Leto vn., št. 38 (njutro" XV, it. n3a) LJubljana, ponedeljek 17. septembra 1934 * Cena l Din Upiavmstvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja PoneoeijsKa traaj* »jutra« uoi«, vsaV ponedeljek zjutraj. — Na roda se posebej tn velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznatel cih dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knanjeva ulica 5. TelefOD St. 3122, 3123. 3124. 3125 tn 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št_ 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Zbor delegacij 20 parlamentov v Beogradu Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja je bila včeraj slovesno otvorjena velika medparlamentarna konferenca Beograd, 16. septembra, p. Ob 11. Bopoldne je bila v dvorani Narodne skupščine ob prisotnosti zastopnika Nj. VcL kralja, članov vlade z ministrskim predsednikom Uzunovičem na čelu ter tujih delegacij otvorjena konferenca mednarodne parlamentarne unije za trgovino. Skupščinska dvorana je bila vsa okrašena. Vhod v skupščino je bil ves odet s pirotskimi preprogami in cvetjem. Na poslopju samem so izobešene zastave vseh držav, katerih zastopniki se udeležujejo beograjskega zasedanja mednarodne parlamentarne trgovinske unije. V Narodno skupščino so že ob 9.30 pričeli prihajati odlični gosti. Velika živahnost se je opazila tudi v diplomatskih ložah. Tuji poslaniki so se jeli zbirati ob 10.30, med prvimi je prišel francoski poslanik Naggyar, dalje bolgarski Kjiuseivanov, španski Torrijos, nemški ' Heeren, poljski poslanik Schwarzburg-Giinther in drugi V diplomatski loži sta bila tudi pomočnika zunanjega ministra Božidar Purič in iMornčilo Jurišič. Poleg senatorjev in narodnih poslancev, ki so prav tako došli v velikem številu, so bili prisotni tudi mnogoštevilni predstavniki raznih prestolniških društev in mnogo raznih uglednih mož. Beograjsko občino je zastopal podpredsednik Vaso Lazarevič. V novinarski Joži je bilo poleg domačih tudi veliko število tujih novinarjev, ki so prišli nalašč za to priliko v Beograd. Zasedanje je bilo otvorjeno takoj po prihodu zastopnika Nj. Vel. kralja, ki je prevzel pokroviteljstvo nad konferenco. Nj. Vel. kralja je zastopal njegov prvi adjutant divizijski general Milan Ječmenič, čegar prihod so pozdravili udeleženci konference z velikim navdušenjem. V ministrskih klopeh so bili v tem času poleg predsednika vlade ministri Božidar Maksimovič, Žika La-zič, general Milovanovic, dr. Milorad Djordjevič, Juraj Demetrovič, dr. Fran Novak in Milan Ulmansky. Po prihodu kraljevega zastopnika so zavzeli za predsedniško mizo svoja mesta predsednik Narodne skupščine dr. Rosta Kumanudi, sir. Sandeman Allen, pred- sednik konference in vodja angleške delegacije, ter predsednik našč delegacije senator dr. Velizar Jankovič. Na levi strani predsedništva je zavzel svoje mesto generalni tajnik konference En-genbay. Ob vsej pozornosti je otvoril konferenco v imenu Nj. Vel. kralja in kot zastopnik zunanjega ministra, minister za kmetijstvo dr. Kojič: Minister dr. Kojič otvori konSerenco Gospoda! Vlada kraljevine Jugoslavije izreka z globokimi simpatijami dobrodošlico v naši državi uglednim in odličnim predstavnikom parlamentov 20 narodov. Srečen in ponosen, ker morem v imenu kr. vlade otvoriti današnjo sejo enega največjih mednarodnih udruženj, hitim da takoj poudarim, kako važno je to delo za vse človeštvo. Vprašanja, kj so na dnevnem redu 19. zasedanja mednarodne parlamentarne konference za trgovino, spadajo med najvažnejša in najtežja vprašanja sodobnosti. Pri svojih naporih, da doseže sporazum med predstavniki 20 parlamentov glede gospodarske obnove Evrope, denarne stabilizacije in gospodarskega napredka, sme mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino že zaradi avtoritete in splošnega ugleda svojih članov računati na pomoč in skupno podporo vseh vlad, z željo, da bi obvladali vse težkoče, v katerih se danes nahajajo. Kr. vlada je krepko prepričana, da sta napredek in sreča posameznega naroda mogoča le z napredkom in srečo drugih narodov, članov velike družine narodov. Zato izreka mednarodni parlamentarni konferenci za trgovino zahvalo jugoslovenskega naroda za vse napore, ki jih je že storila in za tiste, ki iih bo še storila na poti k svoiemu vzvišenemu cilju, ravnajoč se pri tem po svojih velikih idealih solidarnosti in mednarodnega sodelovanja. Z najlepšimi željami za to veliko nalogo, ki )e pred vami, otvarjam v imenu svojega vzvišenega vladarja. Nj. Vel. kralja 19. zasedanje mednarodne parlamentarne konference za trgovino. nanudi, sir. Sandeman Aiien, — „ Br. Kumanudi o pomenu zasedanja v Beogradu _ ,___ — V..-OT (ivnma obubožanje in poste Lanska mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino je sprejela v da bodi prihodnje zasedanje v Beogradu. Jugoslovenski parlament je visoko počaščen da ste to pot izbrali našo prestolnico, da boste tu razpravljali in iskali ureditve vseh tistih velikih, smeli bi reči, najpomembnejših in najusodnejših problemov sodobnega življenja narodov in človeških skupnosti, problemov, ki so se z doslej neznano silovitostjo pojavili povsod, kjer živi Človeški rod. Zadostuje samo pogledati program vaših del da se takoj dobi prepričanje, da ste vi, narodni zastopniki vsega sveta, resno zgrabili iedro vseh nezdravih in nevarnih pojavov' ki ogražajo gospodarski napredek ter ore vzeli veliko in odgovornosti polno dolžnost da jih z vseh strani in s temelja proučite, da se dosežejo praktične in plodovito izvedljive solucije. Dovolite mi. da vam že v samem začetku tega težkega dela izrazim v imenu renata in narodne skupščine kraljevine Jugoslavije ££ hvaležnost za pozornost m odlikovanj ki ste ga nam izkazali s svojim prihodom Dalje bi hotel, dragi gostje izraziti £?o da bi se iz te dvorane ob sklepu po-K tovamja vrnili domov z mirno zavestjo, Z a svojim bogatim izkustvom politi-kov in zakonodajalcev ter s širokim pokanjem vseh vprašanj, ki so na dnevnem red£ pripomogli, da se zanje dobe pravi m odrešilni odgovori. . , v i Beograd je poklican za najugodnejši Kraj sa sestanke tako odličnih parlamentarcev že zato, ker je v mejah tistega Evrope kjer se morda najakutnejši del sodobnih gospodarskih komplikacij m knz orisu ie v jasnih in določnih črtah. Podonavska kotlina, kamor *padamo tofc mi kot pretežno poljedelsko središč^ čuta bolj in huje vse neposredne udarce ter vse bližnje in daljne reperkusije splošnega kao-sa na^svetu, tako glede proizvodnje, kakor Sdi glede izmenjave blaga. Zakaj države. M se tod nahajajo, se razlikujejo od indu-Sriiskih, ker zaposlujejo v službi poljede -stva ogromne množice svojega prebivalstva In ker mora ta vrsta proizvodnje zadovoljiti najpoglavitnejše življenjske potrebe vseh narodov in vseh držav, pomeni kriza, kadar se razvname na tem področju, sološno bedo in nesrečo. «sto pravilno je prišlo do zaključka, da si gospodarske obnove Evrope, z njo v zvezi patudi ostalih kontinentov, m moči niti predstav jati, kaj šele izvesti, če ne začnemo pri samem izviru vseh kriz. Ta izvir je pa brez dvoma obubožanje in postopno propadanje kmeta. Ce se ne najde pot in če se le odpravijo ona zla, v katerih tone kmet tako kot pridelovalec, kakor konsument in dolžnik, se ne smemo zanašati ne upati da bi se industrijski, bančni, trgovski obrtniški in delavski sloji v mestih mogli rešita okovov, ki jih neusmiljeno duše. Res je da tvori gospodarstvo celoto, saj so vsi njegovi deli med seboj zvezam m drug od drugega odvisni in blagostanje je nemogoče brez pravilne in uravnotežene izmenjave blaga, toda, kadar nastopijo tako usodni preobrati kakor danes, takrat je glavno da se začne najprej zdraviti najbol-nejši del tega organizma.Saroo iz vasi — to se najbolje kaže v srednji m balkanski Evropi, kjer se zdaj mudite — lahko pnde splošno ozdravljenje in zboljšanje tako na gospodarskem, kakor na finančnem m socialnem polju. Plemenita in plodna Bnandova misel o evropski uniji, zasnovani na gospodarski antanti evropskih držav, se gotovo ne bi mogla nikoli uresničiti, pa tudi če bi jo države dejansko sprejele, brez premišljenega načrta o ureditvi razmer in o obnovi blagostanja pred vsem v poljedelskih državah Podunavja, in to s poprejšnjim sodelovanjem in z zvezo med njimi. Naj tej poti je Mala antanta že pokazala v kateri smeri je treba iti. Z ženevskim dogovorom februarja 1933 je razen politične skupnosti ustvarila tudi temelj gospodarske zveze. Statut Male antante, dovršeno popoln vzorec pokrajinskega pakta, obsega in koordinira gospodarske interese Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije, med katerimi sta poslednji dve pretežno državi s poljedelsko proizvodnjo in predvideva posebno aktivno sodelovanje med zadrugami, posebej še z neposrednim kontaktom med pro-izvajalskimi in konsumentskimi zadrugami. Ta primer gospodarske Male antante m samo to stran problema sem omenil samo zato ker je to prvi in odločilni korak, da se s pozitivnimi ukrepi vsaj delno, s sporazumom omejenim samo na tri države, človeštvo iztrga iz kaosa, ki vlada širom sveta. Pri tem načinu reševanja agrarne krize boste imeli priliko dalj časa ustaviti se pri diskusijah o referatih, ki so pred vami. Toda, gospodje vi se niste omejili na ozek okvir vprašanj ta se ne gibljete samo v krogu problemov iste vrste. Na programu beograjske konference je v prvi vrsti gospodarska obnova Evrope, toda z obilno in raznovrstno serijo ukrepov, s katerimi naj se to doseže; to so trgovinski odnošaji, regio- nalni pakti, železniški aranžmani, poljedelski krediti z nizkimi obrestmi, organizacija javnih del. V tem obsežnem programu zavzema važno mesto eden izmed temeljnih in najbolj zapletenih problemov sedanjosti, ob katerem so si polomili zobe od svetovne vojne pa do danes največji učenjaki in strokovnjaki sveta, ko se jim ni posrečilo dognati dogmatske rešitve, ki bi se ji vsi uklonili. To je stabilizacija denarja, o čemer se poročilo Paula Renauda, bivšega francoskega finančnega ministra, pričakuje z največjim zanimanjem, sodeč po polemiki, ki jo je odločilni poročevalec zbudil v javnosti še pred objavo tega poročila s svojimi idejami ob tej temi. Naposled je na dnevnem redu, čeprav ne v neposredni zvezi s temi najvažnejšimi življenjskimi vprašanji, tudi izenačenje zakonodajstva o avtorskih pravicah. Naštel je glavne točke tega programa zlasti zato, da da bo vsakomur jasno, da naša mednarodna parlametarna konferenca tudi topot kakor vselej doslej pojmuje svojo nalogo s popolno resnostjo, ki je je vredna, in da se vprašanj, ki se z njimi bavi, ne ogiba, temveč se jih direktno loti. Hotel sem s tem izvajanjem tudi pokazati. da je zelo daleč od resnice tisto dokaj razširjeno mnenje, da parlamenti in parlamentarci niso sposobni za razpravljanje. kaj šele za dognanje rešitev strokovnih problemov, posebno tistih, ki so gospodarskega, finančnega in socialnega značaja Če bi bili potrebni dokazi o nasprotnem. jih daje že dolga vrsta teh docela specializiranih, dobro proučenih m čvrsto argumentiranih poročil in predlogov, ki jih bomo slišali na naših sestanxiu Sestavili so jih pa dobri in resni poznavalci, ki delajo čast oarlamentom držav katerim pripadajo. . . Najčešče prideta slabost m nezaposlenost predstavniškega režima odtod, da se le preveč časa, pozornosti in truda posveča ne tistemu, kar je bistveno in vsebina narodnega življenja, narodnih potreb, narodnega stremljenja, -— temveč nesmotre-nim političnim debatam in prepirom glede malenkostnih vprašanj nebistvenega zna-čaja. Kadar krene parlament z velike in široke glavne nacionalne poti in zaide na kri-vuljaste ozke steze, mora izgubiti prestiž in ugled, pa čeprav bi bil sestavljen iz najsposobnejših, najznamenitejših in najboljših ljudi dotičnega naroda Usoda nas je obsodila, da živimo v dobi po dolgotrajni, krvavi in dragi vojni, ki je porušila takorekoč vse temelje, na katerih je bil dolga desetletja zgrajen gospodarski in družabni sistem. Vojna je neizogibno povzročila mnogo kje ustvarjanje novega gospodarskega sistema in ureditve, skoraj i materijalno i psihološko novega sveta. Ali bi bilo možno, da bi se v vseh teh pretresih, izpremembah in preobrazbah, ki so nastale, povsod ohranil neizpremenien parlamentarizem popolnoma starih metod, običajev in nazorov? Narodi morajo imeti takšna svoja predstavništva, ki ustrezajo svojemu času in korakajo z njim Danes — ta »danes« se začenja z letom 1918, koj po končani vojni, kje je njegov konec, se pa še ne vidi — tirajo gospodarske, finančne in socialne zahteve fn potrebe neodoljivo vse drugo nazaj. To je splošen pojav, o katerem mora parlamentarni sistem voditi račun, ako hoče resnično služiti svojemu narodu. Z zadovoljstvom naglašam, da poznamo narodna oredstavništva, ki svojo dolžnost tako tudi vrše; naj mi bo dovoljeno našteti med niimi tudi sedanje jugoslovensko predstavništvo. A mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino in parlamentarci vseh držav, ki jo tvorijo, so kjerkoli so se sestali. tako tudi zdaj v Beogradu in poprej, to od vsega početka pravilno in pametno vselei noimovali. Zato dela ta ustanova dragocene in de^nske uslu««* vsem narodom, zato bodo pa tudi rezultati beo-grajskf*« «cst«rka zanesljivo trajnega pomen«. V tem prepričanju vas v imenu jugoslovenskega parlamenta pozdravljam in vam želim ves uspeh pri delu. Pozdrav in želje Francije Francoski delegat, senator in bivši minister Georges Leredu je imel tale govor: Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja! Zdaj, ko jugoslovenska država po vzvišeni želji svojega kralja izkazuje 19. mednarodni parlamentarni konferenci za trgovino svojo gostoljubnost, žel m, da se ji v imenu francoske delegacije kar najtopleje zahvalim in da izrazim njenemu vladarju naše najgloblje spoštovanje. Kako tesni so stiki med Jugosalvijo in Francijo! Kolikšno Je število vaših ljudi, ki s« se zatekli na našo Sorbonno, kjer ie od nekdaj sijala luč človeške misli! Kako lepe spomine vežemo na francoski zavod, v katerem se je Izobraževal blagopokojni kralj Peter, vzvišeni oče jugoslovenskega kralja Aleksandra! Gospoda! Narodi ne morejo od danes do jutri izpremeniti pravcev svojega delovanja, prav tako pa tudi ne osnov sveta. Najstrašnejša vojna je do temelja uničila človeško delo in mu dala novih smeri. Zdaj gre za to, da po tej roti nadaljujemo, pa čeprav bi spotoma omagali. Mi. ki smo to delo prevzeli vemo, kako težka je naloga-Zato polagamo vanjo vse svoje sile in vso bratsko solidarnost. Glejte, kako se zgodovina ponavlja! Pred približno 500 leti se je vršil sestanek trgovcev, katerega so se udeležili skoro vsi evropski narodi ob Sredozemskem morju- Zgodilo se je to po končani stoletni vojni. Denar je izgubil vsako veljavo, bogastva so se razpršila na vse vetrove. Padla so bogata podjetja, propadali so trgovci. Tedaj je beneški; kardinal Paolo Frigoro prišel na misel, naj bi se trgovc;, državniki in menjalci sestali z nalogo, da prouče nov gospodarski red, ki naj položi trajne temelje mednarodne trgovine Ta sestanek se je vrši v Genovi 29. oktobra 1445 Zdaj v 20. stoletju se mučimo z istim vprašanjem. Naš sedanji sestanek ima za nalogo, da vzpostavi in izravna nered v gospodarstvu. To je težka in resna naloga. Karpa daje našemu sestanku še posebno obeležje, je duševno edinstvo in skupna misel