavali iri smatrali kot se tega področja posredujejo mladini?! Zelo pomembno pa je tudi vprašanje, kje naj bi prosvetni delavci dobivali dopolnilno znanje s področja družbenega samoupravljanja. Pedagoškemu delu veš pozornosti .. Družbeno vrednotenje peda- lektivih zaradi1 ugodne izobrazbe- . ne strukture, zaposlenih lahko goskega dela bi se moralo ozra-hitreje razvijalo, če ne bi bili 'zati v materialni in moralni sti-prisotni številni faktorji, ki za- mulacijl šolskih kolektivov in ~ Ul a v navali m sinanau »c- virajo in onemogočajo poglablja- prosvetnih delavcev. Doslej ^e je stavni del razvoja gospodarstva, nje in razvoj samoupravnih od- ,aru?beno ^vrednotenje .pedagog-Zdaj že spoznavamo, da je vzgoj- nosov znotraj šolskih kolektivov, .ga dela izražalo -najvpe » $ , no-izobraževalna dejavnost zelo Številnih vprašanj v šolstvu ni piatenaim spodbudi m •ne pomemben činitelj in predvsem mogoče rešiti ne le zaradi nejas- f*11 Pa s,Ploh nlc. Y moia‘,'V •„ družbena potreba sedanjosti in nih materialnih odnosov — druž- budi. v okvira j§yne pob <1 prihodnosti. ba—šola, ampak tudi zaradi ne- P™nvia' L ’ 7a npneridpn ma+pria1ni nnilo- .1asnih notranjih odnosov in ne- sp mnenja, ^ ^ v neugo-den ma.eria.ni polo . u- nn^%mp7na skega dela starsi m družba ne zaj osnovnih sol in šol II. stop- f ' upoštevajo, v dovoljšni meri in za- nje pa je vsekakor treba iskati VP^ voraTanie zakai se samo- to tovrstnemu delu dajejo prema-vzroke v sedanjem sistemu ti- iNa vpraša je zaKaj st sano nriznania Na osnovi takega rmnoiranin v,- -io m n,rl upravljanje v soh ne more hitre- 10 Priznanja. i\a ^ & nanciranja, ki je bil preveč od razviiati so nrosv^tni delavof mnenja so pojavi malodušja in ob-Visen od proračunov družbeno- .le ra , ijau, so piosv. t.u , la\ T , 7aDoštaV]lenosti med pro-Političnih skupnosti. Zato Je ra- odgovorih: da šola dob,va financ- svetnimi delavci razumljivi, vse to pa seveda vpliva, na razpoloženje in prizadevnost posameznikov in učiteljskih kolektivov. Peda-goški delavci so mnenja, da je v premajhnem priznavanju njihovega dela v in nespodbudnem sistemu nagrajevanja osnovni vzrok, da šolski kolektivi'kot-celote ne morejo dosegati večjih Uspiehov pri vzgoji in izobraževanju mladine.' Nadalje so,- prosvetni delavci mnenja,, da bi šolski kolektivi dosegali večje uspehe, na vzgojnem in izobraževalnem področju, če bi bila večja selekcija učencev v osnovnih šolah, še večja pa v šolah II. stopnje. To mnenje prosvetnih delavcev je v tesni povezavi s tem, da je mbadina ipre-oa sredstva ne glede na uresni- malo prizadevna (37,3 «/0) in da čevanje delovnega programa starši premalo skrbijo za vzgojo Plačujte redne naročnino za »Prosvetnega delavca«, s tem boste prispevali k izboljšanju kvalitete lista1. zumljivo, da je 82,4 % prosvetnih delavcev mnenja, da je glavna pomanjkljivost sistema, na Podlagi katerega dobita šola finančna sredstva, v tem, ker se — dohodek šole ne ’ oblikuje na osnovi delovnega programa in objektivnih meril (kriterijev) in ker — šola ne dobi vseh sredstev, ki so ji bila namenjena v začetku leta. ■ Očitno je, da je treba spremeniti dosedanji sistem .financiranja, če hočemo uresničiti hitrejšo in stabilnejšo rast materialne osnove šolstva. V letošnjem letu je bil dan v javno razpravo osnutek predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji. V zvezi z osnutkom tega zakona, smo prosvetnim delavcem postavili dvoje vprašanj, .cvauj. vi.iuvu.eu ,,n „ ... „ , . In sicer: ali so organizirano (na (49,7 %), odločitve organov uprav- °tr°k (18,6 /e). To sta po mnenju sestanku) razpravljali o tem, ka- Ijanja zunanji pristojni organi ^V„CeX„|1fr3po^f™}>1' ko bi bilo treba urediti financira- večkrat ne upoštevajo (38 %), da ne]sa VZr0 „ e i ^ od*totek nje šolstva? .83,4% prosvetnih niso dovolj izobraženi z družbe- mladine uspešno e dokonča Sodelavcev je odgovorilo, da so raz- no-ekonomskega področja (25,5 lanja v lednem pouku. Več kot Prdvljali,/vsi. ostali pa so odgo- odstotka), da organi upravljanja |a/e učni vorili, da v okviru njihovega ko- . mnenj* zaposlenih ne upošteva- „7”Sen « osno« i šo" lektiva ni bila organizirana jav- jo (17,2 »/0), da ne požnajo dovolj strinte R^zumiilvo na razprava (7,6 %), oziroma, da problemov šole (13,8%) itd. : " “ sjdarS učni S težko ne vedo (9,0 V.), če je bila orga- Iz številnih odgovorov, ki smotd% daje^an^ učm.r^rt t^zko nizirana razprava o osnutku ža- jih dobili, je razvidna vrsta čl- " ■ J-:- , ., - p niteljev, ki vplivajo na ..notranje manjkanja ustreznih šolskih, pro-odnose v delovnih kolektivih. Ce ftOTOVf m kometov, tudi oprem-izločimo najpomembnejše dej- sol ponekod m zadovolji- stvo, da polovica (verjetno pa še V£» 1Pd" kar vse se končno odra- kona v njihovem kolektivu! Z drugim vprašanjem pa smo vPrašali prosvetne delavce za njihovo mnenje o zakonu o fi- nan . . • ■ ■ U - a več)’ šolskih ' kolektivov dobiva žav tem, da učninačrtniures- nancir^o vzgoje in izobrazeva finangna sredstva ne glede na to, nja. Skoraj polovica (46,9 °/o) Prosvetnih • delavcev je mnenja, da bo novi zakon postopoma omogočil ureditev šolstva. Med temi, ki tako menijo, je največ Poiteljev (54,2 %) .in manj pred če je delovni program uresničen ali ne, kar pomeni, da zaposleni vzrokov zastarel in nesodoben. Pri organizaciji pouka oziroma v teh kolektivih ne morejo vpil- učnih ur učitelji, predmetni uči-vati na dohodek šole z boljšim ^ £ p™f™ navajajo, da z večjo pri za. ““'Vhl predstavlja po- mrirl - , 1 s ■ devnostjo pri delu in tudi ne mo- ^ V ::rh učiteljev (36,7 »/0) in pro- nn Ha,„ kpr vem _ mnenju jev (37,5 %). rejo dohodka deliti po delu,, ker bno ^ bi enostavno zmanjkalo sredstev; Pomemben, odstotek (39,3 %). nastopajo še drugi činiteiji, ki Prc-.vetnih delavcev je mnenja, so tudi pomembni, da sp samo-da se z novim zakonom stanje v upravljanje, v . šolah ne razvija -olstvu ne bo spremenilo, oziro-%ako,.. kot želimo. tPa da bo materialna osnova še . Da šolski kolektivi še. niso do-slabša. Takšno mnenje pa pre- cela samostojne delovne or|ani-vlauuje med prosvetnimi delavci zarije, je razVidno.iž odgovorov f, visoko izobrazbo (51,4 Vo) in 124 prosvetnih delavcev (med intimi z višjo izobrazbo (41,1,%). njimi 30 s fakultetno izobrazbo), da ne morejo imeti pri vzgoji in izobraževanju mladine večjih uspehov. Marsikdo ne bi pričakoval, da je kar 14,2 % prosvetnih delavcev mnenja, da delajo v neustreznih pogojih, pri tern pa mislijo na neustrezne šolske prostore, deljen delovni' čas, preveliko število učencev v razredu ipd., kar vse za nji- •111 z VIŠJO IZODrdZ.UO V*!,! /o;. II.JAHU ou cy irtivui te Ul J l/.o UT * -I Mnenje teh prosvetnih delavcev o ki so mnenja, da odločitve orga- ho ‘učinkovitejše delo novem zakonu o financiranju nov upravljanja zunanji pristoj- -lše del°- ^25oje in izobraževanja prav go- ni organi večkrat ne upoštevajo. Nekateri prosvetni delavci so tovo ni razveseljivo dejstvo za Se posebej pa želimo pobdariti v zvezi z ovirami pri delu odgo-sestavljalce in predlagatelje no- naslednji podatek, ki opozarja na vorili, da potrebujejo strokovno ^eSa zakona. Prosvetni delavci, veliko mero samokritičnosti; da pomoč, in sicer: da ni dovolj M so se opredelili za odgovor, je 25,5 % prosvetnih delavcev možnosti za strokovno izobraževanje (9,2 <>/o) ter da prosvetno-pedagoška služba ne nudi dovolj pomoči (4,7 %). Le nekaj prosvetnih delavcev, (6,1%) pa je mnenja, da jih pri delu ovirajo slabi medsebojni odnosi, kar je po-, membno dejstvo, saj na osnovi tega lahko sklepamo, da so v šolskih kolektivih med' prosvetnimi delavci vzpostavljeni dobri medsebojni odnosi. V priljubljeni zbirki potopisov GLOBUS Miha Likar: je pravkar izšla prva knjiga letnika 1966/67 Jamajka Otoško deželo v Karibskem morju, za katere utrip so značilne vreče sladkorja, kave in bale bombaža, nam v nizu ostro zarisanih poglavij predstavlja dr. Miha Likar, ki se je noudil kot predavatelj na znani univerzi Zahodnih Indij. Knjigo bogate številne slikovne priloge. Založba Mladinska knjiga - Titova 3, Ljubljana Smatramo, ^da je prav in potrebno, da se širša javnost seznani z mnenjem prosvetnih delavcev o nekaterih problemih šolstva. Ni naš namen, da bi ocenjevali z določenega stališča mnenja, temveč želimo čimbolj verodostojno posredovati ugotovitve mnenjske raziskave, ki jo je izvedel center za raziskavo javnega mnenja. Ne bi bilo prav, da bi kdorkoli razpravljal s prosvetnimi delavci ter nanje prenašal krivdo za določene neuspehe ih njihovo mnenje napačno interpretiral, kar nrav gotovo ne bi pripomoglo k rešitvi tistih vprašanj, ki so danes najbolj pereča. Franci Polak »Sola in socialno okolje otroka« Mednarodni kongres nacionalnih s nriikainih organizaci’ združenj pro-I svetnih delavcev v Zahodnem Berlinu, julija 1086 Letos od 25. do 28. julija smo jugoslovanski zastopniki prisostvovali 36. kongresu FIAI (Fede-ration internacionale dens associa-tions d’instituteurs — mednarodne