^ „	;■	Posamezna številka RM 0,15
Hcii'diuankcnBotc
Uprava Klagenfurt, Posttach 115 / Uredništvo v Kiagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom km 1,— (vključno km 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 65.
Kranburg, 19. avgusta 1942.
Leto 2.
Ladijske zgube nasprotnikov v osmih dneh:
\ail pol milijona hrf potopljenih
Celokupni domki kotel trdno t rokah nemških in zavezniških čet
Celokupne zgube bitke s konvojem t Sredozemskem morju:
15 trgovskih ladij z 180.000 hrt, 1 nosilec letal, 2 križarki in 3 rušilcl potopljenih - 2 nosilca lelal, 2 križarki in 3 rnšilci poškodovani
Berlin, 18. avgusta. V središču zanimanja stoji ta teden brezuspešni poskus Angležev, da privedejo velik in nenavadno močno zavarovan konvoj skozi Sredozemsko morje v Aleksandrijo, da tam zelo oslab-šano angleško fronto kolikor mogoče hitro razbremene. Značilno je in govori za po-men, ki so ga Angleži pripisovali temu kon-voju, da so uporabili za njegovo zavarovanje tri izmed največjih angleških bojnih ladij, štiri nosilce letal in številne križarke in rušilce, da gotovo pripeljejo 21 trgovskih ladij na določeno mesto.
Ta poskus, ki je vedel do zračne in pomorske bitke največje izmere, se .je po delovanju nemškega in italijanskega orožja tako temeljito ponesrečil, da so konvoj še v za-padnem Sredzemskem morju lahko razkropili. Nemške in italijanske pomorske ia zračne sile so pri tem prizadejale angleški mornarici pomembne izgube, tako da se je skušal večji del zavarovalnih bojnih sil zateči zopet nazaj na varno v Gibraltar. Dne 11. avgusta je bila potopljena kot prva bojna ladja tega konvoja po torpedu nemške podmornice nosilec letal »Eagle«, težko poškodovana sta bila angleška nosilca letal tipa »Illustrious«. Angleži so že sami priznali izgubo križarke »Manchester*. Nemško končno poročilo govori o potopitvi še nadaljnje križarke in treh nosilcev. Tako je stala velika pomorska in zračna bitka v Sredozemskem morju Angleže skupno zgu-bo šestih bojnih ladij in poškodovanje petih nadaljnjih bojnih ladij.
Iz dragocenega konvoja so zgubili poleg tega 15 trgovskih ladij z okroglo 180.000 brt., med temi vse priključene tankerje. Ostale ladje so bile poškodovane in so le deloma pribežale v zavetje Malte.
Tako je bil v kratkem času razkropljen angleški konvoj, ki so ga hoteli prepeljati Angleži skozi Sredozemsko morje. S tem je nedvomno dokazano, da Anglija ne obvlada več Sredozemskega morja.
»Zavezniki« so v Sredozemskem morju zopet veliko utrpeli na svojem prestižu. Ce primerjamo prodor nemških velikih bojnih ladij skozi Kanal dne 12. februarja 1942., ki je bil izveden pod bistveno slabšimi pogoji, se pokaže, da je angleški zavarovalni sistem vkljub vsej moči nezadosten.
V Sredozemlju je pa v ostalem pri sorazmernem miru na egiptovski fronti nadaljevalo v zadnjem tednu nemško in italijansko letalstvo svoje stalne napade na utrjeni otok Malto. Letalstvo je napadlo tudi taborišča in letališča Angležev zadaj za egiptovsko fronto, nadalje Port Said in ladje v Sueškem prekopu. Angleški lovci tudi niso mogli iz zraka zadostno zavarovati teh ciljev. Samo na en dan so zbili štirje nemški lovci trikratno število dvanajstih angleških lovcev. Vsega skupaj so Angleži v zadnjem tednu izgubili na afriški fronti 52 letal.
Dočim sta na Sredozemskema morju letalstvo in vojna mornarica skupno »zaves-
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17 avgusta objavilo sledeče posebno poročilo:
Nemške podmornice so v Severnem morju v obrežnih vodovjih Severne in srednje Amerike, zapadno od Afrike in na prostem atlantskem morju potopile 19 ladij s skupno 105.772 brt. in dve prevozni jadrnici iz zavarovanega konvoja in na posamezni plovbi. Tri druge ladje so bile po torpednih zadetkih težko poškodovane. Njih potopitev niso mogle opazovati, ker je takoj začela močna obramba.
nikom« prizadejala tako občutno škodo, se je v pretečenih osmih dneh lahko poročalo o razveseljivem uspehu delovanja nemških podmornic na svetovnih morjih. Po teh poročilih so nemške podmornice v razmeroma kratkem času na raznih pomorskih bojnih poljih potopile 300.000 brt sovražne tonaže. Pokaže se torej, da aktivnost nemških podmornic vkljub vsem sovražnim obrambnim
ukrepom ni prav nič prizadeta. Ce k tej številki prištejemo še v Sredozemskem morju potopljene trgovske ladje, se pokaže samo iz objav tega tedna'nova pomembna skupna izguba okoli 500.000 brt. v škodo Angležev. Poleg občutne izgube trgovskih ladij pa morajo zavezniki obžalovati še potopitev in poškodovanje nepogrešljivih zavarovalnih moči.
Trajni obrambni boji pri Vjasmi in Rshevu
Zračni napadi na v vojni važne naprave v Angliji
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. avgusta objavilo:
Južno od spodnjega Kubana in v severnozapadnem delu kavkaškega pogorja prodirajo naše čete v uspešnem napadu še naprej. Na črnomorski obali smo v zračnih napadih potopili tri obrežna vozila in težko poškodovali neko večjo prevozno ladjo.
V severnovzhodnem ovinku velikega don-skega loka smo sovražnika uničujoče porazili in dosegli povsod reko. Čiščenje te-
rena od razkropljenih je še v teku. S tem je celokupna donska kotlina trdno v rokah nemških in zavezniških čet. Železniške naprave in dovoz novih pošiljk v sovražnikovem ozadju so bili ponovno cilj nemških bojnih in strmoglavnih letal.
Vzhodno od V j a s m e in pri Rshevu se nahajajo naše čete vseh orožij v trajnih težkih obrambnih bojih. Tudi včeraj so iz-podleteli številni sovražnikovi napadi, ki smo jih v nasprotnih napadih na raznih krajih vrgli nazaj.
V nekem z a v o jev an e m sovjetskem kraju kaže ta »brezglavi« Lenin svojim sodrugom pot proti zapadu. Simbolično. — Jeli to bil pravi namen graditelja?. ^ k(PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Kipper, HH., M.}
V	severnem odseku fronte smo na več mestih odbili sovražne napade in s strnjenim ognjem razbili sovražnikova zbirališča.
V	Severni Afriki so nemški lovci sestrelili v zračnih bojih 14 britanskih letal brez lastnih izgub.
Ob Rokavskem prelivu je najtežje topništvo obstreljevalo vojaške cilje v področju Dovera.
Pri poedinih poletih podnevi in ponoči nad zapadno in severno Nemčijo in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo sestrelili štiri britanska letala.
Nemška bojna letala so v pretekli noči bombardirala v vojni važne naprave na srednjem in vzhodnem Angleškem z raz-strelnimi in zažigalnimi bombami.
Kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, so nemške podmornice v Severnem morju v obrežnih vodovjih Severne in Srednje Amerike, zapadno od Afrike in na prostem atlantskem morju potopile 19 ladij s skupno 105.772 brt in dve prevozni jadrnici iz zavarovanega konvoja in na posamezni plovbi. Tri druge ladje so bile po torpednih zadetkih težko poškodovane. Njih potopitev niso mogle opazovati, ker je takoj začela močna obramba.
Bojevanje v gorovju se je pričelo
Bern, 18. avgusta. »Nemško napredovanje se nadaljuje,« tako so morala priznati sovjetska poročila s fronte v četrtek. Moskva poroča vprvič o uspešnih nemških ob-kroževanjih. Poročajo, da neka močna nemška oklopnjaška skupina hitro prodira po kavkaški gorski cesti.
Tudi moskovski dopisnik Reuterja potrjuje, da se na nekem frontnem odseku ne bojujejo več v stepi, ampak v goratem ozemlju. Izraža z ozirom na pričetek gorskih bojev upanje, da bodo sovjetske čete vkljub manjšemu številu morda le zaustavile nadaljnje napredovanje sovražnika.
Rooseveltovi volilni porazi
Berlin, 18. avgusta. V petih državah so bili izvoljeni v reprezentančno zbornico kot izolacidnisti znani politiki, dasi so se Roosevelt in njegovi priganjači z vsemi sredstvi trudili preprečiti te kandidature. Znani član reprezentančne zbornice Hamilton Fisch je dobil dvakrat toliko glasov kot vsi njegovi nasprotniki skupaj, čeprav je vodja nasprotnikov vojne.
Oberleutnant Marseille odlikovan z medaglia d'oro
Rim, 18. avgusta. Duce je v četrtek v navzočnosti državnega podtajnika za zrako-plovstvo generala Fougierja izročil italijansko zlato medaljo za hrabrost Ober-leutnantu Marseille-u, ki ga je bil Fiihrer ob priliki njegovega 101. sestrela odlikoval z Eichenlaub zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa) in hrabremu častniku v prisrčnih besedah izrekel svoje pri* znanje.
Predor v donskem ovinku
Zlomljen odpor sovražnih zadnjih čet v Kavkazu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. avgusta objavilo:
VKavkaškem ozemlju so nemške pehotne divizije in zavezniške čete zlomile močen odpor sovražnih zadnjih čet in prodirajo še naprej v napredujočem napadu. V črnomorskih pristaniščih in v morski ožini pri Kerču smo nadaljevali z napadi iz zraka na sovražnikove izpraznitvene po-krete in poskuse vkrcanja. Sovjetsko bro-dovje je pri tem izgubilo dve veliki prevozni ladji in dva obrežna vozila. Neka druga velika prevozna ladja in dva stražna čolna so bili težko poškodovani.
Na severovzhodnem ovinku velikega donskega loka so pehotne divizije in hitre skupine ob tesnem sodelovanju z zračnim orožjem predrle sovražne položaje in se prerinih tja do Dona. Ogrske čete so v uspešnih bojih uničile 16 sovražnih oklop-njakov.
V prostoru pri V o r o n e š u je imel nek lastni krajevni napad popolen uspeh. Nasprotni sovražnikovi napadi so spodleteli.
Vzhodno od V j a s m e in pri R s h e v u so se v težkih obrambnih bojih zrušili ponovni sovražnikovi napadi. Na več mestih so lastne čete prešle v nasprotni napad. V teh bojih je zgubil sovražnik 71 oklopnja-kov zgolj v prostoru pri Rshevu.
Južnovzhodno od Umenskega jezera in ob Volhovu so bili krvavo odbiti ponovni sovražnikovi napadi.
Finsko zračno orožje je v zračnih bojih sestrelilo deset sovražnih letal, med njimi deset tipa Hurricane.
Od letal, ki so priletela nad zasedena ozemlja, so bili včeraj zbiti na tla en britanski bombnik in tri lovska letala. Nadaljnja štiri lovska letala so sestrelile lahke nemške pomorske bojne sile in pomorsko protiletalsko topništvo.
Po brezpomombnih motilnih poletih podnevi je britansko zračno orožje v minuli noči napadlo nekaj krajev v zapadni Nem-čij.i Prebivalstvo je imelo zgube. Tudi so nastale škode na stanovanjskih poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili štiri izmed napadajočih bombnikov.
Na angleški južni obali in na vzhodnem otoku je zračno orožje bombardiralo v noči na 16. avgust za vojno važne naprave z raz-strelnimi in zažigalnimi bombami. Vsa letala so se vrnila.
Churchill v Moskvi
Pozornost vzbujajoče informacije o obisku Berlin, 18. avgusta. Kot zve nemški po-ročevalni urad, se nahaja Churchill od 13. avgusta v Mijekvi. V njegovem spremstvu se poleg nekaj vojaških osebnosti nahaja tudi Rooseveltov zastopnik Harri-m a n n; ravnotako je ameriški veleposlanik
v Ankari Steinhardt prispel v Moskvo. Churchill si je izbral progo Kairo—Teheran in vse storil, da obdrži potovanje tajno. To je razumljivo, ker so ga samo največje skrbi in brezmočje o nadaljnjem razvoju vojne, privedle do tega, da je potoval v Mosktvo. Po informacijah iz diplomatskih krogov v Bernu, ki so jih pred kr&tkim priobčili v švedskem časopisu »Aftonbla-det«, je namen potovanja:
1. Churchillova skrb za položaj, v katerem se Sovjetska unija nahaja vsled neprestanega nemškega prodiranja in ki se je zdela Churchillu zadosti nujna, da s svojo osebno navzočnostjo z vsemi sredstvi vzdrži odporno voljo Sovjetov. 2. Je smatral Churchill za potrebno, da osebno Stalinu pojasni svoje pojmovanje o položaju in vprašanju druge fronte.
3. Churchill se je hotel iz lastnega opazovan/a podučiti o stabilnosti sovjetskega režima in se že sedaj ogledati po takih močeh, če bi proti pričakovanju prišlo do krize režima, ki bi bile v stanju in pripravljene, da vojno Sovjetske unije nadaljujejo na strani Anglije.
London fadikufe in zaniknfe
Bern, 18. avgusta. Vtem ko je indiskre-cija nekega londonskega lista prisilila britansko informacijsko ministrstvo, da je nehote naglo priznalo zgubo nosilca letal »Eagle«. taji admiraliteta nadaljnje težke zgube konvoja v Sredozemlju. V nekem uradnem komunikeju trdijo, da so navedbe sil osi »bržkone močno pretirane« in da z britanske strani zaenkrat ne morejo dati nobenih točnih podatkov, češ da konvoj še vedno potuje. V Londonu izjavljajo, da ne morejo zvedeti nič natanč.nejšega o akcijah na zapadnem Sredozemskem morju, dokler ne bodo ladje, ki tam operirajo, zopet pristale v kakšnem pristanišču. Po izkustvih v Ledenem morju pa bo takrat tudi London
Končno poročilo o bilki s konvojem
Mesto Georgijevsk zavzeto
težko zvedel za podrobnosti o usodi konvoja.
V komentarjih britanskih časopisov o potopitvi nosilca, letal »Eagle« se pa zelo močno izraža zaskrbljenost o nadaljnjem poteku bitke na morju. Tako piše list »Times«, da je bila britanska ladijska skupina zaradi izgube nosilca letal težko poškodovana, preden je mogla dospeti v območje letal, ki operirajo pred Malto. Torpediranje nosilca letal »Eagle« označuje pomorski dopiso. _lec lista »Times« kot posebno posrečeno bojno dejanje napadajoče podmornice. Hkrati podčrtavajo z raznih strani ponovno skrajno nevarnost za Malto. V nekem londonskem poročilu pravijo: »Da se morajo navzlic nevarnostim v vodovjih Sredozemskega morja tvegati plovbe konvojev, je v zvezi z izoliranim položajem Malte. Malto smatrajo slej ko prej za važno trdnjavo, ki jo je treba držati za vsako ceno. Res je, da cena ni nizka, saj
je imelo brodovje prej bridke zgube pri operacijah za rešitev obleganega otoka.«
Poleg tega se čujejo glasovi, ki slabo prikrivajo svojo pobitost zaradi dobrih informacij sil osi. Tako pravi neko londonsko poročil: »Podoba je, da so osiščne podmornice že bile na preži, ko je britanska skupina zapustila luko v Gibraltarju. Tukaj vedo, da se v državah Osi takoj vse razve, kar se dogaja v Gibraltarju. Očitno pa še niso našli nobenih sredstev in potov, da bi o dogajanjih v Gibraltarju molčali vsaj toliko, kolikor je najmanj potrebno.
Nadaljnje prodiranje v Kavkazu
V četrtek je bilo sestreljenih 125 letal - Pogreša se osem lastnih letal
TT'H
*IO ČI\SJ\ II
Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. avgusta objavilo:
V Kavkškem ozemlju neustavljivo napreduje dalje napad nemških in zavezniških čet v hudih gorskih bojih. Severno od gorova smo zavzeli mesto Georgijevsk na železniški progi Rostov—Baku. Pri tem smo uplenili 20 težkih topov. Zračno orožje je z močnimi skupinami strmo-glavcev in rušilcev prispevalo, da je bil zmehčan sovražnikov odpor. Izpraznitvena premikanja in plovba na obrežju Črnega morja so bile še nadalje cilj napada. Potopili smo enega rušilca in štiri obrežna vozila, nekega drugega rušilca smo težko poškodovali.
Severno in severozapadno od V o r o n e -ša je sovražnik brez uspeha nadaljeval svoje razbremenilne napade, ki smo jih v hudih bojih odbili ob sodelovanju močnih skupin bojnih letal. Sovražnik je znova zgubil 93 oklopnjakov. Vzhodno od Vjasme in pri Rshevu 3mo v še naprej trajajočih težkih obrambnih bojih uničili vsega skupaj 8jl večinoma težkih oklopnjakov. Južnovzhodno od 'Umenskega jezera in ob Volhovu se je zopet deloma v boju na nož izjalovilo več sovražnih napadov.
