at,
OBRTNI VESTNIK
Stroftoonl list za poozdtgo in napredek obrfnišfua Dravske banouine.
„OBRTNl VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:
celoletno	Din	40-—
polletno	Din	20’—
posamezna številka	. .	Din	1*—
Glasilo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Stev. pri poštni nranhmei. podružuici v L ubijan Ki.stU).
XIV. letnik.	V	LJUBLJANI,	dne	8.	maja	1931.	Štev.	19.
Jugoslavije A. D. Beograd
V razmeroma kratki dobi bančnega poslovanja ima zavod 1,489.906.83 di* narjev rezervnih fondov. Uspehi banč* nega poslovanja so vsako leto izredno zadovoljivi in je znašal čisti dobiček j minulega poslovnega leta 3,908.576.56 j dinarjev. Od tega se je po odbitku za 1 razne fonde in tantijeme v znesku i 820.801.05 dinarjev stavi’o občnemu j zboru na razpolago 3,155.158.45 dinar* i
| jev. Občni zbor je sklenil izplačati tli* j vitlendo za leto 1930 dinarjev 14.— za delnico.
Po ustanovitvi podružnic v Ljubija* j ni in Sarajevu ima zavod v smislu za* kuna program, izpopolniti mrežo s v o* jih podružnic v vsej državi, posvetiti se po izdaji zadružnega zakona, orga* nizaciiji obrtnih kreditnih zadrug in tako služiti gospodarskemu in socijal* nemu podvigu ♦sega obrtništva naše države.
Podružnica Obrtne banke v Ljubljani ©tvor jena
Zanatska banka kraljevine
Podružnica te banke v Ljubljani je dne 4. maja t. 1. pričela svoje redno poslovanje in smatramo ob tej p rib ki za potrebno, da navedemo nekoliko podatkov o finančnem stanju tega za* veda. Delniška glavnica je bila vpla* čana po obrokih v letih 1927. do 1930. in so delničarji*obrtniikii in prijatelji obrtništva vplačali skupno 44 milijo* nov 948.643.80 dinarjev. Primanjkuje torej še 51.356.20 dinarjev. Država je prevzela delnic za 30,000.000.— dinar* jev, od katerih je še neplačanih 11 mi* lijonov dinarjev, zagotovljeno je pa, da bode tudi ta znesek v kratkem plačan.
Kreditiranje obrtništva se vrši di* rektno potom obrtnih kreditnih za* drug in indirektno potom cenzurnih odborov. Cenzurnih odborov je bilo na področju centrale v letu 1927. 158, na področju glavne podružnice v Za* grebu 78. Koncem poslovnega leta 1930. znaša število cenzurnih odbo* rov na področju centrale 207, na pod* ročju glavne podružnice v Zagrebu 84, torej skupno 291. Na teritorij Dravske banovine odpade le 10 cen* z urni h odborov. Potrebno mrežo teh odborov bo treba izdatno razširiti. Iz* kušnja te pokazala, da je zainteresira* nje vseh obrtnikov potom cenzurnih odborov in obrtnih kreditnih zadrug za ta zavod zelo koristno in je sode* lovanje celopupnega obrtništva ne* precenljivega pomena.
Celokupen plasman (krediti) je zna* šal v letu 1927. dinarjev 34,597.261.50, koncem poslovnega leta 1930. pa se je povišal na dinarjev 104,440.365.50, po* -razdeljen na 11.480 dolžnikov. Dosedaj je dobilo kredit 18.163 obrtnikov iz 905 raznih krajev. Važno je ugotoviti, da so bančna sredstva izvanredno mo* bilna, za kar govori predvsem dejstvo, da je bilo v minulem poslovnem letu eskontiranih 44.608 menic v iznosu di* narjev 318,161.526,-—. Pri 44.608 koma* dih eskontiranih menic je bilo v zad* njem poslovnem letu 3152 meničnih protestov v skupnem znesku 19 milijo* nov 562.632 dinarjev, katera vsota vse* kakor ni visoka v razmerju navedene* ga števila meničnih eskontov. Uprava odnosno nadzorni odbor temeljito per* lustrirata vse vtožene oziroma dubioz* ne terjatve, ter se iiste letno redno od* pisujejo tako, da predstavlja obsto* ječi menični materija! realno bančno aktivo. Od 104,440.365.50 dinarjev ob* stoječega plasmaja je bilo v minulem poslovnem letu odpisanih 406.894.50 dinarjev. Od 3152 komadov protesti* ranih menic je bilo vtoženih 310 koma* dov, v skupnem znesku 1.466.849.— da* narjev in od teh plačanih 173 koma* dov v skupnem znesku 882.182.— di* narjev. Te številke so v dokaz, da se ta zavod poslužuje sodnega izterjava* nja le v najnujnejših slučajih ter nudi . dolžnikom vse mogoče olajšave za pla* j oilo obvez.
Vsled ogromnega obsega kreditne organizacije se zavod v početku ni mo* gel posvetiti v večji meri organizaciji vložnega posla, vendar pa uživa veli* ko zaupanje vlagateljev, kar je razvid* Ho iz poviška hranilnih vlog od 5 mili* ionov 502.348.71 dinarjev iz leta 1927. Ha 32,475.205.74 dinarjev do leta 1930, katere so v trajnem porastu.
V soboto 2. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne je bila v Ljubljani v Zidarjevi hiši na Dunajski cesti št. 34 svečano otvor-jena podružnica Obrtne (zanatske) banke v Ljubljani. Otvoritvi so prisostvovali poleg deelgata centralne uprave Zanatske banke v Beogradu, gen. direktorja g. Milana Dragiča in elanov ljubljanskega odbora in nekaterih zadružnih načelnikov tudi zastopnik banske uprave g. dr. Ratej, zastopnik ljubljanske občine direktor g. dr. Zarnik, direktor podružnice Narodne banke g. Gregorič, zastopnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar, direktor Poštne hranilnice g. dr. Vidmar, centralni direktor Lj. kreditne banke g. Krofta, preds. Obrtne banke g. Kavčič, ravnatelj OUZD g. dr. Bohinc, zastopnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Rebek in zastopnika Zveze obrt. zadrug v Mariboru gg. Bureš in Zadravec in predsednik Zveze obrtnih društev v Celju g. Golčer ter pravni zastopnik g. dr. Šubic.