zveze združenj učnega osebja) in F. I. P. E. S. O., ki združuje učitelje za pouk na drugi stopnji šolanja. O tem, da ta zveza obstaja, so me pred nekaj leti informirali izraelski prosvetni delavci, ki so obiskali nekaj ljubljanskih šol, to pa, da smo v njej včlanjeni že od 1951. leta tudi jugoslovanski prosvetni delavci, združeni v sindikalnih združenjih delavcev družbenih služb, sem izvedel šele letos. V prepričevanju,- da po mnogim slo-venskiip prosvetnim delavcem to poročilo prva vest o delu te zveze . in v nji včlanjenih nacionalnih sindikalnih združenj, čeprav so jugoslovanski zastopniki sodelovali na mnogih kongresih in bili tudi člani upravnih odborov, želim opisati nekaj vtisov in podati nekate. re ugotovitve. Na kongresu so se zbrali zastopniki: Anglije, Avstralije, Avstrije, Sergije, Danske. Finske, Francije, Holandije, Italije, Islan-da, Izraela, Jugoslavije, Luksem-berga. Noxveške, Švedske, Švice, Tunizije, Alžira, Argentine, ZDA. Senegala in Filipinov. Prisotni so bili tudi zastopniki UNESCO. Združenje Tunizije in Senegala sta bili sprejeti v članstvo na tem kongresu. Medlem* kb je bila glavna tema poročil in razprav zveze združenja učnega osebja (FIAT) »Sola in socialno okolje otroka«, so učitelji drugostopenjskih šol obravnavali to, kar spada pod .poglavje »Sola in družina«. Seveda, že sami temi sta dovoljevali delegatom, da so pod tema dežnikoma poročali in razpravljali o stanju šolstva v svojih deželah, o materialni oskrbo-vanosti šol','o učiteljevi izobrazbi in njegovem družbenem položaju, o periodičnem izpopolnjevanju, o delovni obremenjenosti učitelja in njegovem materialnem položaju. Jugoslovanska delegacijo so sestavljali trije prosvetni delavci: ravnatelj osnovne šole, direktor gimnazije in sekretar glavnega od-oora sindikata Srbije — za po-uroeje družbenih služb. Prva dva sta sodelovala pri delu FIAI, tretji pa pri FiPLSU. Na vsaki izmed zvez so jugoslovanski delegati imeli po eno poročilo v zvezi z ustrezno terno, ki sla bili lepo in z navdušenjem sprejeti. Uvodni govori so dokaj jasrlo opredelili smer in cilje, ki: bi' jih naj skušala .osvetliti plejada razpravljavcev,, katerih število trideset je merida za kongres v mednarodnem merilu še komaj spodobi . no. Izražena je bila želja, naj bi vse nacionalne Organizacije prosvetnih delavcev’- aktivno sodelovale v naporih, da bi izločili socialne razlike in stanja kot faktor, ki omejuje ali celo preprečuje delavski in kmečki mladini množnosti, ,da bi do* skrajnosti razvila in izrabila svoje talente. Statistični podatki, ki jih je zbral sekretariat zveze, so odkrivali porazno stanje. Vodja delegacije Zahodne Nemčije je delegate seznanil z dejstvom, da si nemška industrija ne želi, naj bi že obvezna šola specializirala svoje absolvente, marveč n*j vzgaja in izobražuje čim širše razgledane državljane, ki se bodo sposo-bni prilagajati različnim delovnim situacijam. Prav v tem pa so otroci z dežele močno prikrajšani. Obenem je razvil- Sc to misel: če se naj šole odpiraj b navzven, potem naj se še yčiteljske organizacije, kar pa po njegovem tesnejšim sodelovanjem staršev z misli so dopolnili še nekateri drugi ne bo šle brez rizika. Zastopnik Anglije je poudaril, da se pri' njihovih otrocih s' podeželja kažejo primanjkljaji že na predšolski stopnji in ob vstopu v šolo, kar bi se dalo - preprečiti s tesnejšim sodelovanjem staršev z učiteljskimi organizacijami. Te misli so dopolnili še nekateri dru-delegati in določeno opredelili, da največkrat manjka otrokom, ki se ne morejo uspešno vključiti v redno šo.Lv ustrezni besedni zaklad, katerega jim pa prav gotovo lahko nudi predšolska vzgoja In s tem prepreči manjvrednostne komplekse in težave pri vraščanju v razredni kolektive. Predsednik sindikata prosvetnih delavcev Velike Britanije je odločno zahteval, naj imajo namesto materialno bogatih družin prednost pri šolanju svojih otrok družine z inteligentnimi otroki. Francoski delegat je bil mnenja, da se bodo razlike izravnale le sporazumno s starši in je zato zvezaučiteljev š starši posebnega pomena. Zaključil je z mislijo: »učitelji ne samo, da morajo vzgajati otroke, marveč tudi dvigati kulturni nivo družine.« Delegat Tunizije je razpravljal o šoli, domu in o okolju otrok^vg-ga prostega čas — cesti. Da ga odtegnejo slabim vplivom, organizirajo ekskurzije, izlete, in sluke, kis krbijo za delo in razvedrilo. Delegatd Izraela in Zahodne., Nemčije (Hamburg) sta poročala ^ o izobraževanju prosvetnih delavcev. Prvi je-omenil, da jim često Primanjkuje finančnih sredstev za obvezne seminarje (periodično izpopolnjevanje), čeprav se zanje Prijavi tudi do lOao prosvetnih delavcev letrto. Drugi je podal zgodovino razvoja izobraževanja uči-ioljev po prvi svetovni vojni in ocjal, da so- se ob stalni dilemi, ali naj nudijo teoretični in praktični študij na višji stopnji ali samo teoretični, odločili za drugo ^arianto š tem, da teoretičnemu študiju na višji stopnji sledi vsake dve leti do strokovnega izpita obvezno praktično izpopolnjevanje. ra dva in še belgijski delegat so z zadovoljstvom ugotavljali, da •majo prosvetni delavci pri njih ustrezen družbeni ugled in z zaposlenimi z enako izobrazbo na dru-^lu delovnih področjih izravnane esehne dohodke. Naslednji francoski delegat je kritiziral tradicionalne smeri v šo-m ki predstavljajo oviro za napre-dek,^ ker razporejajo otroke po družinskih in socialnih kriterijih. Dejal je, da tudi v Franciji ne poslušajo vzgojiteljev, marveč hegu-'e1o tradicijo in uveljavljajo laič-boglede, ki zaoostavljajo peda-r+u; ^ Psihološke principe. Po-itične in socialne bariere se po ujegovem mnenju dajo premagati, 'ičitejj pa naj učencem poleg zna-u.ja iz posameznih predmetov ali-Predmetnih področij, nudi tudi kulturno vzgojo, če nočemo, da bo znanje uporabljal v nekulturne namene. Zaključil je z besedami: 'vzgojno-varstvene ustanove in Jbvezna šola so prvi stebri visokih sel.« Isto misel je i/.razil tudi drugi zahodnonemški delegat z besedami: »Obvezna šola je temelj vsem nadaljnjim abjunam in oiplomam.« Obenem je polemiziral z znano trditvijo, da je izobraževanje pre-važno, da bi ga prepustili samo učiteljem, in dejal, da je ta trditev sicer lepa, a tudi nevarna, ker opravičuje tudi neopravičljivo vtikanje vanj. Švicarski delegat je bil mnenja, da ni nujno odstranjevati smo materialne, marveč tudi in predvsem duhovne prepreke, če Lviim.; realizirati pravico vseh otrok do ustrezne izobrazbe. V mnogih zdravstvenih šolah morajo kandidati ob sprejemih predložiti spričevalo o znanju latinščine. In kdo s podeželja ima to možnost? Cernu se zahteva? »Da se omeji vpis.« Zame je bilo presenetljivo dejstvo, da so vsi delegati razpolagali s točnimi primerjalnimi statistikami o povprečnih dohodkih delavcev z isto izobrazbo na drugih področjih iri da so nekateri med njimi, ki so vedeli za razlike, po-. znali tudi postopke za njihovo izravnavo. S primerjavami v drugih deželah niso imeli posebnih težav. Na sploh so delegati razpravljali o tem, kar jih je trenutno težilo njihova ^druženja in njih same; O materialnem položaju je ‘bilo bolj malo razpravljalcev, med tistimi, ki o tem niso razpravljali, je bila tudi jugoslovanska delegacija. Preprosto, tudi če bi to želela, bi bilo nesmiselno, saj ni razpolagala in niti ni. mogla razpolagati z resničnimi podatki niti ža eno občino, kaj šele za posamezne republike ali zvezo Po ločenih razpravah vsake zveze posebej je. bilo sprejemanje ■ rešdlucij. Resolucija, ki so jo ^sprejeli delegati mednarodne zveze združenj učnega osebja (FIAI), je • v precej nerodnem, morda tudi meglenem besedilu v glavnem zajela tiste probleme, ki so ..najbolj pereči v vgčini držav članic, in se glasi: »Kongres znova potrjuje, da imajo vsi otroci. pravico do brezplačnega pouka na vseh stopnjah. edino merilo naj bodo njihove sposobnosti. Kpngres .ugotavlja, da mladina* . ki izhaja fz najmanj favoriziranih socialnih plasti, ni zastopana v sorazmerju z njeno številčno pomembnostjo niti na nivoju študija druge' stoprije niti na univerzi. Vendar pa kongres ugotavlja, da je prav v .teh . socialnih plasteh veliko učencev; ki bi bili zmožni uspešno slediti nadaljnjernu pouku in , da. morajo ■ zato šole popraviti. pomanjkljivosti družinske kulturne sredine. ‘ Kongres se zavzema za izvajanje ukrepov, ki naj bi vsaj delno popravili socialno-ekonomske ovire. katerih žrtve so ti otroci, posebno pa se zavzema za uveljavljanje materialnih ukrepov, da bi tako zagotovili pravo demokratizacijo na vseh nivojih pouka: — brezplačnost študija: — izgradnja ustreznih učhih prostorov; — finančna pomoč študentom; — izboljšanje stanovanjskih pogojev. Da bi pomagali otroku že na samem začetku njegovega šolanja, priporoča Kongres zlasti politiko razširjanja predšolskega pouka, zmanjšanja števila učencev v vseh razredih, ustanavljanja dopolnilnih razredov na vseh stopnjah, organiziranega vodenja praktičnih predavanj in