Kakor je bilo že javljeno v posebnem poročilu, se je z junaškim nastopom zavezniških zračnih in pomorskih sil končala zračna in pomorska bitka na Sredozemskem morju z uničujočim sovražnikovim porazom. Po dosedaj predležečih poročilih je bilo od 21 prevoznih ladij, trgovskih in pe-trolejskih ladij, ki so ob najmočnejšem varstvenem spremstvu skušale prodreti morsko ožino pri Siciliji, potopljenih 15 ladij z okroglo 180.000 brt., med njmi vse petrolejske ladje. Od ostalih trgovskih ladij je nekaj deloma močno poškodovanih pristalo na Malti.
Izmed spremljajočih pomorskih bojnih sil, ki so se pod učinkom nemških in italijanskih sil obrnile proti zapadu so bili potopljeni nosilec letal »Eagle« (22.600 ton) in dve križarki, med njimi velika križarka »Manchester« (9300 ton) in trije rušilci.
Nosilec letal tipa »Illustrions« (23.000 ton), ki je začel goret,i in nosilec letal »Furious« (22.450 ton) — ne amerikanski nor " c »Wns7i«, kakor je bilo javljeno 13. av^u -a — sla tcž-.o pots idovana pri-
WrtHK umi Diurk NS () n u vhiI mk iiii<1 l»rupkt*ret Kiirulcii UinliJl., Klajcenfurt. — Verlimsleiter: ]'r. Krnil Heitjan. — Hnuptsohriftleiter: Frledrich liorstmamu • Zurzeit ist Anzeigenliste Nr.l gtlltig.
plula v Gibraltar. Nadalje so bili težko poškodovani trije rušilci in tri križarke. Lastne zgube so male.
Zmagovita bitka je list slave sodelovanja zavezniških bojnih sil na vodi in v zraku in vzorne hrabrosti vseh udeleženih vojakov v letalih in na krovu vojnih ladij.
Lahka nemška bojna letala so z bombami težkega kalibra podnevi bombardirala v vojni važne naprave na angleški južni obali. V minuli noči se je izvršil napad na mesto Ipswich. Opazovali so eksplozije in obsežne požare. Vsa letala so se vrnila s svoje službe, opravljene podnevi in ponoči.
V	času od 3. do 13. avgusta je britansko zračno orožje zgubilo 154 letal, med njimi 82 nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki. V istem razdobju smo v boju proti Veliki Britaniji zgubili 45 lastnih letal.
V	noči na 14. avgust je prišlo v Rokav-skem prelivu do kratke bitke med nemškimi predstražnimi čolni in angleškimi brzimi čolni. V teku te bitke je bil nek sovražni čoln tako močno poškodovan, da ga je treba šteti med zgubljene.
Reuter objavlja poročilo posebnega poročevalca, ki se je nahajal na ladji »Eagle« in ki dramatično opisuje konec nosilca letal. »Skupno a tremi drugimi častniki,« tako se glasi v popisu očividca, »sem se nahajal proti 13. uri v nekem prostoru pod krovom, ko sta me znenada dve ogromno detonaciji vrgli s stola. Vedel sem takoj, kaj to pomeni. Ko smo odprli vrata, sta dve nadaljnji detonaciji pretresli ladjo. Slišal sem sikanje pare in ko smo pritekli na krov, sem videl, da se sredi ladje dvigajo oblaki dima. Ladja se je nevarno nagnila na stran. 15 centimetrske granate so se odtrgale od svojih podstavkov in strmoglavile na krov.
Neko letalo Hurrican je začelo drseti proti neki skupini desetih mož, ki je pozneje nisem več videl. Z drugimi mornarji vred sem se zagnal v morje. Ko sem se prebil iz oljnatih valov, ki so obdajali ladjo, je postalo morje viharnejše. Vseeno se mi je posrečilo, da sem se oklenil soda iz prob-kovine, ki se ga je držalo pot ducata mornarjev. Od tod smo videli v daljavi 200 metrov, da se je »Eagle že čisto nagnila, na
Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. avgusta objavilo:
Vkavkaškem ozemlju se sovražnik, izkoriščajoč za obrambo posebno ugodno pogorje, žilavo brani, da krije svoj umik po morski poti iz pristanišč severnega Kavkaza. Navzlic temu pa napad nemških čet dobro napreduje. Na nekem mestu so bile slabejše sovražne sile odrezane od svojih zvez in razkropljene. Pristaniške naprave v Črnem morju so bile ponovno cilj učinkovitih nemških zračnih napadov. Pri tem sta bili z bombnimi zadetki poškodovani dve večji prevozni ladji. V noči na 10. avgust je neka nemška podmornica pred Tuapse potopila neko prevozno ladjo s 4000 brt. Lovci in protiletalsko topništvo so skoraj popolnoma ugonobili neko skupino sovražnih letal, ki je v donskem loku poskušala napasti neko naše letališče. Izmed 45 napadajočih letal so sestrelili 35.
stran. Pomorščaki so se s krova še vedno zaganjali v vodo. Slišali smo hrušč podmorskih bomb rušilcev, ki so zasledovali podmornico. Nato je rekel nek mož poleg mene ,ladja se potaplja'. Voda je s silnim hrupom vdrla v ladijsko truplo, nato so se zgrnili valovi nad nosilcem letal.«
Gandhijev tajnik umorjen
Stockholm, 18. avgusta. V nekem dopolnilnem poročilu iz Bombaya se angleška poročevalna služba ponaša, da izjavlja k smrti Gandhijevega tajnika Desaia, da je »umrl za slabost jo srca«, potem ko je 20 minut poprej imel »hipne napade vrtoglavosti.«. Desai je bil mlajši, popolnoma zdrav mož, ki se je izkazal pred vsem kot desna roka Gandhija in kot organizator ter je bil zato Angležem na poti. Zato so Churchillovl biriči Desaija na izkušeni način umorili in sedaj iznašli »slabost srca«, da natresejo svetu peska y oči.
Fiihrer je v petek sprejel v Fiihrerhaupt-quartieru v navzočnosti Reichsministra de« Auawftrtigen pl. Ribbentropa novoimenovanega turškega veleposlanika v Berlinu Saffeta, A r 1 k a n a, ki je izročil svojo poverilno listino.
Fiihrer je povišal na predlog Retchsftthrerja
H, Brigadefiihrerja H Franza Bretthaupta za H-Gruppenf lihre ja in Generalleutnanta der Waff en-M in ga imenoval istočasno kot naslednika pred kratkim umrlega M-Obergruppen-fuhrerja Scharfea za šefa des ff-Hauptamtes tf-Gericht.
Ogrsld industrijski in trgovinski minster Dr.
Varga je te dni dovršil osnutek, s katerim naj se prepreči navidezno ariziranje in sistem slamnatih mož. Načrt, ki so ga že nekaj časa napovedovali, predvideva, da bodo poslovalnice in obrate, pri katerih se ugotovi navidezno ariziranje oblasti takoj zaprle, ali zasegle v korist mladih arijevskih trgovcev. Značilno je, da ne predvideva samo kaznovanja! židovskih imetnikov navidezno ariziranih obratov, ampak tudi arijskih slamnatih možicev.
Uradni list portugalske vlade objavlja uradni odlok, ki stavlja Madeiro in Azore pod vojaško poveljstvo, ki naj ga Izvršuje divMjdd, oz. brigadni general, »dokler trajajo sedanje razmere«.
Angleška admiraliteta je, kakor javlja londonska poročevalna služba, v petek popoldne naznanila, da je bila angleška križarka »Manchester« (9.300 brt) v bitki v zapadnem Sredozemlju poškodovana in se je pozneje potopila ter da so večji del posadke rešili.
Dosedanji glavni tajnik turškega ministrstva za zunanje posle, veleposlanik Numan Rifaal Menemencoglu je bil v četrtek postavljen za turškega zunanjega ministra.
Vladni informacijski biro države Tal je v četrtek objavil članek, ki javno podpira boj Indijcev za svobodo.
V prostoru pri V o r o n e š u so spodleteli ponovni razbremenilni napadi boljševi-kov. V hudih bojih smo sestrelili 56 oklopnjakov.
Vzhodno od V j a s m e smo pri R s h e v u v ogorčeni borbi deloma z nasprotnim napadom ustavili močne sovražne napade in pri tem odstrelili skupno 70 oklopnjakov, od teh 56 po protiletalskem topništvu.
Južnovzhodno od Umenskega je« zera in na fronti ob Volhovu so se zrušili sovražni napadi ob žilavem odporu nemških čet. Visoko na severu smo z uspehom nadaljevali zračne napade proti nekemu sovjetskemu letalskemu oporišču v kolaškem zalivu. Finsko zračno orožje je v zračnih bojih zbilo šest sovražnih letal na tla. Povrh je bilo včeraj sestreljenih na vzhodni fronti vsega skupaj 125 sovjetskih letal. Osem lastnih letal pogrešamo.
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so nemške in italijanske zražne in pomorske sile v Sredozemlju razbile nek močni sovražni konvoj in ga večinoma uničile. O zaključnem uspehu tega velikanskega boja bo izšlo še posebno poročilo.
Nekaj britanskih letal je včeraj v veliki višini izvršilo motilne polete nad severno-zapadnim nemškim obrežnim ozemljem in nad zapadno Nemčijo.
Napadi podnevi od strani lahkih nemških bojnih letal so povzročili na angleški južni obali obsežna razdejanja in požare. Povrh sta bila na morju južno od Dar-moutha s polnim zadetkom potopljena nek britanski torpedni čoln ter neka večja stanovanjska ladja. V pretekli noči je bilo bombardirano mesto Norvich z razstrelnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so obširni požari.
Z odlikovanjem Eichenlaub mit Schwer-tern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes odlikovani Oberleutnant Ostermann, Staffelkapitftn lovskega brodovja Trautloft, se po svoji 102. zračni zmagi ni več vrnU od poleta zoper sovražnika. S tem izgubi zračno orožje enega izmed svojih najsmelejših in najuspešnejših lovskih letata«,...;
Kako |e bil potopljen nosilec letal „Eagle"
Ukrajinsko poletje
ff-Kriegsberiditer Theo Wondratsdi
Tf-PK- Poletno sonce in vzduh zrelih trav. Male bele koče pod visokimi častitljivimi drevesi in na koncu vasi morje polno rumenih klasov, tam zadaj daleč pa sosedna vas. Tako leže ena naselbina za drugo v dolgih presledkih, kakor otoki sredi zrelega žita, — ravnina rodovitne Ukrajne — blagoslovljena dežela. Lepo je iti skozi to morje in občutiti dih rodovitnosti, katere neusahljiv vir je globoka hladna črna zemlja. Žitno klasje se priklanja v trepetajočih se valovih pod lahkim vetrom; visoko zgoraj čvrči v modri blaženosti nekaj skr-jančkov; roji mušic plešejo strmo v zrak in zadaj na drugem koncu vasi, muka živina na paši.	^
Dva vojaka tiho korakata po poljski poti skozi žive klasne stene. Iz daljave se pokaže rdeča pika, zopet zgine, se zopet pokaže in ko pridemo bliže, spoznamo preprosto, lepo napravljeno deklico. Sive oči se ji smejejo in oba v tujem jeziku prijazno pozdravi. Veselo se zahvalita v tujem jeziku, ki sta se med vojnim pohodom že naučila nekaj tega jezika. Korakata dalje in eden reče: »Tudi ena, ki se zopet lahko smeje.«
Oba mislita nato, kako je smeh zamrl v tej deželi, ker ga je zatrla lakota in strah. Lakota v deželi žita in živinoreje, kjer jim je bila leto za letom skoro vsa letina ukradena in so jo na stotinah tovornih voz odpeljali. Otroci imajo zakrivljene nožice in rahitična telesa. Zene se hitro starajo pod bremenom nečloveškega dela; niso nikdar smele cveteti in niso bile nikdar mlade. In strah, ker je nad njihovimi strehami vedno strašila Sibirija, ker. je strah pred preselitvijo ob enem s človekom šel spat in zjutraj zopet vstal. . ^
Toda vse je mimo in je minulo. Vojna, ki tje v kratkih vročih dneh prišla kot žgoč val nad deželo, je vzela vso krivico s seboj, da jo maščuje. Mora dveh desetletij je prešla. Danes je lep poletni dan in ravno je srečalo dekle dva vojaka, ter se je veselo smehljalo in je bilo hvaležno. In desno in levo, kakor daleč nesejo oči, raste nov kruh na žitnih steblih.
Ce so takrat, ko so nemški vojaki tukaj mimo drveli, stali ljudje z brezizraznimi obrazi in se komaj upali veseliti in vriskati, ker so se bali, da bi se v njihovih prsih nekaj utrgalo, radi nenadnega, neukrotljivega veselja; če so njihove oči ponižno in v solzah spraševale: kaj je to — veselje? — gledajo danes veselo v nemške obraze in se zopet uče veseliti se in se smejati, kar biva
y vsakih človeških prsih.
*
Ob cestni strani stoji par belo pobarvanih hišic. Tu in tam se preriva naprej vrt, in par makov in nageljnov se blišči med karfijolami in zeljem. Odkar je njih dom njihov, so odkrili kmetje do njih ljubezen in vprvič izza 20 let so stene pobelili in popravili, kar je bilo pokvarjenega.
*
Ce v nedeljo zvečer sonce med klasjem zaide in zrasejo sence dreves in hiš, pojejo deklice na vasi. Stare narodne pesmi so, čudni, tuje zveneči napevi. In fantje odgovarjajo v zboru. Pogosto teko glasovi eno-
lično in istoglasno, široko kot ravnina; nato se zopet začno dvojiti in se sklepajo v zibajočem ritmu polni pritajene toplote, kot temno rdeče vino v krvi.
Nato se zgodi, da kaka deklica skoči iz kroga in se ziblje plešoč in gibajoč se v bokih. Ni ji treba dolgo čakati in izbrani se ziblje pred njo in riše z ritmičnim skakanjem in udarci s peto ob zemljo ali nekim načinom kazaškega plesa skrivnostne kroge okrog oboževanke. Spremljajoča glasba kitare zveni v akordih, onadva se približujeta in zopet oddaljujeta, ona beži in on jo zasleduje in jo ujame, — stara igra ljubezni v plesu, mali krog zopet se ponavljajočih simboličnih slik pridobivanja in udajanja, zopet znova se pleše, dokler nista prva utrujena in ne skoči drug par na travnik.
In vojaki, ki pridejo iz težkih bojev iz fronte in tukaj v miru leže, radi to gledajo.
Večkrat se loči deklica od plesa in se jim
priprosto, z vročimi lici, približa; v prijetni nemški mešanici prosi nemške vojake, da tudi oni nekaj zapojo.
Nato se razlega tukaj, nežna in oblik-polna marsikatera stara nemška pesem preko temnih senc širokih akacij iz hrapavih grl vojakov, ki vkljub streljanju niso še pozabili peti. In vsi ti tuji ljudje — mladi in stari — tiho poslušajo nemške napeve, ki jih občutijo kot neizrekljivo lepe. Stot-nija vojakov pa poje na vse zadnje le samo zase in vedno postane ura domovine pod daljnjim tujim nebom.
Noč postaja mrzla in osvežujoča. Daleč tam na nebu se tepe svetilna krogla s temo. Tam je fronti, ki nikdar ne miruje. Glasovni vrvež tovarišev se razprši, ko iščejo svojega bivališča. Veselo zvene še nemške pesmi v ušesih in so tuje, skoro eksotične ritme izpodrinile.
»Bratje, lahko noč ...«
Bojevniki ali razbojniki ?
M. Ali živi človek od zraka in brezdelja? Ne. Cesto resno govorjeno: Vi jeste, da živite, Vi delate, da se preživljate, da si z delom in trudom pod okriljem velikonem-škega Reicha ustvarite kot lojalni državljani Vašo in Vaših otrok bodočnost.
Kaj delajo pravzaprav bandlti?
Zbeže Iz svojih delavnic v gozdove, da se tam potepajo kot cigani. So delomržna drhal, ki krade Bogu dan. Vsak dan hočejo jesti, toda nič delati. Pregovor pa je: »Kdor ne dela, naj ne je.« Kaj delajo torej banditi? Kradejo Vam, delavnim in pridnim ljudem, kruh, napadajo ponoči Vaše vasi, kradejo Vam kmetom, živino, mast, itd. Napadajo trafikante in male trgovce, jim kradejo tobačne izdelke in živila in s tem uničujejo njih prehrano. Ogrožajo žene, ki so brez orožja, streljajo njihove može in sinove. Strežejo vsakemu dostojnemu človeku, ki hoče z veseljem in v miru za svojim delom, po življenju. Ta sramotna dejanja, surovosti in zločine imenujejo ti obcestni razbojniki osvobodilni boj.
Ali je bratomorstvo osvobodilni boj?
Gotovo, da ne. Pod motivom »osvobodilni boj« se ne skriva nič drugega kot namera, da uvedejo nad deželo, ki hoče v miru in redu živeti, ki se je podala pod zaščito Reicha, in nad dostojnimi, delavoljnimi ljudmi bolj. ševiško samovlado. Vsi za obnovo in podvig pripravljeni in lojalni Ober-krainerji, možje in žene z otroci vred, naj bodo izročeni boljševiškemu terorju, da lahko ničvredneži poljubno vladajo.
Ničvrednež pozna samo eno: voljo do uničevanja, ki nima izraza, najbolj navadna poželenja, neprikrito podlost.