Predsednik ■ ljubljanskega odbora, g. Engelbert Franchetti je v svojem slavnostnem govoru prisrčno pozdravil vse navzoče. Spominjal se je predvsem vseh onih, ki so sodelovali in pripomogli, da se je ustanovila ta za obrtnike tako važna gospodarska kreditna institucija. Še posebno je omenjal predsednika Zanatske banke g. Milana Stojanoviča in tajnika Zbornice TOI g. dr. Ivana Plessa. Omenjal je veliko važnost, ki jo bo imel zavod za našega obrtnika. Zanatska banka, ki je bila ustanovljena 1927 v Beogradu ob soudeležbi države, je rešila srbskega obrtnika izmozgavanja »zele-našev«, ki so zahtevali in še zahtevajo po 25, 30 in še več odstotkov za posojila. Pa tudi slovenski obrtnik je nujno potreben cenega kredita, ker brez njega danes že ne more delati. Kljub skromnim početkom Zanatska banka lepo napreduje in gotovo je, da bo tudi njena ljubljanska podružnica pokazala kmalu najlepše uspehe.
Na prošnjo predsednika g. Franchetti-ja je nato otvoril gen. direktor g. Milan Dragič podružnico, pri čemer je opozarjal na velike naloge, ki jih vrši Zanatska banka za prospeh in napredek obrtništva in na lepe uspehe, ki jih je dosegla v svojem dosedanjem delovanju. Slovensko obrtništvo bo imelo v podružnici te banke svojo krepko zaščitnico. V imenu centrale je nato proglasil podružnico za otvorjeno.
Ravnatelj podružnice je nato prečital vdanostne brzojavke, ki so se poslale Nj. Vel. kralju Aleksandru, predsedniku vlade generalu Živkoviču, ministru trgovine in industrije Demetroviču in predsedniku Zanatske banke g. Stojanoviču.
K otvoritvi je čestital najpreje v imenu Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek. Omenjal je težkoče, ki jih povzroča obrtništvu pomanjkanje kapita-! la, brez katerega mu je nemogoče uspešno napredovati. Velike važnosti je, da se nabava obrtniških kreditov čimbolj poenostavi in olajša, da se s tem pripo-i more obrtniku do gospodarske osamo-j svojitve. V imenu slovenskega obrtni i štva je izrazil željo, da bi Bog blagoslo-
vil delo tega zavoda v prid obrtništva in di’žave.
V imenu Zbornice TOI je izrazil čestitke tajnik g. dr. Jos. Pretnar. Uvodoma je omenjal požrtvovalno delo, ki ga je vršil več kot dva decenija na polju organizacije obrtniškega kredita gen. tajnik Zbornice TOI g. dr. Fran VVindi-sclier, ki se je mnogo trudil in delal tudi za obrtniške kredite Narodne banke in se končno z vso vnemo zavzemal tudi za ustanovitev podružnice Zanatske banke v Ljubljani. Poleg zaslužnih mož g. En-gelberta Franehettija in Jakoba Zadravca se je spominjal še posebno zborničnega tajnika g. dr. Ivana Plessa, ki je z energičnim in žilavim zastopanjem zahtev slovenskega obrtništva dosegel sklep ustanovnega zbora, da se ima nemudoma ustanoviti v Ljubljani podružnica Obrtne banke, s čimer je bil položen temu žadu njegov glavni temelj. Ugovor, da bi slovensko obrtništvo ne bilo potrebno kreditov in se zanje ne zanima, ne drži, čemur je dokaz podeljevanje malih obrtniških kreditov po Narodni banki, ki je dala Sloveniji na razpolago milijon Din, ki je bil vedno izčrpan. Obrtno visoko razvite pokrajine potrebujejo vselej in povsod kredit in to velja tudi za naše kraje. Potrebno je le, da bodo krediti lahko dosegljivi in obrestna mera primerna. Podružnici se ob dobrem vodstvu ni bati za dobro uspevanje, ker ima naše denarno gospodarstvo, osobito kreditno zadružništvo, na katerega se namerava opirati Zanatska banka, najboljši sloves. Vera v lepo bodočnost podružnice pridržuje tudi željo, da bi delovala brez razlike na desno in levo v prospeh našega obrtnega stanu, ki je eden glavnih temeljev našega gospodarstva.
G. Predsednik Franchetti je po teh pozdravnih besedah zaključil slovesnost, nakar se je takoj vršila seja upravnega odbora, ki obstoja iz teh-le gospodov: Predsednik Engelbert Franchetti, podpredsednik Josip Rebek, odborniki Jakob Zadravec, Fran Bureš, Holobar, Karel Vidmar, Fran Ravnihar, Miroslav Urbas. Ravnatelj podružnice je g. Rajko Ogrin.
 —----------------------------------
.1. R. Lfi.
Obrtniški krediti
Na tem mestu smo se imeli že večkrat priliko barviti z vprašanjem obrtniških kreditov. Gospodarske prilike, v katerih živi naš obnhn/iik, so vedno češče zastavljale zahtevo po popolnejšem in resnem kreditiranju malega obrtnika, ki je bil v svojem poslu mnogokrat najbolj oviran, ker mu je manjkala finančna moč. Pravega razumevanja za odpomoč temu važnemu dejstvu se ni našlo, dasi se je od čaisa do časa poskušalo to doseči vsaj delno.
iPnvi resnejši in — priznati moramo — najuspešnejši korak naprej je bilo kreditiranje malemu obrtniku potom Narodne banke. V razmeroma kratkem času se je oddala glavnica 1 mili on a dinarjev med obrtništvo Dravske banovine. Med tem je bil pa tudi podpisan zakon
I o ustanovitvi Zanatske banke kralje,vi-i ne Jugoslavije. (Posebnost tega zakona se razvidi iz tega, da so po ogromni večini delničarji Zanatske banke sami obrtniki, ki so iz svojih skromnih sredstev ustvarili' močan denarni zavod. Na drugi strani pa ga izdatno podpira tudi država. Tako ima Zanatska banka kraljevine Jugoslavije danes vse predpogoje ugoditi težnjam kreditiranja obrtniku.
Za naše prilike je bilo od početka poslovanje banke do danes izkoriščanje teh ugodnosti sila naprikladno. Visaka prošnja, ki je prišla preko tukajšnjih cenzurnih odborov, je bila rešena v Beogradu, kar nas je z ozirom na omdutne drugačne menične predpise zelo oviralo. Nastopale so razne težkoče, ki so se srna.ra.e strt kj prej š.kanain, dasi smo ugo.jvm, da je teinu bilo največkrat vzrok nejasnost in nepbznanje določil.
Visiled sličnih primerov 'in alko upoštevamo, da je pri nas podana potreba po finačni odpomoči zavoda, ki je pred vsem poklican, da pomaga obrtniku, se je vedno pogosteje Izražala zahteva po podružnici zavoda v Ljubljani, s katere ustanovitvijo bi povsem odpalo zamudno pisarenje med centralo in našimi cenzurnimi odbori.
Sedaj se je ustanovila podružnica in tudi poslovanje se je pričelo. Dolžnost slehernega obrtnika je. da se z zaupanjem in ljubeznijo oklene tega lastnega zavoda. Zavod pomaga dvigniti vloge, kredit ali odprt račun posameznika, obenem se pa s tern podpre pomoč, ki gre iudividueino obrtniku v korist.