oblikovanja visoko kvalificiranega ter dovolj številne-T ga učnega kadra. Da bi ‘ olajšali učencem dostop k pouku druge stopnje in da. bi' se izognili prerani selekciji, . so udeleženci kongresa zahtevali ustanovitev: prvega cikla opazovanj za vše otroke, kakor tudi za usklajevanje zaporednih etap šolanja. Kongres nasprotuje vsakemu šisterinu. ki bi pri ,poklicnem .oblikovanju mladih'uVeljavlial izključno koristoljubno in ozko koncepcijo, in namerava ohraniti vrednost kulturnega ppuka, • vira emancipacije in napredka človeštva. Kongres ugotavlja, da v vseh deželah javno mnenje posveča vedno večji pomen vzgojnim problemom; zato poziva vse. vzgojitelje. zbrane na kongresu FIAT. ki jih vodi edina. skrb, da zagotove bodočnost mladine.' naj postanejo propagandisti svojih nesebičnih mnenj; kongres nadalje poziva vse svoje organizacije — članice FIAI. naj vzpostavijo oziroma razširijo tesno sodelovanje s star-, ši učencev in tistimi socialnimi skupinami, ki se ukvarjajo z istimi' plemenitimi cilji, da bi tako ustvarili ugodno vzdušje za resnic, no demokratizacijo pouka«. x Osnutek sklepov federacije učiteljev šol druge stopnje (F I. p. E. S. O.) je konkretjnejši in bogatejši: »36. Mednadorni kongres zaponk na drugi stopnji, ki ga organizira F. I. P. E. S. O., se je vršil v Berlinu od 25. do 53. julija 1966. Njegova študijska tema je bila naslednja: »Sola in družina*« v luči odnosov, ki so jih prikazale nacionalne organizacije. J. Kongres je ugotovil: 1. da se je pouk na drugi stopnji v zadnjem času močno razširil v vseh deželah. To je po eni strani posledica izboljšanja življenjskega standarda, ki je ustvarno ugodne materialne in psihološke pogoje za nadaljevanje študija: po drugi strani na je rezultat tehničnega napredka privedel do še večjih zahtev po izobraževanju na nivoju druges topnje: 2. da neugodni družinski'pogoji za nadaljevanje študija preprečujejo otrokom vstop v gimnazijo oziroma nadaljevanje normalnega' študija na katerikoli šoli druge stopnje; 3. da nas sedanja vedno šibkejša povezanost družine postavlja pred vprašanje o vlogi, ki jo Ima družina oziroma šola pri psihološkem in moralnem oblikovanju otroka: 4. da ie težnja po krepitvi sodelovanja med starši in učnim osebjem vedno bolj izrazita. II. Kongres obžaluje, da veliko dežel ne razpolaga s statistikami, ki bi omogočale primerjalno proučevanje socialnega izvora učencev na šolah druge stopnje. Nadalje priporoča, da bi se vlade lotile anket o psiholoških in socialnih činiteljih. ki Vplivajo na napredek pri izobraževanju in da bi izdelale statistike, ki bi omogočale koristne primerjave med različnimi deželami. IH. Kongres priporoča nasled. nje mere. da bi zagotovili otrokom enake možnosti, da vSlerie izobraže- valnemu procesu na nivoju »druge stopnje«; , x 1. v deželah, kjer pouk še ni brezplačen, je treba to takoj storiti na vseh nivojih; 2. šolski priročniki in druge potrebščine morajo biti brezplačni na vseh nivojih; 3. znižanje davkovin štipendij za vzdrževanje morajo^skupaj znašati toliko, da more vsak otrok nadaljevati normalni študij, pri ,čemer . njegov^ družina, ne sme tr-. peti; 4. otrokom s kmečkih področij moramo dati na razpolago iste m o n (sli kot mestnim otrokom, kar bomo dosegli s širjenjem učnih zavodov na deželi, z organiziranim in brezplačnim prevozom v šolo in z ustanavljanjem internatov, da bi tako kar najbolj zadostili potrebam; 5. neenakosti, zaradi katerih trpijo otroci iz tistih družin, v katerih okolje ni vzpodbudno za študij, moramo izravnati z ukrepi, kot so; a) * obvezno šolanje naj se podaljša do 16. leta starosti v vseh deželah, kjer tega še niso storili, b) preoblikovali naj bi organizacijo študija in pedagoške metode, da bi jih tako kar najbolje prilagodili potrebam otrok, torej posameznikom in obenem članom hitro razvijajoče se družbe, c) nuditi možnost, da se otrok kultivira v okviru šole, d) nuditi možnost, da učenci opravijo v: šoli svoje privatno-.delo (naloge, vaje), da uporabljajo, knjižnico' in da se v šoli vključujejo v razne aktivnosti izven normalnega urnika, e) omejitev . števila u Čep cev v razredih, možripst, da učenci delajo v majhnih skupinah in da šo-tako bolj neppsredrio v stiku s svojimi profesorji. 6. Povsem jasno pa je, da profesorji ne bi mogli biti kos dolžnostim, če ne bi vzporedno s porastom njihovih odgovornosti tudi primerno pbvečali števila učnega kadra in ustrezno prilagodili nji-tiove pogoje dela, IV. Da bi družine lahko zadovoljivo reševale probleme, ki jih postavlja kompleksnost naših modernih družbenih sestavov, pa kongres priporoča naslednje: 1. starši in učitelji naj sodelujejo pri zagovarjanju splošno priznanih vredposti,. kot. so: moralno' poštenje, spoštovanje, človekovo doštojanstvo, toleranca,' Obvladovanje samega sebe, poštenost do drugih. Prvi kot drugi se . zavedajo, da je potrebno dajati dobe?; • Vzgled. 2. učenci morajo sprejemati .ustrezno pomoč; • • , a) pri reševanju osebnih in psL holoških problemov, % • ■ b) pri izbiri šolske usmeritve, c) pri izbiri, poklica,, ki je najbolj, v skladu z' njihovimi Sposobnostmi in možnostmi. Profesor ima posebno odgovornost, in sicer, da daje staršem in učencem obvestila in nasvete glede na splošno orientacijo učencev; podčrtati mora pomembnost izobraževanja v modernem svetu. Določen kader, specializiran v okviru šole, pa naj staršem posreduje bolj tehnične informacije in •nasvete s področja psihologije otroka in njegovega poklicnega usmerjanja. V. Izobraževalno-vzgojni proces more biti učinkovit le tedaj, če družina in šola vzajemno izpolnjujeta svoje odgovornosti in delujeta v prepričanju, da se te odgovornosti dopolnjujejo. Tako namreč obe združujeta .svoja prizadevanja v; korist otrok,; '. • \ ‘ Toliko -o ugotovitvah'. /In vtisi?.? • Zdi. se mi... da smo jugoslovan-ski delegatje prišli na kongres z;. nekimi predsodki, rezervo in 2 nelagodnim občutkom, ki se je na kongresu še stopnjeval. Predvsem zaradi dejstva, da smo bili tokrat' za zastopstvo izbrani v glavnem operativci, ki jim niso. neznani dvajsetletni uspeh'stremljenja, na: Črti in : želje naših prosvetnih delavcev iri. -celotne družbene skupnosti. Ce bi sodelovali v. anketah, ki jih je” organizira) upravni odbor federacije, in .bili oskrbljeni 'z rezultati, bi lahko ustvarjalno po-* segli v razprave ob številnih problemih. ki smo jih že deloma rešili ali pa jmamc zanje predvidene ustreznejše rešitve. Šaj je že iz resolucij razvidno, da v mnogih de-v" kar/.šmh mi-kar smo že ' “,1 *- w . VAC v w ww . želah.• šele iščejo to.. kar šmo mi našli, predvidevajo to. kar smo že ponekod uresničili, in priporočajo to, kar ilam0 mi' že v srednjeročnih načrtih. Nimamo se česa sra-: movati. storili smo več,, kot bi bilo v danih okoliščinah možno pričakovati — od že pojemajočega .Idealizma ’ prosvetnih delavcev. Da niti-ne omenim tega. kaj bi lahko . dosegli, če, ne bi — ne vem komu na ljubo — skakali od problema k problemu, rušili prej, kot bi po smiselnem načrtu začeli graditi, in predvsem ne zametavali tega, k.ar je bilo-tudi za socializem gradečo družbo dobro, koristno in napred- . no. a kar je nastajalo z .nekaj desetletji opravljenim trdim delom skromnih, skritih in mladino ljubečih posameznikov. To pa Še ne pomeni, da 1« kdorkoli od delegatov opazil ali . zaslutil našo zagato. Nasprotno, v odmorih in v prosterti času ni bilo časa zanjo, saj so nas obkrožale številne delegacije brez predsodkov. Od čedne Argentine do »pro<-učevalnih« Švicarjev, od Islandca vdo dobrodušnega Avstralca, zaskrbljenega Tunizijca , in živahnih Senegalcev, do zadržanih Izraelcev. Zadržanost pa je bila namenjena zahodnemu Berlinu in ne delegatom, kar smo izvedeli od vodje delegacije g. Levina, ki je bil z nami več kot prisrčen, Kaj kmalu nam je povedal: da se bo ob koncu kongresa oglasil k be-sedi _ s katero bo skušal zahodno-nemškim delegatom preprečiti pozabljivost. In zadnji dan je spregovoril, nekako takole: »V imenu ., izraelske delegacije izjavljam, da ne delimo mnenja z nekaterimi predgovorniki: ki sp odobravali dejstvo, da ie 1a kongres, v zahodnem Berlinu. Toda vsaka slaba stran ima tudi svojo dobro in tako mi ie omogočeno, da pozovem s tega mesta, kjer se je rodilo zlo strašnega pokola » mililonov ?,idov in nekajkrat več drugih narodov, prosvetne delavce združene nemške republike, nai seznanijo mladino z dejstvi, saj stno se sestali' zaradi problemov vzgoje, zato pa naj vzeaiajo k mi nt, nacionalni strpnosti in Sožitju da se ne bi več ponovil zločin, ki ne bo nikoli pozabljen.