V vsaJkem boljševiškem banditu se kaže tak ničvrednež. Na skrivaj pridejo k Vam kot tatovi ponoči in javno kot obrekljivci in morilci. Zakaj? Ker sovražijo delo dobrih. Ničvrednež ne pozna nikdar miru in reda. Potrebuje nered, zmešnjavo. Da Vas zbegajo, Vas nalažejo ti boljše viški ničvredneži. Lažejo Vam o skorajšnji zmagi nad nemškim Reichom. Lažejo Vam: »Moči Hitlerja pešajo, naše rastejo.«
Vse, kar Vam ti hlapci boljševizma rečejo, je neumnost In norost. Vidijo, da njihove moči vedno bolj ginevajo, čutijo dnevno po moči Reicha, da so preganjani in podeni. Čutijo, da se dobromisleči del naroda v Oberkrainu z zaničevanjem obrača od njih stran. Zato poskušajo Vas, Oberkrainerji zmešati z lažjo, prisiliti Vas z nasiljem k poslušnosti. To nasilje bo zlomljeno.
Moč in sila Nemčije je močnejša kot kdajkoli prej. Nemčija zmaguje na vseh frontah. Zmaga Nemčije je Vaša in Vaših otrok bodo č n o s t. Vaše orožje v tem boju je: odkritosrčno in nedvoumno priznanje
k Reichu.
99
Stran od bratomorllcev!"
Nemško sodobno slovstvo
Vsega skopaj potopljenih 13 križarK
Tokio, 18. avgusta. V končnem poročilu sporoča cesarski glavni stan o pomorskih bitkah pri Salomonskih otokih, da so, v ko« likor se je moglo doslej ugotoviti, japonske pomorske bojne sile, potopile, vsega skupaj 13 britanskih in amerikanskih križar k, 9 rušilcev, 3 podmorni« ce in 10 prevoznih ladij in povrh težko poškodovale 1 križarko, 3 rušilce in 1 prevozno ladjo.
Poročilo nadalje ugotavlja, da so japon« ske zgube lahke. Poškodovani sta bili dva križarki, ki pa sta še sposobni za boj, in zgubljenih je 21 letal, ki so se z največjo hrabrostjo zagnala naravnost na svoj cilj.
Japonci so zavzeli nadaljnje otoke
Tokio, 18. avgusta. Tokio javlja, da je bila izvršena zasedba otokov Kei, Aroe in. Tenimber v Alfurenskem morju. Po zgubi nizozemskih glavnih otokov so nizozemske vojaške oblasti, ki so zbežale v Avstralijo, poslale manjše edinice na te otoke, kjer so zasedle važne točke. Na vseh treh otokih so se nahajale radiooddajne postaje, ki so vzpostavljale zvezo z Avstralijo. Pomorska letala so podpirala operacije na kopnem, ki so se izvršile skoraj brez ovir.
svetu
Kirurgi že v predzgodovinski dobi
Pogled v zgodovino vojne kirurgije nam pokaže, da so že pred 2500 leti znali stro-kovnjašfko zdraviti poškodbe lobanje. Iz predzgodovinskih najdb kosti izhaja, da so že takrat zdravili polovico vseh kostolomov in da so tudi že uporabljali oblazinjeno deščico za uravnavo zlomljenih udov. Vojaki starih Rimljanov so že poznali vojaške zdravnike in lazarete, v katerih je bilo zdravljenje na čudovito visoki stopnji. Cesar August je dal za svoje legionarje napraviti celo okrevališča kakršna so vpeljana šele v najnovejši dobi. Tudi je antika že imela nekaj pojma o aseptičnem zdravljenju ran, znanje, ki se je pozneje v srednjem veku zgubilo.
Odkod ime lazaret?
Beseda lazaret izhaja iz italijanske »lazaretto« in so jo šele pozno po njenem postanku začeli uporabljati za »vojaško bolnišnico«. V 15. stoletju so imenovale Benetke svojo bolnišnico za gobavce po Lazarju, ki ga omenja Lukov evangelij, ki je bil v srednjem veku zaščitnik gobavcev in velja še danes za zaščitnika bolnikov. Ko je bolnišnica za gobavce propadla, je mesto sezidalo novo v bližini cerkve »Marija di Nazareth«, ki je dobila isto ime. Zaradi združenja obeh besedi, Lazar in Nazaret, se je potem skovala beseda lazaret, ki jo poznamo od leta 1554.
Najmanjše živo bitje na svetu Milijonski del milimetra je mera, ki je gotovo zelo majhna. Milijonski del milimetra je velikost najmanjših živih bitij na svetu. Tudi z najmočnejšim drobnogledom jih ne moremo več opaziti, pa vendar so. Ta mi-kroskopična nevidna živa bitja merimo po milikronih. Milikron je tisoči del mikrona ali en milijonski del milimetra. Da si predstavljamo neizmerno majhno mero teh organizmov, zadostuje dejstvo, da bacili je-tike merijo 1000 do 3000 milikronov, najmanjša živa bitja pa največ do 30 milikronov.
Založništvo Wilhelm Goldmann v Leipzigu si je pridobilo veliko zasluge za izdajo dragocenih aktuelnih slovstvenih del. Od- pisateljev z imeni kakor Zischka, Pahl, M811er, Tichy, Paul Schmitz-Kairo in drugih, so spisane knjige, ki daleč presegajo vsakdanje slovstvo. Znano založniško delo je serija knjig »Weltgeschehen« (Svetovna dogajanja), ki jo izdaja dr. Gerhard Herrmann. Ravno za Oberkrain zanimiva novost te serije je knjiga »Die Kroaten und ihre Geschichte« (Hrvati in njihova zgodovina), ki jo je spisal Walter SchneefuJB. Z razsu-lom jugoslovanske države je tudi za Hrvate odbila ura osvoboditve od srbskega varu-štva, da so mogli pod vodstvom sedanjega Poglavnika Ante Paveliča ustanoviti lastno državo. Hrvati so že v 9. stoletju ustanovili svojo lastno neodvisno državo, ki je pa prenehala okrog 1100. po osebni zvezi z Ogrsko, da se je mogla držati še med Bizancom, Benetkami in Arabci. Ta zveza x Ogrsko je obstojala do zloma habsburške monarhije leta 1918. Za bralce Oberkraina bo ta knjiga posebno zanimiva (Walter BchneefuB — »Die Kroaten und ihre Ge-jfiUshtfit 112 fitcani. vezana KM, 2.30.}
V isti seriji je izšla knjiga »Metali aus Lehm« (Kovina iz ilovice), ki jo je spisal Blittner-Feez. Ta knjiga daje zanimiv pregled o razvoju kovine, ki spada danes k najvažnejšim proizvodom moderne industrije in ki je ravno v vojni posebnega obrambnogospodarskega pomena. Možje kot Humphri, Davy, Friedrich Wohler, Claire Devilles in Bunsen, so si poleg drugih stekli neminljive zasluge. Ta knjiga je po svoji znanstveni eksaktnosti spisana za vsakega razumljivo. (Biittner-Feez: »Metali aus Lehm«, 93 str., cena vezana RM. 2.—.)
O veliki cesarici Maria Theresia, ki je bila ena izmed najodličnejših žen habsburške hiše in kot nasprotnica pruskega kralja Friedricha Velikega, ena izmed najznamenitejših prikazni evropskih dinastij, kroži veliko število anekdot. Založništvo Frundsberg, Berlin je izdalo zbirko anekdot, ki jo je poskrbel Egon Caesar Conte Corti. V njej sledimo cesarici na njeni življenjski poti od rojstva do smrti, spoznavamo ceniti njen značaj in občudovati njeno državniško preudarnost. Mikavnost tega zvezka, ki je mal dragocenost, še poročajo številna od ftags* Bfeaavja nl^
šega iz Wiena fino izdelane vinjete, inicial-ke in kartuše. (Egon Caesar Conte Corti: »Die Kaiserin«, vezana 134 strani.)
Bralcem v Oberkrainu bo posebno dobrodošla knjiga, ki jo je izdalo založništvo Gerhard Stalling, Oldenburg O. Dr. Rolf Bathe in Erich Glodscheystav prav pregledni kroniki popisala boj za Balkan. Da podasta čitatelju obsežno sliko tako predzgodovine, kakor poteka balkanskega vojnega pohoda, dajeta pregled o jugovzhodni Evropi in pročata v posebnem večjem poglavju o južnovzhodni Evropi v prvih iy2 letih vojne. Na podlagi Fiihrerjevih oklicev, dnevnih povelj in na podlagi poročil oborožene sile se bralcu še enkrat pokliče v spomin vojni pohod na Balkanu. Številne slike dopolnjujejo to zanimivo doku-mentarično delo. Citatelj iz Oberkraina bo že zaradi tega posegel po tej knjigi, ker mu poroča o urah njegove usode, ki so bile odločilne za bodočnst tega starega naseljenega ozemlja. (Bathe-Glodschey: »Kampf um den Balkan« 316 strani, vezana RM 4.80.)
Tudi v založništvu Gerhard Stalling Oldenburg-O, je izšla knjiga »Narvik im Bild« od Gerda Bdttgerja. Narvik po-menja eden izmed najponosnejših uspehov nemške oborožene sile. Te zmage pod »nar-
Kiakim junakom« Generalom Dietlona so m
odlično udeležili polki iz Karntna. Zato se ni čuditi, da so to knjigo, kmalu potem ko jc izšla, ravno v Karntnu najrajše brali in da bo tudi v Oberkrainu našla številne či-tatelje. Kriegsberichter Gerd Bottger se je udeležil boja za Narvik od smelega izkrcanja do končne zmage nemškega orožja. Bil je edini poročevalec s slikami, ki se je udeležil te junaške borbe. Besedilo in slike se ujemajo drugo z drugim, tako da dobimo z živo podobo resnici odgovarjajoče poročilo o Narviku. Narviške borce spremljajo preko morja, najdemo jih v mestu Narviku, vidimo boje in čitamo o bojih za" rudniško železnico, ki so jo ogorčeno branili, vidi« mo tovariše od vojne mornarice, ki jih je vodil kommodore Bonte, ki so do zadnje granate zapirali dohod do pristanišča in potem zdržali v zvestem sobojevništvu z gorskimi lovci. Najdemo slike o odskoku lov« cev padalcev, ki so dospeli za ojačenje. Hrabre narviške borce spremljamo tudi na potu v domovino, ki jih radostno pozdravlja. (Gerd Bottger: »Narvik im Bild, Deutschlands Kampf unter der Mitter-nachtsonne,« 251 strani, cena vezani knjigi RM 5.80, broširani RM 4.80.)
iL	Eriedrjcii Horatmao^J
Interview mit John tlswortfk
,WIE DENKEN SIE OBER DEN KRIEG?'
EIN MANN VON DER »CARLTON"
„Krleg?" wiederholt der lange blonde Steuermann, zleht die llnke Schulter hoch und schaut uns beide eine Weilc fragend an. Seine hellen Augen haben etwas Kindliches, wenn er lachelt.
Nun sitzen wir doch schon eine Stunde zu dritt keisammen, und er hat uns blsher alles, was wir wissen wollten, offen und frelmfitig erzahlt, dabei blo8 ein wenig fiber unsere Neugierde gelacheh, die ihm vollig unverstandlich war. Wig diese Deutschen alles wissen wolltenl DaB er John Elsworth sel, am 23. Februar 1905 In einer kleinen Stadt in Nord-Daiota (USA) geboren, wie er Seemann wurde und zur Handelsmarine kam, wie er, ohne den Bestim-inungshafen zu erfahren, auf der ,,Carlton" an-heuerte, die nun mit ihres dreiBIg schweren Panzern ,.General Graat", mit den 200 Tonnen Explosivstoff und mit Tausenden von Maschinenpistolen absoff, so plotzlich, als hatten die Deutschen „ihm einfacfr den Boden unter den FiiBen weggezogen", das verstand er alles. Aber was sie mit dleser unniitzen Frage vom Krieg wollten? Was ging das ihn an? Hatte er vielleicht diesen Krieg gemacht?
Aber mein Freund Eridi wollte, wie tamer, dem Mann auf den Grund sehen und unbedingt erfahren, was ihn und j eden Amerikaner von Durchschnitt — denn solche wie diesen John Elsworth gab es sleher-lich Hunderttausende und Millionen — bewegt, um in den Krieg zu Ziehen, welche Gedanken und Ideen ihn beschaftigen, wie er sich den weiteren Ablauf und das Ende des Krieges vorstellt und vieles noch. So versucht er es noch einmal, kaut seln gutes Schulenglisch zi» dem schlechtesten Amerikanlsch zu-
JFeuer ohne Warming"
Der Blutterror in Indien wutet weiter
Stockholm, 18. August. Die Unterdriickungs-mafinahmen der Briten gegen die indische Frei-heitsbewegung haben eine weitere Verscharfung erfahren. Aus einem Reuterbericht ergibt sich, dafi die britischen Hascher nunmehr ermachtigt worden sind, das Feuer auf die fur die Freiheit ihres Heimatlandes demonstrierenden Massen ohne vorherige Warnung zu eroffnen. Die Er-eignisse der letzten Tage haben zwar, wie die standig steigende Zahl der Toten und Verwundeten zeigt, den Beweis erbracht, dafi es einer solchen Anordnung gar nicht mehr bedurfte. Es ist aber doch bezeichnend, dafi London nicht umhin kann, der Weltoffentlichkeit von dleser Tatsache Kenntnis zu geben.
In Neu-Delhi haben indische Freiheits-kampfer verschiedene Transporte dort stationier-ter USA-Truppen angegriffen. Im Bombay 1st es zu blutigen Zusammenstofien zwischen in-dischen Nationalisten und britischen Truppen gekommen.
Aus Schonan wird gemeldet, dafi in Kal-kutta ein britischer Offizier in einem Hotel ermordet wurde. Der Besitzer des Hotels wurde verhaftet. Im Hafen von Bombay griff die indische Mannschaft eines britischen Dampfers die britischen Schiffsoffiziere an. Der Erste und Zweite Offizier wurden getotet. Der Kapitan entging nur dadurch dem gleichen Schick-sal, dafi er sich zur Zeit nicht an Bord befand. Nach weiteren Nachrichten hat die A u f s t a n d s-bewegung der indischen Bevoikerung nunmehr auch auf die O s t k U s t e iibergegrif-f en.
Moskau lilrditet neue Gefahrcn
Besorgnlsse fiber die Entwicklung Im Don-Bogen
hi. Bern, 18. August. Im Laufe der letzten 24 Stun-den ist der Ton der Moskauer Berichte »ur Lage wieder auffallig pessimistisch und alarmierend ge-worden. Wahrend die Meldungen liber die blyig zuriickgewiesenen sowjetischen Entlastungsversuche bel Woronesch und Rshew am Sonntag gan* In den Hlntergrund treten, wird mehr oder wenlger offen-herxlg sugegeben, dafi der vom OKW gemeldete deutsehe Durchbruch in der Nordostschleife de« gro-fien Don-Bogens vom sowjftlschen Hauptquartier in Moskau mit allerstarkster Beunrubigunf verfolgt wird. Verschiedene der britischen und amerikanischen Korrespondenten deuten an, dafi Moskau neue schwere Gefahren in diesem Kampfabschnltt be-fiirchtet. In den Frontberichten wird bestStigt. dafi deutsehe Panzer- und Infanterle-Divlsionen auf der gesamten Frontllnle Im Inneren Don-Bogen i m An-griff steben. Die Deutschen hatten sehr bedeu-tende Verstarkungen an schwerer Artlllerle und Stukas erhalten. Die bedrohlldie Lage twinge Moskau sogar dazu. elnzelne Angaben des OKW Wort filr Wort zn bestatlgen. So wird eingeraumt, dafi nordwestlidt von Kalatsch eine deutsehe Armee zum Don vorgeruckt sel.
Zusammenfassend sdirelbt der Exchange-Kor-respondent: „Dle Gesamtlage lat krltlach geworden, nachdem drel deutsehe Panzerspltzen den Don er-reicht baben." Aus dem gleichen Abschnitt wird gemeldet. daB die sowtetlschen Llnlcn an eine- Stelle In Gefahr geraten seien. von rtlckwjrr« umfafit zu werden. ..Marschall Timoschenko mufite hler seine Streltkrafte zuriicknebm«n und Verstarkungen eln-setzen". so helBt es wSrtlldi. Die slch hier anbah-nende Entwicklung wird Im Oberkommando Moskaus als sehr ernst angesehen. Audi von der Kaukasus-Front werden neue deutsdis Erfolge elngeatanden. Der United-PreB-Korrespondent berichtet. daB es den Deutschen gelungen sel die Sowjeti an verschledenen Sektoren dleser Front welter lurtickzuwerfen Im fiblichen Moskauer Stll wird dann erklirt, es seien sehr heftige Kampfe Im Gange ..die sich bald fflr die deutschen Angreifer. bald filr die sowjetischen y»rt«ldlger fflnatlg entwidkeln",
recht, zn dem er fahig 1st, und klopft dem Matrosen
freundschaftlich auf die Schuhtr: „HaIIo. mein Junge, versteh mich wohll Ich meine den Krieg. was du davon haltst, so fOr dich und ta allgemelnen, ja? Was dlr der Krieg bedeutet?!"
„Der Krieg? 600 Dollar!" sagt John Elsworth bestimmt, und sein Gesicht heltert sich auf. Er ist sichtlich erleichtert, dafi er uns nun auch diese Frage beantwortet hat.