Z otvoritvijo podružnice so odpadle glavne neprilike, ki so bile do sedaj pri podelovanju posojil. Poslovanje bode hitrejše In ugodnejše. Kidior pa se zaveda teh ugodnosti, pozdravlja z veseljem ta korak napredka in koristi. Želeti je samo, da prodre zavest važnositi itega zavoda med naše obrtništvo in Itrdino sem uvenjen, da bo pomoč, ki jo bode le-to črpalo, tudi izdatno lajšala težave sedanje gospodarske krize.
Filip Ogrič, Novo mesto.
Še o zbornicah
»Za« ali »proti«! Tako izgloda da* nes. Kdo ima prav? Kdo bo nosil od* govornosti za cepljenje? Kdo bo zbral skupaj, kar se utegne razbiti v obrt* niških vrstah?
Nesoglasja v načelnem vprašanju, ali naj se obrtništvo izreče za ločene, ali za	skupne	zbornice in	boj,	ki se
je pričel tudi	potom časopisja	v vr*
stali obrtništva, zahteva vse pazno* sti. Če pogledamo naš »Obrtni Vest* niik« in »Zanatlijo«, ki izhaja v Beo* gradu,	potem	nam mora	biti	jasno,
da je	tu nastal prepad, ki	zna	poteg*
niti za seboj stavbo, na kateri je obrt* ništvo gradilo celega četrt stoletja.
A ko bi ne stali pred uresničenjem novega obrtnega zakona, ki bo toza* devno gotovo odločal glede obrtni* ških zbornic, ali naj bodo iste ločene ali skupne s trgovino in industrijo, tedaj bi to vprašanje ne bilo tako aktualno. Talko pa moramo biti še posebno na straži, da ne bomo konč* no razočarani, ko bomo čitali, kaj nam prinaša novi obrtni zakon, ne pa, da bi se obrtniške vrste s svojo ma* tico »Zvezo obrtnih zadrug«, prepira* le za to, kar mora biti vsakemu za* vednemu obrtniku sveto, to je, da mora imeti obrtnik uzakonjeno pravi* co, da si, ako le hoče in more vzdr* žuje lastne ločene zbornice, in jih brez
ovir in umetnih tcžkoe lahko ustano* vi, če bo hotel. Ako pa bi se že se* daj uzakonile skupne zbornice, kar ni izključeno, potem je obrtništvu od* vzeta svoboda ustanovitve lastnih zbornic za tako dolgo, dokler bo dr* žal novi zakon. Če pa pogledamo tr* njevo pot, koliko časa in truda jc po* trebno, da se ovrže en zakon in usta* novi nov, času in razmeram potreben in primeren, tedaj mora vse obrtni* štvo obiti le strah, da se v zakon ne vnese nekaj takega, kot bi bila uza* konitcv skupnih zbornic brez možno* sti, da se more po potrebi odločiti obrtništvo tudi za ločene. S tem bi bila obrtništvu odvzeta svoboda raz* maha in razvoja za tako dolgo dobo, da bi na nov zakon, bi naj bi popra* vil zmoto, ne bilo več mogoče misliti.
Obrtništvo naj danes ne sklepa o tem, ali naj se izjavi za ločene ali skupne zbornice, marveč naj z vso močjo dela im skrbi za to, da se vne* se v novi obrtni zakon člen, s kate* rim mora biti obrtništvu dana popol* na svoboda o tem, da si zamorc, ka* kor hitro bi našlo to za potrebno, ustvariti lastne zbornice. Razumljivo pa je, da o potrebi takih menda ni potrebno ugibati ali dvomiti. Drugo vprašanje pa je seveda, preden bi se obrtništvo v to odločilo, da pretehta svoje finančne zmožnosti. Za to pa ima še potem čas. Jasno pa je, da da* nes pri tej finančni krizi o zgradbi ne moremo govoriti, tem manj pa, da bi mislili na kake razkošne neDotičnikc. Pomagajmo vsi, da se uzakoni pravi* ca vsem trem stanovom: trgovskemu, obrtniškemu in industrijskemu, da sami svobodno odločajo o potrebi svojih zbornic. Ako pa bodo ti soli* damo stali na stališču, da so skupne zbornice najboljše, /\aj primernejše in najcenejše, se bodo pa dogovorili in pri teh ostali. Le svobode si obrtni* štvo ne sme pustiti kratiti, ali pa ce* lo, da si jo isto samo zapečati z ne* premišljenim korakom.
Da sem se tozadevno oglasil z gor* njimi vrsticami, jc to samo moja že* lja in mi je mnogo na tem, da se obrtniška fronta, ki ima brez tega do* volj težko stališče, skrbi in bremena, ne bi cepila. U ver jen sem, da bosta obe skupini uvideli, da bi znal imeti ta boj le zle posledice za vse obrtni* štvo in da bi imela uzakonitev svo* bode v odločanju tega vprašanja za vse tri stanove gotovo prednost pred nepotrebnim točasnim prerekanjem. Zato jc želeti in ne dvomim, da bo agilni zvezni načelnik, tovariš Josip Rebek, storil vse mogoče (o tem tudi ne dvomim), da se ta neprijetna in nevarna zadeva likvidira in vpostavi zopet prijateljsko sodelovanje, to pa v korist skupnosti, za kar mu bode obrtništvo gotovo hvaležno.
A. Knafelj, strokovni učitelj.
Moška moda za pomlad
(Nadaljevanje).
Koliko se je moda spremenila za spomlad 1931.
V celoti ni velike spremembe. Naj-novejša izprememba pri suknjiču je ta, da se je život malo skrajšal, to se pravi, kroj se tajlira približno t cm više od lanskega leta in je tudi nekoliko bolj priležen. Suknjič je za 1 cm daljši od prejšnje sezije in sicer je dolg ravno toliko, da pokrije sedalo. Če je oseba velika 172 cm, je suknjič dolg 74 cm. Ramena so še vedno v modi široka in visoka. Torej moramo z vato primerno podložiti na ramni konici ob rokavni krogli, šiv na rami se proti rami preloži in sicer pri rokavni luknji za 2.5 cm in pri vratu za pol cm. Poševni šiv bi kvaril obliko moderne linije. Prednji izstrižek pri žepu je v modi, ne sme pa hiti predolg in naj se konča približno 9 cm nad pasom ter izstriže za 1 cm. Prsa se delajo primerno močna, da pride moderna linija bolj do izraza.
Fasone so v modi ono ali dvovrstne ter se delajo srednje in na zunanjem robu le malo na ven izbočene. Dvovrstne fasone so fasonirane tako, da imajo konice smer navzgor, nasprotno pa so enovrstne precej posnete. Pri vratu naj bo nekoliko več izrezano,
da nam ne pride fasona preveč viso- i ko. Ovratnik od srajce naj se kaže od- j nosno vidi izpod suknjiča za 1 cm. Širina ovratnika zadaj naj bo 4—5.5 cm. Spodnji del suknjiča naj se tesno pri- j leže kolkom.