« , aplavz ,e io izjavo pre- kvalineiral po: .vrstnem redu sicer v tretjo, po tehtnosti pa v prvo resolucijo in tako dokazaJ na kal =mo mislili ves čas bivanja v Berlinu. IVAN BEHCF NAŠI OBRAZI BASEN O OCENJEVANJU Ob zaključku delovne sezone je še, ki imajo nezadostno oceno, da sem vse polletje podremaval. center klobov OZN je pripravil v so se zbrale živali na posvet, da Ne vem, če sem boljša od ose. ZBOR: (Glej ga, podremuha! Nekam zviška me vsak dan po- S tem, da navidez odbija točke, bi jih 'rad dobil še več. Ali pa S številom točk nas hoče podcenjevati?!) w -1 P , g avm del spet ugovarjam: Ta stavek je za- razuma. Tako. Samo še korak. Ta- bi ocenile svoie delo Visoko sno- eleduie telesa, katerega vsakomur odkri- .pisal Mai-x! kole Oba sem snozmala-nrnfeso,- ^ ocenue s'°le.aei°;. V1S0'?;0/P« glc,ilL]e- varno, na katerem lahko vsakdo Kote. upa sem spoznala, protespr- stovam in precastljivi medved, OSA (zase): _ -----------------—.. čita našo notranjost. Zato moramo Začutila sem njegov pogled. in n^e.o0^.° zeno- Zdaj sem pri je vetjno vodil podobne posve- sem več kot zadovoljna. Večkrat MEDVED: »Hrošč razmišlja o skrbeti za nego in oolemenitmie Nekai «ii je reklo, da nimam , ■,uct:,ev me gle“aJ°. a ne te, se je zaradi premikov v ži- koga pošteno zbodem, zato pa tu- svojem delu in je na svojem de- svojega obraza Obraz* more "bik Prav- ker sem slučajno vedela za ^ a°: ka.l noeerm toda prehudo vaisbi družbi umaknil navidez po naravi lep ali nelep, a ved 10 naj bi ga povedal prote- nekolik? Y čeprav je v se na njem zi'cali S^izZa- ^ ^ -a se razbuNk,/CJU,. ^ ^ i-topal. Lev je di vsi visoko cenijo moje delo. lovnem mestu vesten. Res si ni Celo medved me upošteva, češ vsak dan pred prihodom na delo da sem zelo zahtevna. Svoj polo- očistil tačk in pokrtačil kril, to- kar hoče In^to°tudf začutim Vct^ kratkem> zel° važnem šepetu z žaj sem utrdila z odločnim na- da na vse moramo gledati iiv- PIKAPOLONICA: »Za mene METULJČEK: Več let ga je je predlog povsem sprejemljiv. 1. Ocenjevanje po uspehu dela. čuvala varovalna barva. Toda na 30 točk tudi ni od muh. Medved veliko začudenje ostalih živali, je opazoval moje delo eno celo ga letos ni skrivala tako dobro uro Takrat sem mladičkom sla-Zato se je giia srajčice, bil je ves navdušen ženostd, plemenitosti Nn“ surovo- Začutila sem, da mi je jopica ne- , , . . . , , ■ sti duše; njegove poteze pričajo kam Pre'tesna, in sama ne vem, H , 'v , . .1 ; “!• vem’ medvedom z nekoliko vzvišenim stopom in z lepim številom cve- Ijenjsko. — niti tudi obraz...! J P -izmed dijakov. Opazil pa ga je nf dela. SSHFplSri se. on m ^ in Wefc š™ ^ ^ ^ misli. Nisem zahteval knjige. V P nesrečnega krrzca. pr-kiomm g() ^ _ ^ ^ je prigel do’s^ račal niti na levo niti na desno, (ee jih noče dobiti po kljunu), da avtobusu je tesno in dekle si pre- nr!flLr.t „ if p. "I036 °5IYn ‘ x , . (imel je največ točk), je pomis- kot je bila njegova navada. Ne- je v dnevniku napisanih mnogo Sanja dolgčas z branjem. In jaz proiesoriev glas mi zareze v dušo: — Dobro jutro, gospod proie- lil: Nekaj premalo točk imam le- katere živali so tudi menile, da več ur; kot sem jih opravila.« sedim tesno ob njej in ne morem — Kaj pa ti tale oznanja? Nisi sor'• • ■ tcs. Lanska in predlanska letina ie metuljček s svojim nežnim po- NOJ je globoko zajel sapo in fi ,kah da ne bi tudi jaz gledal marksist! ' _ Smrklja! se mi je zdelo, da sta bili precej boljši. Ce pomno- Sledom večkrat očaral medveda, izt u sv((>jo glavo. vse oči so se knjllgo- Prijela sem ga za roko in jo je rekel. Pa ni. Erž sta se z ženo žlm točke s cvenki, bo prišlo bolj aa mu je začelo srce hitreje biti. uprle vanj> Letos je veliko pre- k-kT^ete? pravi,m-. ko vidim, odrinila. Še nikoli se nisem dotak- izgubila med verniki; jaz pa se po- malo pod pn.ec. Ob koncu pred- ^ul,lcek se je to eto jezil sam visoko dvignii glavo. Po kratkem kf H ne m0rei!nim0 0d9tav- niIa Profesorjeve roke. In poten mikam počasi izpred oltarja, do- z os;:nm pogledom os.ml ker bo c.eUzen manj medu molku je zaeel: »Vse nas je doka, ki govori o obrazu. Morda sem križec skrila Ta n/r„;„ ____________živali: Kdo je bil tako predrzen, kot pretekla leta. ...... da ni upošteval najvišje zgornje ČEBELA: (Zanimivo, letela velika in nepopisna sreča, kje so da imamo točke, samo gospod prav zanimiva knjiga. Mene pa prsi pa so plale. Gledal je proV- domov ' ___________ - zanima dekle. Zakaj, ko je odprla sor mojo vznemirjenost Obrnil •" ' meje, ki je dovoljena po podpi- iztaknili za mene toliko točk, me- prečastitljivi medved je še brez veliko aktovko, vidim na zvezku se je k razredu in se ironično na- — ln kako zdaj? jo vprašam in sanem in potrjenem dokumentu ni pa se zdi, da sem delala prav njih. Dragi prebivalci tega tem-zapisano: Učiteljišče, peti a raz- smehnil. ji gledam v nekam splašen obraz, vseh živali? ............................' toliko kot preteklo, leto.) Obrni- nega gozda, v katerem redko- imaj^rSe^/pS! kn^i^^j^^ SoSlllSf S|2 _ n . v ______ _ se ^ nasi naslednji lekciji... več ne razpravlja. Jaz pa se bo- lo. Lev in medved sta jih začela gih.« letnik Nič posebnega 1SCe* ^adn^ Kaj pravi Akcija? jim diplome... Pravijo, da se ta- vzpodbujati k razpravi. Medved red. Torej — dekle bo učiteljica. In jo vprašam: — Hodite v šolo? DEL ZBORA: »Glej jo skrom- »Lahko bi bil bolj — Kako, niste zadovoljni? — Bila sem, toda zdaj me je vse minilo. Se zanimate za učite-Ijiščnike? — Sam sem učitelj in pošteno je,^da se zanimam za bodoči naraščaj. Kaj vam je zagrenilo življenje? Sedla sem, si zakrila oči in tiho ko rad maščuje... Pravijo in zdaj si je mislil: Nekdo mora prebiti nost! Samo dela se tako, v resni- ihtela. Sovražila sem Človeka,* ki skora-i verjamem... led, potem bo šlo kot namazano, ci pa bi rada še bolj poudarila, mi io rmctn i ■ „ ■ i »t u ■ Čeprav majhna, se je odkrito- da se razlikuje od nas.« mi je naprtil greh, k. ga nisem Dospela sva Ne oba samo jaz. srčnol 02lasilaJ MRAVLJA: »Me- zagrešila. Verižica je spomin moje Ona se je odpeljala dalje. Ko iz- njrn tete. Vi je ne poznate. Vse me je 5? bbp zai.Si.em o.i, da si zadene vsakega izmed nas.« Nato točke nočem!« Tiho pa si je mis- », stp zapustilo, ona pa mi je stala ob Obnovi’™ b enkrat spominsko je tiho premiž]jevala; vse leto lil: Beseda ni konj. Ce jo pravil- V?1J0 pa vse Z h’ najvlS3e “•*«“ strani. Doma so me hoteli pridržati na posestvu, jaz pa sem ho- MEDVED: kratek« NOJ: »Predlagam, da dobi medved za sklicevanje zbora in vodenje naših posvetov, ki so ta- HROŠC, ki je ves čas premle- , n_tr„bni 7, *ivai,ki kolektiv da ocenjevanje globlje pri- val svoje misli, je dejal: »Nobene saj Pznangtveno in vzgojno vpll- Štiri leta sem bila srečna in !?.Ia vJ.šole- Obrnila -sem se po neučakana, kdaj stopim v razred, stlpendijo na občino. Imate zem-med vedoželjne šolarje. Zdaj pa 'i0- 50 rekli. Ničesar, niti .dinarja me je postalo strah. Ne šolarjev. nfeo odobrili. In doma tudi niso Bojim, zelo me je strah zbornice, dali. Pa je prišla teta, ki je vse Tam bom srečala nove ljudi, uči- življenju služila pri tujih ljudeh, telje in profesorje m morda...« Vsak dinar je hranila. Hotela je Kaj •vzdihujete? Mladih mo- imeti na stara leta svoj dom rada či se ne branimo! ^ bi zgradtla hižo. Pa je sirota obo_ Dekle ki ni tako mlada punc- iela in umrla. Tole verižico mi je i&M.sterss v £■-<»«.*«-*.. >««* fe' moj naguban obraz. Potem reče: Prosilla me naj jo nosim v spo- min. Obljubila sem in besedo še , -i a|,Vem’ morda s1:e Parne- danes držim. V napoto pa je pro- ar rr ^ lostna. in sem začela dvomiti v tako spožtovala • • • iskrenost. Dekle si je obrisalo solzo, tudi Motor v avtobusu enakomerno i®2 čutim v srcu nekaj pekočega, drdra, dekle zapre knjigo, se obr- Potem dijakinja nadaljuje, ne k meni, mi pogleda v oči in -c * . , govori: ■ ^ s — Profesor ne ve za moj dom. tvt . ____ , . , Ne ve, da sem z dežele, kamor on začelo. Imamo profesorja! strašne! prav rad f?11333; In v nedel3° sem ga člcn^eka. Ničesar žalega mu ni- ?la v sosednjo faro. Tam je bral sem storila, ničesar. In vendar me župnik mašo za mojo pokojno tene mara. Že lani sem se srečala to. Saj ne verujem. Ne, res ne ve-z njim. Začelo se je med uro. rujem. Toda zaradi ljudi in spo-Govorili smo o državi in revolu- štovanja do tete sem šla k maši. ciji. Sam je načel ta pogovor, Zamudila sem. Menda četrt ure. čeprav ni zgodovinar. Prebrala Nisem se rinila pred oltar. In sem Leninovo knjigo »Država in vendar so mi oči obstale na znani revolucija«. On pa je sredi raz- moški postavi. Ne molim, ampak govora zamahnil z roko: Ve ste še napenjam oči. Kdo si? Moj profe-frklje, saj tega poglavja v zgodo- sor! In zdaj se mi je posvetilo: vini sploh ne poznate. Ugovarjala poiskal je faro, od koder ni prav sem in citirala stavek: »Med kapi- nobenega dijaka na šoli. Nekaj talistično in komunistično družbo me je y prsih zagrabilo. Nekaj je razdobje, v katerem se ena me je gnalo naprej in vedno na-družba revolucionarno preobraža prej. Kaj je to? sem se spraševa-v drugo. Temu obdobju ustreza la. Zgrozila sem se. V meni se je tudi politično prehodno obdobje, rodilo — maščevanje. Počasi sem v katerem država ne more biti nič se pomikala naprej, korak za ko-drugega kakor revolucionarna rakom. Bližala sem se nečemu, ki obnovim. . , , , , sem pridno delala, se vestno pri- Ne, mladega obraza ne bom pravljala, točno prihajala na de- tako hitro pozabil?!. no in ob pravem času postaviš, ti lahko prinese več kot sto kap- lovmo mesto, mladiče sem vzga- Ijic znoja. Upam, da si ne bo vilo točk.