Mein Freund Mid« fiberrascht auf. Dieser John Elsworth sieht doch wahrbaftig nicht nach einem Menschen aus, der nur um des Geldes willen lebte. Wenn er uns so, wie «r 1st, mit seinem blonden, widerspenstigen Haarschopf, der 'hm nie unter der flachen blauen Miitze bleiben wollte, mit dem fri-scheu, aufgeweckten Blick, auf einer Strafie in Hamburg begegnet ware — es brauchte gar nicht In Hamburg zu seln, irgendwo in einer deutschen Stadt —, so hatten wir gedacht: ein rechter Kerll Einer, der weiB, wozu er da ist, der die Welt herzhaft anfafit und was Tiichtiges schaffen kann I
Ein Mensch, der so aussieht, fiberlegt mein Freund Eridi, muB doch von dem, was heute die ganze Erde bewegt, gepackt sein, er muB dodi wissen, was sidi in dieser Zeit entscheidet, und daB die Welt jetzt fur Jahrhunderte neu geformt wird. Er kann alles, was geschieht, doch nicht blofi als eine Rechnung betrachten und den Krieg sozusagen In Dollars um-wechseln.
Doch, er kann esl Denn als er splirt, wie wenig mein Freund mit dieser Antwort zufricden 1st, er-klart er uns nodi einmal umstandllch und genau.
wie das mit dem Krieg bei Ihm ware: „Wenn Ich bel der Navy eintrete, was ich gar nicht will, aber wenn einer von uns zu lange keine Heuer annimmt, dann holen sie ihn einfach nachts aus dem Bett — die Navy hat schon vlele geholtl Nehmen wir also an, Ich wfirde bei der Navy elntreten. Gut, da ver-diene ich also 20 Dollar im Monat. Das ist nicht schledit bezahlt. Aber was sind schon 20 Dollar gegen meine 600? Wenn ich im Konvoi fahre. ver-dlene Ich 600 Dollar, verstehen Sie? Ein schones Geld, nicht wahr? Und das Risiko? Das blelbt iiber-all glelch, die See 1st heute nlrgends mehr sicher."
Das 1st vernunftlg gesprochen. Auch mein Freund Eridi muB das zugeben, John Elsworth ist kein Aben-teurer, der sich ohne Oberlegung In eine Gefahr stfirzen wfirde. Er hat alles genau bedacht. Auch wenn Ihm der Bestimmungshaten nicht genannt wurde, wuBte er dodi, dafi man Panzer, Sprengstoff und Maschinenpistolen nidit zum reinen Vergnfigen spazierenfahrt. Er' ware ja lieber, wie er uns ver-sichert, in den Pazifik gefahren; aber Krieg 1st fiber-all, und dagegen gibt es ja schllefilidi die Verslche-rung, meint er. Und damit sind wir nun eigentlich beim Kern angelangt, bel dem, was filr John Elsworth das Wesen des Krieges ausmacht- die Ver-sicherung. ..Bedenken Sie", sagt er und rechnet wieder, „5000 Dollar ist die Versicherung fur meine Angehorigen! Ein bequemes Leben fur diese. wenn Ich nicht wlederkomme. Kann ich mehr fur sie tun? Die Versicherung wird wohl nnr elnen Teil der Summe ausbezahlen, da mich die Deutschen ja wieder aus der See herausgeflscht haben, oder nicht? Wie denken Sie dariiber?"
105.000 Brt versenki
Das Gesamt-Donbedien fest In der Band der dentsdien und verbfindeten Truppen
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 17- AuK- Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Siidlich des unteren Kuban und im Nordwestteil des Kaukasusgebirges dringen unsere Truppen in erfolgreichem Angriff weiter vor. An der Schwarzmeer-kiiste wurden bei Luftangriffen drei Kiisten-fahrzeuge versenkt und ein groBeres Trans-portschiff schwer beschadigt.
In der Nordostschleife des groBen Don-bogens wurde der Feind vernichtend ge-schlagen und der FluB iiberall errejeht. Die Sauberung des Gebirges von Versprengten ist noch im Gange. Damit ist das g e s a m t e Donbecken fest in der Hand der deutschen und verbiindeten Truppen. Eisenbahnanlagen und Nachschubver-kehr im riickwartigen Gebiet des Feindes waren erneut das Ziel deutscher Kampf- und* Sturzkampfflieger.
Ostwarts Wjumi und bei R s h e w stehen Truppen aller Waffen in anhaltenden schweren Abwehrkampfen. Auch gestern scheiterten zahlreiche Angriffe des Feindes, der im Ge-genangriff an verschiedenen Stellen zuruck-geworfen wurde.
Im Nordabschnitt der Front wurden an mehreren Stellen feindliche Angriffe abge-
wiesen und Bereitstellungen im zusammen-gefafiten Feuer zerschlagen.
In Nordafrika schossen deutsehe Jager in Luftkampfen 14 britische Flugzeuge ohne eigene Verluste ab.
An der Kanalkiiste bekampfte schwerste Artillerie des Heeres militarische Ziele im Raum von Dover.
Bei vereinzelten Tages- und Nachteinflugen fiber West- und Norddeutschland und fiber den besetzten Westgebieten wurden vier britische Flugzeuge abgeschossen.
Deutsche Kampfflugzeuge belegten in der vergangenen Naclit kriegswichtige Anlagen Mittel- und Ostenglands mit Spreng- und Brandbomben.
Wie durch Sondermeldung bekanntge-ben, versenkten deutsehe Unterseeboote im Nordmeer, in den KUstengewSssern Nord- und Mittelamerikaa, weatlich Afrikas undimfreien Atlantik aus gesicherten Geleitzugen und einzeln fahrend 19 Schiffe mit zusammen 105.77« Brt und iwei Transportsegler. Drei weitere Schiffe wurden durch Torpedotreffer •chwer beschadigt. Ihr Sinken konnte wegen der sofort einsetzenden starken Abwehr nicht beobachtet werden.
TodesbataHoM gegen Britenterror
Der Fanatismus der Inder - SdiSrfste Befehle an die britisdien Offizlere
tc. Sdianghal, 18. August. Die brltlsch-indlsche Regierung hat nach Meldungen aus Neu-Dehli am Sonntag neue Befehle herausgegeben, deren Scharfe die Schwere der Kampfe in Indien kennzeichnet. Die britischen Offlziere in Indien vom Hauptmann auf-warts sind nach dieser Verordnung ermachtigt worden, alle ihnen .geelgnet erschelnenden MaBnahmen zu ergreifen. „auch solche, die den Tod verursadien konnen", um brltlsches Elgentum vor den Aufstandl-schen zu schutzen. Die gleiche VollmadH 1st auch den In Indien stationlerten Offizleren der USA-Truppen erteilt worden, die damit sum Kampf gegen die indische Bevoikerung herangezogen werden.
Die Verordnung des englischen Vlzekonlgs von Indien, dafi Polizel ond Mllitar nur mehr mit Prfigel-und Todesstrafe gegen die Indischen FreiheltskSmpfer arbelten sollen, hat die EmpSrung des lndladien Vol-kes zum Fanatismus gestelgert. Die jilngeren Krels« der Intelligent bilden sogenannte Todesbatalllone, die sdiwSren, ohne Riickslcht auf Leben und Opfer den bestlalischen Terror der Briten niederzurlngen. Die sdiwersten Zusammenst6fie, an denen diese Abtellun-
gen betelllgt sind, erelgnen sldi gegenwSrtlg In Sfid-lndien. Die amerlkanlsdie Agentur ..United PreB" berlchtet am Sonntag, daB tn Kalkutta, der grofiten Stadt Indiens mit der grofiten Kriegsindustrie, erneut um-fangreldie Aufruhrakte vorgekommen seien. Die Polizel habe 25 Salven In die Mengc gefeuert. In Nagpur hat die Polizel und das Mllitar auf drel verschiedene Demonstrationen gefeuert, die Barrika-den In den Strafien errichtet hatten. In Madras trieb die britische Polizel mit TrSnengas Studehtenumzfige auselnander. Siimtliche Laden ond Schulen sind ge-schlossen. Rund 1000 Indlsdie FreiheitskSmpfer der Stadf wurden verhaftet. In Dacca wurde das Eden-kolleg von Indischen Studenten In Brand gesteckt. In Bombay wurden die Mttglleder des Stadtrates verhaftet, in Burnl der ehemalige Premlermlnlster von Assamand Pardoloi
Der von Pandit Nehru herausgegebene „India National Herald", der In Lacknan erscheint, und zwei Zeltungen In Indlscher Sprache sind von den frel-heltsllebenden Briten unterdriickt worden.
Insgesamt d Hreuier versenkt
Der Verlauf der Seeschladit bei den Salomon-Inseln - Gewaltlger Japanlsdier Sleg
Toklo, 18. August, flber die grofie Seeschladit bei den Salomon-Inseln verSffentllcht Dome! elnen Be-richt, in dem es helBt:
Die Kampfhandlungen, die zui Vernlchtung der anglo-amerlkanlschen Flotte in den australlschen Ge-wiissern ffihrten. nahmen mit dem Erschelnen der komblnlerten anglo-amerlkanlsdien Flotte, die von vlelen Transportern begleltet wnrde, am 7. August lhren Anfang. Die feindliche Flotte naherte sich den Salomon-Instln im dichten Nebel und begann auf einer der Inseln mit Landungsoperationen. Japa-nlsche AufklSruugsflugzeuge, die die feindliche Lan-dung bemerkten, benadirichtigteu sofort lhren Stfiu-punkt, worauf ein Gesdiwader japanladier JMger «-schlen. um die feindllchen Flugzeuge in heftlgen Luftkiimpfen zu stellen. Wahrend dieser Kampfe wurden 49 feindliche JSger und 9 Bomber abge-»ctosaen. Gleldueltlg gelang M japanlsche« Kritg«-
flugzeugen, elnen feindllchen ZeratSrer ta versenken und elnen anderen schwer su beschadlgen. Der Felnd wurde schon n Beginn der Kampfe In Verwlrrung ggbradit.
Am darauffolgenden Morgeu naherten sich japa-nische Torpedoflugzeuge der feindllchen Flotte und fllbrten elnen heftlgen Angriff durch. der die Ver-senkung des Flaggsdilffes der amtrikanlschen Flotte, eines Kreusers vom W I di 11 a - Typ. und elnes britisdien Kreuzers zur Folge hatte. Wahrend dleser Kampfhandlungen wurde ein welterer Kreuzer der A-KIasse schwer besdiKdlgt and zwel Kreuzer der B-KUis* sovi« swel ZerstSrer versenkt In der ZwI-schenzelt (riff ein Sondergesdiwadet japanlscher Torpedoflugzeuge di* feindllchen Transporter an, von denen elnlge versenkt wurden.
Im Laufe der Nadit beganncn japanlsche Marine-
Nidit mehr unersdiBpflldi
I	Mr. Stettinius, Roosevelts Beauftragter far I	die Durchfiihrung des Yacht- und Leihge-I	setzes, der sich einige Wochen long zu lie's	sprechungen in London aitfgehalten hatte, i	ist wieder in den USA angekommen. In eintr i	Pfesseerkldrung wies er daraufhin, dap I	GrofSbritannien seine Anspriiche auf USA-i	Materialhilfe nunmehr auf ein Minimum be-=	schrdnke. Femer legte er Wert dar auf, zu E	erkl&ren, da/3 England den Amerikanern Ge-i	genleistungen im Rahmen des Pacht- und i	Leihprogramms zuteil werden lasse, da es 1	den USA Kriegsmaterial, Unterbringung und I	Transportmittel fur das zahlreiche, auf eng-=	lischem Boden befindliche amerikanische Per-|	sonal und die nOtigen Anlagen filr die =	Reparatur- und lnstandsetzungsarbeiten zur E	Verfiigung stellen wexde. Diese Erkltirung E	ist unmittelbar von New York aus an die i	Tassagentur in Moskau zur Weiterverbrei-H	tung filr die sowjetische Presse gegeben Š	worden. Es ist offensichtlich, dafi damit der Š	sehr bestimmte politische Z week verfolgt E	wird, im Rahmen der Moskauer Verhandlun-=	gen publizistisch darauf hinzuweisen. dafi die E	Sowjetunion nunmehr den Vorrang besitze I	und von ihren AUiierten entsprechend be-=	handelt werde.
E	Auch in England hat man inzwischen er-
1	kannt, wie gefdhrlich sich das sowjetische
I	Produktionsdefizit auswirkt. Fast ein Jahr
I	lang haben die Briten die russischen Re-
I	serven an Menschen und Material als un-
E	erschopflich hingestellt. Plotzlich ist abge-
=	brernst worden, und man beurteilt die den
i	Sow jets heute noch verbleibende Produktions-
i	kapazitat recht skeptisch. So sieht beispiels-
i	weise das Londoner Blatt „The Journal
=	nach den letzten Verlusten im Suden keiner~
1	lei Chance dafur, dafi die sowjetische Pro-
I	duktion in den nUchsten Monaten wesentlich
i	gesteigert werden konne, und sagt wortlich:
E	„Das heifit, da& die Sowjets weiter mit einer
=	Produktionsiiberlegenheit des Gegners rech-
I	nen miissen und dafi daher bedenkenloser
I	Einsatz die Gefahr einer ErschGpfung ein-
=	schliefit." Ahnliche T One sind auch in dem
Ž	Geheimbefehl Stalins atigeschlagen worden,
E	den unsere Panzertruppen im Osten erbeutet
Š	haben. Es ist nunmehr offensichtlich gewor-
I	den, dafi die dringliche sowjetische Demar-
|	che im Weifien Haus und in Downing Street,
1	die zu weiteren Verhandlungen gefilhrt hat,
I	mit der sensationellen Meldung des „Wall-
|	Street-Journal" in Verbindung steht, wonach
I	die Lieferungen an die Sowjetunion ins
=	Stocken geraten seien, und zwar aus drei
=	Griinden: Erstens erfordert die Ausrilstung
1	der neu entstehenden amerikanischen Armee
E	einen betrdchtlichen Teil der laufenden Pro-
1	duktion, zweitens haben die Schiffsverluste
I	eine bedrohliche Tonnageknappheit verur-
|	sacht, und drittens haben die Ereignisse an
1	der Afrikafront die AUiierten veranlafit, be-
i	stlmmtes Kriegsmaterial, das schon itn Irak
I	unterwegs nach der Sowjetunion war, rum
I	Suezkanal umzuleiten.. Hinzu kommt ein
I	viertes, nttmlich die von dem amerikanischen
I	Blatt nicht erwithnte neue, vermutlich als
1	unumgdnglich angesehene Aktionsplanung
I	filr den Pazifik, die aus den Vorgangen im
i	Raume der Salomon-Inseln zu erkennen ist,
i	und auf alle Ftille eine betrSchtliche MateriaU
I	abzweigtwg mit s'rh bringen dUrfte. Moskau
=	wird daher welter warten miissen. Und auch
I	die Erkldrung des Mr. Stettinius wird ihm
=	wenig hclfen. M.
^iliiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiuiiiiniiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiin
und U-Booten elnen kiihnen Nachtangrlff gegen die berelts schwer angeschlagene feindliche Flotte. Wiih-rend dieser Kampfhandlungen wurde das zweite feindliche Flaggschiff, ein amerikanlscher Kreuzer vom Typ Astoria, versenkt. wahrend auch sechs britische Kreuzer der A-KIasse auf den Meeresgrund gesandt wurden. AuBerdem wnrden ein USA-Kreuzer der B-Klasse vom Typ O m a I g a oowle sech.i Zer-storer versenkt, wahrend zwei Zerstorer schwer beschadigt wurden.
Am dritten Tag der Schlacht |agten japanlsche Torpedoflugzeuge die Oberbleibsel der fliehenden feindllchen Flotte und versenkten elnen britischen Kreuzer der A ch 111 e s - Klasse, der auf Sidney zu dampfte.
Nacb der Vernlchtung der feindllchen Flotte ver-blleb nur noch daB feindliche I andungskorps auf
einer der Salomon-Inseln, doch 1st dieses vollstSndig abgeschnitten und hilflos, da weder Transporter noch Kriegsschlffe zur Verfiigung stehen.
In dem AbschluBbericht de- Kalserllchen Haupt-quartiers wird gesngt, daB die (aparischen Marlne-streltkrafte. sowelt bis let« featgeatellt werden konnte, ta ganzen 13 bri'lsche und amerikanische Kreuzer, 9 ZerstBrer, 3 Unterseeboote und 10 Transporter versenkt und auBerdcm 1 Kreuzer. 3 ZerstSrer und 1 Transporter sdiwer besdiS^lgt haben.
Der Berlcht stellt ferner fest, daB die japanlschen Verluste als leldit zu bezeichnen sind. Zwel Kreuzer. die jedoch noch kampffahig sind, erhlelten Schaden und 21 Flugzeuge. die sich mit groBer Tapferkelt dlrekt auf Ihre Ziele gestfirzt batten, glngoo ver-loren.
elshelten la vollster Zusatnmtnarbelt mit Luftwaff« strcucu.