Suknjič se dela na 2 ali 3 gumbe. Žepi se delajo z žepnimi zaklopki in tudi brez njih, torej zgoraj in spodaj paspulirani. Zadnje je sedaj zelo v modi. Na rokavu delamo razparek in prišijemo tesno skupaj 8 gumbe.
Telovniki so moderni eno ali dvovrstni in se delajo brez in tudi z ovratnikom ter se ravnamo po žurna-lu ali želji naročnika. Enovrstni dobijo običajno 5 gumbov, dvovrstni pa 3 —4. Zelo moderni so tudi telovniki iz drugega blaga. Nosijo se le v tem slučaju, ako blago ni vzorčasto, temveč je gladko.
Otvoriina telovnika se pri promenadnih oblekah ravna po otvorini suknjiča. Če je n. pr. suknjič zapet, naj se telovnik vidi nekoliko izpod suknjiča. Pri družabnih ali plesnih oblekah to ne velja in je otvorina telovnika globokejša. Tudi ramena delamo pri zadnjih zelo ozka in sicer zato, da telovnik spredaj (pri otvorini) ne odstopi, če oseba sede ali dvigne roke. Ogli spodaj niso močno posneti in so dolgi 8—9 cm. ,
Hlače so široke v kolenu 56—58 cm, spodaj pa 47—48 cm* Gube v pasu (spredaj) so še vedno v modi in se pogosteje delajo dve kot ena.
Pri promenadnih oblekah so hlače spodaj zavihane in sicer 4—5 cm. Pri progastih ali činih hlačah, dostikrat tudi pri temnih zapognjenost odpade Zaponke se delajo češčeje ob straneh kot zadaj. *
Dvovrstni suknjič dobi običajno dve gumbnici. Če je suknjič iz temnega blaga, dobi 2 para gumbov, ako pa ie iz mod n eg a - Ini r v as t eg a, pa 3 pare, torej je tretji par prišiti na slepo.
Smoking se v obliki prilagodi modernemu suknjiču. Dela se na 1 gumb in ta leži ravno v pasu. Zapenja se navzkriž, kakor suknjič, pač pa gumb ne sme biti postavljen predaleč od roba. Fasona se proti spodnji gumbnici vije (rola). Prednji rob spodaj ne sme biti preveč zaokrožen.
Telovnik k smokingu delamo na 3 ali t gumbe, ki so prišiti bolj na gosto. Telovnik delamo brez ali s šal-o vratnikom.
Hlače dobijo »galon«-porto in so široke, kakor pri obleki.
Frak ali salonska suknja ostane kot dosedaj.
Žaket ima .obliko v ramenih kot moderen suknjič. Fasona je po večini enovrstna ter je precej posneta in je ni) zunanjem robu ravna, torej ne okrogla. Zapenja se z enim gumbom. Gumb leži približno 9 cm nad pasnim šivom in ne daleč od prednjega roba Pasni šiv leži samo 4—5 cm pod pasom. Šiv na rami je preložen kot pri : .suknjiču. Na rokavih delamo razparek in prišijemo 3—4 gumbe. Dolžina žaketa znaša 98 cm, ako je oseba visoka 172 cm.
Iz Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
V.	Obrtne zadeve.
Dne 31. marca je poslala zveza spomenico ozir, predstavko na kr. bansko upravo, da zviša cene kruhu, ki jih je določila z odredbo z dne 23. decembra 1930, ker so od tistega časa znatno poskočile [tudi (cene moki in bi vsled tega trpeli pekovski mojstri občutno škodo in izgubo. Vsem zadrugam, ki itnajo včlanjene tudi pekov--ske obrtnike, smo pa poslali okrožnice, da odpošljejo na bansko upravo slične spomenice.
Zadrugo čevljarjev v Ljubljani smo opozorili na nedopustne časopisne reklamne oglase, ki jih inserira tvrdka Pollak v Ljubljani v škodo čevljarskim obrtnikom ter nasvetovali, da vloži na okrajno sodišče tožbo v smislu § 2. zakona o pobijanju nelojalne konkurence.
Potom vojnega ministrstva in kr. dravske radionice v Ljubljani smo posredovali, da bo te dni prevzela Za-drttga sedlarjev in jermenarjev za svoje člane večjo množino raznih del za vojno upravo.
Ker ima zveza staviti predloge za revizijo izvršilne naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih
Telovnik k žaketu delamo eno ali dvovrsten. Slednji se dela pogosteje kot prvi.
Hlače k žaketu nosimo iz črtastega blaga. Širina hlač je ista, kakor pri obleki.
Za čajanke, plese in posete ima
suknjič isto obliko, kakor moderni suknjič. Zapenja se z dvema gumboma ter dobi eno ali dvovrstno fasono. Fasona naj sega precej visoko na rame in ne sme biti preveč posneta. Žepe dehamo brez žepnih zaklopk. Prsni žep pa delamo z lajštko.
Telovnik je enovrsten. Suknjenega zamenjamo v poletnih vročih dneh s platnenim.
Hlače spodaj niso zavihane. Širi pa hlač je ista, kakor pri obleki.
Športna obleka se dela kot dosedaj, torej dobi suknjič dva našita	žepa.
Prsni žep pa delamo z lajstko češčeje kot našitega. Suknjič dobi običajno 3 gumbe.
Telovnik delamo enovrsten.	Ogli
spodaj ne smejo biti prekratki.
i»Pnmp«-hlače delamo kakor	dose-
daj. Zaponke pridejo ob straneh. Hlače so široke v kolenu 66—78 cm.
Spomladanski površniki so moderni eno- in dvovrstni. Površnik dobi sred-nješiroko, na zunanjem robu nekoliko na. ven izbočeno fasono. Pri dvovrstnem površniku so gumbi narazen v višini 14 cm, v širini pa, kadar je suknja zapeta, 16 cm. (Za prestop se doda 14 cm.) Površnik se zapenja na dve ali tri gumbnice. Ce se torej zapenja na dva, se tretji par gumbov prišije na slepo in nekoliko bolj narazen kakor spodaj. Površnik je v pasu nekoliko priležen. Zadnji del dobi šiv in delamo 42 cm dolg razparek. Na rokavih delamo 6 cm dolg razparek. Na rokavih gumb odpade.
Enovrstni površniki s pokrito lajstko se navadno delajo iz temnega ali enobarvnega blaga. Površnik dobi 3 gumbe in precej dolgo enovrstno fasono. Oblika zadnjega dela je ista, kakor pri dvovrstnem.