« ŽIVALI: »Tako je! Brez med- _____ _ _ ____________veda bi bili kakor ovce brez pa- —dk— jala in učila ... Toda nekaj jih upala nobena od teh živali ziniti, stirja! (vsem so se povesile glave). Živele točke!« VEVERICA je pravkar prišla iz gnezda. Usedla se je na vejo in začela treti oreh. Ko je slišala zadnje besede, je dejala: »Glej jih bedake! Točkajo se kakor majhni otroci!« Iz tačke se ji je izmuznil oreh, padel levu na smrček, se odbil kot žogica in priletel medvedu na glavo. Nato se je odbijal z glave na glavo. Živali so začele bežati na vse strani. Prvi jo je popihal medved* za njim lev, nato pa še drugi. PETELINČEK in PUTKE so ostale pod drvesom. Petelinček, ki je bil osebno zadolžen za delo in ocenjevanji putk, je zaklical za bežečimi: »Meni 25 točk...! Grahovki 20 točk. ..! Belki 20 točk...« Toda nihče ga ni več poslušal. JEŽ, ki je med posvetovanjem čepel v grmu zamotan med listje, i tako da ga ni nihče videl, se je slednjič le prikazal. Vedel jt namreč, da gre medvedu in še nekaterim na živce, če katero reče. Ves prepaden je gledal za bežečimi -živalmi in dejal: »Vrag naj vzame točke in tistega, ki si jih je izmislil! Ali je res mogoče meriti naše delo s točkami?« Iz oči so mu pritekle debele solze. Med vejami je zapihal svež veter. Z bližnjih hribov je prinesel odmeve, ki so se izgubili čez ne-zorane ledine: — Več pedagoškega dela ...! Več tovarniške pomoči...! — Manj licemerstva...! Manj domišljavosti..,.! — Več koristnega dela ...! Več delaaa ...! Za trenutek je posijalo skozi diktatura proletariata..« mi je vzbujalo strah, neko čudno CANKO AVRENOV: »STARI PLOVDIV« - 1938. Pri ogledovanju Plovdiva v Bolgariji je posebno oblake sonceta ježu^so^zaTve! Profesor pravi: To m res! Jaz grozo, ali hotenje ni več ubogalo * zanimiv tamkajšnji Etnografski muzej tile oči Z. Robar P&p&tmi skici iz Bolgarije in Turčije Slavistično društvo je tudi letos pripravilo s sodelovanjem Kompasa strokovno ekskurzijo, tokrat v Bolgarijo in Turčijo. Enajstdnevno popotovanje je nedvomno obogatilo vednost o obeh deželah pri vsej avtobusni skupini, zapustilo slikovite vtise, kljub naporom je bilo vredno potrpežljivo slediti odbranemu ogledu mest, muzejev in znamenitosti, ob vsem vsakdanjem, kar je dajalo utrip vsakodnevnega življenja. Program ni bil natrpan, zato so se vtisi hitro izoblikovali. Vendar vseh postaj od Sofije, Rile. Edirne, Istambula, Kiiiosa in Prinčevih otokov ni mogoče strniti na odmerjenem prostoru. Sofija. Mlado mesto, ki tega ne taji po zunanjem videzu. Živahen premet mesta z 800.000 prebivalci govori o turistični sezoni, ki se ne pričenja na Zlatih peskih ob Črnem morju, marveč tu, v Sofiji. V neki skrbni beležnici je bilo zapisano, da pred sto leti Sofija ni štela več kot 18.000 prebivalcev. Kakorkoli — zdi se, da je to mesto, obdano z mnogoštevilnimi parki, šele po osvoboditvi Bolffa rije izpod turškega jarma 1879 zares zaživelo, pravi urbanistični razvoj pa doživelo prvič okoli prve svetovne vojne, nato pa znova v intenzivni obliki po letu 1944. Zato je tod mnogo širokih bul-varov, ki so obdani z drevoredi kostanjev. Starinske četrti mesta, ki bi spominjala na srednji vek, barok, tu ne bi našli. Le posamezne znamenitosti. In te sooblikujejo podobo preteklosti z videzom sedanjosti. V dvorišče modernega poslovnega kolosa je ujeta bazilikalna cerkev sv. Georgija iz IV. stoletja, ob njej so lepo ohranjene ostaline starorimske Serdice. Gotovo je ta skupni spomenik v zatišju dvorišča ob skromni zunanjosti že od nekdaj privabljal manj turistov kot bahato impozantna cerkev Aleksandra Nevskega, ob kateri skromno domuje 1300 let starejša sv. Sofija. Zelo bogata muzejska zbirka ikon in fresk v kripti preseneti tudi Razvajenega obiskovalca muzejev, vodiči pa z resnično ljubeznijo razlagajo v vseh mogočih jezikih posamezne šole in slikarije. In v bližnjem parku spoštljiv spomenik Ivanu Vazovu, Narod, ki je stoletja živel pod turškim jarmom. zna spoštljivo ohranili živo besedo umetnikov; upornikov in prosvetiteljev, spomenik je le zunanja podoba tega, kar je ostalo živo tudi sedanjim rodovom. Ob širokem bulvarju v središču mesta stoji mavzolej Georgija Dimitrova. V počastitev bolgarskemu revolucionarju in dr- žavniku so zgradili v rekordnem času iz belega marmorja enostavno oblikovan mavzolej, njegovo ozadje pajma slikovit park z vodometom. Tu so priredili kiparsko razstavo na prostem. Sredi zelenega okolja z rožnimi nasadi so učinkovito razvrščene bronaste in marmorne plastike. Vse v realističnem slogu, osebno intonirane, le malo je programskih. Tu blizu stoji gledališče »Ivan Vazov« s psevdoklasicističnim pročeljem, že od 1907 je tu osredje bolgarske gledališke omike, Vazov in Stra-šimirov pa sta med književniki obudila zanimanje za dramatiko. V bivši carjevi palači sta Etnografski muzej in Narodna galerija. Slednja hrani okoli 5200 eksponatov, vendar je premalo prostorov, da bi mogli vse razstaviti. Spričo znanih zgodovinskih okoliščin se tudi slikarstvo in kiparstvo ni moglo razvijati tako, kot pri svobodnih in razvitih evropskih narodih. V času bolgarskega Preroda in kasneje je kaj razumljivo, da je motivika najpogosteje ubrana na temo nenehnih bojev za svobodo, na folklorno-realistič-no tematiko, osebni ton dajejo številni portreti. Sele moderna da nadih evropskih vplivov in strujanj. In vendar so tu slikarji, poznani tudi izven meja domovine: Zaharij Zograf, Čeh Mrvička, Canko Lavrenov, Hristo Staičev, kipar Ivan Funev in drugi.' Počitek v parku. Lep vodnjak kot vodomet. Teh je mnogo. Na klopeh iščejo hladu upokojenci in študenti, mamice z vozički, turisti živčno vlagajo filmske trakove v fotografske aparate. Ob zelenju Bahče, danes muzej. Kot navaja se oko odpočije: skrbne gredice pisanega soskladja. Dva študenta, oborožena z zvezki in knjigami v zatišju računata, merita. Beatl v oguljenih kavbojkah je tujec, zato domačini s pomilovalnim začudenjem gledajo za dolgimi lasmi, ki visijo preko ramen. Izredno poceni sadni sokovi osvežijo razgretega popotnika. Se skok ‘v knjigarno: poceni knjige, resda skromnega papirja in opreme, toda prav vsakomur dostopne. Odnos do knjige? Kar izide kakovostnega, je razprodano v enem dnevu, pa naj gre za delo domačega avtorja ali za prevod. Knjiga je stvarno last širokega kroga bralcev in njihova duhovna potreba. Vendar tujci tu ne delajo gneče, njih je treba iskati v trgovinah, kjer prodajajo rožno olje, spominke, krzno. * Iz Rile po dobro urejeni avtocesti proti Turčiji. Nekoliko raz-očarani obrazi — rožnih polj tod ni. Le žitarice in tobak. Rožna polja gojijo pri Kazanlku in vzdolž vzporedne ceste. Kljub sintetičnim vonjavam ima bolgarsko rožno olje še vedno primat in ni čudno, da je Francija glavni in redni odkupnik te dragocene tekočine, ki je dražja kot zlato. Poleg visokokakovostnega tobaka je treba navdsti gojenje jagod, visok nivo žitaric, v agrarnem gospodarstvu utegne biti Bolgarija marsikateri državi za vzor, čeprav industrijsko ni kdo ve kaj razvita. Prehitevajo osebni avtomobili iz Češke, obeh Nemčij, Francije, od drugod, mudi se jim k Črnemu morju, glas' o moderno urejenih hotelih vzdolž oskrbovanih plaž je turistično povzdignil vrednost bolgarskega turizma. Po Edirni Istambul.' Mesto na postrežejo mimoidočim, vendar bregovih Evrope in Azije, z živo- ne po posebni nočni ceni. Sliko-pisnim prepletanjem obojega. Več *vito mesto s kontrasti zunanjega kot petsto let to velemesto ni bilo prizorišče vojne. Za Konstantinovim obzidjem presenetljiv skupek vseh mogočih slogov in stavb. Od ostankov rimskega akvadukta do mošej in novodobnih stolpnic-hotelov, pred katerimi se neženi-rano zvrščajo lesene in zidane hiše, bloki, revne zakrpanine majavih stavb s polomljenimi oknicami in razvešenim perilom. Toda povsod živahen ritem, orientalska pripravljenost na poslovni pomenek in »cankanje«. Pomenek v srbohrvaščini je — presenetljivo — pogostejši kot v angleščini ali nemščini. Ostanek dejstva, da je bila srbohrvaščina nekdaj diplomatski jezik pri porti? Ne,- preko 110.000 Srbov in Makedoncev živi poleg številnih Grkov in Armencev ter Židov kot narodna manjšina v mestu, kj so ga Arabci imenovali »Vrata sreče«. Ceneni taksiji mrgolijo po cestah, poulični prodajalci kuhane koruze glasno vabijo in konkurirajo tistim« ki imajo barako ter nekaj stolov ob oguljenih mizah, kjer je mogoče popiti okusen čaj. Seveda — tu pijejo predvsem čaj, turške kave pa kaj malo. Zdi se, da so Turkom iz zlobe pripisali epite-ton »turška kava«, saj bi jo že davno morali preimenovati v »jugoslovansko kavo« glede na količine, ki presahnejo vsak dan po pisarnah in doma. Bazar s sadjem je prava paša za oči. Tako kakovostno sadje, povrhu poceni, navduši