Der Sekretar Gandhis ermordet
Stockholm, 18. August. In einer ergiinzenden Meldung aus Bombay brlngt es das engllsche Nadirich-tenbfiro fertlg, zum Tode des Sekretilra Gandhi* D e s a I zu erklaren. er sel „a u Herzschwache g e s t o r b e n", nachdem er 20 Minuten vorher ..plStzliche SchwIndelanfiUle" gehabt habe.. Desal 1st ein jfingerer kerngesunder Mann gewesen, der vor allem als reehte Hand Gandbls und als Orgsnlsetor hervorgetreten 1st ond daher den Briten Im Wegi stand. Darum haben Schergen Churchill« Dcsal narh bewahrtem Muster ermordet und die ..Herr.schwSche" jetzt erfunden, um der Welt Sand in di« Augeii u
Aus dem Kreise Hrainburg
' Krainburg. (Kaznovana navijalka »en.) Te dni je prišla pred Preisuberwa-chungisstelle (urad za nadzorovanje cen) žena, ki je prodajala gobe daleko nad dopustnimi ce-najml. Dobila je zasluženo kazen. Naj bo to »varilo vsem ženam na kmetih. Navedeni urad rad vsakikrat daje pojasnila o vsakokratnih cenah. Tudi kupec zapade kazni, ajko plača previsoke cene.
St. Velt a. d. Save. (Izvaškekronike.) Ortsgruppenleiter Pg. FriedrLch L i x 1 je pred kratkim imel s svojimi političnimi sotrudniki apel, pri katerem je razložil tudi na novo uvedene državne predpise o priglasitvi. Kreis-Bchulungsleiter Pg. L i 11 i n g je y razgovoru pojasnil, da morajo lepaki ostati nabiti najmanj osem dni in da ni dopustno prelepiti jih k na novo izdanimi lepaki ali drugimi objavami. Ortsgruppenleiter Pg. Friedrich Lixl, ki eblra okrog sebe doraščajočo mladino, je ustanovil idealno športno igrišče, na katerem se bo mladina Ortsgruppe St. Veit ukvarjala v svojem prostem času, si krepila zdravje ln dobila pouk v nemški kulturi, športno igri-gče, ki leži v bližini St. Veita, je na treh straneh obdano od drevja, na četrti je pa pobočje kakor nalašč za gledalce. — Zelo delavna Frauenschaft NSDAP Ortsgruppe St. Veit a/Save je pod vodstvom gospe Albine Mo-schak nabrala 325 po literskih steklenic soka ln 6 velikih loncev marmelade borovnic jih poslala na Kreisleitung Krainburg v svrho odpreme vojakom.— Kreisleitung Krainburg je dodelilo tukajšnji Ortsgruppl kot sotrudnike tri dijake, ki so popolnoma vešči organizacije NSDAJP. Stopila bo v stike tudi s tukajšnjo mladino.
Kreis Radmansisdorf
Gorlach: (Apel občanov.) Pred kratkim se je vršilo v dvorani KVB skupno zborovanje, katero je vodil Ortsgruppenftihrer Alois Ambroachitsch. Govoril je o nacionalizmu in boljševizmu. Opomnil je tudi, da morajo biti prebivalci v Oberkrainu izraziti ne le v besedah ampak tudi v dejanjih, da morajo torej biti aktivisti ne samo za Ftihrerja ln narod, ampak tudi za svojo lastno domovino. Nastopiti morajo sami proti bratomorilcu v svoji domovini in proti sovražniku Nemčije, ki je tudi njihov lastni sovražnik, namreč proti
boljševizmu, kjerkoli se bo pokazal. Dvorana je bila v polnem številu zasedena. Občani so navdušeni pritrdili temu govoru ln zaključili zborovanje s triktratnim »Sieg-Heil!«
ABllng. (Reichsbahn je kazala kulturne filme.) Te dni je Deutsche Reichsbahn priredila v kinodvorani strankinega doma v ABlingu svojo prvo javno filmsko predstavo za vse uslužbence, katere so se udeležili tudi gostje stranke. Poleg najnovejšega nemškega tedenskega pregleda so prikazali več kulturnih filmov, »Naše ceste bodočnosti«, »Ceste Adolfa Hitlerja«, »Kolesa teko«, »Posten 58«, »Mati Deutsche Reichsbahn«. Kulturni filmi so prinesli izrezke iz mnogostran-skega dela der Deutschen Reichsbahn in njenega uslužbenstva za zmago. Uvodne besede je govoril Dipl. Ing. D u 11 i n g e r. Nato je hvalil Ortsgruppenleiter Dr. Klein velika dela der Deutschen Reichsbahn.
Delo mladinskega oddelka v lilmn
Dogodek za žene ln dekleta iz Radmannsdorfa
2ene in dekleta iz Radmannsdorfa in okoliških Otrsgrupp so bile sklicane k prvi skup-nostni url, da jim pokažejo v filmu delovna področja mladinskega oddelka des Deutschen Frauenwerkcs. Preko 200 žen in deklet se je sešlo. Pred filmsko uro so izvedle dijakinje, ki so na zaposlitvi, z udeleženkami javno petje.
Krelsfrauenschaftsleiterin Gorltschnlg je pojasnila cilj vzgojnega dela v mladinskih oddelkih. Pozvala je žene in dekleta, da pridno in odkrito sodelujejo
Oba filma sta pokazala slike iz tečajev materinske službe, ki so jdh že mlade žene in dekleta obiskovala kot tudi delo v nekem mladinskem žetvenem taborišču. Krelsleiter Dr. Hochsteiner, ki je skupnostni uri prisostvoval, si je dal predstaviti vodlteljice-kandi-datinje.
Nemške pesmi so lepo zaključile skupnostno uro, ki je otvorila delo v Ortsgruppl.
Obrati u Oberkrainu so se obnesli
Slellverlretender Gauleiler je obiskal urade in obrate v Krainburgn
Stellv. Gauleiter T h imel se je v četrtek mudil v mestu Krainburg. Na kolodvoru ga je najprisrčneje pozdravil Kreislpiter Ku ft. Stellv. Gauleiter, ki ga je spremljal Gauschatz-meister S t r u t z, je tekom dneva obiskal službena mesta Kreisleitunge, Krelsamtslei-tuge NSV in DAF Krainburg in povrh tudi mlekarno Krainburg z njenimi najmodernejšimi napravami. Zmogljivost mlekarne, ki se da še povečati, je vzorna. Stellv. Gauleiter je izrekel priznanje in zahvalo BetriebsfUhrerju mlekarne.
Po kratkem opoldanskem odmoru se je vršil pregled večjega obrata v Oberkrainu. V kratki dobi obstoja tega obrata je Betriebs-fiihrer, ki je že leta in leta aktivno udeležen pri pokretu, znal uresničiti socializem v obratu. Na področju vodstva ljudi mu je uspelo, postaviti vsakega nameščenca odgovarjajoče njegovemu delu na najboljše delovno mesto. Zlasti skrbi za naraščaj in za to, da se učenci vzgajajo In izobrazijo za strokovne delavce.
Stellvertretender Gauleiter je na koncu pregledal tovarne ln lahko ugotovil, da je ober-
Daniffe odpadajoče sadje za WHW!
Predelano v marmelado pride prav napravam socialnega skrbstva NSV
Kakor v pretečenih letih, se bo tudi to poletje in v jeseni vršila zbirka odpadajočega sadja kot prostovoljnega daru za WHW, ki jo bodo izvršili Ortsbeauftragter fllr das WHW ob sodelovanju z NS-Frauenschaft ln Hitler-jugend v celem ozemlju Gaua. Pri tem so seveda darovalci naprošeni, da ne dajo za to svrho najslabšega sadja, ker bo tudi s tem darom opravljen dragocen prispevek za zimsko pomoč. Sadje, ki bo darovano WHW, bo, predelano za marmelado, prišlo prav paSlm otrokom v otroških vrtcih ln domovih NSV ter pri nasičenju v šolah.
Darovalce odpadlega sadja opozarjamo, da z udeležbo te akcije niso odvezanl dolžnosti oddaje sadja Gartenbauwirtschaftsverbandu (gospodarski zvezi za vrtnarstvo). Tudi z darilom kmetijstva nima zbirka odpadlega sadja nobene zveze.
Akcija začne takoj ln traja do 15. oktobra. Krajevni in okrožni poverjeniki WHW so odgovorni za hitri prevoz darovanih količin sadja od zbirališč do predelave pri Ortswaltungen
NSV. Poskrbljeno bo zato, da se tudi najmanjša količina sadja ne pokvari. Delo Frauesn-schafte in Hitlerjugenda bo pokazalo, da se bo zbrala zadostna količina, s katero se zagotovi dragocena dodatna prehrana otrok dežele, ki jih oskrbuje NSV.
Tudi zelenjad se bo zbirala.
V okviru akcije sadja bo WHW izvršila tudi zbirko zelenjadi, ki se tudi takoj prične ln ki traja do 30. oktobra. Nabirali bodo kumare, fižol v etročju, užitne buče, peso, zelje, fižol in vrtno korenje. Fižol smejo darovalci oddati šele takrat, ko bodo zadostili svoji oddajni dolžnosti napram Bauernschaft. Za konzerviranje zelenjadnih sort se bo Frauenschaft v najširši meri stavila na razpolago. -Tudi W1HW podarjena zelenjad bo v napravah NSV čim najboljše uporabljena kot dodatna prehrana otrok v Kftrntnu. Nabiranje zelenjadi bodo prevzeli NSV-Blockwalter in njihovi pomočniki.
Mostovi preko vseli oižr
20 ROMAN SPISAL ULR1CH SANDER
Ko so v vojašnici zvedeli za zgube Ceste na brod, so sklenili, da pri korakanju skozi Cesto na brod ne bodo več peli svojih veselih pesmi.
Tako so korakali nemo, toda oči vseh so bile uprte v hiše žalujočih.
Ampak jeli bilo tako prav?
Nobenega dekleta ni bilo videti na oknih ali za zavesami.
Zaradi tega, če vojaki ne pojo več, ne more noben mrlič zopet oživeti.
Tega niso občutili le vojaki sami, ampak tudi prebivalci žalujočih hiš.
Prihodnje jutro jo hlamudral Hauptmann Sonntag k nadomestnemu bataljonu in tam prosil po naročilu gospoda konzula in gospe mestnega zidarskega mojstra, naj bi pionirji vendar zopet peli skozi Cesto na brod kot dosihmal. Kajti prizadetim je veliko težje gledati, kako pionirji nemo korakajo, kot poslušati njihove vesele pesmi.
Niso mu odbili te prošnje in ukrenili potrebno.
Prihodnji dan so pionirji, prišedši v Cesto na brod, začeli peti pesem o Argonskem gozdu, eno izmed najresnejših in nastarej-ših pesim pionirjev iz prejšnje vojne.
Toda že naslednji dan so peli zopet veselo pesem o Eriki in Rosmarie. In prvič so
"rokami.	U °b oknih ^ P0«^1^«
In tako je bilo boljše.
Živo življenje hoče napredovati. . WW® mtiih te izgubljenih ne postre-
krainskl delavec v resnici kos nalogam posebne službe v vojni. Poudaril je, da se obrat s ponosom lahko ozira na doslej storjeno delo.
Temu pregledu obrata, ki se ga je udeležil tudi Kreisobmann DAF B e r g e r je sledil kratek službeni razgovor v Kreiswaltungl DAF. Stellv. Gauleiter je kot kommisarischer Gauobmann dal pri tem posebne smernice ln pobude v pogledu nastanitve in izgrajenja službenih mest.
Celokupno sotrudništvo Ortsgruppe Krain-burg-mesto je bilo veselo presenečeno, ko je Pg. Thimel v spremstvu Kreisleltera KuBa in ff-Obersturmbannfiihrerja K1 e i s t a, ki mu je poverjeno vodstvo 90. M-Standarte, prišel k načrtno določenemu službenemu apelu, kjer je govoril polnoštevilno zbranim Amtswalterjem o sedanjem položaju ln jim dal nedvoumne in jasne smernice za bodočnost. Nato je obrazlo-
žil, zakaj je potrebno obračunanje z boljševizmom in pozval navzoče, naj se edino le u^«1®" rijo na odločilni boj Nemčije. »Vaše sotrudništvo«, tako je končal, »bo zapisano v zgodovini Oberkraina in s tem Gaua Karnten ter v zgodovini Velike Nemčije za blagor vaših otrok in sledečih rodov.«
Le-li so sodelavci pri podviga
Sprejem članov v Karntner Volksbund
Te dni je bila v Ortsgruppl Mansburg KVB velika svečanost na trgu pred strankinim domom. Ob določenem času se je zbrala velika množica članov, ki naj bodo sprejeti v KVB. Ortsgruppenleiter KVB Pg. O r a s e m je otvo-ril svečanost s pozdravom vseh navzočih in je dal besedo Sttitapunktleiterju NSDAP Pg. F i n 11 e r j u.	, .
Pg. Fintler je pozdravil vse navzoče, posebno odposlance Gendarmerije ln Sturmfuhrerja. Obenem sta mu dali raport HJ in BDM.
Godba Wehrmanschafte je otvorila svečanost s koračnico, nakar je bil nagovor na navzoče:
Vsi navzoči, ki bodo danes sprejeti kot člani KVB prevzamejo tudi dolžnosti, ki jih naš Fiihrer od nas zahteva. Postanejo naj dobri, zvesti državljani, ki dajo svoje delo v korist države. Tudi vas, Oberkrainerje kliče Nemčija h končni zmagi. Tudi vi boste doživeli novi red, ki vlada na celem svetu.
Po zaobljubi novih članov, ki jo je izvedel Pg. Fintler, so bile razdeljene Izkaznice in znaki. HJ in BDM sta odpela nekaj pesmi in godba je igrala koračnice.
Vsa svečanost je zajela sprejem novih članov lz trga Mansburg, vasi Laak, Dobeno in Topole, po številu 766. Pg. Fintler je govoril vsem navzočim, da je z današnjim dnem prevzel vsak član dolžnost, ker je član velikega) nemškega Reicha ln mora s ponosom nositi znak. Nato se je zahvalil Pg. Fintler vsem za veliko udeležbo, posebno pa se je zahvalil godbi, vsem Block- in Zellenleiterjem. S pozdravom Fiihrerju ln z državno himno je bila slavnost zaključena. Z velikim veseljem je sprejel vsak nov član novo izkaznico ln znak. Za še nesprejete člane je obljubil StUtz-punktleiter posredovanje, da bodo končno tudi ti sprejeti.
Razbojniško \ naših krajih
Organizirano razbojništvo ima sramotno preteklost
Rokovnjaštvo je tako staro kakor človeštvo, kajti že vedno so se naSll ljudje, ki so se rajši udall hudodelstvu, kakor da bi se preživljali s poštenim delom. Roparji so se povečini rekrutirall lz vojaških beguncev, ki so se skrivali pred nabori all pa so pozneje pobegnili od vojakov. Ti dezerterjl so se strnili v tolpe ln našli skrivališča v širnih gozdovih in neprlstopnih gorah. Tukaj so se že poprej nahajali roparji, morilci, tatovi, tihotapci, potepuhi in razni drugi izprijencl, izmečki človeške družbe ln prava sodrga. Kdo bi se čudil, da so vojaški begunci, ki so bili poprej doma pridni ln pošteni fantje, postali v taki družbi tudi sami zločinci!
Ljudstvo je imenovalo te razbojnike rokov-njače, ker je bila med ljudmi razširjena vera, da znajo ti razbojniki z roko nerojenega otroka, opaljeno v ognju, čarati in se narediti nevidne. Imenovali pa so se tudi rokomavhi, špehmav-harji in štekljačarji.
Potovanje po takratnih cestah, zlasti po tako zvani veliki ali cesarski cesti, je bilo zelo nevarno, širni, gosto zarastll gozdovi so namreč v tisti dobi segali prav do ceste. Zato tudi močno oborožene straže, ki so redno spremljale poštne in večje trgovske prevoze, niso nudile varnega jamstva za potovanje ljudi in trans-
port blaga. Avstrijska vlada je razpisala na glavo takega razbojnika po 100 goldinarjev nagrade, katero je pozneje celo zvišala na 300 goldinarjev; za tiste čase prav čedna vsota!
Toda vse to ni mnogo izdalo. Rokovnjači so imeli svojo dobro urejeno organizacijo, strogo vojaško disciplino in svoje poglavarje. Govorili so svoj rokovnjaški jezik, ki so ga poznali le sami in so se z njim le sami sporazumevali. Prešeren pravi: »Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten,« torej je moral tudi pesnik slišati o tem jeziku.
Med rokovnjači so bili tudi kmetje, obrtniki i3i celo meščani, pa zakotni krčmarji, berači itd. Podnevi so bili ugledni meščani in delavni, mirni vaščani, ponoči pa so ropali, ubijali ln kradli kot rokovnjaški razbojniki. Povsod naokrog so imeli svoje zaupnike: v mestih, trgih, ln vaseh, celo med birlčl ln uradnimi slugami pri občinskih, deželnih in državnih oblasteh.
(Nadaljevanje na 6. strani.)
r" Dipl. Opt. ker
JironfuO \
Hinfieniori.
BabnnofitraAe 15
žemo s topo žalostjo. Tudi one hočejo, da gre življenje še nadalje in naprej svojo pot.
In na Poljskem je tudi šlo dalje naprej. Pohod je prišel šele v pravi tek in je porinil naprej tri do štiri oklepaje, med katere se ujelo tisto, kar je bilo ravno treba ujeti.