Letni raglan je širok in pade zelo ohlapno. Ima nekoliko zvončasto obliko. Zadnji del ima na sredi hrbta šiv in precej dolg razparek. Moderni so eno in dvovrstni raglani. Enovrstni se običajno delajo s pokrito lajstko. Žepe delamo z žepnimi zaklopki.
Dežni plašč je krojen v obliki ra-ghina in se visoko zapenja, odnosno ga delamo tako, da se nosi lahko odpelo in zapeto. Žepe delamo po strani in z lajstko.
Fovercoat se dela kot dosedaj. V splošnem pa spomladanska sezija zahteva, da so fasone postavljene malo nižje, kol so Lile posebno pri uličnih oblekah in površnikih. Pri uličnih in športnih oblekah in pri športnih plaščih so tudi fasone bolj posnete kot pri lokalnih, odnosno svečanih oblačilih in naj bo fasona eno ali dvo-
obratovališč, smo poslali okrožnice vsem včlanjenim obrtnim zadrugam, ki imajo včlanjene brivske, pekovske in mesarske obrtnike, da ugotove zahteve teh obrtnikov v tem pogledu in I nam pošljejo njih predloge. Žal se je tej okrožnici odzvala samo ena zadruga.
VI.	Obrtnopravne izjave
je podala zveza Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v zadevi izdelovanja vatnega sladkorja, v katero stroko naj bi spadalo to opravilo, odnosno če gre za prost ali za rokodelski obrt; zveza je izjavila, da smatra to izdelovanje za rokodelski obrt slaščičarjev.
VII.	Književnost.
Zveza je prejela od knjigarne Kleinma.yr & Bamberg 1360 izvodov knjig; Podkrajšek, »Obrtno knjigovodstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železolivstvo« brezplačno za razdelitev mod revnejše obrtne vajence. Te knjige smo razdelili in sicer 650 izvodov pri zvezi včlanjenim zadrugam, 250 izvodov ljubljanskim obrtno-nadaijevalnim šolam in 400 izvodov Splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru.
Zavod za Pospeševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v
Haj je	no?
Borzno poročilo: Tuje valute so veljale v prošlem tednu v dinarjih in si-ser: Berlin (nemška marka) 13.54, Budimpešta (madžarska krona) 9.92, Cu-riii (švicarski frank) 10.96, Dunaj (avstrijski šiling) 8.00, London (angleški funt) 276.44, Nervvork (dolar) 56.73, Pariz (francoski frank) 2.22, . Milan (italijanska, lira) 2.98, Praga (češkoslovaška krona) 1.68.
Trgovinska pogajanja med našo državo in Avstrijo, ki se vrše v Beogradu, so**se začasno prekinila, da dobe avstrijski delegati potrebne instrukci-je, naši pa prouče avstrijske zahteve.
Kolonijalna razstava v Parizu, katere se namerava udeležiti tudi nekaj obrtnikov iz Slovenije, in je bila otvor-jena zadnje dni, ostane odprta do jeseni in pričakujejo, da jo bo obiskalo več milijonov obiskovalcev iz vsega sveta.
Bukareška konferenca Male antante, ki je razpravljala o položaju, nastalem vsled nemško-avstrijske carinske unije, je uspela in izgleda, da je s tem v znatni meri podkrepila stališče Francije napram srednjeevropski uniji pod nemškim vodstvom.
Izprememba tarife za davek na promet se namerava v kratkem izvesti ter v ta namen zbirajo gospodarske korporacije materijal in predloge, ki jih predlože ministrstvu financ.
Naraščanje zavarovanih delavcev je opažati v zadnjem mesecu glasom statistike Okrožnega urada za zav. delavcev v Ljubljani, ki zaznamuje v aprilu povprečno 90.775 zavarovancev napram okroglo 87-000 v prvih treh mesecih.
Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki proizvaja razne železne izdelke in elektrode, namerava razširiti svoj obrat tudi na izdelavo črnih in pocinkanih plinskih cevi, ki bo znašala povprečno 6000 ton na leto.
Preselitev Urada za pospeševanje obrti. Kraljevska banska uprava, referat za pospeševanje obrti, se 6. maja t. I. preseli iz Krekovega trga št. 10 v svoje nove pisarniške prostore na Starem trgu št. 34/1, kamor naj obrtne zadruge in obrtniki odslej naslavljajo svoje dopise.
Nj. Vel. kraljica je prispela v sredo popoldne v Zagreb, kjer je posetila zagrebški velesejem ter jo je ljudstvo, dasi prihod ni bil napovedan, takoj spoznala in povsod, kjer se je pokazala navdušeno pozdravljalo.
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d., podružnica Ljubljana,
Dunajska cesta št. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) zamenjava svojim delničarjem iz Ljubljane začasne delnice za 'stalne. Obenem izplačuje tudi dividendo za poslovno leto 1930, katera znaša Din 14.— za delnico. Delničarji izven Ljubljane prejmejo stalne akcije in dividendo od centrale v Beogradu potom svojih krajevnih cenzurnih odborov, odnosno organizacij.
Ljubljani je kupil na našo ponudbo 20 izvodov Spominske knjige za ceno t\ Din 40—
VIII.	Razno.
V svrho uvedbe primernejše večerne zveze na progi Ljubljana—Zagreb, ker po odhodu brzovlaka iz Zagreba ob 5. uri popoldne ni do V26. ure zjutraj nobenega primernega vlaka, je napravila zveza v Ljubljani prošnjo na Direkcijo državnih železnic v Ljubljani in Zagrebu, da o priliki spremembe voznega reda preskrbi za umestno rešitev predlagane zveze med Zagrebom in Ljubljano.
Prošnje za podporo za nadaljevanje vajenskega pok reta smo odposlali na nastopne institucije; Mestno načelstvo, Mestno hranilnico, Kreditnemu društvu Mestne hranilnice in Kranjski hranilnici, vsem v Ljubljani.
Izdali smo 3 opomine za še neplačane Obrtniške koledarje za. leto 1931 ter vabila za delno vplačilo zvezinih doklad za leto 1931.
Opažamo pa, da zadruge zelo neredno plačujejo zvezine doklade, tako n. pr. še ni poravnalo vseh zvezinih doklad za, leto 1930 — 13 zadrug; na račun za leto 1931 pa sta nakazali doklado dosedaj samo 2 zadrugi.
(Konec).
vrstna.
Konec.
Smrt dveh uglednih obrtnikov
Kruta smrt je zopet posegla v naše vrste. V ikratkem času nam je iztrgala -iz naše srede dva moža in sicer pred kratkim g. F. Porenta, kleparskega mojstra in 1. maja g. Jakoba Fligla, kleparskega in instalacijskega moj* stra, ki je bil mnogo let odbornik in preizkuševalni mojster Zadruge k le; parskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani.