vseh delegatov, da z združenimi napori najdejo rešitev naitežjih vprašani sodobnosti- Vrav res- ne stvari. Gre za vprašanja, ki živo zanimajo narode in vse človeštvo. Stojimo pred mnogimi in najtežjimi vprašanju Ko smo se lansko pomlad sestali v Rimu, naan je bilo jasno, da bo usoda mnogih vprašanj odvisna od svetovne gospodarske konference, ki Je bila imrija ln julija v Londonu. Vse je kazalo, da stojimo tedaj pred novim sporazumom. Nepremišljeno stališče USA pa je pokopalo vsa naša upanja. Navzlic temu smo nadaljevali svoja prizadevanja Vsem je znano, da je mnogo vzrokov sedanje valutne in gospodarske stfcke, poglavitni vzroki naše skupne stiske pa so tile: 1) Svetovna vojna je prevrnila sistem^ sveta v mnogo večji meri. kakor smo tedaj mislili; 2) vojne dolgove, ki bi se b« lahko sami likvidirali, bi bH morali že v samem začetku uničiti. Vojni dolgovi so namreč samo enostranski odnošaji. Hkratu z njimi pa fn t»»d1 vredno** kar le ime'n še težje posledice; 3) neekonomske industrije, carinske omejitve In avtarktični poizkusi po vsem svetu so povzročili, da je postal položaj še slabši, kajti nihče ne more prodajati, če istočasno ne kupi; 4) razni rešilni poizkusi so uvedli razne fiskalne, gospodarske in valutne metode. Vse to je stanje samo še poslabšalo, ker so se države s temi poizkusi odtujevaie od preizkušenih temeljev gospodarskega življenja. Sedanja konferenca mora tej stiski posvetiti vso pozornost. V mnogih državah skušajo neki krogi diskvalificirati parlamentarni sistem. V tem grešč. Mi ne moremo odkloniti načel parlamentarne vladavine, pač pa njeno slabo izvajanje. Parlamentarni sistem se v mnogih državah izvaja na način, ki ne odgovarja psihologiji dotičnega naroda. V mnogih državah se tudi še ni razvil do svojega popolnega in neskaljenega izraza. Kjer parlamentarni sistem pravilno izvajajo, pomeni tako za tiste, ki se ga poslužujejo, kakor za narod najpopolnejše jamstvo. Svoboščine so izravnane. Med svobodnimi državljani se izmenjavajo nazori in mišljenja. Istočasna lojalnost do naroda in vladarja prinaša samo koristi. Tu smo se sestal!, kot parlamentarci v dobri veri, da bo konferenca, ki to pot ne bo v objemu lokalne politike, rešila važna in težka gospodarska vprašanja v dobrobit vsega človeštva. Gospoda! Prepričan sem, da bomo našli osnovo svojega splošnega napredka. Nai bodo sadovi našega dela taki ali taki, vendar želimo, da se iskreno zahvalimo za sprejem ob prihodu v Jugoslavijo in da pošljemo javnosti naše iskrene želje za napredek kraljevine Jugoslavije in nieneca plemenitega naroda! Kratek madžarski pozdrav Madžarski delegat, poslanec baron Lang. je bil kratek: Dovolite mi, da bom čim enostavnejši in čim krajši. Kar je zdaj najbolj potrebno, je zaupanje. Odstraniti moramo bojazen, ki se polašča širokih krofov. Vsi, ki so dobre volje, se morajo združiti v borbi za boljšo bodočnost. Govornik se je na kraju zahvalil za prisrčni sprejem. »Srečni, ker smo se sestali v Jugoslaviji!" Predsednik japonske delegaciie marki Masauti Hašisoika je izpregovoril naslednje: G. odposlanec Nj. Vel. kralja! Ekscelen-ce! Gospoda! Dovolite mi, da spregovorim kratko v imenu japonske delegacije. Predvsem se zahvaljujem predsedniku narodne skupščine in kmetijskemu m nistru, ki sta nas tako prisrčno sprejela pri našem prihodu v to državo. Ni treba, da ponovim, kolikšnega pomena je ta konferenca in kolikšne koristi bo za dobrobit človeštva in za okrepitev miru na svetu. Ze od leta 1917, ko se je vršila tretja konserenea tega udruženja* pošilja Japonska redno svoje delegate na zasedanja. ki se vrše v raznih kraj-jh sveta. Letos smo posebno srečni, ker smo prispeli v Jugo lav i jo. Konferenca sama je ogromnega pomena za odstranitev gospodarskih in finančnih stisk na vsem svetu. Vrši se v časa, ko skušajo vs« narodi na vse mogoče načine, da pomagajo drug drugemu pri odstranitvi te stiske hi težkoč. Želim naglasiti, da smo posebno srečni, ker smo se sestali v prekrasni jugoslovenski zemlji. Vemo, da se Jugoslavija nahajfe pred vrati bližnjega Vzhoda in da se je v zadnjem času z veliko naglico razvila v kmetijsko državo. To s posebnim veseljem pozdravljamo. Prišli smo semkaj z velikimi upi na uspeh konference in še s posebnim zadovoljstvom, ker nam je dana prilika, da obiščemo to lepo državo. Na konferenci bomo razpravljali in proučili r&t glavnih vprašanj. Mislimo, da bo naše delo bogato obrodilo. Poljsko priznanje Jugoslaviji Poljski delegat, senator Vankowicz se ie zahvalili za prisrčen sprejem. Vse priprave za kongres so bile izvršene z vestno natančnostjo, za kar gre posebna hvala generalnemu tajniku konference g. Baie. ju enemu izmed glavnih pobornikov mednarodne parlamentarne konference za trgovino. ki je delal na tem polju Je pred 20 leti Sedanji **tanek nam nodi mož- no«t. da »i od biten ogledamo ogronml na. M «e ™ Ploven n*md legel v večletnem miroljubnem d«*lu v mejah uedinjene Jugoslavije. Kakor smo se med svetovno vojno čudili vztrajnosti in požrtvovalnosti srbskega vojaka, ki je pod vodstvom svojega kralja-junaka m s svojo brezmejno ljubeznijo do domovme z orožjem orodja črtal meje velike Jugo-slavije. tako vidimo danes, kako tekmujejo jugoslovenski državljani, da izpopo -ni jo svšjo zgradbo z blagostan^mkul. turo Kljub vsem težkočam in stiskam, ta davijo predvsem kmetijske države vida-mo, kako se to dela in otvarja kako rastejo materijalne dobrine m cvetejo tudi umetnosti in znanstvo. V takšni sredini smo se zdaj zbrali ■pedstavniki 30 parlamentov, preamjem sloge in edinstva. Naš končni olj naj bo splošni mir in blagostanje vseh narodov. Romunija in regionalni pakti Predsednik rumunske narodne skupščine Saveanu je rmel daljši pozdravni govor tehtne vsebine. Rumunija je bik ena prvih, ki je predlagala regionalne pakte. ietnU spada najprvo pakt o agrarnem bloku, ki ie združil države vzhodne in jugovzhodne Evrope. Nekaj podobnega je storila V eUka Britanija s sporazumom v Ottawi. V Ua-chvju je Belgija, Nizozemska m Luxem-bourrt sklenili podobno regionalno pogodbo. Španija tn Portugalska nastopata skupno. Države Male antante so sklenile svoj regionalni gospodarski pakt v Ženevi. V Rimu so se združile Italija, Avstrija m Madžarska. Balkanski pakt pa je gospodarska združil Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo m Ku- munijo. . _ Nato je govornik navedel, kako je Ku-munija leta 1<>I9 razlastila velika posestva in jih razdelila med male kmete. To ni bila posledica svetovne vojne, pač pa akcije, ki jo je rumunski parlament zahteval že leta 1914. Govornik je dalje omenil tesne rodbinske stike, ki vežejo rumunsko in jugoslovensko vladarsko hišo in skupnost orožja v preteklosti. Na Kosovem polju so sc na strani srbske vojske borili tudi runi unsk i oddelki pod vodstvom kneza Mrr-oejA. Svoj govor .je zaključil z vzklikom kralju in Jugoslaviji. ČSR in gospodarska kriza Češkoslovaški delegat, predsednik češkoslovaškega parlamenta Josip Stivina je v pozdravnem govoru omenil predvsem stike, ki vežejo češkoslovaški in bratski jugoslovenski narod. Gospodarska vprašanja so postala vprašanja mednarodnega sodelovanja ne glede na to, ali gre za uvoz ali za izvoz, za kredite ali valute, za težave mednarodne trgovine, za delavska vprašanja ali za borbo proti draginji. Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino spada med prve mednarodne ustanove z nalogo, da reši .jo ta velika vprašanja sodobnosti v korist vseh narodov. Naša konferenca se je zdaj sestala sredi ogromnega zgodovinskega procesa. Želimo, da bi olajšala rešitev in da hi dosegla čim večji uspeh. Moja domovina, je dejal govornik,1 ki jo je gospodarska kriza še posebej hudo dela, posveča delu te k-Onference največjo pozornost in bo važna za vse, kar naj omogoči boljše čase in lepšo bodočnost. Vsi govori so bili sprejeti in tudi večkrat prekinjeni z odobravanjem, posebno še, kadar so delegati ii delegati drugih držav odšhi na Avalo k spomeniku neznanega vojaka. na katerega so položiti vence ob prisotnosti zastopnikov naših vojaških oblaste v. Poljsko odlikovanje naših parlamentarcev Poljski poslanik dr. Seh *a rzbu rg-ti a n-ther je priredil kosilo v čaft poljskim delegatom. Kosila eo ee udeležili tudi predsednik senata dr. TomasiČ, podpredsednik narodne skupščine dr. Kosta Popovič, senatorja Svetozar Tomič in M. Popovič in narodna poslanca Ante Kovač m dr. DragOtin Jevremovič. Poljski poeta nik je po ko^lu izročil jugo-ftlovenskim parlamentareem odlikovanja, s katerimi jih j« blaeovolil odlikovati predsednik poljske republike. Odlikovani so: z redom Poloniae Restitjtae I. stopnje predr eednik senata dr. Tomašič. * II. stopnjo podpredsednik narodne skupščine Kosta Popovič in s III. stopnjo vsi ostali. Novo vodstvo CMD Za novega prvomestnika je bil na včerajšnji glavni skupščini izvoljen in2. Janko Mačkoviek Vrhnika, 16. sept. Danes se je vršila na Vrhniki letna skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda. Udeležili so se je mnogoštevilni delegati podružnic iz vseh krajev dravska banovine. Ko so prispeli ob 8. zjutraj z vlakom na Vrhniko, jih je na postaji sprejelo večje število občinstva s šolsko mladino, ki je tvorila pri izhodu špalir ter navdušeno pozdravljala goste. Na pozdrav vrhniškega župana mag. phar. Hočevarja sta se zahvalila dvorna dama ga. Tavčarjeva in posle vodeči podpredsednik GMD direktor dr. Dolar. ... Skupščina se je vršila v narodni soli, kjer je bilo najprei v telovadnici zaupno zborovanje. Tudi tu je pred- Šolo tvorila mladina špalir in je z malimi trobojkami živahno pozdravljala dosle delegate in pokrovitelje. Velika udeležba delegatov je bila ziv dokaz za izredno zanimanje, ki .ie vladalo za današnjo skupščino. Vedelo se je o raznih trenjih v družbi sami, toda na zaupnem zborovanju kakor tudi na skupščini sami, kjer so bile razprave precej burne, so bila razčiščena vsa vprašanja in se je naposled pokazalo popolno soglasje. . Na predlog verifikacijskega odbora je bilo sklenjeno, da se izvoli poseben kandidacijski odbor, ki naj SP^*"1™0 sestavi listo nove uprave CMD, tako da bo mogla biti sprejeta z vzklikom. Med časom, ko so se vršile te formalnosti, je bilo podano na skupščini tajniško in blagajniško poročilo. Obe sta bili po kratki debati sprejeti z zadovoljstvom in je bila blagajniku izrečena se posebna zahvala. Volitve so se vršile sporazumno m z vzklikom. Najprej je bila na predlog dr. Zalokarja dosedanja predsednica dvorna dama dr. Tavčarjeva ob burnem vzklikanju vseh prisotnih izvoljena za častno predsednico. Z enako velikim odobravanjem je bil nato sprejet predlog za izvolitev za prvomestnika CMD inž. Janka Mackovška. Aplavz je bil gromovit Prav tako so bili soglasno sprejeti ostali predlogi za izvolitev članov glavnega odbora, nadzorstva in razsodišča. Pri tem je treba pripomniti, da se je moral letos zaradi izpremembe pravil izvoliti celoten odbor in ne, kakor doslej, samo gotovo število njegovih članov namesto odstopivših. V odbor so bili izvoljeni poleg dvorne dame Tavčarjeve in inž. Janka Mackovška, dr. Simon Dolar, dr. Janko Kersnik, narodni poslanec Ivan Prekop šek, Miroslav Senekovič, gospa Potočnikova, nadzornik Tomažič iz Maribora, šolski upravitelj Anton Hren, Viljem Rohrman, Mirko Gruden, akademik br-šič, postajenačelnik v pokoju Ludvik, prof. Kolar, dr. Vasič in prosvetni šef Breznik. Nato sta bila izvoljena v vzklikom tudi dosedanji nadzorstveni odbor in razsodišče. Razprave, ki so se razvile na javnem zborovanju, so bile izredno živahne in zanimive, saj so se raztegnile daleč preko določenega programa, tako da so mogli položiti vence na Cankarjev spomenik in na Kotnikov grob, namesto ob določenem času šele ob pol 0, popoldne. Skupščina je potekla tako, kakor so hoteli vsi, ki ji žele dobro. Upa ti: ie, da bo odslej svoje delo še bolj pospesila in da pride nazadnje vendarle do zaze-ljenega cilja. Podrobno poročilo bomo objavili jutri. svojem gozdnem pobočju je bil Veliki vrh neznan, zapuščen le zaradi pomanjkanja planinske postojanke! Slovenjebi6triška podružnica SPD je letos pogumno začela stavbo, ki je sedaj vkljub neugodnemu vremenu v kratki dobi treh mesecev dogotovljena. Izredno lepi dom ima poleg dveh gostilniških sob še 10 posameznih sob, poleg skupnih prenočišč ter postranskih prostorov. Po načrtu inž. Jelenca iz Maribora sta delo v največje zadovoljstvo opravila zidarski polir Frluga iz Slovenske Bistrice in mizarski mojster Sto-par iz Oplotnice. Planinski dom bo slovesno o tvor J en prihodnjo nedeljo. J. Tornaiit Nove aretacije članov razpuščene VMRO Izsleditev arhiva ilegalne VMRO - Vanča Mihajlov ie odnesel v inozemstvo nad 3« milijonov levov Sofija, 16. septembra, t. Po odredbi vlade so policijske oblasti davi izvršile blokado Burgasa, Plovdiva in Sofije v namenu, da izslede predstavnike bivše ilegalne organizacije VMRO. V Sofiji so aretirali pri tej priliki 29 makedonstvujuščih. Pri večini izmed aretirancev so našli skrito orožje ter tudi del arhiva razpuščene ilegalne VMRO. Vse aretirance so odvedli na policijsko direkcijo. Po zaslišanju so jih 19 izpustili, dočim so jih 10 obdržali v zaporu in bodo obtoženi po zakonu o zaščiti države. Tudi v Buro-asu in Plovdivu so aretirali veliko število pristašev VMRO ki bodo vsi že jutri izročeni sodišču, če jim bo dokazano, da 30 se pregrešili proti obstoječim zakonom. O pobegu Vanče Mihajlova in njegove žene se doznavajo nove zanimive podrobnosti. Po 19- maju, ko je bil izvršen državni prevrat, je Vanča Mihajlov živel v Sofiji. Govore da je stanoval najpreje na periferiji mesta v hiši znanega makedonstvujuščega, ko pa mu je grozila nevarnost, da ga bodo odkrili in aretirali, se je preselil v hišo nekega bivšega zemljedelskega ministra Dimitrija Gičeva. V tej hiši so se zbirali člani VMRO in tudi nacionalnega komiteja ma-kedoskih bratstev. Tu so razpravljali o vprašanju nadaljnjega poslovanja VMRO. Kakor je ugotovila preiskava, so v hiši tega bivšega politika razmnoževali tudi okrožnice z vsebino proti vladi Kimona Georgijeva. Razen tega so ugotovili, kakor se je tudi že govorilo javno v Sofiji, da je Vanče Mihajlov s svojo ženo, bivšimi člani VMRO ter nekaterimi bivšimi političnimi prvaki iz okolice bivšega zemljedelskega ministra Gi- okdlice bivšega zemljedeiSKega mimsira vjr.