Pri diviziji so bili izredno zadovoljni s svojimi pionirji ln zato imeli povod, da se jih spomnijo tudi pri odlikovanjih. General sam je nekega dne nenadoma prišel in dal pionirje nastopiti.
Hauptmannu Zochu je pripel Eisernes Kreuz erster Klasse (železni križ prvega razreda) na prei.
Nato je velel Oberfeldweblu Wesenbergu, da stopi naprej in mu izročil Spange zum Eisernen Kreuz (zapono k železnemu križu) iz prejšnje vojne.
Leutnant Sonntag ln večje število njegovih pionirjev, med njimi Theo Wesenberg in gospod Thielicke, prej v že davno bajnih časih knjigovodja mestnega zidarskega mojstra, so dobili Eisernes Kreuz zweiter Klase (železni križ drugega razreda).
Križe za tri iz enega podjetja, mojstra, sina in sotrudnika! Za štiri iz ene male ulice!
Da je bil Fritz še živ, tudi njemu ne bi bilo ušlo odlikovanje.
To je bila na ta slovesni dan edina bol.
Zvečer so pisali celo vrsto pisem, ki so še isto noč odšla v Cesto na brod.
Tja so pa došla tudi še druga pisma. Od zapadne fronte.
Johann Helnricfa Sonntag mlajši je pripovedoval svojim staršem, da se nahaja sedaj na Westwallu (zapadnem okopu) in da tam betonira velikanske utrdbe. Pisal je veselo in odločno tw BffiveaelU te razwdrU
svoje starše z drastičnimi opisi avtobusnih voženj navkreber in navzdol, hrupnih domačih veselic v veselo živahnih barakah, napornih maršev od in do delovnega mesta in čudovito lepe ter prijazne pokrajine. Veseli ga biti vojak. Delajo od zore do mraka, imajo dovolj jesti in imajo celo tu pa tam enkrat tudi brez dopusta prosto na vaseh.
Johann Helnrich mlajši je pisal tudi svoji sestri, svoji sestrični, obema Wesenbergo-vima dekletoma in dopisnice celo Elsi, Mini in gospodični.
Očitno je mnogo dal na to, da ga smatrajo za polnovrednega vojaka, ni pa še vedel ničesar o tem, da je bil zgubljen tudi Fritz Wesenberg in je pisal po svoji stari in brezskrbni navadi. Kakor iz starodavnih časov. Dasi je zaenkrat učinkovilo to nenavadno, ipak je osvežilo.
Dekleta sicer niso bila mnenja, da je Johann Heinrich polnovreden vojak, morda takšen ko pionir, vendar jih je veselilo, da je bil lahkomiselni in nekoliko gobezdavi mladi mož sedaj častno in resno zaposlen. To mu ni moglo škodovati.
Spominjala so se nanj tako živo, da so mu še istega dne odgovorila.
Dospela so pa dekletom tudi pisma mladega gospoda Karla Heinza MSllerja.
Pisal je, da stanuje nedaleč od Johanna Heinricha v nekem zelo lepem in kakor nalašč zanj zgrajenem gradu ter da pridejo vsak dan ponj s komfortnim vozom, da ga peljejo v službo, od katere ga zvečer zopet nazaj pripeljejo. Iz srca mu je bilo privrelo nekaj možatih pesmi o vojni in o pomenu orožja, ki jih je dekletom priložil v ličnih BWBteih.	•	' _ ,
Je že lepo, če zna človek pesniti, ker si s tem razjasni temno vsakdanjost in marsikomu da pravo geslo za življenje, ki bi ga sam gotovo ne bil spoznal v trenutku, ko bi ga potreboval. Čudovito so se rimale besede »Glanz der Waffen« (blesk orožja) in »wir werden es schaffen« (to bomo napravili), »Granaten« (granate) in »Taten« (dejanja). Tudi »greli« (jarek) in »Schrap-nell«. Toda orožja imajo večinoma rjavo barvo in delo je nemo, pač pa znojno. Šrap-neli so že kje, toda donijo bolj zamolklo. »Granaten« in »Taten« so se še najbolj ujemale, če se ne oziramo na to, da še niti ena granata ni bila padla na oviro, pri kateri je pesnik osebno imel opravka. Toda pesnik je pač v drugi sferi, ali kakor je dejal korpo-ral Westphal, ki je imel mladega pesnika pod svojim okriljem, v drugi »Spahre«.
Vendar so pri mladih dekletih zbujala dobrohotno zanimanje korajžna. dela mladega pesnika, ki se je sedaj razveseljivo obrnil proč od svojih ne vselej popolnoma razumljivih liričnih izlivov o ljubezni in nagonih.
Toda zaradi tega še v njihovih očeh nI postal pionir.
Pomirljivo je pa bilo, da je deroči pe* resni tulec zamnjal s krepko lopato, ki se je rimala s praktičnimi dejanji.
Posebno veselje je v teh dneh doživela tiha in žalujoča Cesta na brod: Kom-pagniefeldwebel Zimdars je bil ob nudeči se priliki dospel z letalom od fronte ln ni zamudil prilike, da se ne bi oglasil pri Hauptmannu a. D. Sonntagu. Ni imel sicer mnogo časa, vendar dovolj, da je lahko pripovedoval, kako se je godilo pionirjem tam -	iDalje prlhodnjt&l
Stari vojaki iz Oberkraina so korakali
Manifestacije pripadnikov bivše c, in kr. armade v vseh Kreisih Oberkraiua
Nedelja je bila v Oberkrainu v znamenju starih vojakov. V številnih krajih so prikorakali, da na novo ožive staro tovarištvo, ki vojake že od nekdaj združuje, in obenem dokažejo, da se drže onih tradicij, ki so Oberkrainu dale toliko lepih in srečnih časov. Manifestacije so bile obenem tudi priznanje, da se vojaki od nekdaj odkrito priznajo k novemu redu in so prepričani, da bo bodočnost te dežele v znamenju nemškega Reicha.
V Laak an der Zaier
Hitro ee peljemo po prašnih podeželskih cestah Oberkraina. Modro nebo in svetlo sonce nas spremljata. Polja leže na levi ln desni. Iz Kralnburga se podamo najprej v Laak an der Zaier. Več stotin jih je prikorakalo na športni prostor. Zastave nacije in Hoheitzeichni se svetijo, strumna vojaška godba, koračnice in pesmi se razlegajo. Koraki starih vojakov Oberkraina so krajši in trdejši, marslkaka že upognjena postava se zopet zravna in zavzame vojaško pozo. KameradschaftsfUhrer Pg. Schmidt tovarištva NSKOV Laak-Burgstall vse pozdravi z dobrodošlico, posebno še pozdravi Gauamtsleiterja nacionalistične oskrbe vojnih žrtev, Pg. S e m e 1 r o c k a, ki se ni mogel vzdržati, da ne bi govoril v odločilni uri svojim tovarišem prejšnjega vojnega in frontnega tovarištva iz Soče. Oči mož zažare, če slišijo številko polka, frontne odseke, ki jih kličejo tam doli z govorniškega odra, v notranjosti kličejo zmeraj odločen, kratek vojaški tukaj. Na njih obrazih se vidi, da se radi in z veseljem spominjajo starega, v boju preizkušenega tovarištva, sedaj po tolikih letih, po letih, ko spet smejo stara, zasluženo pri-borjena odlikovanja, hrabrostne in zaslužne svetinje nositi. Marsikdo se pogladi z roko po teh trakovih in svetinjah, ki krase prsi. Pri tej ali oni postoji roka malo dalje, če se spomni vseh bridkosti in bolečin, ki so mu jih prizadejale sovražne krogle in ga danes posebno ranjenski znak spominja na te bolestne čase. In kako zelo ponosen je danes zopet na takratni čas frontnega življenja, ko se je tudi on boril pod nemško zastavo. Kakor izbrisana so danes leta srbskega gospostva, ki so medtem pretekla. Ponosno in veselo zveni — Sieg -Heil — kot pozdrav Fiihrerju skozi sončni dan.
Pohod v Zwischenwassern
Ni se moglo dolgo pomuditi na vseh krajih, kajti treba je bilo obiskati vseh pet zborovanj. Zwischenwassern je najbližji cilj. Ista slika! Zastave, sveže zelenje povezano v vence in gir-lande, koračnice, jadrnate besede. Zborovanje vodi Otrsgruppenleiter Schwarz. Tu govori vojakom Oberkraina Gauausbildungsleiter NSKOV Pg. T e 1 s n i g. Tovarištva so nastopila, ki so prišla dve in pol uri daleč. Resnično lepa slika vojaškega svojstva. Isti vtis kot v Laaku. Pol jemo se dalje v St. Georgen, povsod skozi lepa, bogata žitna polja, v neposredni bližini pa stoje mogočne gore Oberkraina. V St. Georgenu so nastopili na glavnem trgu. Tudi tukaj so tovarištva iz Zirklacha, Hoflei-
na, itd. morala priti od daleč na prirejeno zbo-rovališče, kar zopet dokazuje stari vojaški duh. Tukaj je poleg godbe nastopil tudi mešani pevski zbor. Peli so pesmi iz Karntna in jih tako naravno prednašali, da je človek imel vtis, da se nahaja v Altgauu. Ortsgruppenleiter Untera singer je pozdravil GauscbieB-warta Pg. ing. Krapfa, ki je na manifestaciji govoril. Poleg starih vojakov se je zbralo tudi veliko mladine in prav je, da se mladina pridruži starim vojakom Oberkraina ln skuša pridobiti od duha preizkušenega tovarištva. Kot povsod je tudi tukaj govornik deležen obilnega odobravanja za svoja izvajanja, za vzpodbujajoče besede takratnih skupnih doživljajev. Marsikdo gleda pred se spomlnjajoč se spominov, se razgovarja v svojem srcu in v njem odkrije še zmeraj močno srce za Nemčijo, ki je, tako si misli, toliko časa molčalo.
500 vojakov v Heiligenkreuzu
Iz St. Georgena se odpeljemo v IHeiligen Kreuz. Petsto tovarišev iz Kreuza, Gallen-felsafelsa in Naklasa je nastopilo pred strankinim domo je Ortsgruppenleiter Pototschnig pozdravil Pg. NiedermUllerja iz tovarištva NSKOV Klagenfurt. Tovarištva kažejo tu rav-
no tako železno in trdno vojaško krepost tovarištva. Možje kažejo čvrste in odločne obraze ter se z veseljem priznavajo k stari nemški tradiciji vojaškega stanu.
Manifestacija v Kreisstadt Krainburgu
Krainburg je sledeči in zadnji cilj manifestacije starih vojakov. Tu govori v dvorani strankinega doma NSDAP Kreisbildungswart, Hauptmann a. D. Pg. Helbig iz Klagen-surta. .Vse stotine niso mogle v dvorano in jih je velik del moral stati na Goetheplatzu. Glasno in svečano podaja zvočnik zunaj stoječim govor. Prikovani sede in stoje možje. Ki-maje pritrjujejo govornikov! zahtevi, da se odvrnejo od židovsko-boljševiških hujskačev naroda in da podvzamejo boj zoper zločinstvo, ki je doma tu v gorah ln se pokaže samo ponoči, da izvršuje svoja grda dejanja in da tako prispeva k zahtevam časa, da se napravi Ober-krain v Reichsgauu za deželo, ki živi v miru in delu. Ortsgruppenleiter Koch je končno odločno pozval za jasne fronte, kot geslo dneva in prihodnjega časa. Posebno naj bo mladini opominjajoč vzgled in vzor ln naj prispeva, da ee ne razodeva odločitve za Nemčijo samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Počastitev Ftlhrerja je zaključila to manifestacijo starih vojakov Oberkraina.
V vseh Ortsgrupah, kjer so bile manifestacije, so razdelili knjižna darila, posebno zaslužnim možem bojnih let 1914-18, s posvetilom Kreislelterja, ki se nanaša na takratno tovarištvo.
Yojak Je prvi državljan nacije
Desel maniieslacij starih vojakov v Kreisu Slein
Vojaki iz svetovne vojne, doma iz Oberkraina so morali v času srbske vlade veliko prestati. Za to je veliko primerov. Na vseh zborovanjih v nedeljo 16. avgusta so se lahko govorniki NSDAP prepričali o tem, da so ravno te bojevnike v času srbskega vladanja smatrali za ljndi drugega reda. Povedali so jim, za kaj so se borili, vzeli so jim stara odlikovanja, ki »o si jih priborili v boju zoper Rusijo in na ostalih frontah. Dovolili jim niso niti legitimacije. Tem ljudem so govorili v nedeljo na 10. manifestacijah v okrožju Stein govorniki NSDAP. V okrožnem mestu Stein se je razven udeležencev svetovne vojne udeležilo kakih 2000 ljudi velike manifestacije na športnem prostoru. Ko je Ortsgruppenleiter otvoril manifestacijo, je govoril Kreisleiter P i 1 z. Izvajal je, da ravno udeleženci svetovne vojne razumejo boj današnjega časa in da morajo pomagati pri pod-učevanju ljudstva. Kreisleiter Pilz je nato govoril o dolžnosti starih vojakov in je poudaril, da vsi lahko po svoje prispevajo k pomiritvi dežele in zmagi Reicha. Vojaki vojne 1914-18
Male gospodarske novice
Prejšnji newyorSkl zastopnik časopisa »Tokio Niči Niči« poroča, da leže na obrežnih napravah pristanišč v USA tako na atlantski, kakor tudi na pacifiški obali cele gore vojnega materiala, ki zaradi pomanjkanja ladijskega prostora zaman čakajo na odvoz. Poročevalec citira neko sporočilo admirala USA Greenslandea, po katerem čaka na nekem mestu več tisoč natovorjenih vozov, da se jih raztovori.
Od Anglije In Amerike izzvana vzhodnoazijska vojna ni napravila Japonske neodvisne samo v preskrbi z najvažnejšimi industrijskimi snovmi. Privedla je med drugim Japonsko do vodilne svetovne sile s čajem, označbe, ki je poprej brez oporekanja pripadala Angliji Japonska je bila sicer na svetovnem trgu že zmeraj velikega pomena. Njena lastna proizvodnja čaja je znašala 1939. leta 57.470 t#>n, kateri množini je prišteti še čajno žetev iz Formoze, ki je leta 1937. znašala že 1294 ton. Japonski izvoz je znašal istega leta 16.146 ton zelenega čaja, kd so ga predvsem kupile Ze-dinjene države, in 7330 ton črnega čaja. Po zmagovitem prodiranju japonskih čet so sedaj padle v japonsko gospodarsko območje področja še nadaljnje obsežne čajne plantaže. Samo nizozemska Indija je leta 1939. pridelala 81 000 ton, od katerih je 69.94,1 ton izvozila. Ce seštejemo ves čajni pridelek vseh teh ozemelj, ki jih danes Japonska kontrolira, to je Kitajske, Nizozemske Indije, države Tal Indo-kine in Japonske, se pokaže, da obvlada Japonska okoli 50% svetovnega čajnega pridelka, ki le dala okoli dveh petin normalnega svetovnega izvoza. Zaradi japonskega prodiranja na indijskih mejah, je sedaj tudi največje pod angleško kontrolo stoječe ^jno pridelovalno ozemlje, ki je leta 1938. samo pride alo204*60 ton čaja v neposredni nevarnosti. Najmanj -a 1e indijski izvoz danes zaradi japonskega prodiranja zelo prizadet, ker je plovba v Bengalskem zalivu za angleško in zavezniško plovbo zelo težka. Isto velja za izvoz iz Cey-fona, ki stoji v pridelovanju čaja na drugem mestu in je leta 1939. pridelal »kupno 103.447 ton čaja.
V Berlinu Je bilo pred kratkim posvetovanje o delu vseh za proizvajalno vojno odgovornih vodij Landesbauernschaften. V razgovoru bo razpravljali o nujnih ukrepih za popolno pospravltev letine, žita ln prstolne poaetao Ea o preskrbi obratov z najvažnejšimi obratnimi sredstvi in delavnimi močmi ter so bile dane smernice za jesensko obdelavo. Kot cilj jesenske obdelave 1942 so označili predvsem podvojitev naeaditve ojjevitih rastlin ta .vzdr-
žan je žitne obdelave v obsegu zadnjega predvojnega leta.
Da bodo na severnem Sedmograškem bolj kot doslej Izkoristili znatne prebitke sadja, bo sedmograška kmetijska družba ustanovilapred-vsem v teh sadjarskih centrih na Sedmograškem moderna skladišča za sadje, v katera bo šlo 300.000 do 400.000 kg. Povrh bodo v številnih majhnih krajih zgradili postaje za spravljanje sadja in za sušilnice. Posebno za sedmo-graške gobe in zdravilna zelišča; za strokovno predelavo in sušenje^ le-teh je poskrbljeno v modernih napravah.
Raziskovalna družba za pobijanje umrljivosti dojenčkov in malih otrok je imela ustanovno sejo v Konigsbergu. V tri odseke razdeljeno raziskovalno polje ima zdravniško-znanstveni odsek, katerega naloga je med drugim raziskovalno delo na področju otroške medicine, zavarovanje za akcijo zboljšanja življenjske bilance potrebnega medicinskega materiala ter njegovo izdelavo in uporabo mrliško oglednih listov. Delovno področje praktičnega, oskrbovalnega ln negovalnega odseka obsega nego ln oskrbo mater ln otroka, dočlm je vzgojnemu odseku dodeljena naloga, da preiskuje vzroke umrljivosti dojenčkov, katere vzrok je pomanjkljiva ali pa napačna vzgoja mater ln katere nedostatke mora odpraviti.