Težko se loči obrtništvo od vaju, spoštovana obrtniška starešini, moža dela in znanja, ki Vama življenje ni bilo ni/kdar počitek. Zapustila sta za seboj najlepši svetel vzor svojim mlajšim tovarišem, ki stopajo v bor* benih vrstah obrtništva na Vaša me« sta.
Hvaležno obrtništvo se Vaju bo vedno spominjalo. Počivajta v miru, naj Vama bo zemlja rodna, ki Vam je bila v življenju na vseh Vaših potih posuta s trnjem, prostorček tihega, mirnega počitka vsaj sedaj, ko po* krivajo Vaša sveža zasuta grobova tužne rože žalujočih svojcev, prijate* Ijev in stanovskih 'tovarišev.
Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani.
■f Ivan Kregar
Neizprosna smrt žanje v naših najboljših obrtniških vrstah. Ob zaključku lista nam prihaja žalostna vest, da je preminul znani naš obrtniški vodja takozvane stare garde g. Ivan Kregar, pasarski mojster v Ljubljani. Pokojnik je bil ne samo izvrsten strokovnjak v obrtu, temveč se je udejstvoval tudi v obrtniški organizaciji, bil pred vojno član Zbornice TOI, dalje mnoga leta obrtniški svetovalec in nazadnje banski svetnik, ter je kot tak krepko zastopal obrtniške interese v svetu Dravske banovine.
Ivan Kregar je slovel kot pasar daleč čez mej^ naše ožje domovine, saj je kot Izvrsten strokovnjak povzdignil svojo obrt v pravo umetnostno obrt in premnogo na-Sih cerkva, reprezentacijskih poslopij in dvoran krase njegovi mojstrski in tudi vsem zahtevam moderne umetnosti odgovarjajoči izdelki.
Obrtništvo se svojega uglednega tovariša spominja s hvaležnostjo.
Ivan Gogala, krojaški mojster, Jesenice.
T	•	_	iv*
tovarišem m tovarišicam krojačem in šiviljam!
Že enkrat sem pisal na tem mestu, da bi se zavzeli na katerikoli način, da odpomoremo našemu stanu. Zavzel sem tudi stališče, da bi se vršilo večje zborovanje krojačev in krojačic, na katerem bi se tudi posvetovali, kaj in kako ukreniti za izboljšanje našega stanu. Pri Zvezi v Ljubljani pa so mi isto namero odsvetovali kot težko izvedljivo s povdarkom, da naj si stvar morda kaj drugače zamislim. Danes, dragi tovariši in tovarišice, pa stopam pred Vas z drugo zamislijo v najboljši volji, da izrečete svoje mnenje in da' pričnemo počasi z resnim delom. Čitamo ravno, da so pravila čevljarske zveze za našo banovino odobrena. To znači lep napredek v čevljarski stroki. Ker pa je naša stroka danes še mnogo na slabšem kot čevljarska, ako pomislim, da ima čevljar vsaj še popravila in krpanje, je ostalo vsaj še nekaj poleg listih redkih parov čevljov, ki jih naredi. Ugotavljamo pri tem, da pri nas mnogo lega dela izvršijo naše gospodinje same. Razni hoteli v letoviščih itd. imajo svoje likalnice. Poleg tega nam odvzemajo precejšen del tudi razne čistilnice, ki likajo tudi same. To je tisti mali košček, a veliki kos pa vse razne konfekcije in trgovine, ki pod neverjetno ceno prodajajo vsa razna oblačila. Kakor so čutili čevljarji potrebo po svoji lastni zvezi, tako nujno čutim pa jaz potrebo po naši lastni veliki in močni organizaciji. Toda jaz nimam v mislih zveze, temveč strokovno zadrugo krojačev in krojačic za vso Dravsko banovino. Samo taka zadruga
mogla delovati uspešno in z mnogo manjšimi stroški, kakor sedaj toliko zadrug. Rabimo pa gotovo svoje zastopstvo v podeželju. Zato naj bi se imenovali v vseh važnejših krajih zaupniki, ki bi se udeleževali rednih sej
in prednašali svoje želje odboru za- ; druge, ki bi gotovo imela mnogo gra-
diva za reševanje. Na ta način si olajšamo na raznem nepotrebnem pisare-nju, na raznih tajniških izdatkih, ki jih je toliko za vzdrževanje naših zadrug, dočim bi skupno delo opravljalo le par izvežbanih moči mnogo uspešneje in bi svojo stanovsko težnjo reševali le sami, vse ostalo pa naša sedanja Zveza obrtnih zadrug, ki bi svoje delo tudi lahko usmerila tako, da bi imeli zopet več koristi kot sedaj, ko mora zveza opravljati tako obširen aparat.
Verujem, da bo kdo rekel: »Saj to ni mogoče«. Jaz pa vam bom na vsako tozadevno vprašanje rad odgovarjal in podprl odgovore. Ako nam je na srcu blagor onih naših tovarišev in tovarišic, ki komaj še životarijo in jim ^očemo pomagati, se bomo čimpreje odločili in šli na delo za tako lastno zadrugo, ki bo čisto gotovo imela drugačne uspehe, kakor naše male podeželske zadruge, ki le še životarijo in opravljajo svoje posle samo v toliko, da oproščajo vajence in vpišejo ter odjavljajo pomočnike. Te zadruge so dostikrat tudi preveč pod vplivom osebnosti. Tako je dosti primerov, osobito v kolektivnih in tudi strokovnih zadrugah, da je izprašanec napravil preizkušnjo s prav dobrim uspehom in ko je prišel k prvemu mojstru za pomočnika, ni znal napraviti navadnih hlač. Torej tudi naš naraščaj, na katerega moramo polagati vso pažnjo, bo s tem mnogo bolj zaščiten in se bo laliko izučil res tako, kakor je danes zanj potrebno.
Taka zadruga bi bila tudi s stališča našega strokovnega glasila lahko na višku. Ako bi plačevali zadružni člani toliko, kot sedaj, je gotovo, da bi lahko primerno nagradili strokovnjaka, ki bi vedno v vsaki številki poročal o vseh naših zadevah. Nagradili pa bi tudi lahko naše glasilo, da bi nam dajalo na razpolago dovolj prostora. Dalje bi se naša lastna obrtniška Samopomoč mogla mnogo uspešneje razvijati, kot sedaj. Kako težko da danes zadružno vodstvo skromno podporo vdovi umrlega člana. Ako pa bi se pri taki skupni veliki zadrugi ustanovil primeren' fond za onemogle z malimi prispevki, bi se dalo lepo odpomoči v sili onemoglim itd. Ako se ozremo še na stran zadružništva, o katerem zadnji čas tako mnogo razpravljamo, ni potreba povdariti, da bi z malimi prispevki lahko ustanovili veliko podjetje, katero bi moglo biti res kos borbi 7, večjimi konfekcijami.