- U* i^™ ------ , 7 čeva pripravljal splošen prevrat. V početku ' nekje v notranjosti turške republ ke. Danes ob pol 3. se bo predvajala v Elitnem kinu Matici na programu ZKD vesela in zabavna burka »Veleturist«, v kateri igra glavno vlogo slavni komik Otto Wallburg. Planinski dom pri Sv. Treh kraljih pred otvoritvijo Zeleno Pohorje je vse posejano s planinskimi kočami in domovi Vse te planinske postojanke leže ob glavni prometni črti od Maribora preko pohorskega grebena do Slovenjgradca, tako da imaš od ene do druge po 3 ure, razen nekaterih izjem. Cim dospeš na višino okrog 1000 m, stopaš polagoma navzgor, da tega skoro ne opaziš, kakor po promenadi. Od tega glavnega grebena pa se približno v sredini odceplja skupina Velikega vrha (1547 m) s Podvrhom ter se polagoma znižuje in prehaja v slovenjebistriško gričevje. Bistri potoki so skupino globoko razorali v več grebenov, ki vsi leže v smeri njihovega teka. Na oblih vrhovih in grebenih leži na sivem granitu rodovitna zemlja za pohorske gozdove, obširne travnike in njive, nižje na ilovnato-apnenastem pasu pa vinske gorice. Tako imajo mnogi kmetje svoje kmetije v vseh treh legah, vinske gore, polja in planinske gošče s svojimi vijoličasto pisanimi fratami. Vsa ta skupina je bila do malega skoraj neznana — čeravno skriva v sebi naravne lepote, zgodovinske dobe in njih spomenike, kakor morda nobeden del našega Pohorja. Tako so odkrivali predvsem štiri prazgodovinska gradišča na Tin ju g. Ualter Schmid in drugi; ob Bistrici so odkrili mra-mornat kamnolom iz rimske dobe, saj so vsi ohranjeni rimski spomeniki v Celju. Ptuju in po Pohorju od tod; tako ie nekaj zazidanih v cerkev in zidove okrog njih na Tinju in Šmartnu. Nad bistriškim šumom se dviga Aučnikovo gradišče s še ohranjenim pol metra visokim zidom. Vsa tla na vidnih terasah pojo tvoj korak — saj so baje v prejšnjem stoletju odkrili precej ZOBAR PUHER MIHAEL DRŽ. IZPRAŠANI DENTIST večletni volonter državne zobozdrav-niške univerzitetne klinike v Berlinu JE OTVORIL. «:Vojo ordinacijo v I. nadstropja Poljanska c. 1, Peglezen Zbor naših Igralcev . . ,______xi.«A,r te je Vanča Mihajlov mislil zelo resno s temi pripravami, ko pa je opazil, da se je vlada pokazala brezobzirna v preganjanju ilegalnih zastopnikov VMRO in da ji je uspelo zatreti vsak odpor, je svoj načrt opustil. Ko je spoznal, da se preiskava okoli njega in njegove žene z vsakim dnem čim dalje bolj zožuje in da ga bodo prej ali slej izsledili ter aretirali, se je odločil končno za beg v inozemstvo. Beg mu je bil tem lažje mogoč, ker razpolaga Vanča Mihajlov, kakor govore v Sofiji, s premoženjem nad 30 milijonov levov. Tudi nakit njegove žene Menče Korničeve, kakor tudi njen denar v zlatu predstavlja velike vsote. Vanča Mihajlov je ves denar prenesel v Turčijo. Kakor so izpovedali aretirani organizatorji njegovega bega, namerava oditi v neko pre-komorsko državo, odkoder misli nadalje voditi akcijo ilegalne VMRO. Govore tudi, da je že stopil v zvezo z nekaterimi vodilnimi osebnostmi te države. Ce se mu bo posrečilo priti v to državo, je zato upravičena domneva, da ga njene oblasti ne bodo izročile, Ce bi zahtevala bolgarska vlada njegovo izročitev kot intelektualnega povzročitelja umorov uglednih bolgarskih državljanov. Mihajlov v Carigradu Pariz, 16. septembra. AA. Iz Carigrada poročajo: Snoči o>b 30. je prispel v Carigrad Vanča Mihajlov. Spremljala ga je močna redarska straža. Kaže, da Mihajlova ne bodo izročili bolgarskim oblastvotn in da ga bodo turške oblasti internirale Ljubljana, 16. septembra. V zborovi dvorani v opernem gledališču se je dopoldne vršila redna letna skupščina ljubljanske sekcije Združenja gledaliških igralcev. Predsednik Drenovec je v otvoritvenem govoru v kratkih obrisih naslikal težki položaj vseh delovnih stanov in izredno težki položaj, v katerega so za,radi vseobče krize zašli gledališki igralci. Tajnik Jerman je nato podal obširno in izčrpno poročilo o delu sekcije in o kongresu, ki se je nedavno vršil v Skopi ju. . , Med najvažnejšimi pridobitvami, ki so jih naši igralci dosegli v zadnjem letu, je brez dvoma na prvem mestu nova uredba o pokojninskem skladu, ki se deli v osrednji sklad s sedežem v Beogradu in v podporni sklad, ki je pridružen Mirovm-skemu zavodu članova Narodnog kazali-šta v Zagrebu. Dne 11. julija so Službene novine objavile to uredbo o pokojninskem skladu katerega člani morajo biti vsi igralci kraljevine Jugoslavije in v katerega se stekajo predvsem dohodki od taks na vstopnice, prispevki članov, dohodki dveh predstav na leto, ki jih mora dati vsako gledališče v ta namen, in naposled volila. Za neigralsko osebje pa se je v Zagrebu osnoval poseben podporni sklad pri Mirovinskem zavodu, ki obstoji že 50 let in ima okrog 5 milijonov kapitala. V tem skladu se lahko zavarujejo vsi člani osrednjega sklada in vsi prevedeni nameščenci gledališča. Pravilnik o poslovanju je prosvetni minister že potrdil, zdaj čaka samo še odobritve finančnega ministra. S tem je končno rešeno vprašanje pokojnin za igralce in sploh za vse osebje narodnih gledališč. To .je po 15 letih obstoja stanovske organizacije igralcev največji uspeh, za katerega gre v prvi vrsti zasluga Nj. Vel. kralju, ki je pokrovitelj združenja in je v vseh ozirih zelo naklonjen igralcem. Za borbo proti brezposelnosti, ki se bo z leti gotovo še poostrila, skrbi poseben sklad za brezposelne, katerega ustanovitev je odobril prosvetni minister lani. To je ustanova združenja, ki se financira z dohodki umetniških poslo- valnic, s prispevki članov ter z odstotki ki so jih dolžni plačevati od svojih angaz manov vsi tuji umetniki, ki gostujejo v naši državi. Po pravilniku ima vsak član ki je neprostovoljno postal brez prva dva meseca pravico do polne, naslednja dva meseca pa do polovične podpore. S časom, ko bo sklad narasel, bo lahko tudi v večji meri delil podpore, tako da bo lahko igralcem služil tudi v primeru mezdnega ali kakšnega drugega stanovskega gibanja. Prispevek za ta sklad je današnji zbor povišal od 5 na 15 dinarjev na mesec. V zvezi s tem se je ustanovila tudi borza dela, ki bo posredovala vse an-gažmane na odrih Jugoslavije ter bo skušala izvojevati tudi kolektivne pogodbe z upravami. Ko bodo urejena vsa gmotna vprašanja, se bo združenje lotilo gledaliških umetniških vprašanj. Mnogo se jc skupščina bavila s pojavom kartela upravnikov, o katerem je »Jutro« že poročajo in ki je na nekaterih gledališčih vsilil članstvu pogodbe, ki so naletele na splošen odpor. Po zakonu je vsakemu gospodarju prepovedano, dati hlapcu pri odpustu iz službe slabo oceno, nekateri upravniki pa so s kartelom uveljavili prakso, da dajejo dobrim igralcem, ki jim niso simpatični, slabe ocene. Poleg tega si prizadeva kartel doseči, da se gledaliS-n igralci prevedejo pod uradniški zakon. Soglasen protest je skupščina izrekla proti nameri, da bi se za vsa gledališča tok naj Save uvedla enotna intendanca. za kar sc zavzema upravnik zagrebškega Narodnega kazališta Konjovič. Narodno gledališč« v Ljubljani mora zavoljo syoje posebrv. kulturne misije obraniti svojo neodvisno upravo, živahno se je razpravljalo tudi o u-edbi o draginjskih dokladah, ki je čJa-nice gledališč posebno hudo prizadela. Blagajniško poročilo, ki izkazuje prav ugodno stanje denarnega gospodarstva, je podal Mencin, v imenu revizorjev pa je poročal prof. šest. Po kratki debati, v katero so posegli Levar, šaričeva, dr. švara. Gradiš, prof. šest, je bil z navdušenjem izvoljen ves dosedanji odbor z Lujom Drenovcem na čelu. Pa še eno o Bohinju in drugem strm rov s stopnicam' in ga spet zasuli. Rov da je peljal strmo navzdol k potoku, od koder vodi še danes več dobro vidnih, umetno izdelanih kamenitib stopnic tik do skale, od tam pa ni več sledu. Kdo jih je zgradil, kdaj in čemu? — In nad Keb-Ijem ležita razvalini dveh gradov, last nekdanjih gospodov kebeljskih. Tik pod drugim je ob potoku vodila navzgor mimo cerkve Sv. Treh kraljev rimska cesta do glavne pohorske ceste, ki da je vodila po vrhu pohorskega grebena. Del te ceste je dobro viden za Planinskim domom, ki stoji deloma na granitnih skalah rimske ceste... Po njej so dolgo časa vozili razno rudo pohorskim glažutam in marsikje po kmetskih hišah kažejo kozarce z vdelanim denarjem na dnu in s solzami ob straneh. Spomin iz stare, slavne pohorske zgodovine, ko je baje še prebivalo ob cesti od Sv. Treh kraljev do Areha tristo kmetov; danes pa žive njih imena le še deloma na raznih parcelah, vrhovih in studencih. To, da so bile male lesene koče —- dimnice z malimi okni na zapah in z nasajenim železnim klinom v okenskem podboju. V teh je živel rod »paurov« —. volarjev, ovčarjev in drvarjev, caklarjev — varno pred Turki; sai na Pohorju je le mak) turških lin. Iz dobe Zrinjskih in Frankopanov so triie graščinski mejniki iz leta 1665. z napisi in grbi Erazma Tattenbacha, grofa in konjiškega gradu lastnika ter slovenjebistriških grofov. Eden teh je še danes pred novim »Planinskim domom« — dočim so ostala dva našli letos ob nakupu zemljišča za stavbo. Cerkev Sv. Treh kraljev je bila večkrat prezidana in povečana zaradi znane romarske poti. Koliko zanimivosti še tiči v njej? Čaka še na svojega zgodvinarja! Le trikrat letno je oživela po ljudeh iz dveh far samo do polovice. Pohorje pa se spet oživlja. kakor iz dobe »tristo kmetov od Sv. Treh kraljev do Areha« Prihaja leto za letom več planincev, ki so se takorekoč zgubili od glavne črte Predaleč je bilo od vseh strani čez Veliki vrh. ker ni bilo postojanke na njem. Krasni razgled z Velikega vrha ln Jezero za njim. s cerkvijo in zidanim križem na Po svoii podobi spada Bohinj med one kraie. ki imajo neko svojstveno lepoto, neko privlačnost, ki ni Izrazna. Bohinj ima eno onih absolutnih lepot, ki ne dopuščajo primerjanja. Morda ie kje še lepše, impozantnejše - kadar Pa se ti Bohinj smehtia v solncu ali pa te gleda mrko temna modrina njegove vode, ko težki oblaki prerrezaio skalne robove — tedaj t, govori v tisočih narečjih svoj nemi govor, ce ga znaš umeti. Zato te pa tembolj jedko prizadene, če ugledaš tu in tam sledove človeških rok (in možgan). ki so pravi posmeh Bohinjskemu jezeru, temu očesu narave. 2e od nekdaj je dajala cerkvica sv. Janeza vzhodnemu koncu jezera poseben čar. Njene stare zidine s stoletno pat.no so se skromno družile zelenju in skalam. Kar sc ti spomni nekdo: renovirano cerkev, omet odpada! Prav tako! Ampak zavedati se je treba, da se mora to storiti na način, ki bo ustrezaj ln ki bo varoval njeno prvotno lice. Ce jo pogledaš danes, je vseeno katera letnica je na stolpu " obnovllena je na tak način, da jmaš vtis, kot bi io postavili včeraj. Morda edino zidava in nekaj fresk, ki so jih pustili v miru, še spominjata na to. kaj je ta cerkev bila. Lepi sivi robnj kamni so preberem, da ni sledu o njih. rrav tako fundament stolpa _ vse se blešči v neki zoprni polizam beli barvi z zelenimi obroki (!!) in seveda priča o okusu posebne vrste. Pribijem: tako čudno »okusno* obnavljanje starinskih stavb bi se moralo korenito zaieziti. Najsi so imele ta posla komisije ali posameznik - kdor pozna lice od prej, mi bo pritrdil, da je pri današnjem izgledam u cerkvice vseeno, če sto* tam ali ne. Delo ne opravičuje ničesar ce se kaj naredi, naj bo narejeno v redu m stilu vse drugo je odveč, bolje nič. In kam so izgin le vse stare vrbe, ki so dajale tak lep okvir jezeru? Baje so nadle kot žrtev — razgleda. Na mesto njih " P riši e — ka! neki drugega — akacije. Smreke so padale po redu ~~ zdaj jih nadomeščajo: dalije, cinije in kar je še drugih takih imen in znakov »olepšavanja«. Nisem proti napredku, a treba je, da se grade škarpe itd. previdno, da se vedno sproti maskjra, kar bi otegnito motiti prvotno naravno lice. Ce se ie kaj razrastlo, naj se z umnim prise-kavanjem obdrži prvotna otaika. Tako delo stane mnogo manj. Zakaj bi ne bil Bohinj nekako prostovoljno nadaljevanje pla-n nskega parka pri Sedmerih jeserlh — ne v tako strogi obliki, a vendar v načinu, ki vedno m povsod očitajo, da se ie tu človek naravi približal z občudovanjem, ne pa s sekiro in kamnom. Ko bi se tak, naravnost * Škodo obrnjen denar porabil aa prospekte. bi prišli v Boh:nj ljudje, ki bi ga cenili in od katerih bi imel tudi največle koristi — ljudje, ki bi njegovo lepoto znah ceniti — ne pa ob čajni letOv«čarj!., ki ob solnčnem vremenu kriče. ob prvem deževnem dnevu ra potujejo! V Bohinju je treba stremeti »a tem. da ture, sem srečal. A sledov o vtisu, ki sein ga dobil iz oo sov, nisem našel — ali oblačijo svoj značaj v praznično obleko, kadar pišejo a'i kličejo glasove o planinah? Da! Vanr - se ljudi, ki ne spoštujejo molka planin! »Ce prisluhneš v gorski molk, se ti nenadoma zazdi, da čujes glasove — ra so le utripi lastnega srca. In ta tšina, kaj je to? Morda neznana želja, daven vzdih, pravljica iz starih dni...« Tako je napisad dr. Kugv v svojem sla-vospevu Julijskim Alpam. Dolga leta ie hodil med nje. — Zakaj je to napisal? — S. Nemška avtomobilska industrija Berlin, 16. septembra. AA. Nemška avtomobilska industrija je v letošnjem juliju zaposlovala 91% delavstva, ki bd moglo imeti dela. če bi industrija delala s polno paro. Statistika navaja za lanski julij samo 54% no zaposlitev, v juliju 1932 pa Bamo 32% no. _ Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« >ohod rdečih križarjev Tisoči so manifestirali za idejo človekoljubi« Ljubljana, 16. septembra. Ba.nes so manifestira!' rdeči križarji-Mnogo manifestacij smo Se imeli v letošnjem letu, današnja je bila dosti skromnejša od druRih, pa vendar »elo lepa in »čin ko v i ta tudi brez pompa. Zlasti Je Se prekrasno vreme pripomoglo, da se Je prireditev dobro obnesla. Na lepo prirejenem oltarju pri spomeniku sv. Trojice na Kongresnem trgu je bila ob pol desetih maša. SluSil Jo Je mestni župnik kanonik dr. Klinar. Pevski abor »Tabora« je pel slovensko mašo svojega pevovodje Venturinija. Vzdolž Kongresnega trga so bile razporejene dolge vrete pomladka in članstva RK, po Zvezdi in drugod naokrog je bilo zbrano številno ljubljansko občinstvo. Dolg sprevod Takoj po maši se je razvil sprevod. Otvorili fto sa samarijani- noseč jpgofiloveneko zastavo, prapor Rdečega križa in lovorov venec, namenjen Osvoboditelju. Z a sodbo dravske divizije, ki je, izvrstno varana kakor vedno, neprestano icrala koračnice, ter za predstavniki benovinskeM in krajevnega RK in sevilnimi predstavniki oblastev in organizacij sta so zvnrtili četi eamarijanov in parnarijank. nato pa tnima pomladka vseh liublianskih šolskih zavodov m ostalo ctaa-P't -Joicčena za tbiiol ;e bila kar prekratka. Ko se jc čelo f prevoda že vračalo proti Koii*:. enemu In? o s> ra hui o l.ieiki šele nastopili pohod. Pred ma«,'Vratom ee je sprevod 'istavn. Predsednik Miblianskeua pcdodb.-a dr. Fettirh i • 9:101'. pred spimeiik :n *c pc kio-ml z vene m: jTebi, naš Krili 'V^iViditeV,. ki si ves narod prjvo Gola^te v evobodo, poklanja Rdeči križ v znak hvaležnem: i tj venec!