fotografe, da posnamejo pisane grmade sadja. Tudi ponoči bazar ne zaspi, za trgovino se jim izgleda kot odraz kontrastnega življenja med prebivalci. Ob slikovitem južnem delu Bospora. evropskega dela Istambula, leži sultanska palača Dolma vodic, je gradnja in oprema Dolma Bahče in Yildiz saraya stala 152 ton zlata. Grandiozna palača sredi rafinirano urejenih vrtov je bila zgrajena 1853. Čeravno je islamski slog osnova celotne gradbene zamisli, pa se v gradnji odražajo močni vplivi klasicizma, baroka ter vpliv indijskega »baroka«. Mnogoštevilni notranji prostori ,so obloženi z neprecenljivim bogastvom vse od preprog, dragocenih vaz in dekorativnih predmetov do pohištva in zlatnine. Ob tem se marsikdo domisli zgodovine in dejstva, da od osvojitve Konstantinopla Istambul ni nikoli občutil vojne, kvečjemu se je stekalo dragoceno blago v prestolnico otomanskega cesarstva. Čuden kontrast — tu svilena preproga, katere vrednos.t je tolikšna, da je ne more zavarovati nobena turška zavarovalnica, pa dejstvo, da je bilo 1927. leta'v Turčiji le 10,6 % pismenih. Atatiirkove reforme 1928. leta so bile tedaj prav revolucionarne, upoštevajoč hudo konservativnost otomanske miselnosti, toda mnogo je ostalo še za »močno 'roko« sedanjih dni. Te pa ni. Pred modro džamijo s šestimi minareti so ostanki hipodroma-Misel na Finžgarjev roman, ta tudi turškemu vodiču ni nepoznan. Modra džamija spada med vrhunske stvaritve islamskega stav- zdi naravno, da tudi po polnoči barstva. Grandiozna osrednja S 89. KNJIGA ZBIRKE »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev,« Thorbjorn Egner: Razbojniki iz Kar-demomme Med knjigami, ki izhajajo v knjižnih zbirkah naših založb, smo minuli teden srečali častivredno jubilantko: 30. knjigo zbirke »Zbrana dela slovenskih Pesnikov in pisateljev«. Vsebinsko je to druga knjiga Franceta Prešerna (uredil jo ie Janko Kos), leto njenega izida' (1966) pa je hkrati 20. leto izdajanja zbirke^ slovenskih klasikov, katere založnica je Državna založba Slovenije. Zbirka sama po sebi je rezultat večletnega in napornega dela skupine naših najuglednejših znanstvenikov — glavni urednik Novi filmi ZGODOVINA 02-103 a Sužnjelastniška antika, 1. del, (X. Wei>er) — barvan 02-103 b Sužnjelastniška antika, 3. del (T. Weber) — barvan 02-607 Križarske vojne (X. Weber) — barvan &2-60S a Francoska revolucija, 1. del (T.' Weber) — črno-bel b Francoska revolucija, 2. del ('r, Weber) — črno-bcl 0:'"G0f) Pariška komuna (T. we-ber) - črno-bel °2-io7 Gfkdovi na Slovenskem — Štajerska s Prekmurjem (I. Ko-melj — M. Kambič) — barvan Rodovina NOB: Pohorski bataljon (L. Pohlin) C2 Dolenjska v NOB (M. Lu- 5tek) Nacistične deportacije Slovencev v letu 1^4! (T. Ferenc) °2-229 Roška ofenziva (T. Ferenc) Prve zasedanje SNOOS v Črnomlju (M. Cuštek) °2-2;n internacijska taborišča v Italiji (M. Luštek) Vstaja slovenskega ljudstva leta 1941 (M. Luštek) Narodni heroj Milan Majcen iM. l uštek) Štajerska v NOB (T. Ferenc) 02-2;;r Narodni heroj Slavko Šlander (L. Požun) Vsi diafilmi iz zgodovine NOB na črno-belem traku. Našteti diafilmi so bili izdelani v letu 1965/66. NAROČAJTE jih neposredno bri SAVA FILMU, Ljubljana, Groš-Ucva 4. ..CNNA: še vedno nespremenjena in zelo nizka: barvan tr^k s Joštom 20.— ^N-din, črno-bel s 12.— N-din. Pri naročlu na\7edite le matč-številko diafilma. Seznami novih dia filmov za KN.TT^^VNOST, osnove umet- iV^'TNE VZGrOJE, 7:EMLJEPTS., so MH objavljeni v dveh br-"'«niili številkah Prosvetnega G slavca. || SREČNO NOVO LETO Želj vsem svojim sodelavcem in /J odjemalcem s SAVA FILM ^avod za šolski in poučni film n zbirke je profesor dr. Anton Ocvirk — ter edinstven poskus hotenja, dati širšemu krogu slovenske inteligence temeljit in po- Nesporno je, da si bo v .veselem novoletnem času ogledalo musical o še veselejšem mestu Kardemommi, ki ga te dni oživlja globljem vir za študij naše lite- ljubljansko Mladinsko gledališče, rarne zgodovine. več mladih, kot ne več mladih. Zamisel o tej zbirki in načrt In vendar je - če verjamemo pod-zanjo sta nastala že 1. 1933, ven- naslovu in se nato še sami pre-ciar je takrat zaradi materialnih pričamo o tem — igra sodob-in tehničnih ovir ni bilo mogoče ^ Andersena, norveškega pi-uresnični. P0 vom — leta 194d, , ,. , ... . , „ ko je to ediciio sprejela v svoj ^erja, dramatika m komponist, program DZS, se je'uredništvo ^horbjorna Egnerja prijetno do-srečevalo z drugo oviro — po- živetje obojim. manjkanjem strokovnih sodelavcev. Zapis * četrtkove tiskovne konference (21. decembra) nbj velja torej poti te zbirke, kakor nam jo je obširno predstavil profesor dr. Anton Ocvirk. Prva kniiga^je bila posvečena Srečku Kosovelu, nato pa so želeli predstaviti tiste klasike, ki Musical, ki ga je pred sedmimi let; ustvaril iz svoje mladinske povesti (ki so ji na Norveškem dali 1. nagrado za mladinsko književnost) pisatelj sam in zan.i napisal tudi glasbo, je pravo nasprotje vsakdanjosti: poetičen je. z dobrodušnimi in vseo-dpuščajo-čimi ljudmi, ki so sposobni, da isb jih znanstveniki že obdelo- mimogrede iz razbojnikov ustva-vali. Avtorji so zbrali dela, jim rjj0 »družbenokoristne« prebi-j_,: . ... napjsaij komen- vajce Prizor iz musicala v , 'l? ; ' ^ ^ o. < - . -^Razbojniki iz Kardemomme« dali opombe in tarje. medtem ko naj bi dobil estetsko oceno vsak avtor v monografiji. Kljub težavam, ki so se pojavljale na tej »trnjevi poti, ki so jo prehodili vsi sodelavci« (pri tem je mišljeno naporno delo — težave z zbiranjem pisem, težko čitljivi rokooisi itn.), je danes polovica zbirke že izdana. V zaključni obliki je od prvotnih 17 avtorjev izdanih 8 kompletnih V igri nastopa policaj Boštjan, ki z razbojniki, ki imajo udomačenega leva, noče imeti službenih sitnosti in jih zato raje pusti, da počno, kar želijo. Mož postave je pravzaprav teta Zofija. ki na veselici s svojo popevko kritično oceni organe dr- cem. ki so bili -prepričani, rig je odšel ti s st i ... ... , t na potovanje. Po uspelo prestani ope- kama, zavne varnosti m s svojimi uKre- ^ vork. Wa!t Disnev-Ezop risank 15. decembra je preminul Walt kar največ kratkih risank, ko se je Disnev. Dobra dva tedna pred tem se kot producent osamosvojil, je priteg- je odločil za pljučno operacijo, o če- nil več sodelavcev, mnogo mu je po- mer ni hotel govorit) svojim sodelav- magal brat Noy. Ko je poizkusil uspe- t-- — v';i! s svojo Miki Miško, z dvema risan- - . . . . . . i p/utuvettr;c.. jtkj u.ay*^iKj t-»icmcmi. ^».ama, je Disriey pripotoval v New zavne varnosti in S svojimi .l.-cre- raciji je Disney izjavil, da se počuti Vork, je v Colony Theatru, kjer so pi V hiši razbojnikov (morajo se dobro in da se bo kmalu vrnil v stu- predvajali risanki, moral ugotpviU. da • fi 7;t-~ a in %isf0_ dio. da ima nove ideje .. . ni pravega interesa. To je bilo leto . , _ _ . um.Vdt-, paziti na ica - Rodil se ie 5< dec£,mbra 19#1 v cm- 1928, ko je prvi. zvočni - igrani film del: Trdina, Mencinger, Kette, co) povsem zamori nekdanje ve- CPr,u Kot proletarski otrok je zgodaj »Sonny Boy< skalil vzdušje nemega Gregorčič, Stritar. Tavčar, Murn, Seljake. Z njimi dokončno opra- okusil revščino: v vsem svojem de- filma. Toda Disney je nadaljeval s se- Jenko in Prešeren OW>no«-t viio orehivaTci sani in iih pri- «stvu ni imel nobene igrače, brez pra- rijo risank o Miki Miški s tisto zavze- ko in niestren. UDse„no.u Vi.iO prem\aici sami 111 -|u 1 ---■... . .. -o Mie-o--? «o- to zagrizenostjo, ki se ie je navzel že teksta potrjujejo številke: v 80; peljejo v Boštjanov zapor. Tu se kriiigah, ki-so izšle, je natisnjenih .p-očiJtijo bolje kot na svobodi: 3998 pesmi, 21 romanov, 98 pove-* streže jih moderna Boštjanova sti, 42 novel, 60 črtic, 27 dramil steih -del, 190 pripovedk, pravljic S in bajk ter 1609 avtorskih pisem, g Na 6334 straneh ie zbrano vse i dokumentarno gradivo. Zbirka sama bo obsegala 1 okrog 160 knjig. Med temi bo M delo Valentina Vodnika in 30 g knjig — zbrano delo Ivana C.an-J karja. Znanstvene obdelave čaka-| jo še: Loj z Kraigher, Ivan Pre-j gelj, Alojz Gradnik, Miran Jarc g Slavko Grum. V načrtu so, še | tri antologije (v teh bodo najsi boljša dela ustvarjalcev, ki jih ni f mogoče uvrstiti med klasike), in S sicer: antologija starejše lirike, li-1 rika moderne in ekspresionizma, g antologija slovenske proze v več -, zvezkih in antologija slovenske 2’ drame. 1 Zbirka torej, katere kvaliteta | izpričuje trajno vrednost, njen | obseg pa potrjuje širino, napove- 2 dano v naslovu. In končno: za-| ložniško dejanje, ki je po pravici I ocenjeno za največje v slovenski literarni zgodovini. M. K. žena, ki kupuje na kredit, in jih brije edini in najboljši mestni brivec. Razbojniki postajajo miroljubni in uvidevni; ob požaru rešijo vremenarju Tobiju živali, meščani pa jim pomagajo do pravih poklicev. Like naivnih meščanov so upodobili: Branko Ivanc, Pavle Kovič. Boris Juh, Laci Cigoj, Miro Veber, policajevo 'ženo je odigrala Milena Grmova, narejeno resno teto Zofijo Minca Jcraic-' va,. trojico razbojnikov pa so sproščeno predstavili Božo Vovk, Jože Mraz in Sandi Pavlin. Duhovita in komično izostrena uprizoritev v režiji Franceta Jamnika je eden najlepših letošnjih dosežkov Mladinskega gledališča. Razgibano in moderno sceno je zasnoval Vladimir Rijavec, koreografsko delo je odlično opravil Jaka Hafner, slikovite kostume pa je zasnovala Anja Dolenčeva. M. K. ■-~r.