Tovariši! Še mnogo bi lahko naštel, toda upam, da kot prvi korak zadošča in vas zato vse tiste, ki stojite danes na čelu naših strokovnih zadrug prosim, da izrečete svoje mnenje potom »Obrtnega Vestnika«, ali pa naravnost meni. Rad bom na vse odgovarjal v Vestniku in tudi naravnost vsakomur posebe. Odpasti pa mora tu seveda vsaka ljubosumnost in pa sumnja, kdo naj bo na čelu take zadruge. Jaz golo vo ne bom, ker veste, da bi bil sedež take zadruge v glavnem mestu. Tudi ve, tovarišice, se oglasite, kajti iste koristi bodo tudi za vaš stan.
FILMSKA PREDSTAVA ZA OBRTNE VAJENCE:
Zveza abrtnti zadrug v Ljubljani priredi za obrtne vajence in vajenke v neddljo djne 10. maja ob 9. uri dopoldne v Ikinu »Ljubljanski dvor« filmsko predstavo »VisesoikdMti zlet v Beogradu«. — Vstopnina je prosta.
POMlOiČ MATERAM
'Jiugoslovanslki narodni ženski saivez v Ljubljani bo ikakor vsako leto, tako tudi letos dne 9. in 10. maja nabiral prispevke za »Miaterfnslki fond«, ki ga je ustanovil v pomoč 'bednim in podjpore pot rebni m materam. Tako delajo ženska društva itudi v vseh drugih državah.
V ipoimolč materi bo izdal savez letos 'koleke, (ki jih bo razpečaval našemu občinstvu. Koleikii se lalilko iprtlepiljajo na pisma, račune iitd. ter se bo talko propagiralo it o človekoljubno ,in humanitarno delo.
iViseim našim članicam nzadrugaim ter vsem zavednim oibntroiJkam najtapljeje priporočamo to akcijo neumornega žen-, slkegta saveza lin jih prosimo, ida po možnosti podpirajo njega stremljenje v korist bednih in revnih mater.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Lep jubilej dolenjskega obrtnika
Novo mesto, 5. maja.
Te dni je slavil kavairnar g. Franc SpH* i hal svoj 504etn>i jubilej, odlka,r se je p os ves | til svoji abrti. Roj etn v Vipavi 1868 koit skl preglednika finančne kontrole se je z 12 leti šel uaiit kavarniške obrti v Ljiublljaino. Po triletni učni dobi se je podat v sveit. Biil je v Trstu, Celovcu, Radgoni, Gradcu, na Druinajiu im na Češkem. Vrnil se je v Škofjo Loko in nato v Kranj, kjer se je poročil 1898 z Uršulo Sajovičevo, hčerko j znane rodbine na Visokem pri Kranju.
I
Vzgojila sta 5 otrok, 3 hčesrtke in 2 sina, marljiva sokolska prednjaka. Pred 21 lerti se je g. Splihal preselil v Novo mesto in vzel v najem moderno opremljeno kavarno »Central«. Kot specijalist v svojii*stroki je v javnosti kmalu zaslovel. V predvojni in vojni dobi je imela v njegovem lokalu svoje zbirališče visokošolska mladina z ju» gosflovensko orijentaoijo, ki se je počutila v tej kavarni najbolj varna pred raznimi konfidenti. Jubilant, član in podpornik ne« I štetih narodnih društev, vnet Sokol, uživa ! med občinstvom splošen ugled. 1928 se mu je izpolnila dolgoletna želja, da si je pri* dobil lastništvo kavarne »Central«.
Na dan svojega jubileja je pogostil in obdaroval v društveni dvorani Obrtnega društva 15 revnih otrok in sta se mu v imenu obdaroval cev zahvalila šolski upra» viteilj g. Skebe in učiteljica ga. Klemenci* čeva. Zvečer, ko so člani Obrtnega društva proslavljali njegov jubilej, pa mu je v ime* nu društva čestital predsednik g. Ogrič. Mnogoštevilnim čestitkam se pridružuje* mo tudi mi: Še na mnoga leta!
Obupni klici čeviljarskib pomočnikov!
Nepoznan čevljarski pomočnik z dežele mi piše obupno pismo, v katerem opisuje svoj žalostni položaj ter pravi, da dela od 6. ure zjutraj pa do 8. ure zvečer za Din 10.— dnevno kljub temu, da izdeluje fino zbito in šivano delo. Ima poleg tega pri mojstru hrano in stanovanje, zasluženi denar pa da svoji družini, obstoječi iz žene in dvoje malih otrok. Pravi, da so plače njegovih sotrpinov v mestih sicer višje, priznava pa, da v mestu ni dela že sko-ro ne za mojstra samega, še tnanje pa za pomočnika in to vse vsled prevelike konkurence. Opisuje vpliv Bafine konkurence tudi na deželi, ter se odločno izjavlja, da znajo jugoslovenski čevljarji napraviti isto in jzdelati enako kakor Bat’a Končno kritizira zadržanje naših vodilnih tovarišev v zadrugah, češ, da naj si oni ne razbijajo glave na raznih vprašanjih, katera organizacija, katera zbornica je bolja ter pri tem zgubljajo nepotrebni čas ter zamujajo zlate prilike. Navaja pregovor, ki pravi; Če se kregata dva, tretji dobiček ima in se smeje«. Pri nas čevljarjih se je to pot smejal Bafa, ni pa izključeno, da pridejo tudi v druge stroke enaki Bat’e. ter spravijo obrtnike do zavesti šele takrat, ko bo že prepozno.
Kakor na deželi, se tudi v mestu ne godi čevljarskemu pomočniku nič bolje. Oni mojstri, ki so še pred par leti zaposlovali po 6 do 8 pomočnikov ter so ti pomočniki zaslužili od 200 do 400 Din tedensko, mojstri zaposlujejo danes le še po 2 pomočnika, a še ta dva več iz usmiljenja kakor iz potrebe, ker bi jim zadostoval po en sam pomočnik. To je razvidno že iz tega, da zaslužita ta dva pomočnika vsak po 100 do 200 Din tedensko, kar oboje bi lahko zaslužil samo eden, ker bi delo obeh lahko izvršil sam. To pa je seveda zgolj zaslužek brez hrane in stanovanja. Če pa računamo hrano, stanovanje, bolniško zavarovalne prispevke, perilo in še uslužbenski davek, mu ne ostane niti za cigarete. Takih pomočnikov je posebno v Mariboru precejšnje število. Zaposleni so sicer ,a od zaslužka živeti ne morejo. Posledica slabega zaslužka pa je pomanjkanje in slaba prehrana pomočnikov in malih mojstrov in njih družin, posledica slabe prehrane pa je jetika, za katero imamo že danes dokaze. To bodo imeli na vesti oni činitelji, ki ne upoštevajo pri-
tožb zadrug in ne ukrenejo potrebno, da posebno v Mariboru na stotine ne-• upravičencev je kruh upravičenega čevljarja ter tako zapostavljajo predpise obrtnega reda, ne oziraje se poleg tega še na razne okrožnice kr. banske uprave. Torej ne samo v mestu in ne samo na deželi trpe tako mojstri kakor pomočniki pomanjkanje na delu in zaslužku in uničil nas ni samo Bafa, temveč tudi neupravičeni šušmarji. Bat’a pa bo uničil sedaj nas in šuš-marje.	Krajcer	Anton.