« Godba ;e zaigrala liim-no. > ato jo siedila nadaljaa pot na ivin-jrroerni tr;i- Zbor pred univerzo Ka bplk< nu univen? se zbrala mtnžicp iprer^avnikov: predsednik banovinskeqa odbora RK dr. Krejči e podoreJčedmk.Hn inšpektorjem Westrom, tajnikom nadevetiiikcm Skalarjem, s člani uprave dr. Furlanom, blagajnikom Meškom, inšpektorjem Gregorko, stroko vnim učiteljem Kobalcm, ki je bano- vinski referent ta Pomfedek Rdečega križa, nadalje inšpektor Vrhovnik, ravnateH Hočevar in upravnik skladišča Jagodic, nedvomno najstarejši član, saj al J« človekoljubju ze celih 42 let«, ljubljanski pododbor eo predstavljali predsednik dr. Fettieh, podpredsed-ea ga. Kroftova, tajnik Mnlnarič, btactain.k Mlejnik in več dam-odbornic, nadalje so tu bili zbrani: za bensko upravo načelnik dr. Pfeifer, svetnik dr. Karlin ter predstavniki vseh višjih uradov i« oblastev, za univerzo dr. Šerko, župan dt. Puc z občinskimi svetniki, policijski upravnik Kerševan, gasilski starosta Joeip Turk, sokolsko župo po predstavili podstarosta Krapež, odbornik Slana in tajnik Flegar, OUZD predsednik Tavčar in Jože Baš, Jadranska stražo generalni tajnik Pogačnik, svetnik dr. Jeglič in Rospa Zbaš-nikova, združenje trgocev Viktor Šober, nadalje so bili zastopani skavti i« «e vbp druge nacionalne in človekoljubne organizacije- Spodaj na Kongresnem trgu ee je razvrstila vsa množica v ogromen živ mozaik. Ne-nehoma je dotekal sprevod, minila je bila cela ura, potrebna za obhod. Na solncj je bil presenetljivo lep pogled na vse te trume poniladkarjev in ostalih križarjev. Nad 10.000 mladih ljudi je bilo tu zbranih, fantov in deklet od devetega Ma dalje, z 18 owiovnih, 8 meščanskih in vfeh strokovnih in sred. šol, skupno e 30 zavodov. Razen tega šteje Rdeči križ v Ljubljani nad 2000 članov in poleg teh se je nabralo tudi ostalo občinstvo. Tik pred univerzo so stali «a-marijani s praporoma pod vodstvom g. Pirca, na levi pa divizijpka godba pod vodstvom kaDetana Milanoviča. Kakor preproga pestra slika je osvajala sleherno oko. Zmagovito sta nad Ljubljano krožila dva velika srebrna ptiča- Napeto je pričakovala vsa množica, kdaj bo izpregovoril predsednik RK Jugoslavije Nj. Vis. princ Pavle. Žal .je moral g. dr. Fettich sporočiti: »Telefonska zveza Ljubljane z Bohmiem je tako oslabljena, da ni mogoče prenašati govora po radiu k — Ooh! je kar bolestno odjeknilo s Kongresnega trga. Takoi nato je izpregovoril predsednik dr. Fettich, njegov govor je bil oiačen. da so ga razločno čuli vsi. V izbranih besedah je obeleževal pomen in prizadevanja Rdečega križa. Govor predsednika dr. Fetticha Mladi in stari se zbiramo danes z zanosom in navdušenjem pod jasno zastavo RK, največje človekoljubne in mirotvorne organizacije. Pod praporom RK se zbirajo ro vsem svetu armade vseli onih, ki so plemenite duše. ki jim je usmiljenje s trpečim sočlovekom srčna potreba, vsi, ki ?i.m je ljubezen do bližnjega sveta stvar. RK, čegar zastava nas druži, je univerzalna človekoljubna organizacija dejanske ljubezni do bližnjega, razširjena po celem svetu. Njegov nesebični namen je, da požrtvovalno pomaga trpečemu in bednemu človeku. RlK hoče prekvasiti človeštvo v duhu srčne kulture, strpnosti in medsebojnega spoštovanja. RK stremi za tem, da nreobrazi svet v altru!,stičnem duhu. da povzdigne idealistično svetovno niziranje. V tem duhu izkazuje torej RK svoje radovolino in prisrčno pomoč ob vsaki priliki, kier more i-n kjer je pomoč nujno potrebna: kadar zadenejo nebogljeno človeštvo elementarne katastrofe, kadar se vzpenijo vode in nastopijo obupne poplave, če se potrese zemlja in ruši domove, če udarijo nad človeštvo drirge ujme, suša, lakota, nalezljive bolezni in druge nadloge. vselej je RK poklican in na mestu, da nudi bednikom v nesreči prvo pomoč. Zato ima naša organizacija tako pomenljiv znak: Rdeč križ na belem polju je nego v simbol. Križ kot znamenje trpljenja, rdeča barva kot smibol ljubezni. Ljubezen v trpijenju, pomoč v bedi in nesreči, to ie vzvišeno geslo in namen RK, ki ne pozna cobeni'h narodnostnih ali državnih meja. Nad 60 milijonov ljudi vseh držav po vseh kontinentih in otokih je včlanjenih v »grr>mni organizaciji ljubezni, bratstva m človečanstva. RK je miroljubna in mirotvorna uranova. Dasi je vzklila ideja RK na krvavih bojnih poljanah solieritiskega bojišča, je RK, ki je v svojem delu spoznal vso grozoto vojne, baš zaradi tega najvnetejši pobornik mirovnega gibanja in najodloč-nejši posrednik sporazuma med narodi. RK se zaveda, da je vojna največje zlo, ki mo- re zadeti človeštvo, zato pa no sm« odreci svole pomoči niti tedaj, ko je bedno človeštvu njegove vseobč~ ljubezni najbolj potrebno. Naša domovina Jugoslavija se dobro zaveda pomena RK. Dokaz temu je, da stoji društvo RKKJ. pod visokim pokroviteljstvom Nj. V. kralja in Nj. Vel. kraljice, a Nj. Vis. prestolonaslednik Peter je pokrovitelj Podmladka RK. S posebnim zakonom 1 dne 19. avgusta 1933 je proglašen RKKJ za občekoristno privilegirano humanitarno in narodno ustanovo, a"Nj. Vel. kralj Je dal svojemu priznanju za delo in pomen RK vidnega izraza s tem, da je imenoval za predsednika naše organizacije Nj. Vis. kneza Pavla. Kaka čast in kak ponos, biti pripadnik in pobornik tako važnega društva, ki so mu izkazana z najvišjih mest naše države tako izvanredna odlikovanja! Z zakonom o društvo RK Je določeno, da bodi v vsakem letu en cel teden v septembru posvečen propagandi ln agitaciji za RK. Vsak državljan naj v tem tednu po svojih močeh prispeva za vzvišene namene RK: vsako potovanje, vsaka zabava, vsaka pošiljka v drža v j naj v teh dnevih odda svoj o-bolus v prid človekoljubni ustanovi RK. Ko oddajate v teh dneh svoj prispevek za RK. so spominjajte, koliko človekoljubnega dela je izvršil RK med vojno s prenosom, prevozom in reševanjem nesrečnih ranjencev. Ko na^epljate ta teden na svoja pisma markice v korist RK. mislite na to, kako neprecenljive usluge je stor'J RK vojnim ujetnikom, ko je lajšal njfll usodo, posredoval njih korespondenco s svojci m se trudil za njih povratek v domovino. Ko boste v tem tednu ob posvečanju zabav in prireditev prispevali svojih 50 par tudi xa RK. imejte v spominu, koliko solz jc otr! RK v zadnjih letih, ko je pomagal najbednejšlm ob poplavah, ob ujmah in elementarnih nesrečah, ko je hranil lačne, oblačil raztrgane, lečil bolne, krepil onemogle, prehranjeval bedne šolarje in pošiljal slabotno deco v počitniške kolonije. Pomislite na to jn dajte RK-u po svojih močeh z veselim srcem prispevek, najsi bo še tako skromen. Vedite, da so naloge, [van Albreht: Freska Vinko Tmovec se trese po vsem životu. tako ga je prevzela novica. Ko bi se bil pa le zmotil? Nak, časnik poroča čisto razločno: Jelka Kamensek, zasebna uradnica tu in tu — Da, to je ona —! Kakor v megli odide disponent Tmovec po kavarni in stopi k telefonu: j Da, Trnovec tu, da. Cujte, gospodična Dragica, ali je goepodična Kamen- škova tam?« __Kaj še niste čitali, gospod disponent? — brni iz telefona. -- Revica! Kaj jo je le gnalo v smrt? Dopoldne so jo potegnili iz reke, da. Ničesar, prav nič baje ni zapustila, iz česar bi bilo mogoče kaj sklepati o vzro- ^Čudno — Ubogo dekle,« se Trnovcu trese glas, a iz telefona: __Pri pogrebu se vidimo jutn, da r Poklon gospe soprogi in dosti sreče še za zadnje dni dopusta! Na svidenje, gospod disponent! — . »Na svidenje, gospodična,« za jeclja Trnovec in oddrsa nazaj k svoji mizi, vzame časnik in bulji vanj. Ko bi ga le vsa kavarna tako bedasto ne zijala — Kaj jim je mar, vsem tem postopačem. »Plačat, prosim —.« Nejevoljno odšteje drobiž in odide po soparnih, praznih ulicah. Ali bi šel v banko? Z gospodično Dragico sta bili nerazdružni prijateljici. Da bi ona čisto nič ne vedela —? Ah, seveda, po telefonu ni marala razlagati. Končno tam človek le nikdar ne ve, s kom govori in kdo vse posluša.. Škoda, ko se ni že prej tega domislil, pa bi jo bil lahko prosil za kratek razgovor zvečer. Saj bi mu ne odrekla: Dragica je pametno dekle — Kam zdaj? Domov — ? Nak, to bi bilo onečaščenje JeFkinega spomina. Žena gati nogavice, gleda če® očala in hru-li otroke: »Alo, matematiko, francoščino, fiziko —! Kaj pa ročno delo, Vera! Misliš, da botrn jaz delala zate?!« Nemara je prišla k njej še gospa ad-junktova, koklja, ka nima otrok in pod milim bogom nobenega drugega posla na svetu, kakor da gloda poštene ljudi. Vinko Trnovec jo kar sliši: »Kaj deš, Mija, čemu je neki mlado dekle šlo napravit tako neumnost?« Mija skomigne z rameni — (Ona vselej skomigne z rameni, kadar se ji^ ne ljubi o čem razmišljati, tako je duševno toga. Strašna ženska! Disponent nikakor ne more razumeti, kako si jo je mogel pred petnajstimi leti izbrati za ženo. Le kaj ga je zmotilo —?) Da, zdaj je bržčas skomignila z rameni, ad-junktova pa: ki jft bo moral vrttti RK ▼ bodočnosti, ogromne in da tudi ob najveiH požrtvovalnosti ne bo mogoče storiti vsega, kar bi bi« dobro, morda niti tega ne, kar bo nujno potrebno. Odprj roke, odpri «cel Na vas, mladi fantje m dekleta, ki »te poklicani, da preveamete mesta nas starejših, ko dorastete in doMrite, rre moj klic: ZbtraKe te zdrnžoHe s® v ln človekoljubni armad? Ptn»m»avank. vnetih za v^e. kar je lepo, blago in sveto! Tetemujmo vsi v delu za RK; detaimo v niegovem dutm in njegovih idejah! Vedi, mladi Pomtedkar RK, da je tvoj mali prispevek tolikanj več vreden, kolikor težje | si g* Od svoifr Wt prltrfiL POmM, da 1 bo tvoj deaar, pomnožen s stotimi in tisoči, ki iih bodo prispevali tvoji tovariši ia tovarišice. pr^omog«! k topemu kosiu tvoiemu gladnemo st»So>en v Podmladkov* šolski kuhinji, ga nasitil, ga oblekel, omogočil, da poide tvoja bolehnt »vinu«* t ferijalnO kolonijo. - RK naj nam bo ?«4t*c* v v»e« naših odnosfc do hI «■!«■- V tem duhu živi doma v Ml, ta d* naj t« prolteji tudi, ko »e ndtlstvairt prt Sokolu, v športnih in dobrodelnih orftnizacilah, prt Jadranski strtii, »ploh Dov*>d v Javnem i« zasebnem HvUenJe! ŽtvHenie po RK wdl de bol)it bodoSnoati nate mlllen« domovine Jugoslavije, katero predvsem ljubiti in u njo delovati »e naia Pnra dolžnost. Le tfotor Bank mar* Mtt dofcer J*> goskrrfla! TaM po termm dr. F*«1ebaje wdba ^«a-Hrrala himne ta "IHil Je r^hodj^bajs nato priredila fr*wTrf*n promenedni tem- eert v Z^i Tnj^ S^aj^v » pro- mtnirale pe m*i ,Tl. darovale »a Rd«ei krii ralnega «©»©*o tndi «m«*m uepeh manife- atacijeke^a dneva aadptoljlv- Delavka ]e na tomboli dobila avto Okrog 9000 ljudi je iskalo btočo v Kranja Kranj. 16. septembra. K današnji tradicionalni javni tomboli, ki jo je priredilo kranjsko gasilsko društvo, je prihitelo na tisoče ljudi od bliau in daleč. Vseh udeležencev cenijo do 9000 ljudi. Glavni trg je bil poln občinstva, ki je nestrpno pričakovalo izida. Dobili »o: 1. tombolo avtomobil Citrofcn tovarniška delavka Frančiška Joštova, uslužbenka v tovarni Jugobruno, doma is Naklega, pohištvo za spalnico, tovarniška nameščen-ka Julka Finžger z Bleda, 3. moško kolo, krojač Franc Nedift ta Trt«*. 4. otroško žensko kolo šolski upravitelj Ntko Prestor iz MoŠanj, 5. voz opeke, ieleaniftarjeva hčerka Frančiška Vidioeva is Zgornjih Bitenj, 6. električni čajnlk učenka RozalL ja Mulejeva ta Ruš, 7. vrečo moke in omaro brivec Anton Ivančič ta Šoštanja, 8. vrečo moke in stiskalnico, delavec Lovro Mikoč ta LJubljane. Raadeljenih je bilo še 30 činkvtoov, 31 kvateni, 10® tem ln 160 amb. Ljubljanski nedeljski dogodki Ljubljana, 16. septembra. Po neprestanem mokrem vremenu, ki Je letoa mnogo pi eztrodaj šalilo poletje, emo bili dane« spet enkrat deležni iaredno lepe, tople, eolnčne nedelje. Ni« ni kazalo, da Je to prva nedelia pred pragom je«eni, in živahni vrvei v katerem ae je razgibalo mesto in okolica, ie kazal prei liee pomladanskega dne. Življenje narave ee ie prar nic ne pripravlja n^ zimski sen. Tivolski park je še ves raacveten, pe<*ne še zmerom ferajo občutfc aubtropičneea ozračja. Vee klopi v parku «0 bile zasedene ve« dan, čeprav eo se dopoldne razlivate po ulicah reke ljudi, ki so prihiteli na krilar-sko manifestacijo, popoldne pa vr^o iz mesta na Poeavje. proti 9t. Vidu in a rigam. Posebno mnogo sveta F hitelo na .e-laliiče pri Devici Mariji v Polfri, W Je imelo tudi svoj pomemben dan: >Spertan< je danes zadnjikrat letel na 9ušak- Kakor ,|e Ljubljana a pridobitvijo letaUMa poatala mesto navdušenih letalcev in eo se vm*» nedeljo dvigali pod nebo Številni amater^ m ^ajiki ki eo ee kot atalni gostje zbrali okrog aerodroma, tako je bil dane« Se posebno živahen dan in nad mestom so neprestano brneli motorji - -jspešni, srečno zakljufeni sezoni letalskega prometa na čaat in v slovo. Dve razstavi zaključeni Mimo nekaterih drugih večjih prireditev ki jih Je danes doživeta Ljubljana, sta' bili tiho zaključeni tudi dve pomembni razstavi, ki ju J« prinesel v«*e- sejma umetntaka raastava, ki Jo Je v Jakopičevem paviljonu organiziral trgovec z umetninami g. Kos, in razstava malih živalic, ki Jo Je na ScagnettiJevem dvorišču priredilo drufttvo »Noe«. Obe razstavi sta bili odprti tati čas — 16 dni — in značilna Je razlika v Številu obiskovalcev: Jakopičev paviljon Je imel okrog 700 gostov »Noetov« zoo pa nič manj kakor 9000*. Človek živi pač najprej od kruha in mesa in šele potlej, čisto nazadnje od umetnosti. Rejci malih živalic so se organizirali kar v dveh svojih društvih, ki ste v stalnem porastu, ljubitelji umetnosti pa so se raztepli po vsem svetu in samo redki petični gospodje še imajo ambicijo, da obesijo v salon kakšnega Jakopiča, Vav-potiča, Gasparija. Vendar pa je treba zabeležiti, da Jetu-di umetniška razstava dosegla razmeroma lep uspeh. Obisk Je bil za naše razmere povsem zadovoljiv, oglasilo pa ae Je tudi »Saj je vendar imela lerpo službo. Po bankah so dobro plačane in z doma tudi ni reva. Pa še pri starših, ko je ni življenje nič stalo —« »Slaba minuta —« mdihjoe Mija. (Da bi jo vrag, njo in še to »slabo minuto«! Kako je Trnovec jezen na nesmiselni izraz in kolikokrat ga f. je že prepovedal, pa vse zastonj: Kakor bi ribo peti učil!) Adjunktova se smeje. Dispooeot jo natanko sliši: »Ne bodi no, Mija! Kakšna slaba minuta neki? Zakaj pa naju ni zmotila, kaj ? Saj sva bili prej dekleti kakor ženi — To bo kak moški vmes — Ce le ni oženjen, Mija? Le verjemi! Ali se za svojim nikoli mč ne ozreš, kod hodi? Jaz bi ne mogla biti tako brez skrbi —« Kako naj gre Vinko Trnove« poslušat tako govorjenje, ko bi najrajši pokleknil in se razjokal — Jelka, Jelka, le zakaj je moralo priti tako?! Ve park pojde, v gozd ta čas, da bo čisto sam s seboj, ob petih pa se vrne k banki in počaka gospodično Dragico. Disponent tava kakor senca. Kako čudovito dekle je bila Jelka. In on jo je ljubil tako iz srca, da bi šel rajši sam v smrt, kakor da mora živeti s to novico! Pred letom, da, pred dobrim letom ji je priznal svojo ljubezen, pa ee je poredno smejala, češ: nekaj interesentov za dela Jakopiča, Bruna Vavpotiča. Gasparija in na akulpturo Petra Lobode »Mati in dete«. »Noetov« «oo pa je bil danes deležen Se prav posebno velikega obiska. Pred zaključkom razstave so namreč izžrebali veliko število zanL mivih dobitkov, ki pripadejo imetnikom najsrečnejišh vstopnic. »Noe« ima v na. črtu ustanovitev zoološkega vrta v Ljubljani in uspeh te prve njegove razstave pomeni obenem prvi korak k realizaciji te kulturne zamisli. Nesreče V tej lepi nedelji pa se Je nabralo nekaj večjih in manjših nesreč. Včeraj ie 251ctaa služkinja Alojzija Bartol, doma iz §L Ruper-ta na Dolenjskem, stanujoča * Krakovski ulici 31. v samomorilnem namenu segla po strihninu. Ko ao Jo danes dopoldne napadle strašne bolečine, so io z rešilnim avtom v naglici prepeljali v bolnico. Vendar pa Je bila vsaka pomoč prepozna in je popoldne podlegla poškodbam. — Mala Brumnova Silva iz Šolske llice se Je s kolesom vozila po Osti na Loko- Pa se j« * nogo tako nerodno ujeta v kolo. da j« padla In dobila težke poškodbe ter so Jo prav tako morali prepeljati t bolnico. — Devetletni Škofov Edvard ta SiSke Is na Golov« nabiral kostanj. pa nadel t drevesa tako nesrečno, dn si Je zlomil noco. — Iz Grčarice pri Kočevju pa so pripeljali v bolnico tesarja Josipa Oražma. rojene?« 1885.. prav tako * zlomljeno noco. Velika poneverba v Celju Celje, 1«. septembra. Pri tvrdki D. RakuscU v Celju so pravkar prišli na sled velikim poneverbam, ki ao jih te dalje časa izvrševali nekateri uslužbenci tvrdke. 