-A »a X e v ,i. »TEORIJA IN PRAKSA« 11 TTvoclnik 11, številke Teorije in ganizacijo zamišljamo.« Poudarja, da žipot, kako obravnavati zgodovino, da ki ga je napisal Leopold Kr e- je reorganizacija sama po sebi‘precej bo postala za učence zanimiva, pred-';nia kratek, a zgovoren naslov — širših razsežnosti, kot so zgolj kadrov- vsem hovejšo zgodovino, CjR'-• V njem obravnava reorganiza- ske kombinacije. Dalje razmišlja o V reviji so še naslednje rubrike: zveze komunistov in takoj ob ža-r)V»u Odgoykr.ia na vprašanje, »kaj si '•samezniki ali skupine pod to reor- mmsm flsvba i- rva a dvoriščnimi prostori je — — ———• :— *ljub dr-ni arhitpl hiiri nrenrosta RuPnik Pojasnjuje odnos Reelekcija ' tquri-ni:' arniteLti|iri preprosta. in -javnost_ ori čemer kritično ocemu- usklaje.vanju vloge zveze komunistov Vprašanje političnega sistema, Odme-in njene dejavnosti z našo samouprav- vi. Socialistične dežele in mednarodni no prakso in o demokratizaciji te odnosi. Ob koncu Teorije in prakse zveze. I Zdravko Mlinar je poiskal v anketi 402 občanov odgovor na naslovno vprašanje svojega sestavka Kje se zaustavljata pobuda in kritika? Lado to zagrizenostjo, ki se je je v Zgodnji mladosti. Marsikaj je izboljšaj hitro je dojel pomen zvoka za risanko — in uspel. Omislil si je še nove živalske figure, od dobrega psa Plutona do racmana Don a Ida, treh prašičkov, mačka Figara, veverice Perrv in drugih. Iz starih garaž v Sur ban k u je Disney ustvaril sčasoma ogromen atelje, ki seveda ni služil le za risane filme, ampak tudi za številne dokumentarno-prirodoslovne filme. Hkrati z močno ekipo risarjev je Disney poskrbel za ekipo znanstveni-kov-prirodoslovcev, za spretne snemalce ipd. Nesluten uspeh, pa tudi priznanja je doživel s svojim prvim celovečernim risanim filmom »Sne guljčica in sedem škratov« (1937). Z« a poetični film je bilo potrebno 2 mi lijona risb in skic, film pa je istega leta krožil po 48 deželah. Kasnejše risanke — »Pinocchio«. »Fantazija«, »Aliče v čudežni deželi*, fcDvimbo«. »Pe^ ter Pan«. »Trnuljčica«« X kljub domiselnosti in nesporni risarski in barvni bravuri niso dosegle tistega uspehi kot »Sneguljčica«, le »Bambv« je zno va zablestel. Vendar je treba pristavi ti: tudi ostale Disneveve risanke sc bile vedno bogato doživetje; o tem najbolje pričajo otroci kot spontan kritiki in uživalci risarske fantazijo ki ni nikoli bila zgolj zgodba raka, am pak pretkana s sproščenim h umorjen in poezijo, ki jo sprejema tako otrok kot odrasel. V čem je Čar Disneyevih risank' Kaj je tisto, kar navduši otroka in : zanimanjem pritegne odraslega? Wal Disney je moderni E z op, oživil je vr-iskati primerne zaslužke. Njegova šo- stn živalskih likov in jim dal Človeške la je postalo življenje, njegova uCite- lastnosti. Znal je prisluhniti otroške Mica priroda. Kasneje je delal kot mu SVetu ter se prilagoditi njihov, reklamni rjsar, nato se je tudi on po- stopnji doiemliivosti, njihovi fantazij! izkusil z risanim filmom. Ob začetni ln igrivosti. In kar je važno: vedel je konkurenčni negotovosti pa mu je da ot,,ok spoznava svet in okoli e dru-uspčlo prodreti z risankami in pričel gage kot odrasli, da mu je v otroških se je nagel, zanesljiv vzpon. ietih lastno, da presoja pojave okoli Prva zamisel o možnosti risanega sebe ge črno-belo zato tudi Oisneyevi filma je nastala 1905. leta. ko je John mnaki risank niso kaj drugačni: ks Stuart Blackton izdelal s sodelavci ri- žejo se v dobrem in zlem; ta mešano filmsko humoresko »Humorous raini moment nen-hno spremlja ni« phases of Punnv Faces«. sledili so še neveve risanke, seveda' dobro vedn-drugi. Disnev je 1920. Izdelal po šest- zmaguje zlo. Toda ob tem Disnev n-' mesečnem prenapornem delu svoj pr- p0sta] moralizator. vse moralne ir vi tipični film »Uttle Rod Riding vzgojne poteze zna podati kaj nevst z Kan- ijivo, naravno, zato so ti momenti fr dozi- neizstooftioči elemenli 1 m , - v * Walt Dishej’ med stvaritvami svojesa sveta le so pomanjkljive, saj je že v osnovni šoli moral raznašati časopise in v spominu- predvsem kot velik mojster,risank in filmanih doživljanj prirode. Mnogi so se.učili pri njem. nihče ni mogel mimo Disneya, najsi so moistri risank našli svoja pota in ideje. " Igor Gedrih Knjižne novosti pri LIPI Nismo povprašali, katera knjiga koprske založbe Lipa je bila v minulem mesecu na prvem mestu glede povpraševanja bralcev in kupcev v naših knjigarnah. Toda če rečemo, da je bila to Angelika upornica«, naj novejši slovenski prevod iz serije, ki jo ustvarjata francoska pisca A n ne in Serge Golon, se po vsej verjetnosti ne bomo dosti zmotili. Branje, ki nam ga ponujata omenjena avtorja, je tiste vrste, ki (še vedno) privlači najširše sloje; to je branje, ki je zelo blizu filmskim' spektaklom, močno obarvanim dogajanjem z neprestanimi novimi zapleti in 3urnimi doživljaji glavne junakinje, lepe Angelike. Le-ta postane v naj-nbivejšem idelu s-kor-ajda narodna junakinja (trancoska seveda), saj se postavi — čeprav iz čisto osebne mržnje dc kralja in njegovih dragoncev — na čelo upornikov. Preganjanja. umori, poboji, spletke — nekje v globini vsega pa neugonob-ijiva ljubezenska strast glavne junakinje* to je vsebina te knjige. Treba pa je reči, da avtorjema -ni tuje dokaj spretno in privlačno opisovanje dogodkov in tudi prevod Borisa Verbiča je lep. Nekje od daleč bi lahko primerjali roman evrazijske zdravnice Han Suvin »Gora je mlada-« (na skoraj 560 straneh) znamenitemu Bromfiel-dcvemu delu Prišlo je deževje — toda samo od daleč, kajti po globini filozofske misli ga ne dosega. Zgodba o živopisnem kronanju nepalskega kralja, na mejah Indije, v mestu Ivhatmanduju, leta 1956. pestrost 5nif na stena je obdana v celoti ‘i -ae,pogreši ji vimi arabeškami in e^oracijami v keramiki, vse v !r0c»em, preproge velikih razsež-°3ti. krasi jo tla, pa tudi stene. Aja Sofija (Hagija Sofija) je-v°a redkih celovitih ostalin pr-bizantinske arhitekture v u.;arri^)ulu. Po turškem vpadu je nUa. marsikatera javna zgradba fedrugačena, spremenjena ali X uničena. Aja Sofija druži ^rtnente antike in. vzhoda, sezi-X?a ha ukaz Justinijana, za tur- . m časov je bila džamija, dokler --------------------- ‘1!. Ataturk dal spremeniti nekda- Ja) in. Zdenko Roter (Kriteriji pravo-£Je bazilike v muzej. Zunanjšči- vernosti). a Aje Sofije ni kaj prida deko-,.iana, pač značilnost vseh bizan- »nskih in javnost, pri čemer kritično ocenjuje letošnjo reelekcijo ter razmišlja o njeni izboljšavi. Svoje ugotovitve ilustrira s številčnimi podatki in poudarja, da bo temeljito spremembo v strukturi vodilnih kadnov mogoče doseči šele z boljšim reelekcijskim postopkom, ob reelekciji pa je treba ustvariti primerno družbeno klimo. Koncentracija slovenske industri-le in izvoz je sestavek Lojzeta Sočana. Boris Majer obravnava »najspor-nejšo filozofsko osebnost današnjega časa« v prispevku Heidegger — »mislec biti«. Članke v rubriki Komunisti in naš čas so prispevali: Franc Jerman (Pogoji za vodilno vlogo), Polde Kejžar (komunisti in osnovna organizaei- Zanimiva ie vsebina rubrike z naslovom Pogledi, glose, komentarji. Tu razpravlja, Mara Bešter o proklama-ciji in možnosti uresničevanja enakih pravic. Avtorica meni, da je sedaj po »prvi fazi«, za katero je značilen boj za odpravo diskriminacije glede na spol, nastopila druga faza, ko bo treba ustvariti objektivne možnosti za uresničevanje enakokravnosti. To pa so vprašanja, od katerih je dejansko odvisen enak položaj žensk na delovnem mestu. Ivan Renko poudarja v svojem !slamske rinnoTnitvo riain mislili članku Družbenopolitično izobraževa-kolikn f pošiljajo uredništvu Gnez- deca na osnovno šolo v Kočevju. Mladina bo gotovo tem raje skrbela za živali, čim globlje bo spoznala njiho življenje. Vsaka, četudi kratka ekskurzija ali sprehod b^ razširil, i nUhovo zanimanje in poglabljal prri ze v samem začetku takega dek- vil en odnos dc živali , S poznavaj m, na šolah pa so se pokazali tudi nega- tudi tisti Rivalski- svet ki g« ni ’ pri tivni pojavi. Nekateri otroci sp nam- nos. Kolikor, bo le mogoče., vam boreč postali pr^vi ^poleaji-« na lovu mo pomagali za mladimi in ittdraslimi ki <11 kakor c*© rtri rr Prav tako že delujejo društva v Ma- za živalski svet bolj, kot pa je to cem pri T .. - - - možno pri samem pouku biologije V Svoja doživetja z živalmi naj otroci ■»■zo'!!. načrtu smo imeli tudi nekaj ekskur- Namen društva je skrbeti za pri- zij, ki naj bi jih vodili znani bio-merno nego živali in za njihovo pre- logi, a na žalost so zaenk.at ostali hrano, zlasti v času, ko trpe po- načrti zaradi pomanjkanja časa ne manjkanje, za lepo ravnanje z njimi, izpdlnjeni. Upamo, da bo v tem šn]-preprečevati pa hoče tudi mučenje skem letu drugače. To je bil !e skroži vali. Društvo budi smisel za take men začetek, delo med ljudmi in nagrajuje osebe. ircipoit - sxpori LJUBIJI NH »Pedugogifta« -revija Zveze pedagoških društev Jugoslavije — je objavljeno gradivo ;o ocenjevanju in spremljanju učencev in o racionalizaciji pouka. Komplet revije za 1. 