V nemških gospodarskih krogih so postali zelo pozorni na nedavno izdano izjavo Com-pagnie Fražcaise des Pčtroles o načrtih grad-be cevovoda iz luk za olje ob izlivu Rhone do Rheina. Zaenkrat se je sestavil študijski sindikat, ki bo kmalu spremenjen v delniško družbo s kapitalom 5 milijonov frankov. Pri tej delniški družbi bo napol državna Campaig-nie Francalse des Pčtroles udeležena s 23 odstotki. Poprej sestavljena študijska družba za izrabljanje petrolejskih vrelcev v jugozapadnl Franciji se je sedaj spremenila v delniško družbo namreč v Socičtč Nationale des Pžtro-les d' Aquitalne. Pri delniški glavnici 230 milijonov frankov je država udeležena s 50 odstotki ln Compagnie Francaise des Pčtroles ■ 32.53 milijoni. Compagnie Francalse des Pč-troles je poleg tega spravila pod svoj vpliv po premirju vedno važnejšo Soslete de Prospec-tlon Geophlslque.
Bolgarsko poljedelsko ministrstvo bo naročilo v Nemčiji poljedelskih strojev, hladilnic ln medicinskih preparatov za živinozdravnlško službo v vrednosti ene milijarde levov. Za državna naročila v Nemčiji so dovolili kredit 12 milijard levov* _
najboljše vedo, kaj pomeni, zmagati. Tudi ta vojna je veliki boj, ki se ga lahko dobi samo s skupnim sodelovanjem in z zastavitvijo vseh sil. Kot so se vojaki vojne 19H4-18 bojevali ln nosili vsakršne žrtve, tako morate tudi vi danes biti pripravljeni In se boriti za nemško zmago. Kreisleiter je nato govoril o velikih uspehih naše oborožene sile in je pokazal na dolžnosti, ki jih Imajo stari vojaki napram tem hrabrim bojevnikom. »Skupno hočemo nastopiti za boljši in lepSi Reich in se za lepšo in boljšo bodočnost bojevati,« tako je zaključil Kreisleiter.
Kreisleiter Pilz v Wodite
V Woditz je tudi govoril Kreisleiter starim vojakom ln prebivalstvu Ortsgruppe. V prenapolnjenih dvoranah so govorili nadalje v osmih Ortag-ruppah govorniki NSDAP. Celo vojSčaki iz bosenske vojne so prišli s svojimi odlikovanji, da slišijo strankine govornike. V Manns-burgu je govoril Kreispropagandalelter Pg. P u s c h n i g, kot tudi v Lustthalu, dočim je v Komendi ln Podgorltzi govoril vojnim udeležencem ln prebivalstvu Kreispersonalamtslel-ter Pg. Ebner. Nadalje so bila zborovanja starih bojevnikov v Schwarzendorfu ln Jau-chemu, kjer jim je govoril Kreislandwlrt Pg. Burgstaller, medtem ko je Kreisobmann der Deutschen Arbeltsfront Pg. H u e m e r govoril v Ortsgruppah Domschale in Holm v prenapolnjenih dvoranah. Povsod so bili udeleženci svetovne vojne polnoštevilno zbrani ln so bili s svojimi odlikovanji vzor za mladi naraščaj, ki se bo sedaj tudi uvrstil v novo nemško skupnost.
Stari voiaki dajejo vzgled
Zborovanje Reichdkriegerbunda v Kreisu Radmannsdorf
Tudi v okrožju Radmansdorf so se vršila zborovanja ob Izredno veliki udeležbi v Ortsgruppah Wochein-Felstritz, Wochein-Mitter-dorf, Vigaun, Kropp, Steinbttchel, St. Katha-rina, St. Anna pri Ratschach, na katerih so govorili frontni vojaki frontnim vojakom. Veliko jih je prišlo s svojimi najvišjimi odlikovanji, ki »o jim bila podeljena v svetovni vojni za hrabrost pred sovražnikom. Tem zaslužnim vojakom je podelil v znak priznanja njihovega velikega udejstvovanja Hoheltstr&ger
Razbojništvo v naših krajih
(Nadaljevanje s 5. strani)
Skrivali so se rokovnjači v gosto zaraslih gozdovih okrajev Stein, Egg, Krainburg, Radmannsdorf in seveda tudi na Dolenjskem ln Notranjskem. Povsod so Imeli varna zavetišča, njihovo največje taborišče pa je bilo v Udi-nem borštu (Herzogsforst) pri Naklem ln v težko dostopnih planinah ob kranjsko-štajer-skl meji. Tukaj so vzdrževali svoje stalne lesene koče, kjer so živeli s svojimi vlačugami in priležnlcaml. Detomori v njihovih vrstah niso bili prav redki. Prav pred vrati Ljubljane, na Rašici, so imeli rokovnjači svoja ognjišča, in bajte, kar dokazuje, da se niti najmanj niso bali oblastev, niti se niso tresli pred njihovim zasledovanjem.
O takratnih rokovnjačih pripoveduje Valentin Vodnik v »Novicah« leta 1798: »Sloveča soldaška vhajalca Valentin Klobučar ali Capek in Jurij Rupret sta vjeta, v soldaški Stabs-zapor terdno zakovana inu perklenena... Ta ponedelek perpelejo soldatje od regimenta Alvlncl pet tolovajev, so v soldaško zapero posajeni. Ta dan je tudi sodba čez Valentina Klobučar oznanena. On je obsojen z tem besedami: Ker je gmej )gemein) soldat Valentin Klobučar pred sodbo spoznal in previžan bil, de je že pred štir letmi pobegnil, čez tri leta spet nazaj peršel, se na kontraband s tobakom in drugim blagom podal, 28. sušca letos pa vjet in lesem v zapero perpelan bil, iz katire je 1,2. mali travna letos spet všel, inu potem na več krajih mnogitere silne tatvine, gerdo-delanje z več ljudmi inu ropanja dopernesel, 18. majnika spet vjet inu lesem perpelan bil.
Zraven vseh teh .hudobij je Klobučar sam spoznal Inu per sodbi kriv znajden: Perveč: 22. veliki serpana 1797 je berača Lovreta. Noviaka, ker sta se per plači zbesnila, z šti-letam z tremi smertnlmi bodel ob življenje perpravll. Drugič je ob perložnostl, kader je četrti grudna po zimi v Kamnekl vjet Inu lesem pelan bil, po poti blizu Cernuč na prosti cesti dva moža, katira sta ga pelala kakor cesarske straže, to je tobakirskega ufseharja Anžeta Dell, inu turnoviga gefreita Antona Tomec z enim per sebi skritim štiletom taka hitro inu neprevidoma posunll, da je Dell še taisti dan življenje sklenil, gefrelt Tomec pa v malo dneh tudi na svoji perjeti.ranl vmerel.
Zavolo tlga zadniga na prosti cesti inu nad stražami doperneseniga dvojiga vmorjenja ima hudodelnik Klobučar po nameri za cesarsko soldaščino narejenih postav pelan biti k galgam inu tamkaj z obešanjem od življenja k smertl djan.«
Tudi Francozi v dobi okupacije IlirSkih dežel so imeli preglavice z rokovnjači. Ceste so bila še vedno zelo nevarne; ogražale so jih tolpe rokovnjačev, ki so se skrivale po gozdovih« Guverner Ilirskih provinc, maršal Marmont, piše v svojih spominih o rokovnjačih:
»Razuzdanost teh tatov in razbojnikov je bila tolika, da si prebivalci niso upali iz mest, če se niso prej vsako leto pogodili z razbojniki, koliko jim bodo plačali, več ali manj, kolikor so bili pač lmovitl. Ce se je kdo hotel znebiti takega davka, so mu razbojniki poškodovali in opustošill njegov dom ln posestvo. Moja dolžnost je bila, da to zlo odpravim. Toda moral sem najprej premagati pomisleke in odpor prebivalstva, ki je bilo prestrašeno ob novici, da se bo moralo zameriti razbojnikom; bale se je za svoja posestva in za svoje življenje, če bi javna oblast zoper razbojnike ničesar ne opravila, kakor se je to že poprej večkrat zgodilo.«
Prva skrb Francozov je bila, da bi iztrebili ln očistili gozdove rokovnjaških razbojnikov. Toda sprva so jih kmetje prikrivali, ker so sa bali njihovega maščevanja. S posebnimi okrožnicami so opozarjale francoske oblasti kmete, »da jih brani močna roka in se jim nI treba bati tolovajev, z njihovo pomočjo jih bo kmalu dohitel meč pravice.«
Te vrstice se berejo, kakor da bi bile napi« sane v današnjih dneh. Kar nam pripovedujejo stari zapiski o rokovnjačih v minulih časih, velja dobesedno o partizanskih tolpah — ljudstvo jih imnuje »goščarje« — sedanjih dni.
knjige. Med drugim je govoril Landrat Dr. Hinteregger vojakom v Woch. Feistritz in Woch. Mltterdorfu. Kreisleiter Dr. Hoch-s t e 1 n e r je govoril v Ortsgruppah Kropp in Vigaun ln je opisal na Izrazit način politični položaj v Oberkrainu. Med drugim je Izvajal, da Ima ravno dane« vsak priložnost, da pokaže, če je dobre volje, da sodeluje pri podvigu Velikonemškega Reicha. Vsem naj bodo vzgled stari vojaki s svojimi odlikovanji.
Donavski trst za proizvajanje celuloze
V poplavnem in deltnem ozemlju spodnje Donave raapolaga Romunija z dragoceno surovino, ki jo bodo sedaj koristno uporabljali za pridobivanje celuloze. V tej okolici se namreč nahaja obilo trstja, kot se sicer v taki množini ne nahaja nikjer v Evropi. Samo v delti, ki je poraščena skoro izključno s trstom in ločjem, meri ploskev okoli 300.000 ha. Skupno z ostalimi nahajališči pa je na razpolago v vsej Romuniji skoro okoli 500.000 ha za pridobivanje trsta. Samo na lahko dostopnih ozemljih računajo sedaj z 1.4 milijonov ton trsta. Doslej so samo malo želi trat in so ga uporabljali kot material za pokrivanje streh, kot kurivo in za namene ribištva. Preje, pred prvo svetovno vojno, so vsekakor že enkrat trat uporabljali za pridobivanje celuloze, ki je služila za proizvodnjo £a£irj«. L«*« 1908 m x BraiU ustanovili
celulozno tovarno, ki je bila kasneje v prvi svetovni vojni porušena. Kasneje niso več pridobivali celuloze iz trsta.
Sedaj bodo velika najdišča trata uporabili za pridobivanje celuloze, ker se bistveno lahko prihrani z uporabo teh izredno velikih obrežnih najdišč trata tudi za Rw munijo važno surovino — les. Potrebne štu« dije za preiskušnjo raznih postopkov za uporabo trata bo izvedla raziskovalna ko* misija. Bistveno važna bodo vprašanja za izrabljanje teh velikih množin trata tudi vprašanja načina žetve in dobave potrebnih množin. Po končanih prvih delih, ki bodo še nekaj časa trajala, bo pa pridobivanje celuloze iz trsta z ozirom na skoro neizčrpno trstno bogastvo spodnje Donave važen surovinski vir. S tem bo mogoče, da se ščitijo romunski gozdovi in posebno dragocw no iglaeto drevje,;	{
Nove surovine in izdelki
Poleg enotnega mila je v Nemčiji še nič imanj kot 1700 pralnih sredstev, ki prihra-njujejo milo. K tem so prišteta vsekakor tudi sredstva za umivanje glave, čiščenje in ribanje. Večina teh čistilnih sredstev ima do 3 odstotke masti v obliki milnega prahu. Zato seveda danes ne uporabljajo naravne ali umetne maščobne kisline, ampak nadomestila, ki jih po novem postopku dobe iz naftalina ali parafina. Za penjenje pride-vajo skoro vsem tem »nadomestnim milom« kostanjevo moko ali saponin. Ostanek je iz
Bode ali vodenega stekla.
*
B o 1 g a r i j a se je preusmerila na pridobivanje mila iz tobačnega semenskega olja. Zaenkrat bo za to na razpolago 1300 ton olja iz tobačnega semena. Pridelovanje tega mila se bo začelo v jeseni.
*
Zaradi pomanjkanja premoga in lesa je bila Francija prisiljena, da uporabi za to pri obrezovanju ali prekopavanju pridobljene trane ostanke. V Toulonu so ravnokar začeli kuhati '; teh trsnih ostankov oglje, nadaljnjih sedem takih tovarn je pa v načrtu. Iz predelave trsnega lesa dobimo iz tone 250 kg lesnega oglja in 30 litrov gonilnih sredstev. Upajo, da bodo iz 612.000 ha vinogradov v Franciji pridelali 115.000 ton lesnega oglja.
*
Na S vedskem sedaj delajo poskuse za proizvajanje umetnega gumija. Proizvod se popolnoma razlikuje od sintetičnega gumija, kot tudi onega bune (sintetičnega.gumija), in je izid nadaljne obdelave nekih stranskih proizvodov izdelave lesne mase. Posebna prednost je ta, da nanj ne vpliva olje-	^
V	A m e r i k i se že dolgo bavijo z možnostjo pridobivanja umetnega gumija iz žita, predvsem iz koruze. Žitni alkohol je baje eden izmed najboljših izvorov »Buta-dien«-gumija; odgovarjajoča raziskovanja so v teku. Iz 80 milijonov bušljev koruze in pšenice bodo pridelali 200 galonov alkohola in končno 240.000 ton gumija. Poskušajo, da se pridobi po farmerjih vsaj polovica
proizvodnje umetnega gumija.
*
Kot poroča neki japonski časopis iz Sin-gapurja, bodo Japonci začeli industrij- . sko izrabljati neko iznajdbo, ki naj nudi
pridobivanje gasolina iz gumija.
*
V	Italiji so se spomnili zopet na surovine, ki so jih pred tisočletji uporabljali. Med nje spada »morska svila«, katere napravo m (hdelavo so zopet obnovili v večjem obsegu. »Moreka svila« (Seta marina) je proizvod neke vrste crustazeen, one pinnae nobilis, ki se nahaja v velikih množinah v tarentskem zalivu> na neapeljski obali, na
sardinski obali in v ozemlju Zadra (Dalmacija). Dobiva se iz majhne globine, kjer je pritrjena z nitmi, 3—10 cm dolgimi, ki so se napravile zaradi izločevanja neke žleze. Obdelovanje teh niti, »bisso« niti, se izvrši na preprost način z obdelovanjem z vodo. Te obdelajo kot vsa druga tekstilna vlakna v tkanine. Čista »bisso« tkanina zelo sliči čisto svileni tkanini, lahko pa napravljajo tudi mešano tkanino. Posebna prednost »bisso« tkanine je, da se je ne primejo molji in tudi ne drugi škodljivci.
*
V Španiji so sedaj začeli pridobivati staničnino iz krompirjeve rastline. Predvi-
doma bo znašala letna proizvodnja 3600 ton staničnine. Upajo, da bodo to množino
do leta 1917. podvojili.
*
N a O g r s k e m se je pokazal že pomemben korak dalje pri dolgoletnih poskusih na polju pridobivanja vlaken iz divje rastočih kopriv. Koprivna vlakna so baje sko-rc enako fina in močna kot bombažna vlakna in bodo iz njih napravljali vse one tkanine, ki so jih poprej izdelovali iz bombaža. Pri preizkusih se je posrečilo pridobivanje tkanin iz vlaken kopriv tako zelo izpopolniti,! da so enako lahka in hladna kot platno.	^
V Italiji bodo v konzervni industriji ostanke semen in luščin pri predelavi paradižnikov po novi ministrski odredbi uporabili za pridelavo olja in gumijeve smole.
Tobak iz Hrvatske
Na Hrvatskem raste prav dober tobak. Tobačni vrsti iz Hercegovine in Dalmacije sta bili že v stari Avstriji zelo znameniti. Bivša jugoslovanska država je pa po svojem nastanku na korist tobačnim poljem v Južni Srbiji in današnji Macedoniji zanemarjala pridelovanje tobaka na Hrvatskem. Na škodo hrvtskega kmeta je zato obdelovanje propadlo.
Z nastankom hrvatske države so pa kmalu začeli zopet z obnovo pridelovanja hrvatskega tobaka. Kmetje so dobili posojila in so dobili poleg tega celo vrsto olajšanj zaradi sprememb monopolnih predpisov. Obnova mlade države se je že 1. 1941. začela v smeri, da so začeli zopet pridelovati tobak. V lanskem letu je znašala tobačna žetev že okroglo 6.5 milijonov kg. Letos so obdelovalno površino še povečali. Dočim so našteli v letu 1941 skupno 242 milijonov rastlin, je za leto 1942 finančni minister dovolil na predlog monopolske uprave nasaditev 314 milijonov tobačnih rastlin. Gospodarski pomen pridelovanja tobaka se razvidi iz tega, da se po neki, pred kratkim obl javi jeni statistiki živi okoli 200.000 oseb skoro izključno pd pridelovanja tobaka. Za podpiranje pridelovanja tobaka so povišali odgovarjajoče splošnim cenam prevzemno ceno. Ker ■tvori tobačni monopol eeden izmed najvažnejših donosov države, skoro.četrtina vseh dohodkov je kril tobačni monopol — je država sama zelo interesirana, da razširi pridelovalne površine. Povprečno predelajo doma 6 milijonov tobaka, od česar prodajo 4.2 milijone kg tobaka. Nameravajo v razmerju napram 1. 1941. pridelovanje tobaka podvojiti, da bo izvoz večji. Po najnovejših podatkih računajo letos z 9.5 milijonov žetve napram 6.5 milijonom kg leta 1941. Zanimivo je, da v nekaterih ozemljih pri-: delovanje tobaka ni tako poskočilo, kot se je mislilo, ker so kmetje raje sejali žito in
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahren!
rDmtSek mefhodiseh and piaktiseh
99. STUNDE
Wichtige Worter in gebrSuchlkhen Satz-verbindungen.