1» podjetja so odnašali marsikaj ter eo plen nato pustih prodajati. Skoda Je zelo velika. PoBciJa Je ve« krivcev fte aretirala, preiskava »e r" ljaje ln "« pričakujejo nova odkritja, PoizkuSen vlom na Teharjih Celje, 16. septembra. V noči na soboto je šest neznanih moških s silo odprlo železni rolo na vratih trgovine g. Rednaka na Teharjih pri Celju. Izrezali so Že šipo na notranjih vratih, ko je slučajno prišel mimo neki delavec, ki je šel v tovarno na delo. Vlomilci so se ga prestrašili in pobegnili v noč. | »Pet, gospod disponent, nikar, da vas ne sliši gospa —« Ah, vedno je znala biti tako čudovito ljubka. Kolikokrat je govoril t njo, pa ma ni nikoli rekla, da g* ne mara. Vselej samo: »Pst, da ne stiSi gospa —< Preden je nastopil dopust, se je hotel temeljito pomeniti r njo, pa nikakor ni mogel najti primerne prilike. Samo kakor v šali ji je rekel zadnji dan, naj castran žene nima prav nobenih pomislekov, ker hoče ▼ najkrajšem času to vprašanje popolnoma urediti. Kako je ie rekla takrat? Ah, da: »Kako ste nagajivi, gospod disponent —c In ga je tako vro6e pogledala, da sploh ni mogel več spregovoriti. Ta topli pogled mu je zadoščal! Povedal mu je, da ga ima Jelka rada. Saj so nekaj šušljali, da ima fanta, nekega častnika pilota, toda kdo naj ljudem zaveže jezike, kadar se koga lotijo! Prav kakor bi hotel kdo njegovo aeoo odvaditi »slabe minute«! Ljudje naj govore, kar hočejo, disponent Trnovec je vedel dovolj in je vos dopust doslej uporabil samo »a to, da je računal, kako hi uredil gospodarske m družinske zadeve v primeru ločitve. 2ena in trije otroci, to je precejšnje breme, vendar je našel zadovoljivo rešitev. Da, popolnoma sppejemlj^ m Tedaj je pisal Jelki in jo prosil, naj Izza kulis nase drame Že sredi avgusta so v Natodem gledališču pričeli z živahnimi m-ipravami za novo ae zono. Opera je ob priliki jesenskega velesejma v večjem obsegu otvonla svojo prdesezono, v drami pa bodo za otvoritev uprizoriti Roatandovega »Orlič«« v Šestort režiji. Upriaoritev bo brez dvoma vzbudila veliko zanimanje, saj Je napoleonstvo ti s* ti po slovenski izdaji Ludvrigove biografije velikega korzičana postalo pri nas predmet občega literarnega in zgodovinskega interesa. RoaUndu bo sledila nasa tura znanka ta Prage, Olga Scheinpflugo-va a svojo najnovejšo komedijo »Gugalni-ea« v Skrbtaikovi režiji in s Polonco Ju-vanovo. Medvedovo, Miro Danilovo, Ja-nom, Železnikom in Lipahom v glavnih vlogah. V smislu znanega načrta naše drema, da do 30. obletnice Cankarjeve smrti naštudi ra vas njegova dela, da mu bo tako lahko poeta vila z revijo njegove drama tske produkcije svoj najlepši spomenik, bodo v Debcvčevi režiji na novo nastudinali »Hlapet*. Debevec bo tudi kreiral vlogo Jermana. »Hlapci« ao *amišljeni kot prri komad v tem Cankarjevem ciklu. Duhoviti, neposredni Achard, avtor nepozabne komedije novim delom »Migo, dekle s Montparnas-aea«. Naslovna vloga je v rokah Vide Ju-vanove. »Migo« bo toliko bolj zanimiva, ker ae bosta t njo pojavili v našem dramskem ansamblu dve novi mladi igralki, gdč. Fratnikova, ki študira Še na kon^rvatoriju, a smo jo že lani nekajkrat srečali na Odru, in gdč. Rainerjeva, ki je letos dovr-iila dunajsko akademijo. Prav tako bo po vsej priliki debutiral v »Gugainici« tudi absolvent praške akademije g. Borko. »Migo« režira prof. Sest, glavno moško vlogo pa kreira Daneš. Kreft pripravlja šc Raor-tovo satirično komedijo »NVaterloo«, ki je letos v januarju doživela krstno predstavo v Lvovu, ki pa bo brez dvoma še to se-zono osvojila vse poljske in še mnoge evropske odre. Lipah pa Lengielovo veseloigro »Antonija« z Nablocko in Levarjem. Dr. Branko Gavella se je tudi letos dogovoril z upravo za nekaj režij. Tako bo postavil na oder Krleževo dramo »V taborišču« v prevodu Mileta Klopčiča in pa Linhartovo »Matiček se ženi«. Z »Matičkom« zapocenja naša drama vzporedno s Cankarjem drugi ciklus del, ki bo tvoril nekakšno zgodovinsko revijo vse slovenske dramatike. V drugi polovici sezone se bo vrnil na deske Narodnega gledališča tudi Rogoz, ki bo potem po vsej priliki stalno ostal pri nas. Mariborski dogodki Maribor, 16. septembra. Po deževnih dnevih je nastalo danes v Mariboru prav lepo vreme, ki je trajalo ves dan. Precej Mariborčanov je odhitelo na Pohorje in na Mariborski otok, kakor vsako nedeljo, nekateri tudi v Slovenske gorice po grozdje, večina pa se je odpeljala z avtobusi in vlaki v obmejni št. Dj, kjer Je priredil Sokol javni nastop in veliko obmejno narodno manifestacijo. Dopoldne Je priredilo društvo Rdeči križ v veliki dvorani pivovarne Union slavnostno akademijo, ki so se je udele-Sili zastopniki oblastev, raznih korporacij in društev in izredno mnogo občinstva, tako da je bila prostrana dvorana nabito polna. Popoldne je bila na vrtu Gambrinove restavracije velika prireditev v prid Rdečega križa. Tudi ta jc bila izredno dobro obiskana. Policijska kronika je zelo suha. Zabeleženih je samo nekaj prestopkov cestno policijskega reda ter nekaj prijav zaradi kaljenja nočnega miru. Na dvorišču hiše na Meljski cesti 67 si Je davi okrog 4. končal življenje 20-letni absolvirani učiteljiščnik Fran Rosne r iz Petrovft pri Celju. Prišel je v soboto na obisk k zasebnici Jožefi Vidičevi, s katero je odšel v Veliko kavarno. Okrog 2. ponoči se je Rosne r vinjen nenadno odstranil. Vidičeva ga Je skoro tri ure Iskala po drugih kavarnah, pa ga ni našla. Ko se Je vrnila domov, ga Je našla obešenega na hlačnem pasu, in sicer na balkonu na dvoriščni strani. Domačini so ga takoj odvezali ter poklicali reševalce, bila pa je vsaka pomoč zaman. Vzrok samomora še ni točno dognan. Na reševalni postaji so nudili prvo pomoč 40-letnl viničarkt Magdaleni KaL serjevi iz Peker, ki jo je na cesti med Pekrami in Mariborom podrl neznan kolesar. Dobila Je poškodbe na glavi, toda ostala Je v doma« oskrbi. S kolesa je padel dopoldne 15-letni Valter Lešnik in se hudo poškodoval na nogi. V Razvanju pri Mariboru je proslavilo danes gasilsko društvo svojo 30-Jetnieo. Dopoldne so bile oflcijelne slavnosti, pri katerih so položili tudi venec na grobove ▼ vojni padlih članov. Popoldne so bile tehnične vaje gasilcev s sosednjimi četami, nato pa se je razvila prosta zabava. 1 ga obvesti, ako je zadovoljna z njegovimi predlogi. Kaj, spafc, pred štirimi dnevi je bilo, in Vinko Trnovec je dan za dnem čakal odgovora, nakar bi takoj predlagal ženi ločitev. Ona ne bi ugovarjala. Kaj pa bi hotela?! Nekaj »slabih minut«, malo solz in stokanja, pa bi bilo opravljeno. Kdo pa danes še kaj da na solze in stokanje? Niti tisti ne, ki sami vzdihujejo — In zdaj, namesto Jelkinega pisma, taka novica! Bog nebeški, menda vendar ni 00 kriv, on, disponent Trnovec, ki jo je tako ljubil, da bi umrl zanjo... Ura gre na peto. Kar k banki. Gospodična Dragica bo vedela — Da bi jo le še dobil —! Vinko Trnovec pospeši korak: Dragica je pravkar stopila na ulico. Ali je res objokana? »Klanjam se, gospodična —« »Ah, vi, gospod disponent — Dobro, da sva se sešla —« »Nimam nikjer miru danes, tako me je pretresla vest o smrti vaše prijateljice. Saj sta bili prijateljici —T« »Da, zelo sem jo imela rada — Uboga Jelka —!« »Ako hočem biti popolnoma odkrit,« skuša Trnovec, a ne more. »Strašno je: tako mlada, pa v smrt« »Jaz jo hm danes ve« dan pred očmi —c DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU čas trgatve se bliža Princ Jurij In princesa Marina eta * odpeljala te Bohinja v London, kjer bodo grški princ Nikolaj, njegova s^oga Ih nevesta princesa Marina sprejeti od angleške kraljeve obitelj. v posebni avdienci Jedilni list pred 2000 leti Nekoliko desetletij pred Kristovim rojstvom je neki grški moralist rekel o svojih rojakih: »Ves svet prebrskate in pretaknete, da bi naredili svoj jedilni list čim bogatejši!« Možak je imel prav, zakaj ta-časni Grki in Rimljani so radi imenitno jedli. V tistih časih se je glasil jedilni list imenitnega človeka: Predjed: Razne ribe in oštrige, drozgi s špargli, pitani piščanci, srnina in svinjska pečenka, perutnina in polži. Za temi dobrotami je prišla glavna jed, ki je obstojala iz ribjega frikaseja in zajčje pečenke. Po vsem tem je prišel še za-kusek. Te pojedine, koje jedilni list se je ohranil, se je udeležil tudi Julij Cezar. Kakor je znano, so jemali Rimljani med pojedino razna sredstva za bruhanje. Če pa to ni zaleglo, so s prstom pomagali naravi, da je opravila, kar so želeli. Ampak tega niso delali samo v ta namen, da bi lahko še več jedli, temveč tudi iz zdravstvenih ozirov, kakor omenja Hipokrat. Tačasne pojedine so se vršile ob posebnih okolnostih. Gostje so polegli po ležiščih okoli mize. Kar so prišli egiptovski sužnji, ki so prinesli s snegom ohlajeno vodo, da so si gostje umili roke. Po umivanju rok so jim sužnji umili še noge in jih pedikirali. Za predjed so navadno prinesli iz brona narejenega osla, na čigar hrbtu so bile raznovrstne slaščice. Potem so na srebrnem konju prinesli klobaso, garnirano s sirkastimi slivami in granatnimi jabolki. Kot naslednje kolo so prinesli ogromno košaro, okrašeno s kokošjo, izrezljano iz lesa Dva sušnja sta segala pod kokoš in jemala izpodnje pavova jajca ter jih delila naokoli. Nato so prinesli močno opoprano meso, pomešano z rumenjakom. Sele potem je prišlo vino, ampak ne da bi ga pili, nego da si so v njem prste oprali. Potem šele, ko se je to zgodilo, so prinesli v zaprtih amforah prav starega falerčana na mizo. Zdaj pa je sledila glavna jed. V mogočni skledi so prinesli nič manj ko dvanajst mesenih jedi. Seveda so take razkošne pojedine vzbujale največjo nevoljo te- danjih moralistov. Vendar take pojedine niso vedno bile v navadi pri Rimljanih, še v 2. stol. pred Kr. so imele tedanje gospodinje težavno stališče. Saj so morale same vse pripraviti, skuhati in speči, celo kruh, ker takrat še ni bilo pekov. Tudi pitanje perutnine ni bilo dovoljeno, ker so stari Rimljani smatrali kot nekaj nevrednega človeka. Pozneje pa se je kmalu vse kar iznenada predrugačilo in razvilo se je vprav nezaslišano razkošje. Tudi pri starih Grkih niso v prvih časih bile priljubljene razkošne pojedine. Trojanski junaki so jedli trikrat na dan, sicer obilno, toda preprosto. Za zajtrk so imeli samo eno jed: v vinu namočen kruh; za opoldan mastno govedino s kruhom, in isto za večerjo. Meso so najprvo pražili na ognju iz lesnega oglja, potem pa pekli v lastni (mesa) masti. Kruh so pekli iz ječmenove moke. Kvas so začeli pridevati šele v poznejših stoletjih. Velike gostije brez kykeona so bile tako rekoč nemogoče. Močnemu vinu so pridodali meda in primešali kozjega mleka in ječmenove moke. V to zmes so dali še surovo čebulo. To je bil kykeon. Ene vrste klobasa, ki je bila najbolj priljubljena, je bila narejena iz kozjega želodca, katerega so napolnili s krvjo in mastjo, špartansko prvotno preprostost je pozneje izpodrinil vsakovrsten luksus. Dobrega kuharja niso smatrali samo za umetnika nego tudi za znanstvenika. O kuharju Mithaikosu pravi neki tedanji modrijan, da je v kuharski vedi prav tako imeniten in znamenit kakor Phidias v kiparstvu. Iz tistih časov je ohranjena cela vrsta kuharskih knjig, ki obdelujejo razne specialne panoge kuharstva, še danes slovi ime Arhistrata, ki je potoval po vsem, ta čas znanem svetu in spisal cel epos o svojih kuharskih študijah. Kot primer navajamo navodilo za narodno jed Atencev: »Vzemi svinjske mast in mleko, pomeSaj to z ječmenovim sokom, zgneti vse s svežim sirom, rumenjaki in možgani. Vse to zavij v list smokvinega drevesa in Karel Chalupa: Eno uro v strahu Že v tistem času, ko sem študiral na gimnaziji v L., nisem bil pri pro* fesorjih posebno dobro zapisan in tu« di pozneje, ko sem prišel v Prago, ni bilo nič bolje. Toda najprej bi rad povedal, kako se je zgodilo, da sem odšel v Prago. NaS ravnatelj — ni bil izmed naj« galantnejših. kar je potrdil tudi na meni. Dovolil si je namreč, da mi je dal poleg karcerja, ki sem ga odsedel, dasi je bila moja nedolžnost čisto očit« na, zaradi »posebnega prestopka«, ne« zadostno v vedenju. To je imelo za posledico mojo izključitev iz šole in vstop v »javno življenje«. Poudariti moram, da sem bil tega prav vesel, kajti prepričan sem bil, da mi poslej ne bo več treba trgati hlač po šolskih klopeh. In zakaj naj bi sin peka in hišnega posestnika v L. stu« diral? Mislil sem, da bom sedaj, ko sem vstopil v »javno življenje«, z oče« tom pekel kruh in se zraven kratkoča« sil z našo prodajalko Reziko. Toda oče je ukrenil drugače. »V Prago pojdeš,« mi je dejal na koncu počitnic, »-in če boš še nadalje tak malopridnež in če bom slišal zo« per tebe le najmanjšo pritožbo, bom vzel palico in orala bova —« Kratek, toda zgovoren opomin; kar trd sem postaj od strahu. Nu, in tako sem prišel v Prago. Da se nisem niti najmanj poboljšal ne v pridnosti ne v vedenju, sem po« vedal že na začetku. Le še bolj prebri« san sem postal. Če nisem bil priprav* skuhaj mehko z govejim ali kozjim mesom. Ko je skuhano, vzemi iz smokvinega lista in stresi v vroč med.« Ce bi to navodilo ali recept navdušilo katerega naših bralcev, da bi se polakomnil te imenitne jedi, naj'blagohotno sporoči o uspehu! Najmodernejši vlak imajo seveda v Ameriki. Na oko je ena skupna celota, en sam trup od enega konca do drugega Obstoja iz stroja in treh voz, in vsi ti deli so med seboj zvezani sicer pregibno, prehajajo pa malone nevidno drug v drugega Ves vlak nosijo pari koles; po dva blizu skupaj stoječa para železniški stroj in konec vlaka, in med tema paroma so še trije pari koles, ki so tako nameščeni, da nosi vsak po konec sprednjega in začetek sledečega voza hkratu. Vozovi so ob medsebojnem stiku hermetično zaprti in vlada v celem vlaku s pomočjo posebnih priprav poleti in pozimi vedno enaka temperatura.; mimo tega ima zrak primerno vlago in vedno dovolj ozona. Stroj je bolj kratek v primeri z ostalim delom vlaka in ovalno vzbočen naprej, kakor je tudi konec, samo nazaj. Tik za strojem je pošta in prostor za prtljago, potem pride spalni oddelek in en pulmanov za 60 potnikov in eden za 56. prav na koncu pa je kuhinja Okna se razen v oddelku za kadilce ne dajo odpirati. Vlak je skoraj ves iz aluminija in drvi s hitrostjo 180 km na uro. in veseli trgači nam bodo kmalu pripravili iz grozdja novo vino Leteči hotel Ijen, sem brez pomišljanja ostal do« ma, to se pravi, zavil sem za urico v gostilno. In gostilna je bila pri nas v hiši, tako da mi ni bilo treba stopiti niti na ulico. Ob takih prilikah sem se izgovarjal, da mi »nekaj manjka«, kar prav za prav ni bila laž. Prinesel sem lepo napisano opravičilo, kjer je stalo čmo na belem, da me je bodlo v prsih, aH da so me boleli zobje in po« dobne reči in pri tem mi je prihajalo kakor nalašč, da sem se profesorjem nekoliko smilil. Toda vrag nikoli ne drži križem rok in takrat je moral biti še prav poseb« ne volje, ko me je spravil v nasled« njo pomilovanja vredno neprijetnost. Nekoč namreč, ko mi ie zopet nekaj »manjkalo«, sem sedel čisto sam spo« daj v gostilni, slastno vlekel havano in Erebiral »Narodni Listy«. Zdajci se akor z jasnega prikaže med vrati — moj razrednik. Pravijo, da praskne v človeku ob podobnih prilikah kakor v stari uri, ali to je še zmerom slab primer k te* mu, kako je takrat prasknilo v meni. Hitro sem primaknil časnik bliže k obrazu, in ker je bilo za beg že pre« pozno, sem obsedel kakor prilepljen m čakal kdaj me bo razrednik sipo« znal. Sedel sem kakor na iglah in najraj* ši bi se bil videl nekje, četudi na dnu pekla, samo da bi bil čim dalje od tod. Toda gospod profesor, ki je bil naj« brž zatopljen t svoje misli m« ni opa* Angleška prva na svetu glede radia Angleška je še vedno prva