&I organizacij.
ZVEZA ČEVLJARSKIH ZADRUG ZA DRAVSKO BANOVINO*
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je odobrila in potrdila pravila Zveze čevljarskih zadrug za Dravsko banovino. Pripravljalni odbor je na svoji zadnji seji določil, sklicati za nedeljo, dne 31. maja t. 1. ustanovni občni zbor v Celju. Vse čevljarske zadruge, ki so se svoječasno izjavile po sklepu njih občnih zborov za pristop k tej zvezi, se vabijo, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeleže po svojih delegatih.
Vabijo pa se tudi vse one skupne in oblačilne zadruge, katere imajo včlanjene čevljarje, da se kot gosti udeleže po svojih odposlancih tega ustanovnega občnega zbora, ker se bodo po ustanovnem občnem zboru zaključile smernice za ponovni poskus odprave Bafirfifa popravljialnic. Zato naj ne manjka pri tem sklepu nobena zadruga, ki je po Bat’inih delavnicah posredno ali neposredno prizadeta.
Pripravljalni odbor.
Strokovna zadruga tesarskih in stav-binskih mojstrov v Mariboru, načelstvo v Ljutomeru, razglaša vsem dlanem zadruge:
!Odločba Kt. bansike uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne lil. IV. t. 1. štev Vllllil. iNo. 1014 4, nam je zadružni sikflep z dne 3. Vlllil. m. 1. na izvanred-neiu občnem zboru v Ljutomeru neugodno rešila, čeravno je isti glasom naših pravil pravilen.
'Na podlagi tega vabimo vse Slane naše zadruge na izvertrednii občnii zbor, ki ise bo vršil dne 14. maja t. 1. oib 11. uri v gostilni Zavratnik v Ljutomeru s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelnika.
2. Premestitev zadruge iz Maribora v Ljutomer, oziroma sprememba § 1 zadružnih pravili.
3. Pritožba na Kr. ministersltvo za trgovino in (industrijo v Beogradu zoper gori navedeni odločbi.
4. Določitev enotne delavske mezde, od najnižje do naijvrišje.
5. Slučajnosti.
Iizivanredni Občni zbor se sklicuje v Ljutomer iziaito, ker je v okolišu naseljena absolutna večina članov in sicer v srezih: 'Ljutomer 7 člainov. Murska Sobota 22, ki so deloma tudi &z HodoSa in Okoliša 43 dem od Ljutomera adfdaHjeni, od Maribora pa 123 km, dalje v Dolnji Lendavi 9, sikupaj 38 članov. V srezih Maribor, levi in desni breg 10 članov, Ptuj 2, ‘Konjice 0, Prevalje 4, stopaj 16 članov, v srezih Celje 7 članov, Sllo-venjgradec 3, Gornji grad 2, skupaj 12 članov. Ker se je vršil redni občni zbor dne 19. Mil. t. 1* v Celju in je bila tudi navzoča vdčina. članov iz srezov ljutomerskega zaupništva im le manjšina članov Občnega zbora iz srezov zaupništva v Celju in Mariboru, je zadružno načelstvo na odborovi seje dne 3. !V. t. 1. v Mjunsikii Soboti sklenilo z ozirom na razdelitev potovalnih stroškov posameznih članov sklicati izvamredni Občni zibor v Ljutomeru, ker ne more zahtevati, da bi se večina vedno prevažala na zborovanje v kraje, k(ier obstoji le manjšina zadružnih članov. Z ozirom na bivališlče pripadajočih članov se po sklepu izvamrednega občnega zbora z dne 3. Vlil. m. 1. vršijo redni Občni zbori vsako leto v drugem kraju in v letu 1932 v Mariboru.
Djutomer, dne 4. maja 1931.
iNačelrvilk:
L. Petschar, 1. r.
ZAHVALA
Gospod Henri Maire, veletrgovec z urami itd. v Ljubljani, je praznoval dne 29. aprila t. 1. 50-letnico rojstva. Ob tej priliki je daroval v podporni fond Zadruge urarjev, zlatarjev itd. v Ljubljani znesek Din 300.—. Zavednemu in agilnemu odborniku zadruge izreka zadružno načelstvo za velikodušno darilo najtoplejšo zahvalo.
I er aottooo n»p>« v -tas ■
jevme Jugoslavije a. a.
podružnica Ljubljana
4. maja 1.1. pričela s svojim poslovanjem v na Dunajski cesti 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon 30-20
je dne lokalih
Podeljuje kredite obrtnikom, obrtnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žiro račune in izvršuje vse ostale bančne posle.
Ljubljana
Mestni trg St. 26, Stritarjeva ulica 1III
Telefon 2229.
Zuloga čevljev, otroških vozičkov in g danterijskega blaga
Na drobno!	Na	debelo!
Ali ste že poravnali naročnino?
Pozor!	Pozor!
Krojači in šivilje!
Siguren, preizkušen kroj, po katerem lahko brez skrbi vrežete in napravite garderobo, se morete priučiti samo v
KROJNEM UČILIŠČU, Ljubljana, Stari trg štev. 19
V modnem salonu imate priliko, kroj praktično preizkusiti in se vaditi v šivanju garderobe. — Izdelovanje krojev po meri.
Pouk se prične 13. maja t. 1. (Ob zaključku se preskrbijo službe brezplačno.)
Urednik Ivan Lombar. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. —Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fran Jezeršek. — V9i v Ljubljani.
Strojno podjetje
R. W!llmaiui
LJUBLJANA Slomškova ul. 3. Telef. 2055
Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.
Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvornice.
Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti.
Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom.
Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave.
Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav.
Vsakovrstna popravila strojev.
Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk.
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska e. - Vošnjakova ul. 3.
(v bližini restavracije „Novi svet")
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpijii) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pii večjem naročilu primeren popust. Placarn enostranskotovornino.
Tvornica
ZA DUŠIK D. D.
In
AGA ItUŠE
P3LA2KA
nriružene jngoslov. tvornice acetilena in okslgena d. d.
zadovoljujetii a svojimi prvovrstnimi
proizvodi t
KARBIDOM-DiSSOUS-PLINOM in KISIKOM
Sirom v m* Jugoslavije na stotine
avtogenskih varilcev
In mnditit tisočerim mirno, lepo in soInžnoOelo
acetilensko
luč
iKkoriftčajte tudi VI te njihove proizvode v svojo korist!