1.	Helfen konnen Sie mir nicht, also ist es auch zwecklos, dafi Sie mich bemit-leiden.
2.	Er bemiihte sich eifrig, seine Arbeit noch vor Einbruch der Dunkelheit 'ertigzustellen.
3- Es wurde mich sehr freuen, wenn Sie sich gelegentlich zu mir bemiihen woll. ten; wir konnten dann die ganze An-£elegenheit in Ruhe besprechen.
4.	Der junge Mann bemiihte sich sehr um eine andere Stelle und seine Be-miihungen waren schlieBlich von Erfolg gekront.
5.	Das Los dieses Kranken ist wahrlich nicht beneidenswcrt.
6- Er war von den Schlafpulvern, die er eingeaiommen hatte, noch ganz benom-men und konnte keine zusammen-hangende Antwort geben.
Kriege darf man dffentliche Vepkehrsmittel nur dann benutzen, wenn ein dringender Grund dazu vor-handen ist.
8.	Leider mulB man die Beobachtung machen, daQ verschiedene Volksgenos-
er noch Papier und sonstige Abfalle auf die Strafie werfen.
9.	Eine der poBten deutschen Zeitungen
„ £ der »Volkische Beobachter«.
f<v la Efteg« jet es yeraunftiger, deq
Garten mit Gemiise anstatt. mit Blu» men zu bepflanzen.
11.	Da beide Wanderer den We g nicht kannten, beratschlagten sie am Kreuz-weg, wohin sie gehen sollten.
12.	Die geheime Bcratung im Ministerium dauerte bis 12 Uhr nachts.
13.	Dieser Ausweis berechtigt zum freien Eintritt in jedes Kino.
14.	Wer sich im Kriege bereichert, ist ein Volksschadling und gehort in ein Kon-zentrationslager.
15.	Die Bereifung des Wagens war schon schadhaft und muBte ausgewechselt werden.
16.	Hatten Sie von dem Ungliicksfalle schon Kenntnis? Ja, ich habe es bereits vor einer Stunde erfahren.
17.	Die Soldaten in der Kaserne hatten seit zwei Tagen Bereitschaft.
18.	Er ftffnete mir bereitwillig die Tiire und bat mich einzutreten.
19.	Als er sah, was er mit seinem Scherz angerichtet hatte, standen ihm die Haare zu Berge.
20.	Ein grofier Teil der deutschen Arbeiter ist in Bergbau und Industrie be-sch&ftigt.
21.	Im Miefital in Karaten gibt ea Blei-und Kohlembergwerke.
22.	Die Strecke ist zu bergig, hier k&men wir mit diesem leichten Wagen nicht durchkommen. '
23.	Die Bergung des Abgestusste« WM HUE
krompir. Kljub manjšemu dohodku so smatrali za_življenje važnejše, da sejejo več živil kot tobaka, da si zagotove prehrano.
Odkar se je Churchillova vojna politika, nekoč tako ponosna »Old Britain«, vedno bolj spremenila v gospodarsko in politično podružnico USA, se stalno premika težišče finančnih moči iz Cityja v Wallestreet. Ta razvoj se jasno kaže v razmerju moči ameriških in angleških velebank. še pred nekaj leti je razpolagala Chase National Bank v New-Yorku, najpomembnejši bančni zavod v Ameriki, manj kot s 60% depozitov najmanjših, londonskih »Big Five«, velikih petih. V zadnjem letu pred vojno je bila Chase Nationalbank vkljub medtem izvršenemu razvrednotenju angleškega funta in hitremu povzdigu newyorške velefinance s 2il52 milijoni dolarjev depozitov še zmeraj za londonsko Bakleys Bank, ki je kot taka razpolagala nad depoziti v funtih v vrednosti več kot 2161 milijonov dolarjev. Od tedaj dalje je Chase Nationalbank prekosila vse angleške velebanke.
že vesti?
Malo zrcalo sodobne in minule premete in civilizacije
... da imenujejo »Willy-Willy« nevarne vrtinčaste vetrove tega avstralskega dela, ki uničujejo cela naselja?
...da okoli 50 odstotkov avstralskega prebivalstva prebiva v šestih glavnih mestih?
... da na nekaterih avstralskih otokih žive papige (kea), ki se ne hranijo samo z rastlinstvom, temveč imajo rajši mesno hrano?
... da promet v Avstraliji zelo trpi, ker imajo železnice v raznih krajih troje različnih širin kolesnic?
... da je nemški znanstvenik J. R. For-ster leta 1870. vprvič označil Avstralijo za samostojen del zemlje?
... da je angleško prvo našeljevalno dela obstojalo v tem, da so tja poslal: kaznjence? Poprej se v Avstraliji ni spodobilo, da bi se poizvedelo za prednike belih prebivalcev?
... da imajo avstralski črnci najbolj raz* vito rast brade od vseh ljudi na zemlji?
...da se prebivalstvo Avstralije ne uči dalje šteti kot do deset?
... da je v Avstraliji 150 vrst vrečarjev?
Od kdaj jemo z žlico
Zgodovina vsakdanjega pribora je imela večkrat zelo čudovita pota. 2e najstarejši kulturni narodi ob Sredozemskem morju so poznali žlico. Toda čeprav je to koristno orodje tako staro, da zgodovina niti ne seže do njenega početka, čeprav je torej princip žlice, katera je bila napravljena gotovo po vzorcu človeške roke z votlino v, dlani, že stoletja znan, je žlica, najimenit^ nejša in najosebnejša uporaba tega tehnič-i nega principa, šele iznajda novega veka.
Stari narodi so se posluževali žlice samo kot zajemalke na dolgem držalu. Šele v 16. stoletju jo poznamo kot žlico. Uvedli so jo le s težavo. Do tedaj so jedli juho z izdol-* benim kruhom. To je bil splošen običaj in navada. Tako so živeli naši očetje in pra-očetje. Ko so začeli prvi jesti z žlico, se je javnost obrnila proti njim in so imenom vali uporabo tega orodja, brez katerega si ne moremo misliti jedila, kratko in jeder-, nato kot nespodobno. Tako se je ta novost le počasi vpeljala. Baje gre Švicarjem slava, da so najprej uporabljali žlico, kajti najprej jo omenjajo listine, da so jo upo-> rabljali pri znameniti mlečni juhi v Kappelu (1529). Še leta 1580. je pisal nek Francoz zelo začuden, da imajo v Švici toliko žlic kot je ljudi pri mizi.
Šele začetkom 17. stoletja so začeli splošno uporabljati danes tako nepogrešljivo jedilno orodje.
Ali moremo besedo »snob« prevesti? Ne. Ne moremo prestaviti te besede in naj je
tudi ne prestavljamo. Ostanimo mirno pri snob. Zakaj, bomo v sledečem pojasnili: V 17. stoletju se je odločilo vseučilišče Cambridge, v katerem so se sinovi plemenitih družin učili svoje prenapetosti in aro-gance, da poleg teh gosposkih sinov sprejema tudi dijake neplemenitega porekla. Pri njihovem sprejemu so morali vsekakor sporočiti socialni položaj svojih staršev in svojemu imenu pristaviti latinske besede: »sine nobilitate« (brez plemstva). Sčasoma je bila druga beseda samo še okrajšava s. r.ob. Končno so izpustili tudi piko in pisali kratko »snob«. Ponosni, da so se smeli s temi aristokratskimi prijatelji javno pokazati, so se mladi dijaki začeli nositi neumno domišljavo, kar so označili z besedo snobizem. Beseda je šla poten po celem svetu. V vse evropske jezike je bila prevzeta. V Franciji se je udomačila v letu 1848. po uspehu, ki ga je imela povest Tlackereya »Knjiga nobov«.
unter Mithilfe einiger erfahrener Berg-steiger moglich.
24.	Der Berichterstatter berichtete in seiner Zeitung eine Neuigkeit, die er am nachsten Tag wieder berichtigen mufite.
25.	Ich glaube, es ist das Verniinftigste, wenn wir die Sache auf sich beruhen lassen.
26.	Erst nachdem man dem Leidenden eine Einspritzung gemacht hatte, konnte er sich beruhigen.
27.	Das Beriihren eines Hochspaimungs« drahtea ist lebensgefahrlich.
28.	Da der Nachschub ausblieb, mu!3te sich die Festung ergeben.
29.	Dieses Fahrrad noch gut beschaf-fen, Sie konnen also ruhig den gefor« derten Preis dafiir bezahlen.
30.	Fiir den Ariernachweis miissen Sie sich bei den zustandigen Amtern die Tauf- und Trauungsscheine Ihrer Vorfahren beschaffen.
Worter
Ariernachweis (m) — dokaz arijskega po-kolenja
ausbleiben — izostati auswechseln — zamenjati bemitleiden (jemanden) — pomilovay, sočustvovati
bemiihen (sich) — truditi se, prizadevati si bemiihen (sich zu jemandem) — potruditi
se h komu Bemilhung (w) — trud, prizadevanje benommen sein — omamljen biti Beobachter (m) — opazovalec bepflanzen — zasaditi beratschlagen — posvetovati se Reratung —- gosvet, posvetovanje
bereehtiger — upravičiti, dati pravico bereichern (sich) — obogatiti se Bereifung (w) — obroč (gumijast) Bereitschaft (Militar) (w) — pripravljen nost
bergig — gorat, hribovit Bergung (w) — rešitev berichtigen (etwas) — popraviti (kaj) beruhigen (sich) — pomiriti (se) beschaffen sein (gut, schlecht) — dober, slab biti
beschaffen (sich etwas) — nabaviti, pri* skrbeti
besprechen (etwas) — razgovarjati se (o čem)
einnehmen (ein Pulver) — použiti (prašek)! Einspritzung (w) — injekcija Hochspannungsdraht (m) — žica z veliko
napetostjo Kreuzweg (m) — križišče, razpotje lebensgefahrlich — smrtno nevaren Los (Schicksal) (s) — usoda Nachschub (m) — nova pošiljatev, dopolnitev
Taufschein (m) — krstni list Trauungsschein (m) — poročni list Vorfahren (w) — prednik vorhanden sein — biti wahrlich (furwahr) — res, zares zusammenhangend — nepretrgoma, v zvezi s čim
Redewendungen
vor Einbruch der Dunkelheit — v mraku,
pred nočjo van Erfolg gekr&nt sein — uspeti es stehein mir die Haare zu Berge — lasje se mi ježe
etwas auf sich beruhen lassen — nekaj pri miru pustiti
Bekanntmadiung
des Chefs der Zivilverwaltung — Preisbildungsstelle — iiber die Festsetzung von Erzeuger/Verbraucherpreisen fiir Speisefriihkartoffeln.
Fur Speisefruhkartoffeln gelten in der Zeit vom 17. bis 23. August 1942 nach-folgende Preise:
Erzeugerpreise je 100 kg in RM frachtfrei Empfangsstation
weiBe, rote, blaue Sorten runde, gelbe Sorten	lange, gelbe Sorten
8.— 9.—	9.—
Verb rau dierpr else s
Bei Abgabe von V2 kg 61/2 Rpf. 7 Rpf.	15 Rpf.
Bei Abgabe ab 2i/2 kg je kg 12 Rpf. 13 Rpf.	14 Rpf.
Bei Abgabe von 50 kg je kg 11 Rpf. 12 Rpf.	13 Rpf.
H1THEYER PAIL
Vinzenz favni h
M AIV r F A K TU R-GALANTERIE-U IV D SCHEHWAREN
(Ftadmannsdorf
Ziveiččestfid/te JtJHing und Veldes
IV U R SCHVHVARGN
Wasserlurbinen, autom. Oeldruckregulatoren, Kuhlmasdiinen und Venetianer Gatter erzeugt
G. F. Sdineiter
Maschinenbau - Laak a. d. Zaier
Gbernimmt audi die Reparatur samtlidier Masdiinen
MAH OGIAS
Vas za parPfennlgov reši vseh Vaših skrbi
On išče in najde, on kupi in proda, on ima vedno uspeh!
Vsaka beseda slane 6 Rpf in debelo »iskana 12 Rpf. Prislojbina za dopis 25 Rpf.
Oglase ipre|emat> do ponedetyka In srede In sicer
NS.'Gauverlag Karnfen, Klagenfurt, Bismarckring 13 NS-~Gauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6
(Strum/iffa fjrifi LEES-VELDES
Iran/
Schramek
Ornamentenspengler
Installateur
Kupfersdimied
Ornamentni klepar
Instalater
Kotlar
Nenmarhll, Oberkrain
M A 1 i O © IIS H
Službo dobi
Sprejmem takoj
krojaškega
pomočnika za velike kose. Galiot Stanislaus, Schnei-dermeister, Krainburg, Bergstrafie 9 2045—1
Mrokovujnka
za les išče veletrgovina z lesom v Karntnu. - Ponudbe z lastnoročno spisanim popisom življenja pod »Takojšnji vstop" na Karaw. Bote, Klagenfurt, Bismarckring 13.
Lol.nl.
dva prostora, ob cesti pri Krain-burgu, dobro vpeljano krojaštvo, takoj oddam. Naslov pri Karaw.-Bote, Krainburg.
KAFFEE ERSATZ
F a b r i k C.Wenger Klagenfurt
Opuščene tovarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagenfurt
Salmstrafie Fernruf 1486
B RCJ D E R	, .
Ledervvaren-
~	laib«her Stra/je 55
O b e I k f č i n
ESSIG || SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfuri Fabrik C.Wenger Klagenfur'
I A s ( in t it
f.B11os(heh*st.veit/
Lokali
Prodam
Za jesensko setev
Žitno lužilo Cere-san, silolak, vsakovrstne lemeže in druge sestavine. Razna sredstva za zatiranje škodljivcev. franz IVnpot-nik, Eisen- und Farbenhandlung, Kalk- u. Zement niederlage - Klagenfurt, Krefelder-strafie 9.
Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige —
Hans Wernig Klagenfurt, St. Ru-prechterstraGe 32
Dvoje oprsnih konjskili oprem kompletnih za 400"- RM in en M i(| ugodno na prodaj. Poizve se pri Karawanken Bote, Krainburg
Kupim
Poštne znamke
Kupim vsak čas vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rab-ljene.Poštnine proste znamke samo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken - Versand Briickl - Karnten, Postfadi.
Mlatilni stroj
v dobrem stanju za tresenje in čiščenje ter |ioi|onski eleklro-
intilor 210 Volt od
4—6 PS takoj ku pim. - Dopise na johann Finschgar, Birkendorf Nr. 37 bei Krainburg.
Mar kovan denar,
medalje vsake vrste, kupuje zbiralec Albin Poga-tschnik, Wart 19, „Kolektor".
Otroški športni voziček za sedeti kupim. Ponudbe na Karaw. Bote, Krainburg, ' pod značko »Dober".
Štedilnik, železen ali za vzidati, kupim. Ponudbe pod »Štedilnik" na Karaw. Bote, Krain-burg.
Mihe gobe
večje in manjše količine stalno kupujem. Zmitek Franz Wodieiner — Fei-stritz.
Mali lolografski aparat po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt
išče v najem
liSIco. {Isto. enodružinsko
z vrtom ali njivo v okolici Krain-burga vzame v najem mala družina. Ponudbe na Karaw. .Bote pod
„Septemher-Oklo-ber".
Razno
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel mesnico od lainnika v hra-iROurgu nn Ilerg-slralte 1". - Emil Schauer Krainburg
Dolično osebo.
ki je 12. avgusta zjutraj našla v vlaku proti St. Veit denarnico z
vsebino .">."> IIM in
legitimacijo, opozarjam, da jo vrne na upravo Karaw. Bote,-Krainburg -da ne bo sitnosti.
MEIN DERZEITIGES PROGRAMIH
Gebirgsarbeitsfdiuhe
Manner, Frauen und Kinder
von Grofic 3« aufwarfs
Erprobte Pafiformen — Solide Madiart
PmuI OUtedet
SCnUllFABKIK,KltAINBUK<; (VASL.: PIIINfBFRV)


Naznanjamo žalostno vest, da nas je naša dobra, ljubljena sestra in teta
Aloisia Kapus
po dolgi bolezni v 60. letu starosti, previ-dena, dne 9. avgusta 1942 za vedno zapustila.
Podgier, 14. avgusta 1942.
Žalujoči sestri: Theresia in Maria Widmarjeva z družino.
um o e n u
KRAINBUR6ER TEXTILFABRIKEN 6- m. b. H.
|KRAINBUR6ER TEXTILFABRIKEN 6 ■ n
JOTJUU n U BI
KRAINBURG