1966 (4 zvezki s 583 stranmi) stane s poštnino: za posameznike 17 N-din, za ustanove pa 32 N-din. Posebna izdaja O racionalizaciji pouka stane s poštnino 13 N-din. Denar pošljite na naslov: Redakcija »Pedagogi.ie«, Beo- nič. grad, Moše Pijade 12/V, ž. račun mladimi in Odraslimi, ki so kakor koli živali mučili. Mislimo, da zsoii naznanjanje prekrškov pri nepravni nem ravnanju z živaljo ne plemeni** otrokove duševnosti in je navajanje k takemu ravnanju ne vzgojno Otrok naj bi predvsem s svojim zgledom V »Pedagogiji« — letnik 1966 LJ1'/U ,v drugih pravilen odnos do /i- & 0 J vali, kar naj bi bil osnovni vzgojni namen dela med šolarji.' Naznani'--nje prekrškov pa-, naj bi nrepu^tili treznemu premisleku odraslih Društvo za varstvo živali želi m prosi, da bi šole oziroma učhelii. ki jih to področje dela zanima, prevzeli nase dolžnost vzgoje v tem smislu Najlaže je delo vključiti v prirodoslovne krožke. Mer ti že delujejo Lahko pa je to delo seveda tudi samostojno. Nail^nši primer takega delovanja je krožek na osnovni šoli v Ko-Čeviu. Vodi en tov. prof Ivo Sta-dolarji izdajajo oolo svoj li^t Gnezdeno, v katerom o.hjavljajo dnem o /ino godke ir živalskega življenja no last- oUI-o-'±y4. nem doživetju. Prav pridno krmijo literaturo, morda bo ste pri Film-servisu v Ljubi j a hi doli kak primeren film. verjetno pa boste ori delu odkrili še marsikaj ka>~ bi crr dalo napraviti Upamo da boste z. nami sodelc-vali. Četudi le delo še tako .skromno, oe oo-ipeninite ga in nas o r.iern obveščajte! t Društvo ra varstvo ivali Mladinska srk-?jia. Ljubljana, Trubarjeva ulica ČESTITA IN ŽELI CENJENIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1967! !!llll!llll!ll!!ll!'!!!!!;i!!IIIII>!lll!!ll!!!l!!lll!l!l!ll!!!!!lllll!ll!!!ll!!l!llll!ll!lll1!llll|!IIIIIIII!llll[!l!IIIIIU!IDIIIIII!!9!lllll!!l!!ll!llllll!llll!l!IIIl!!llll!IIIllll II m ridmrš® .krm m $ ju nju NAVSKO SOČUTJE / (Posvečam prijatelju J. P., Kolega Jernej se j enekega .Ine ščajočo mladino. Zaključili CICIBAN V ŠOLI ki vri v težkih trenutkih vedno brezskrbno sprehajal po desni stoji ob strani.) strani ceste in pijan šofer ga Novo leto je pred durmi m v v:bil! čez bljižnjo ograjo. Štirinajst šole, učenci gredo v b) Otroci delajo sneženega moža. a) Mestni drevored v jeseni. Cicibanov koledar novic v naravi Učence 3. razreda bodo te strani ti učenci izdelali najenostavnejši kc-CICIBANA vzpodbujale K vodenju ledar sprememb v haravi. koledarja o naravi z meteorološkimi ' a) Začetek šole, učenci zapiski, s sistematičnim opazovanjem šolo. meteoroloških naprav itd. Svoj koledar bodo spopolnjevali z novicami i? narave v svojem kraju. Zelo zanimiva bo tudi ugotovitev, da si je človek v sožitju z naravo moral zasnovati različne koledarje. Poljedelec, sadjar in vrtnar imajo koledarje, ki .jim odrejajo delo. Tudi lovec, ribič, čebelar pod dežnikom, urejajo svoje delo po posebnih kole- b) Ko sneži, darjih. Učenci si lahko poiščejo podatkov v razgovoru z lovcem, gozdarjem, čebelarjem itd. za svojo kartoteko, ki bi jo lahko poimenovali kar s koristnim CICIBANOVIM naslovom. KOLEDAR NOVIC ZA VSAK MESEC IN ZA VSAK LETNI C AS POSEBEJ. Učenci tretjega razreda lahko organizirajo dopisovanje z učenci drugih šol iz klimatsko drugačnih krajev in primerjajo razlike in podobnosti. S tako organiziranim delom bomo otroke smotrno seznanjali s spremeni bami življenja in dela ljudi v zvezi s spremembami v naravi. Vsakokrat postavlja CICIBAN pred svoje bralce tudi nalogo. Vsaka teh vzpodbud zaposli otrokove raziskovalne težnje. Ako jih otroci izvršijo, dobimo zanimiv dodaten material za raz redno kartoteko spoznanj o naravi. Učenci 2. razreda že razpolagajo z izkušnjami in pojmi, ki so jih pridobili pri učenju o naravi že v prvem razredu. Sliko bolje opazujejo in jo zato natančneje berejo. Zato se ob njej obširneje razgovore o pojavih v naravi. Lahko napišejo k sliki spis po svobodni izbiri. Tiskani tekst pa lahko obnovijo. S tem jih sistematične učimo razvojni stopnji primerno učenje. Besedilo primerjajo razmeram v razširjenem in konkretnem življenjskem prostoru, v katerem živijo-. Organizirajo si zbirke predmetov iz narave, o vsakem od njih povedo obširnejšo življenjsko z.godbo. Učenci bedo opazovali vremenske spremembe, .jih ilustrirali in opisovali Branje tega koledarja in pisanje vsebine bo odlična možnost za lepo izražanje in tortno opisovanje pojavov ter povezovanje človeka z njim. CICIBANOVO slikanico opazovanja in znanja o naravi bo- lahko uporabil tudi učenec prvega razreda. Ob njej bo porazgoveri! svoj j stopnji pri- naši zbornici je kot v uljnaku Moje ljube kolegice porabijo .'>se odmore za razpravljanje o oblekah. Iz njihovih pogovorov sem dni je ležal v nezavesti, in ko se je iz nezavesti prebudil, so mu povedali, da je bil sam kriv, ker 'je hodil po napačni strani. Raz- smo, da bomo kupili darila kolege, ki so v bolniški. Nekateri so predlagali, da pa da to pač n; čudno, ker ima na za primer načelnik za nepotrebne zadeve tudi neprimerno večjo od~ bj govornost kot kak ravnatelj ali jim kupili knjigo Angelika med pedagog nasploh. Nesrečnica, ljudožerci, drugi so bili za Lepe dregnila je v osje gnezdo! Nastal gospe z bogatega dvora. Naš ie prepir kot v avstrijskem oar-knjižni molj je predlagal, da bi 1 amen tu ob gradbenem škandalu, jim kupili pesniško zbirko EVA, Tudi do fizičnega obračunavanja . . «da bi se v trenutkih samote iz bi skoraj prišlo, a tovariš ravna- i-epca. 'd ji je bila narava mki pa so iz njegovih besed takoj nje učilj Zagoričnikove pesmi, tej ni dovolil, da bi v demokra- že izvedel, da bo imela kolegica burja! se je, da je hodil tako, kol Olga zadaj globok izrez, kolegica so ga učili v mladosti, sobesed- bolj naklonjena, si bo privoščila zaključili, da je eden tistih, ki ali pa zbirko OHO katero je bok izrez spredaj. Jožefi je nt spremi.ja našega družbenega avtor odlično ocenil’ Njegovega b) Otroci krmijo ptiče ... a) otroci se poslavljajo od ptic se- zmanjkalo blaga in bo imela Iz- razvoja in napredka. Vsi -?mn Uvli)j vesele zimsice i°re ' rez sPrecia'i in zadaj in eno .samo prepričani, da najbrž ne bo ni- a) Sonce A oblakom,' dež. otrok naramnico. Milka pa bo imela koli več stopil v razred. V šoli spodaj cifastb. Prj Rabarbari so sa seveda kljub temu vodimo kot zaklali doma zajca in bo krzno n«So moč, njegove ure pa so s uporabila, da bo z njim okr&šiia ponarejenimi pomisleki pobrale predelano obleko. Ena, ki ima moža za direktorja, bo odšla tičnosti šli do konca. Najprej nas je ozmerjal, če mislimo, da predloga pa nismo sprejeli Eve smo na skupščini, nato pa je naši knjigarni nimajo, mačka mirneje nadaljeval: »Mislim, da tovarišice iz nižjih razredov. Vsi vemo, da se jim zdi imenitno, ker Rim s Kompasom, možje pa do- učijo predmetno. da,jamo. da bomo proslavljali •iovo leto kar v družinskem krogu. Je še pa j bol j poceni. teče skoraj nemoteno v Žaklju pa ni nihče vesel. Zmagala je kolegica, ki je predlagala, da naj jim kupimo lepe Božične pesmi na plošči, ki jo je med lačno ljudstvo poslala neka slovenska založba. Skoraj vsi člani kolektiva, tisti ki gramofone že imamo, in tudi Hsti, ki ga nameravajo šele kupiti, to ploščo že' imamo, zato bi je bili naši kolegi toliko bolj veseli. Pri Pouk dalje. Največ sreče je imela še kole-V zadnjem času smo večkrat gica Sonja. Njena družina je Ste-govorili tudi o Mici. Jerneju in vilčno sicer že nad slovenskim tem' ie tudi ostalo, čeprav so Sonji, ki iz različnih razlogov malomeščanskim povprečjem, a jmeij nekateri niso med nami. Ob takih pogovo- nje in njenega moža to ne moti. rib so bila naša srca polna neka- Spet sta jo sklenila povečati za kega sodobnega hinavskega so- enega ali celo dva člana, kakor rt \ 7 t ~ navidezne Domisleke, Nato je kolegica Jožefa, pod- čutja. Ze vidim nekatere, i», '*■ In Mcmnnvr ? Ofifl din f?p ni> Številka tek računa stn-«-u - Tl®k CV P .f tndeka pravira* I OPOZARJA NA DVE, ZA ZIMO POTREBNI KNJIGI: O DRAGO ULAGA - MARIJAN JELOCN|K SMUČANJE 6 N-din • MARIJAN JELOCNIK ŠOLA ALPSKEGA SMUČANJA 14 N-din Knjigi dobite v vseh knjigarnah ali pa ju naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. VELIK IZBOR • LEPOSLOVNIH IN ZNANSTVENIH KNJIG • MUZIKALU IN GRAMOFONSKIH PLOSC e Šolskih in pisarniških potrebščin ® TISKOVIN IN PAPIRNIH IZDELKOV V NOVI, MODERNO UREJENI KNJIGARNI DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE LJUBLJANA. ŠUBIČEVA ULICA (poleg gimnazije)