dežela na svetu, kar se tiče radijskih poslušalcev. Ker ima dežela samo kakih 43 milijonov prebivalcev, je to dejstvo še bolj pomembno. Seveda to okolnost pospešuje silno razvita radijska industrija. Osnovala se je 1922 in že 1925 je znašal promet z radijskimi aparati 7 milijonov funtov šterlingov; ta vsota je 1931 narasla na 29 milijonov, letos pa bo precej prekoračila 30 milijonov. Da je to tudi zelo veliko, je jasno tem bolj, ker znaša cena aparata cenejše vrste 6 do 12 funtov, dražjih pa do 20 funtov šterlingov. Kakor rečeno, število radijskih poslušalcev stalno raste. Med letom 1928 in kancem lanskega je to število poskočilo od 2,620.000 na 5,960.000 in je znašalo koncem letošnjega julija 6,400.000. Tako je govoril Drugo leto namerava holandska zrak o- , plovna družba vpeljati v službo prvi leteči hotel, in sicer na progi Amsterdam—Ba-tavia, najdaljši zračni progi na svetu. Letalo je tipa Fokker in ima štiri motorje s skupno 700 KS in bo lahko preletel 6000 km dolgo progo v šestih dneh ob povprečni hitrosti 163 milj na uro. Kar pa bo pri tem letalu najzanimivejše in hkratu najnovejšega, da bo letalo predstavljalo leteči hotel. Cez dan bodo potniki dobili vso prehrano v letalu, ki se bo popoldne ali zarana zvečer ustavilo v kakem večjem mestu, da bodo potniki lahko večerjali v kakem hotelu. Proti polnoči se bodo podali v letalo k počitku in speči nadaljevali potovanje. Da se bo dosegla kolikor mogoče velika udobnost, se bo lahko vozilo le 16 potnikov, dasi ima letalo 32 sedežev. Le te bodo ponoči spremenili v postelje, ki bodo po dve druga nad drugo in z zavesami ločene med seboj. Zjutraj bodo stevvardi zbudili potnike in jim prinesli prvi zajtrk kar na posteljo Nato se bodo lahko kopali v prostorni kopalnici, ki bodo dve na krovu. Po kopeli bo kmalu drugi zajtrk. Kuhali bodo v električni kuhinji. Vsa notranjost letala je narejena kar najbolj okusno in prav prostorna. saj meri tri metre v visokost. Ventilatorji in ogrevalne priprave skrbijo za sveži zrak in pravo temperaturo. Moštvo letala tvorijo kapitan, prvi častnik, radio-telegrafist, mehanik in stevvardi. Prvi častnik, ki je hkratu drugi pilot, je mimo tega tudi blagajnik. On mora skrbeti, da bodo potniki imeli potrebni denar v valuti tiste dežele, kjer se ustavijo. On bo tako mimo vsega tega tudi leteča menjalnica. On poravna za potnike vse račune in obračuna z njimi na koncu vsakega dne. Potovanje bo veljalo 1750 holandskih goldinarjev, v čemur je vračunano prav vse. Na oko je cena visoka, pričakujejo pa, do jo bodo lahko znižali, tako da pot po zraku ne bo stala več kot vozni listek za luksuzno kabino m. oceanskem parniku, seveda za zgoraj omenjeno progo. Toda že zdaj ni cena previsoka, če se uvažuje ogromni prihranek na času; saj vozi parnik samo na enem dela te proge, od Rangoona do Bangkoka v Sramu, devet dni, medtem ko bo letalo to progo preletelo v šestih urah. Živi viri svetlobe Vsakdo pozna kresnico, ki se svetlika ob kresnih nočeh. Malo pa je znano, da žive v tropskih krajih njim podobne žuželke, ki pa so mnogo večje in se vse močneje svetijo. Ze Kolumb je, kakor pripoveduje zgodovina ko je prvikrat stopil na Kubo, ves začuden opazil, da so domačini zapirali velike hrošče, tako zvane Kujuko, v nekake preluknjane posode in z njimi zvečer razsvetljevali svoje koče. Tudi dandanes imajo tam isto razsvetljavo, samo da so jo premožnejši ohranili kot nekako starinsko posebnost. Zdaj rabijo kletke iz kovine z več nadstropji, v katerih hranijo svetilne hro-Sče s sladkornim trsom. Kubanke si tudi pritrjajo te hrošče v lase, ki dajejo zeleno ali rdečo, modro ali rumeno svetlobo; učinek, ki ga pri tem dosežejo, je res očaru-joč Kako boren je v primeri z njimi sij dragih kamnov. Marsikatero ljubavno pisemce je bilo pisano pri luči teh hroščev, marsikakšen skriven sestanek se je vršil ob njihovi razsvetljavi. Jubilej zlata V južni Afriki se pripravljajo, da bodo praznovali 501etnico, kar so začeli pridobivati zlato v najbogatejšem nahajališču zlata na svetu, namreč v okolišu Witwa-tersranda. Kakor vsaka najdba zlata, ima tudi le ta svoje zanimivosti. V državnem arhivu v Pretoriji so nedavno našli leta 1853 sklenjeno tajno pogodbo med vlado tedanje južnoafriške republike in nekim geologom. Marais po imenu, ki je prej uspešno deloval v Avstraliji? Pogodbeno so mu obljubili nagrado 5000 funtov šterlingov, če res odkrije zlato rudo. Vendar se je Marais moral v pogodbi izrecno obvezati, da bo ohranil tajno zase. sicer ga zadene smrtna kazen. Prvo zlato rudo je Marais našel v bližini sedanjega mesta Jo-hanesburga. Tedanja transvaalska vlada se je dodobra zavedla nevarnosti, ki bi jo najdba zlate rude imela za neodvisnost države, če bi se raznesel glas o njej. Pa tudi Buri Hitler nemški mladini na kongresu svoje i sami niso hlepeli po zlatu in bogastvu Zgo-stranke v Norimberkn 1 dovina jih je učila, da postane zlato kaj lahko silno proklestvo narodov. Trideset l^tJ je moglo odkritje zlate rude pri Johancs-burgu ostati skrivnost. V 1884 in 1885 pa. sta brata Struber odkrila neizmerno bogata zlata nahajališča v okolišu Witwatersranda. Prospektor Walker je našel zlato žilo, kt je zaslovela po vsem svetu. Kmalu zatem sa začeli tukaj pridobivati zlato rudo v veli« kem obsegu in mesto Johanesburg je postalo središče južnoafriške zlate industrijo, ki je dala v 50 letih za 1250 milijonov funtov šterlingov zlata. Mesto je postalo eldo-rado zlatokopov, špekulantov in raznih pustolovcev. Z izkoriščanjem zlatih rudnikonr pa je bila tudi odločena usoda neodvisnosti burske države. Besede velikega burske« ga rodoljuba P. R. Viljoena so se uresničile, ki jih je rekel: »Odkritje Witwaters« randa je bil uelarec s sekiro po korenini naše svobode.« Koliko časa že uporablja svet uro? Dandanes si že sploh ne moremo pree in očetovo leskovko na hrb« tu. Mraz in vročina sta me spreletali po telesu. Zahvaljen Bog, Tončka je odšla, ne da bi se ozrla vame; časih bi se zavoljo tega jezil, danes sem ji bil hvaležen. Ko me je bojazen nekoliko minila, sem previdno izvrtal luknjico v čas« niku. da bi vendarle videl razrednika. Sedel je — moj Bog — obrnjen narav« nost k meni in zdelo se mi je, da na« peto strmi v zadnjo stran mojega ča* sopisa. G romska strela! Kaj, če pride k meni in me naprosi, da mu pre*»u» stim časnik, ko ga preberem? Toda gospod profesor se ni geml. Bržkone je premišljal: le zakaj se je tako zagrizel v časnik? To bo menda kak »ultra zelenec«, ki se uči besede na pamet. Položaj se ni v ničemer spremenil. Gosčod profesor je sedel meni na« sproti in jaz sem v stiski čume! za časopisom kakor tisti zoolog, o kate« rem sem nekoč bral v neki mladinski knjigi, da se je sam zaprl v kletko, medtem ko je tiger slučajno ležal pred njo. Spomnil sem se, kako je bil popi* san zoologov strah, ko se je tiger po« željivo vrgel na kletko, lomil železne palice in izdihaval smrdečo sapo. Bil sem v podobnem položaju, razli« ka je bila samo v tem, da sem imel pred seboj namesto železne mreže čl« sto navaden, papirnat časnik. Toda groza! Gospod razrednik je vstal in krenil proti meni — katastrofa se bik ža! Nesrečne zemlje, ki so ga privabile k moji mizi! Takrat sem poslal k vra« gu vse žemlje in peke na svetu. Go« spod razrednik je stopil tesno k meni in si z vljudnim »Z dovoljenjem« vzel žemljo. Zagodmjal sem nekaj, kar naj bi pomenilo »Prosim« in težka skala se mi je odvalila s srca, ko se je go« spod profesor spet usedel na svoje mesto. Sedel sem kakor na trnih. Ura je pravkar udarila pol. Torej me je imel v krempljih že pol ure. In znova sem prebiral »Narodne Listy« od druge do predzadnje strani, kakor da bi me bil kdo najel. Prebral sera že «se oglasa: zobni prašek, pivo v steklenicah, že* nitvene ponudbe, stare vreče na pro« daj, življenjsko zavarovanje itd., tod.t verjemite, da nisem vedel, kaj berem — od strahu sem se ves čas tako tre» sel. da nisem mogel niti misliti Niti oddaleč nisem pričakoval, da bi se vsa stvar mogla srečno končati. Ze* melj ne bo več jedel, sem si mislil, irt polovico vrčka je tudi že izpraznil, da si le drugega in tretjega ne bo naročil — saj bom znorel! Moj Bog, kako n»e bo očka nabil, če me razrednik nazach nje le spozna Že sem čutil na hrbta njegovo kuhalnico. s katero je prav tako imenitno mesiti testo kakor strojiti kožo na meni. Tu dizdaj se moj položaj še ni spre= menil. Strmel sem v časopis in profe« sor. ki je bil medtem izpil, je poklica! natakarico. Bliža se odločilni trenutek. Mislil sem si: če si naroči še eno pivo, si z robcem zakrijem obraz kakor da me trga po zobeh, in se izgubim. Misel je bila dobra, toda strah me je zadržal, da sem ostal v svojem zavetju za »Na* rodnimi Listv«, kjer sem se čutil še najbolj varnega. Natakarica je prišla, gospod rarred* nik je plačal. Bog daj, da bi ga vrag odnesel preden si zopet poželi žemljic. Gospod profesor je vstal in počasi krenil proti vratom. Odšel je — b9 sem rešen. Topovska krogla ne leti tako hrfcro, tiger ne plane tako bliskovito na svo* jo žrtev kakor sem jaz zalučal časnik nekam v kot in zbežal v svoje stano» vanje. V strahu sem prebil natanko ena uro. (fe češcine —da—j Primorje tudi v četrti bitki neporaženo Primorje In Hašk sta se v V. skupini kvalificirala za finalna tekmovanja — Med njima se bo vršila borba za prvo mesto skupine — Concordia izpade — Visoka zmaga Hajduka, ki pa ostane na drugem mestu Važna prvenstvena nedelja je za nam\ Prinesla je v mnogih ozirih jasnost v stanju dosedanjega kvalifikacijskega tekmovanja po skupinah, prinesla nam je pa tudi gotovost, da eden od favoritov in začetk;>-nn« sigurnih kandidatov za finalna tekmovanja, namreč zagrebška Concordia, letos ne bo veC tekmovala za ponosni naslov državnega prvatta. Dva druga favorita, namreč zagrebški Gradjanski in splitski Hajduk pa visita še v zraku. Splitskemu Hajduku je sicer včeraj z visoko zmago nad sarajevsko Siavijo, finalistom III. skupine, uspelo, da zasede drugo mesto in se tako kvalificira za eliminatorni tekmi. Položaj Gradjanskega je pa še zelo negotov. Nas seveda največ zanima usoda našega ligaša Primorja. Zato je tudi vladalo za včerajšnjo te^mo v Zagrebu, kjer so morali črnobeli nastopiti proti Hašku, v Ljubljani izredno ve|;-Ao zanimanje. Včeraj zjutraj je poseon; vlak potegnil okoli 400 pristašev ne samo Primorja, temveč slovenskega nogometa sploh, v Zagreb. Mogoče še nikoli niso športniki, ki so ostali doma. s tako nestrpnostjo čakali na poročila iz Zagreba. In ko jc naša redakcija okoli 18.30 dobila ugodno vest o neodločenem izidu važne tekme, je zavladalo med ljubljanskimi športniki nepopisno veselje. Ne samo. da se je Primorje v Zagrebu definitivno kvalificiralo za finalna tekmovanja, ne samo, da jc v svoji skupini edini klub, ki je neporažen, rw da sta v vseh skupinah samo še dva klu- ba, katerima nobeno moštvo ni še moglo odvzeti obeh točk, temveč tudi dejstvo, da je Ljubljana postala v nogometnem športu enakopravna zagrebškemu, je izzvalo v vseh naših športnih krogih veliko navdušenje in zadoščen jeL To je velika zasluga Primor ja za slovenski nogometni šport, ki je mu ne more odrekati nihče. Toda naloge pfimor-janske enajstoricc še niso končane. Primorje si jc v štirih tekmah priborilo enako število točk. kakor Hašk v petih tekmah. Njegova gol-diferenca pa je boljša, in zaradi tega ostane Primorje tudi na prvem mestu. Črno-belo moštvo mora v ostalih dveh tekmah pokazati, da spada na to mesto in da potisne sicer simpatične Haškovce na drugo mesto. To pričakuje športna javnost od Primorjašev in nihče ne bo več prezirljivo gledal na ljubljanski nogomet. Z neodločenim rezultatom v Zagrebu so se tudi izgledi Ilirije nekoliko izboljšali. Toda njen položaj je še vedno težak. Gradjanski bo brez dvoma napel vse sile, da si pribori vsaj tretje mesto in se s tem kvalificira za eliminatorne tekme. Presenečenja pač v nogometu nikoli niso izključena in mogoče bomo še videli našo Ilirijo v težki borbi s Hajdukom. Stanje v V. skupini: Primorje Hašk Ilirija Gradjanski 4 3 1 0 10:6 7 5 3 1 1 11:8 7 4 1 0 3 4:7 2 3 0 0 3 0:4 0 Primorje : Hašk 4:4 (2:2) vedno min. zabije Le;nert branilske.ga para Zagreb, 1". septembra. Pred 2500 gledalci Pe je danes na igrišču Haška odigrala važna prvenstvena tefrma med ljubljanskim Primoriem in Haškom. Ob JK.10 sta ee sarajevskemu sodniku javili mo-Stvi v naslednjih postavah: Primorje: Starec - Ha«1. Bertoncelj -Zemljak. Slamič. Boncelj - Šlamberger, Makove* Bertoncelj II. Jež. Zemljič. Hašk: Nedcl-kovic - Slivak, Matijevič-Ko-vačič, C.aver. Kmet - Medarič, Petrak, Leinert. Fink, Sram. _ Začetni udarec ima Hašk, toda Slamic odvzame tako i žogo Leinertu in Primorje izvede preko levega krila napad, ki pa konca v mitu. Obe moštvi igrata prrcei nervozno. Zlasti obramba in krilska vrsta Primorja je često preigrana od Haškoveev. ki igrajo svoio i "rn nizkih pasov. V 8. min. dobi zaradi napake Bertonclia I žogo levo krilo Haska Fink in etrelia mimo Starca v gol. 1:0 za Hašk. Po tem uspehu Haško stalno napada in Medaričeva bomba gre tik mimo gola. Pn-morjaraki napad zaradi neodločnosti izgublja žogo za žogo. Obramba Primorja je pori pritiskom in v 12. zopet za rad i napake Primorja dr.igi gol. 2:0 ta Hašk. Nato se Pri morije nekoliko znajde. Wa kombinacija Makovec - Pepček - Zemlpč konča v outu. Počasi postaja tudi krilska vrsta Pri mor ia boljša, zlasti Boncelj. ki je naravnost briljiral in je bil brez dvoma najboljši mož na polju. V 20- min. lep napad Primorja. toda Makovec potisne z glavo preko aola. Primorjaši dalje napadajo- Lepa kombinacija med Pepčkom in Ježem konča pn Makovcu, ki z daljave 5 m zabije neubranljivo prvi pol za Primorje. 2:1 za Hašk. Kriteka vrsta Primorja postaja vedno boljša ter dobro podpira svojo napadalno vrste, ki zaradi tega tudi vali napad za napadom proti Haškovem j golu. V 28. min.^ zopet napaka primorjsanske obrambe, toda Stanko ustavi nevarni napad LHnerta. Sledi kazenski strel proti Primor.iu, ki ga izvaja Slivak. a žoga are tik mimo gola. V 34. min. kot proti Hašku. toda Pepček strelja žogo v out. Nato zopet lep napad Primorja. Branilec Haška foula" Pepčka. Sodn;k da v 39. min. kazenski strel proti Hašku, ki ga izvaja P?pček. Zoga se odbije od r.i-da Haškovih igračev ter pride na nogo Pepckn, ki z neubranljivim strelom izenači. 2:2. Silno navdušenje prisotnih pristašev Primorja- Tudi v nadaljnem poteku igre Jgra branilski par Primorja še vedno zelo nervozno. Boncelj in Bertoncelj I imata polne roke dela. da zadrži ta odlično dvojico I etra* — Medarič. V 43. min. še krasna parada Starca in z neodločnim rezultatom gresta moštvi v drugi del igre. Obramba Primorja se Še vedno odlikuje s svojo neodločnostjo, zaradi katere zabije Hašk v 3. mm. po Medariču tretji goL 3:2 ia Hašk. Nato sledi napad Primonja. Boncelj odda v lepem predložku žogo Zemljiču, ki vodi aam proti golu, toda Haškov branilec ubrani v korner, ki ga Primorjaši ne izkoristijo. Nato reši Hassl e foulom nad Lei-nertom nevaren prodor Haška- Kazenski strel izvede Slivak. toda žoga gre mimo gola- Haškovo moštvo postaja vedno bolj nervozno, in sicer zaradi stalnih napadov Primorja' Makovec krasno predloži Pepčku, vendar pa je Haškov golman Nedeljkovič hitrejši kot vodja primOrj;anskega napada. V 2*>. min. korner proti Hašku. Strel izvode idealno Zemljič. Žogo dobi 5 m pred golom Makovec. ki potisne z glavo nejbranljivo v mrežo in zopet doseže izenačenje 3:3. Lrra ee-razvji^, kakpr doeedaj, zelo živahno in igrači igrajo .fair, V 34, min. za bi i e Medarič najSepši eol dneva, katerim je Ha#k zopet prišel v vodstvo. 4:3 za Hašk. Toda pri morja neki napad ne popusti. Po sijajnem piedložkj Bonclja uspe Zemljič s golo akcijo, preigra oba branilca, izvabi Ilaškovega golmana iz njegovega svetišča in zopet je tu izenačenje 4:4. Ta rezultat ostane do konfa. Primorje se potegne v obrambo, da ohrani neodločen rezultat, kar mu tudi uspe. Tik pred koncem v 44. min. da sodnik zaradi pogreške Starca indirekini strel v kazenskem prostoru. toda vsa orimorjanska enajstorica brani pred golom in sodnik odžvižga tekmo z neodločenim rezultatom- Pri Primorju je bil. kakor že rečeno, Boncel; ne samo najboljši mož moštva,, temveč najboljši igralec na polju. Prav dobh" so bili tudi Pepček. Makovec in Jež. Šlamberger je tudi dobro nadomestoval ranjenega Janežiča. Omeniti je treba tudi Žemljica in Slamiča. Pri Hašku eta bila odlična zlasti Pelrak in Medarič in tudi srednji krilec Gayer. Visoko število zabitih golov se da razlagati predvsem zaradi velike nervoznostj, s katero sta igrali obe obrambi. Sodnik g. Rakič iz Sarajeva je sodil odlično. Hajduk: Slavija (Sarajevo) 14:0 (7JO) Split, 16. septembra. Čeprav je finalist v splitski skupini že bil določen s sobotno tekmo, j« vendarle za današnje srečanje med sarajevsko Slavijo in Hajdukom vladalo veliko zanimanje. Na igrišču se je zbralo nad 2000 ljudi, ki so z velikim zadovoljstvom gledali, kako se je Hajduk »maščeval« nad Sarajevčani, da so ga iztisnili iz prvenstvenega tekmovanja, odnosno, da 90 ga obsodili na eliminatorne tekme. Razmerje golov odgovarja popolnotna igri obeh moštev. Goli v prvem polčasu 90 padli v 7., 11., 13., 18.. 25.. 30. in 41. min. V drugem polčasu se je Slavija sicer močno branila ter skušala doseči vsaj častni gol. Ker ji pa to ni uspelo, sc je udala usodi ter je Hajduk po mili volji zabijal gole, ki so cepali v mrežo v 2., 14., 27., 30., 32., 37. in 44. min. Tudi danes je sodil g. Petkovič. Bask : Sparta 4:2 (1:1) Beograd, 16. septembra. Na današnji tekmi na igrišču BSK niti moštvo Baska, niti enajstorica zemunske Sparte nista pokazala dobrega športa. Bask je bil vendarle na trenutke boljše moštvo ter je zasluženo zmagal. Sparta se je dobro držala in branila, zlasti v prvem polčasu, ko jc Bask zabil samo en gol. V drugem polčasu se je pričela ogorčena borba za vodilni zgoditek. Vodstvo je dosegel Bask v 5. min. po Sckuliču II. Kmalu nato je zabil Bask tretji gol, a drugi gol za Sparto jc nepričakovano zabilo desno krilo. Končni rezultat 4:2 jc posavil Se-kulic II. Sodil je g. Topovič. Slavija (Osijek) : Krajišnik 2:0 (1:0) Banja Luka, 16. septembra. Pred mnogoštevilno publiko — bilo jih je približno 4000, med njimi mnogo iz Zagreba, — se je danes vršila prvenstvena tekma, ki je bila odločilna za — zagrebško Concordio. V 16. min. napada Slavija in desna zveza Schultz zabije prvi gol, ki ga vratar ni mogel ubraniti. Krajišnik jc v prvem polčasu igral nekaj časa samo- z 10 možmi, ker je bil njegov igrač Podgornik ranjen. Podgornik pa je v drugem polčasu zopet nastopil. l>o 10. min. drugega polčasa sc igra večinoma pred golom Slavije. ki se požrtvovalno brani. Po 20. min. sc Slavija osvobodi ter ji tispe v 35. min. postaviti končni rezultat 2:0 v svojo korist. BSK : Vojvodina 6:2 (3:2) Novi Sad, 16. septembra. Pred mnog-pštevilnim občinstvom je danes naš državni prvak 1»K pokazal prvorazredno igro, ki mu je prinesla zasluženo zmago. Vojvodina je igrala zelo požrtvovalno, toda ni mogla uspeti proti odličnemu nasprotniku. Za BSK so zabili gole Nikolič 3, Šurdo-nja 2, Marjanovič 1, za Vojvodino pa Vuja in Rajkovič. Tri Zvezde : Jugoslavija 4:2 Apatin, 16. septembra. Državno-prvcnstvena tekma med moštvoma ..kluba Tri Zvezde in beograjsko Jugoslavijo jc končala z nepričakovanim porazom Jugoslavije, ki jc v tej skupini na drugem mestu. Gradjanski : SSK 4:2 Nogomet v Mariboru in Celju V Mariboru in Celju so tamošnjl klubi dali svoj oboi za poškodbeni fond ljubljanskega podsaveza Maribor, 16. septembra. Popoldne se je na igrišču SSK Maribora v Ljudskem vrtu odigral nogometni turnir v prid blagajne LNP. Sodelovali so vsi mariborski klubi. Tekme pa niso izpolnile pričakovanja, ker so nudile slab nogomet. Igrali so dvakrat po 25 minut. Kot prvi par sta nastopOa Maribor : Svoboda 3:2 (1:2) SSK Maribor je bil absolutno boljši, zlasti glede tehničnega znanja. SK Svoboda je igrala požrtvovalno, kar pa je bilo premalo za dosego uspeha. Sodil je g. Kasper. Nato sta nastopila Železničar : Rapid 1:0 (0:0) Moči obeh moštev so bile izenačene. SK železničar je prišel do zmage po Ra-pidovem avtogolu. Sodil je g. Taško. V borbi za tretje in četrto mesto sta se nato srečala oba premaganca Rapid : Svoboda 4:1 (1:1) V prvem polčasu se je Svoboda še do. kaj uspešno upirala močnejšemu nasprotniku. Proti koncu pa je vidno popuščala. V tem času so Rapidovci dosegli razmeroma visok rezultat. Sodil je g. Vesnaver. Nato sta nastopila k odločilni tekmi finalistov Železničar : Maribor 1:0 (1:0) Nasprotnika sta se zagrizeno borila za zmago. Mestoma je bila borba sirova. Bolj bi odgovarjal neodločen rezultat. Tekmi je sodil dr. Planinšek. Končno stanje turnirja je naslednje: 1. SK železničar, 2. SK Maribor, S. SK Rapid, 4. SK Svoboda. Tekmi je prisostvovalo okrog 500 ljudi. Juni°r®fca tekma ®a jubilejni pokal I. SSK Maribora. t i- Dopoldne j9fca se odigrali dve tekmi za mladinski pokal, ki ga je ob svoji 15Jet-njci. daroval I. SS& Maribor. Mladina,-železničarja je porazila mladino RApida s 3:2, dočim je mladina Maribora dobila tek- 2:0 mo proti mladini Svobode s 3:0 p. f., ker člani Svobode niso nastopili ob določenem času. * Celje, 16. septembra. Danes popoldne sta se v prisotnosti 400 gledalcev odigrali n« Glaziji dve tekmi za poškodbeni fond LNP. Atletiki : Jugoslavija 7:1 (2:1) Obe moštvi sta nudili primitivno igro. Zlasti slaba je bila Jugoslavija, ki je po odmoru docela popustila. Zmage Atletikov je bila zaslužena. Sodil jc objektivno g. Seitl. Celje : Olimp 3:3 (2:1) Celje je že vodilo z 2:0. ko je sodnik g. Janežič izključil igrača Olimpa. Ker pa ta ni hotel zapustiti igrišča, je sodnik tekmo odžvižgal. Kmalu nato pa se je začela nova tekma med obema kluboma, in sicer samo dvakrat 35 min. Tekma je končala z neodločenim rezultatom. Obe moštvi sta pokazali tehnično in kombinatorno dobro igro. Kar jc igračem Olimpa manjkalo na tehničnem znanju, 90 nadoknadili s požrtvovalnostjo in z elanom. Sodil je g. Seitl. V predtekmi je mladina Celja porazila rezervo Celja s 3:2 (2:1). Ostale nogometne tekme Dnnaj: Rapid : Vienna 0:0, Admira Sportklub 6:0 (2:0). Wacker : FavoPitn FC 3:0 (0:0). FC Wien : FAC 3:1 (3:0). WAC : Hakoah 3:1 (1:0), Austria : Libertas 4:3 (1:1). Praga: Sparta : Prostejov 1:0, Viktorija Plzen : Teolitzer FC 4:3. Zidenice : Čecb Karlm 4:l.*Kolin : Plzen 2:2. Budimpešta: Ferencvaroe : Kiapeet 3:1. Budai : Attile 5:1, Ujpest : Somogy 10:0. Saroksar : III. okraj 8:1, Hungaria : Szeged Občni zbor OOLNP v Mariboru Maribor, 16. septembra. Okrožni odbor LNP je imel dopoldne občni zbor, ki 90 sc ga udeležili zastopniki vseh klubov mariborskega nogometnega okrožja. Občni zbor je vodil požrtvovalni športni delavec predsednik dr. Odon Planinšek. ki je pozdravil predvsem delegate posamtznih klubov ter predsednika LNP dr. Kostla. Nato je podal izčrpno predsedniško poročilo in orisal podrobno delo in nivo mariborskega nogometnega športa. Govoril je tudi o visokih javnih dajatvah, ki ovirajo razvoj nogometa. a Obširno tajniško poročilo je podal tajnik Fišer, blagajniško pa blagajnik Senica. Po poročilih funkcionarjev jc prisotne pozdravil predsednik LNP dr. Kosti, ki je poudarjal harmonijo in složnost v mariborskem okrožnem odboru ter pohvalil, vzorno delo te športne ustanove. Poročal jc tudi o najnovejših ukrepih J£s'S glede novega pravilnika ter sploh O vsefl z^tj^vah nogometnega športa. { Sledilo je imenovanje delegatov posameznih klubov v okrožni odbor. Imenovani so bili: za I. SSK Maribor Degen in Senica, za SK Rapid Francelj in Kasper, za SK. P-anonijo Kramberger in Selinšek, za SK Ptuj Hreščak in Pogačnik,"za SK Drava Vedernjak in Kurnik. za SK Mura Peterca in Filipančič, za Čakovečki SK dr. Frane-tovič in Hrcščak, za SK Gradjanski Knez in prof. Jelačič, za SK Železničar Ilovar in Lorbcr. Predsednika in ostale odbornike bo imenoval ljubljanski nogometni podsavez. Pri raznoterostih so spregovorili razni delegati klubov, nakar jc dr. Planinšek Zaključil zborovanje. Razmah športa v revirjih V Delavskem domu v Trbovljah se je v soboto zvečer vršil redni občni zbor okrožnega odbora LNP, ki so se ga udeležili zastopniki vseh klubov v rudarskih revirjih. Zbor je vodil predsednik o. o. Klenovšek. Tajnik Krhlikar je podal izčrpno poročilo o športnem gibanju med rudarji, blagajnik Dolinar pa o denarnem gospodarstvu o. o. Vsa poročila funkcijo-narjev so bila soglasno sprejeta, nato pa je delegat LNP JUgovec poročal o delu podsaveza. posebno o izpremembah pravil. Naposled 90 predstavniki klubov stavili predloge glede zastopnikov v novem od. boru. Občni zbor je nazorno pokazal, v kako lepem razmahu je šport v rudarskih revirjih. Najzgovornejši dokaz za to je bil pač nedeljski športni miting, ki ga je organiziral podjetni SK Amater in ki je bil prva športna manifestacija tolikšnega obsega pri nas. Miting je vzbudil spoštovanje pred športom in športniki tudi v tistih slojih naših črnih dolin, ki doslej niso imeli mnogo razumevanja za to panogo nacionalnega izživljanja. Da znajo tudi na odločujočih mestih ceniti veliki pomen športnega dela med rudarji, dokazuje predvsem dejstvo, da je sam minister za telesno vzgojo prevzel pokroviteljstvo nad mitingom ir da mu je tudi LNP posvetil vso aktivno pozornost. Kulturna zasluga je, kakor je pravilno poudaril predsednik o. o. Klenovšek, da ie v teh črnih dolinah pojenjalo pijančevanje, ki je bilo svoj čas razširjeno v žalostnem obsegu. Zato pa sme tudi SK Amater, ki zavzema po icici-jativnosti in delavnosti prvo mesto med revlrskimi klubi, pričakovati podpore od vseh poklicanih strani, da bo lahko do kraja iagradil svoje igrišče, ki tvori po svoji legi v osrčju Trbovelj središče rudarskega športnega gibanja,- Miting, za katerega izredni uspeh gre V prvi vrsti zasluga častnemu predsedniku SK Amaterja inž. D^Belaku iz Ljubljane, predsedniku o. o. Klenovšteu, predsedniku kluba in tajniku Rostiču, se bo poslej vršil vsako leto, tako da bo postal nekakšen tradicionalen praznik rudarske športne mladine. * ■ ASK Primorje- (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebecu. Športno društvo Sora v Dravljah priredi v nedeljo 23. septembra medklubsko kolesarsko dirko na progi št. Vid—Kranj in nazaj, fetartaii bosta dve skupini, juni-orska in prvorazredna. Po dirki bo društvena veselica v gostilni pri Jagru v št. Vidu. Vabimo vse vozače in prijatelje našega društva, da se polnoštevilno udeleže naše prireditve da počaste našega člana in odbornika Trobca Ivana ki je v nedeljo osvojil naslov državucg3 prvaka. SK Ilirija (lahkOatletska Sekcija). V ponedeljek ob 20.30 v posebni sobi kavarne Evropa redna seja sekcijskega načel-stva. Redni treningi so vsak torek, četrtek in soboto ob 17. na starem igrišču. Naroča se vsem, ki so startali na drž. prvenstvu, da nemudoma oddajo klubsko opremo. Sekcijsko vodstvo apelira na vse člane, da nemudoma poravnajo vso zaostalo članarino, članarino pobira sekc. blagajnik Stropnik. (HazenSka Sekcija.) V ponedeljek ob 17.45 je v posebni sobi kavarne Evropa važna seja sekc. načel-stva. Navzočnost vseh članov odbora je nujno potrebna. Redni lahkoatletski treningi so do četrtka vsak dan ob 17.30 na starem igrišču. Važno zaradi bližnjega drž. prvenstva. Danes morajo biti točno ob 7. na glavnem kolodvoru s kompletno hazensko opremo: Angelca, Anči, Marija, Lidija, Štefka. Pavla, Vlasta. Spet optenjena blagajna Vlom v hišo odvetnika dr. Globevnika v Novem mestu Novo mesto, 15. septembra. Minilo je že skoro leto dni,, ko je bil izvršen drzen vlom v blagajno banovinske kmetijske šole na Grmu. .kjer .50 vlomilci odnesli izdaten plen in izginili brez sledu. Pri vlomu so se poslužili »svinjske noge«, ki so jo letos pomladi našli šolski učenci pri čiščenju žive žive meje. Nov skrajno drzen in premišljen vlom je bil izvršen v noči na soboto v hišo odvetnika dr. Josipa Globevnika na Ljubljanski cesti. Sodeč po delu sta morala vlom izvršiti dva moška, ki sta dobro poznala pisarniške prostore v pritličju ter vedela kje se nahaja odvetni-kova wertheimova blagajna. Znan je moral biti vlomilcema tudi ves ostali zunanji teren. Kakor je preiskava ugotovila, sta vlomilca prišla v Gerdešičevo ulico, ob kateri ima dr. Globevnik vrt, ki je obdan z železno ograjo in dohodnimi Vratmi, ki sta jih vlomilca odprla s ponarejenim ključem. Prišla sta do drugih vrat, od koder sta vrgla domačemu psu volčjaku, ki je bil priklenjen na verigi, razprostrti od gospodarskega poslopja do hise. s strihninom zastrupljeno meso. od česar je moral pes kmalu poginiti. Ko sta bila rešena te glavne ovire, sta jo brezskrbno mahnila po vrtu do zadnjih hišnih vrat ki sta jib odklenila na enak način kakor vrtna in se podala v vežo. kjer sta se lotila glavnega posla. Kakor vsa prejšnja vrata, sta odklenila tudi v pritličju "zadnja desna vrata, ki vodijo v odvetnikovo delovno sobo, kjer je blagajna. Snela sta vrata sosednje poslovne sobe in jih prislonila k oknu, obrnjenemu na cesto, da sta tako zastrla luč, nato pa sta vlomila v blagajno s »svinjsko nogo«. o ' .» . Izrezala sta v steni blagajne precejšnjo luknjo, skozi, katero sta ukradla veliko listnico rz črnega finega usnja. V njej so bili trije tisočaki, popolnoma novi. Poleg je bil še en bankovec za tisoč dinarjev. 14 bankovcev po 100 Din, več kovancev po 50 Din, 5 avstrijskih zlatnikov po 20 kron, 16 ameriških dolarjev, dva holandska ban; kovca po 10 g Id, 2 belgijska bankovca po 5 belgov, 7 italijanskih lir in 2 bankovca po 5 šilingov. Nadalje sta odnesla tudi večje število kolkov po 2 in 5 Din. Vlomila sta tudi v pisalno mizo, kjer sta upa'a najti prav tako dober plen. V njej pa nista dobila razen nekaj tujih valut nobenih drugih vrednosti. Iz blagajne sta razmetala večje število hranilnih knjižic raznih denarnih zavodov, ki pa jih nista odnesla v bojazni zase. Prav tako sta pustila na mestu ostale vrednostne papirje, jai jih je bilo v blagajni in miznem predalu 7.A več tiso; dinarjev. Ker so bile hranilne knjižice zapečatene v kuvertah, sta vlomilca mislila, ko sta izpraznjevala blagajno, da je tudi v poleg ležeči kuverti hranilna knjižica. \ tej kuverti pa je bilo 2800 Din v bankovcih, ki jih je našel lastnik dr. Globevnik pri'preiskavi nedotaknjene v blagajni. Vsa škoda znaša nad 10.000 Din. Vlom in nered v pisarni jc prvi opazil v zgodnjih jutranjih urah odvetnik sam, ki je zadevo'takoj naznanil orožnikom, obenem pa zaprosil za pomoč ''ljubljansko policijo. Iz Ljubljane je prispel ljubljanski kriminalni uradnik Fran Podobnik, ki je posnel vec dobro vidnih prstnih odtisov. Domačim so videli da sta sc včeraj smukala okrog od-vetnikove hiše dva moška, prvi star okrog 30 let in okroglega zdravega obraza, plešast ter oblečen v sivo obleko, drugi pa star blizu 36 let, oblečen v rjavo obleko. Oba sta imela športne čepice. Uvedena je bila obširna preiskava za izsleditev drznih vlomilcev. Dva vrstnika Zotp-age Starka s 155 In starec s 135 leti Peč, »redi septembra. Okolica naše stare patrijaršijske prestolnice, staroslavne Peči, se more ponašati sedaj, ko je mrtev 2ioro aga, z dvema najstarejšima človekoma na svetu, namreč vsaj po zatrjevanju teh dveh starin samih in ljudi, ki ju, dasi sami v najstarejših letih, pomnijo kot take vse svoje življenje. V Črnem vrhu nad Pečjo živi star kmetic Savta Jačič, ki trdi, da ima že kakšnih 135 let. Sava je še razmeroma zelo čvrst in opravlja vsa dela okoli svoje hiše. Najljubši opravek pa mu je menda kuhanje ž«aja. Starec je tudi hud kadilec in mu naj-bol> ustrežeš, če mu ponudiš cigareto ali tobaka s papirčki, da si jo sam 2avije. Tedaj tudi zelo rad pripoveduje o starih časih. ko se je bil s Turki, ki so mu dvakrat hišo poruših. Ženil 9e je, ko jc imel ze 40 let, in pravi, da ima njegov najmlajši sm šele 50 let. Pred tremi leti je še oral. Njegova žena-im« nekih ^80f.let, sin^ha. ki živi v njegovi hiši in je skoraj popolnoma slepa, m 7#e »čiča« Sava, hodi ob palici, oblečen« v kožuh, in toži, da jo mrazi kljub toplemu poletnemu solncu. Vidi slabo in j>ridno nosUa, češ, da ji nos- 1 jan je zboljsuje vid. Sliši pa zelo dobro. Naveličala sc J*e žny%nja in si želi spr- ti. V svojem MvljalJJti' je bik večkrat bol- na in je pred več leti celo tudi že »umrla«. Pop je že opravil molitve nad njo. Pripravljena je bila tjidi že rakev, pa se je ponoči zopet prebudila v življenje. Sedaj nima zob. toda ji menda zopet porastejo, kakor so ji že trikrat Savo pozna. Bil je otrok, ko se je ona omožila. Rodila je sedem otrok in doživela svoje prapravnuke. V Peči'že tli bila 30 let. Sedaj ne more vec po hribu ffev«%d»fr Pripovedke pa zelo živahno o starih krških dasih. kojso se zen-skfe kakor kbkoši pred skobcem-razbežava le po gozdovju pred turškimi nasilnikL »Baba« Stanojka toži. da je vse pomrlo, kai jc poznala v mladosti. ..Ostala sta samo otw in Sava in ne daj Bog, da bi morala še dolgo živeti, ona vsaj, ker ji je že dovoli življenja. TEDEN DNI FILMA natis Albers in Brigita Helmova v enem iz med mnogih močnih prizorov reprezentativnega filma: »Zlato« Štirikrat Leo Slezak kot komorni pevec Bnmm v zvočnem filmu: Veselite se življenja! Miitterjeva in Thimig T« dva odife>a družabnika, ki sta doslej i ospmvflH «Ja;pno že več zvočnih filmov, ,rta se že spet znašla v velikem Ufinem filmu »Viktor in Viktorija«. .Seveda ju je tu-to pot spravil v idealno zvezo Reinhold Schunzei. »Viktor in Viktorija« je prava :fihnsica opereta * izvrstnimi šla g er ji aii Joan Craw$ordova, tolkaci, n tega je Schunzel prav imenitno zapietel dejanje in ga za solil z duhovitima domisleki in šalami, da se gledalci izdatno nasmejejo. Schunzel vsekakor pozna občinstvo, ki je glede nagnjenja k smehu enako menda po vsem svetu. Renata Mullerjeva g!umi deloma moškega, deloma nenavadno elegantno mlado damo in tako nastanejo posebno smešni zapletki in položaji, ker Hermanu Thimig ne more razpoznati, kdaj je Renata mladi kavalir in kdaj zapeljiva Eva. Vsem, ki ste slabe volje, se torej v kratkem spet obete precej zabave. Berlinska kritika se glasi: Nedolžen, vesel £il.m, katerega vrednost zlasti dviga glasba in petje. Film bo zaželjen gost v vseh bioskopih Evrope. Naročite — čitajte „ljubljanski ZVON" ločena žena Douglasa Fairbanksa ml., trenutno ena najpopularnejših zvezdnic, se nam bo tudi letos predstavila v nekaterih odličnih ameriških filmih Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zbogom, lepi dnevi! Naslov nemškega filma je prav za prav: »Lepi dnevi aranjueški«. In vsebina kratko: Z rafiniranim trikom pustolovke Olge izgine juvelirju Derganu dragocena ogrlica. Poteče mnogo časa, dokler se sleparija ne dožene. Lepa Olga je medtem že daleč na begu. Po novem triku mora policija soditi, da je Olga na begu s svojim avtom vred zgorela. Ko razkrijejo tudi ta trik, potuje Olga že s Pierreom, mladim lepotcem, ki ga je bila spoznala na poti in ki ji je prav všeč. Mr. Parker, njen zaveznik, ji sledi, a že je prepozno. Taksi, ki pelja Parkerja k španski narodni veselici, kjer naj bi Parker našel Olgo, namreč ni nihče drugi kakor preoblečen policijski komisar. Ko Olga uvidi, da ni rešitve zanjo, prosi samo, naj bi jo aretirali tako, da ne bi vzbudila pozornosti in da Pierre tega ne bi opazil.. Toda po naključju opazi Pierre tiralico, nabito na nekem zidu, in tako se mu razodene, da so lepi aranjueški dnevi končani. Lepo Olgo seveda ne glumi nobena dTu-ga kakor Brigita Helmova, njen partner ve Wolfgang Liebenemer, nadalje se nam spet enkrat predstavita Kurt Vespermann in Gustav Griindgens. Še posebno tehten je ta iilm. ker nam bo spet enkrat predstavil mnogo prekrasnega, romantičnega sveta. Spet se bomo v kratkih dveh urah sprehajali po francoski rivieri, Španiji in Afriki, spoznali bomo San Sebastian, Bierritz, Monte Carlo, Baden-Baden, Palm Beach, Kairo, Colombo in še kaj. Dejanje je vseskozi zanimivo in napeto, zabavno, brez vsakih hudih pretresi jajev za živce žena v sodobnem svetu Vzroki padanja porok in rojstev Danes število porok in rojstev pada skoro povsod po svetu. Ta pojav je nujno zvezan z današnjim gospodarskim položajem, z brezposelnostjo in bedo, v katero zapa-dajo čedalje širše ljudske plasti. Res je, da se je že tudi v dobi blagostanja javljala težnja, roditi čim manj otrok ter se je tako zvani »sistem dveh otrok« kaj hitro širil iz Francije po vsem svetu. Toda ta »sistem* se je uveljavil povečini le pri družinah »iz gornjih desettisočev«, ki so poljubno regulirali svoje porode, ne da bi se kdo zgražal nad njimi ali jih celo zasledoval. Gospodinja velemeščanske družine je veljala za kmečko in nazadnjaško, če jc imela več otrok. Družine »iz ljudstva« pa so se v splošnem množile v takem razmerju kakršen je bil njihov gospodarski položaj, v kolikor niso bili žrtve nevednosti jn predsodkov. Današnji čas nam to najbolje dokazuje: čim bolj propada gospodarsko blagostanje naroda, tem manj porok, zlasti pa tem manj rojstev izkazuje njegova statistika. Nedavno je neki naš dnevnik prinesel ugotovitve nekega švicarskega profesorja, kjer ta učenjak trdi. da je vzrok današnje gospodarske krize premajhno število naraščaja in sklepa takole: če bi se rodilo več otrok, bi bilo tudi več konsumentov, ki bi nakopičeno blago porabili in potreba nove proizvodnje bi narasla in podjetja bi začela lahko zopet obratovati. Torej naj matere zato rode čim več otrok, da bodo pomagali kapitalistom spravljati blago v dobiček! Res narobe svet: število rojstev naj se ravna po proizvodnji in po potrebah kapitalistov, namesto, da bi se gospodarstvo uredilo po potrebah prebivalstva! Škoda, da ta blago-rodni profesor ne more roditi, gotovo bi bilo krize kmalu konec in svet bi odrešili njegovi otroci. Taki nasveti so izrodek fašističnih mož-gan, saj dajejo zlasti italijanski in nemški fašisti prebivalstvu najrazličnejše nasvete in ukaze, na podlagi katerih naj bi se prebivalstvo množilo — kljub naraščajoči gospodarski mizeriji. Statistika o zadnjem ljudskem štetju napravlja Nemcem velike skrbi, kajti število rojstev je prav v letu 1933., ko je narodni socializem obljubil preroditi Nemce, znatno padlo. Dočim je prišlo 1. 1913 še 26.9 rojstev na 1000 prebivalcev, izkazuje lanska statistika komaj 14.9 rojstev na 1000 prebivalcev, v Berlinu celo samo 9.1 na 1000 prebivalcevl Ljudski prirastek je neznaten in znaša komaj 226.113, dočim je znašal 1. 1913 še 833.800. Te številke same že dovolj glasno pričajo, kako propada gospodarsko blagostanje nemškega naroda. Toda sedanji vladni mogotci tega nočejo priznati. Frick, notranji minister, je izjavil o tem problemu: »Vprašanje, kako vzbuditi v narodu, posebno pa v ženi, težnjo za čim bolj številnimi rojstvi, nikakor ne spada v vrsto gospodarskih problemov, temveč se more rešiti samo s prenovljeno miselnostjo in z rešitvijo ženskega vprašanja.« Kako rešujejo nemški fašisti žensko vprašanje, je dovolj znano, da pa s tako rešitvijo ne bodo dosegli svojega cilja, se že sedaj kaže. V prvih mesecih diktature so fašisti obljubili ženam, ki se hočejo poročiti in zapustiti službo v korist moškemu, znatno denarno pomoč v obliki posojila. (Torej je ustanovitev družine vendarle ekonomsko vprašanje!) Ta denarna pomoč je smela znašati največ 1000 mark, ki so jih pa prejeli le zelo redki pari.Večina je prejela samo 500 mark posojila, toda ne v denarju, temveč v »koristnih predmetih«. Ti koristni predmeti pa v Nemčiji niso hrana in obleka, temveč radio-aparat in fašistične propagandne knjige, s katerimi naj se srečna zakonca hranita v medenih tednih. Žena, ki sprejme poročno posojilo, se mora obvezati, da ne bo iskala službe, dokler jo ima mož. Toda mnogokrat se zgodi, da mož zgubi službo, še preden je vrnjeno »posojilo«. Ce bi se ona ne odpovedala službi, bi vsaj eden zaslužil, tako sta pa oba na cesti in povrhu še zadolžena! Tako »ustvarja« narodni socializem družine in rešuje žensko vprašanje! Drugi ukrepi za podvig rojstev, ki so ga narodni socialisti napovedali s hrupnimi besedami, jc pomoč materi in otroku. Toda te so deležni samo tisti otroci, ki predstavljajo »narodno vrednoto« glede na nemško pleme. Torej morajo biti čistokrvni arijci ter popolnoma zdravi. Tuberkuloznim in drugim dedno obremenjenim je vsaka pomoč prepovedana. Ti lahko poginejo v najhujšem pomanjkanju. Prav isti usodi so izročeni vsi judovski otroci in vsi Nenemci. Edini izdatek, ki ga smejo biti deležni ti izobčenci človeške družbe v Nemčiji, je prispevek za steriliziranjc, da sc jih napravi za vedno neplodne. »Pomoč materi in otroku« je v prvi vrsti »moralnega« značaja. Denarne dajatve so načelno prepovedane. (Zato tudi dobi nevesta radio namesto denarja!) Lačnim otrokom in sestradanim materam dajejo v prvi vrsti pravne in zdravniške nasvete! V najboljšem primeru preskrbe materi delo na polju ali pri kaki družini, toda ne za plačilo, temveč samo za hrano. Pač precej neprimeren način ustvariti v ženi voljo, da bo rodila čim več otrok! Oficielno glasilo narodnih socialistov »Volkischcr Beobachter« je pred par meseci objavilo poročilo o zdravstvenem stanju ljudstva s posebnim ozirom na porodniške razmere. To poročilo jasno osvetljuje »socialno pomoč materi in otroku«. 90 odst. mater dela do zadnjega dne pred porodom. Vsled pretežkega dela in preslabe hrane so porodi večinoma zelo hudi, toda v mnogih primerih se izvrše brez zdravniške pomoči, včasi celo brez babice. Vslcd obubožanja padajo higienske razmere, zaradi česar narašča umrljivost dojenčkov. Pač slabi izgledi za porast rojstev! Mnogo žen in mater je primoranih zapustiti svoje družine in svoje otroke, ker nimajo ničesar jesti in se morajo udinjati kot dekle na kmečkih posestvih. Tudi tem materam ne dopuščajo razmere, in sicer prav gospodarske razmere, da bi rodile čim več otrok. Matere, ki nočejo zapustiti svojih otrok in iti na prisilno delo na kmete, zgube vsako pravico na socialno pomoč in na brezposelno podporo. Narodni socialisti imajo vedno polna usta »domačega ognjišča«, toda mati, ki ga noče zapustiti, mora resig-nirati na najnujnejšo pomoč. To je logika fašistične miselnosti. Povsem razumljivo je, da v takih razmerah ne more naraščati število rojstev in da vse fašistično prenavljanje ženske miselnosti ne bo ustvarilo pogojev, da bodo žene rodile veliko otrok, dokler ne bodo dani v prvi vrsti gospodarski pogoji, ki bodo zasi-gurali obstoj materi in otroku. Novi napadi na pravice naših žen Kakor smo že poročali, predvideve načrt zakona o minimalnih mezdah za ženske znatno nižje mezde kot za moške. Pričakovati je bilo, da bo načrt vzbudil mnogo protestov in res so ogorčene vse žene, tudi tiste, ki so direktno prizadete, še bolj pa tiste, ki so prizadete. Vse zahtevajo, da se energično protestira. Z delavkami so solidarne tudi privatne in državne nameščenke, saj one prav tako občutijo poleg splošne mizerije zapostavljanje, ki se danes najbolj kaže pri namestitvah, kjer imajo povsod prednost moški. Proti tej dvojni meri namerava protestirati naše združeno ženstvo na skupnem zborovanju, ki ga priredi v sredo 19. septembra ob 18. uri v dvorani Delavske zbornice. Dolžnost vsake žene jc, da se zborovanja udeleži. Iz akvaristove torbe 0 morskih pseh Ker so se v preteklem poletju zatekli večji morski psi tudi v sinji Jadran, bo marsikoga zanimal rod rib, ki je tako rao-vpit. Pomirljivo je dejstvo, da je večina vrst morskih psov ljudem neškodljiva, a v Jadranu se samo tu in tam klati kak ljudožer, ki so ga jate rib privabile, ali pa je priromal z ladjami vred v naše morje. Morski psi spadajo v skupino brustanč-nic, ker je okostnica hrustančasta. torej manj prožna kakor pri ritbah s koščenimi ogrodji. Gobec je zelo širok. Dolnja čeljust je kratka gornja pa dolga, rilcu podobna. Namesto skupnega škržnega pokrova vidimo ob straneh glave zareze. Ribjega mehurja nimajo, zaradi tega jim je pa želodec zelo prostoren. Na hrbtu sta dve plavuti, Ker se drže opasnejši psi navadno tik pod gladino, jih je lahko spoznati,, ker moli hrbtna plavut n vode. Koža jim je raskava. Največji dosežejo dolžino 12 m in stehtajo po več tisoč kilogramov. Zanimivo je, da imajo psi veke na očeh. Piava-či so izvrstni in za plen se poženo z bliskovito nagiioo, kar postane nekaterim na plitkih obalah usodno, kajti iznenada so do polovice na kopnem, kjer jih ljudje ubijejo. Večina od njih rodi žive mladiče ostale vrste pa odlagajo 6 do 10 am dolga jajčeca, ki obvise z nitmi na vodnih rastlinah. Pradedi morskih ipsov so živeli že v devooskih morjih, torej za časa paleo-zoojske dobe. V naše morje prihajajo štiri vrste, ki se lotijo človeka. Vendar krenejo le redka na iplitvine, kajti pes, ki hoče zgrabiti kak na gladini plavajoči plen, se mora zaradi podstojuiega gobca malko cfcrniti, kar zahteva ustrezajočo globino. Tako je n. pr. modri morski som (Caroharias glaucus) Dalmatinci ga imenujejo pasnica, ljudem nevaren. Dolg je 3 do 4 m. Najnevarnejši je morski volk (Carcharodon verus), ki je navadno 5—€ metrov dolg, nekateri pa zrastejo tudi do 12 metrov. Navadni morski som (Carcharias vulgaris) je budi orjak prihaja pa v Jadran le izjemoma. Tudi rilčasti morski som (psina. Lamina Spalanzanii), ki zraste na 4 do 8 metrov, je ljudem, ki plavajo daleč na gladini, nevaren. Majhnim čolnom Pa mi nobena riba nevarna. Vsi ostali psi kakor o. P*- ,pegasti mačji somi, klad ven ica, ki jma kladivu podobno glavo, pilar s pilastim koščenim podaljškom na gornji čeljusti, ko-stelj z bodljikama pred hrbtnima plavuta-ma in vse ostale vrste, ki žive v Jadranskem morju, niso nevarne. V glavnem je torišče nevarnih psov vodovje A.tlanskega in Tihega oceana. Prebivalcem Tihega oceana ipa ne povzročajo morski psi minogo bojaani. Na Sendviškem otočju se ne plašijo pogumni možje napasti z nožem morskega psa pod vodo, ali pa mu zaviti zanko okoli repa, da ga potem izvleč^jo na kopno. Tudi potapljači Indijskega morja, ki iščejo školjke bisernice na morskem dnu, so vedno oboroženi z noži, da se branijo morskih pošasti. že uvodoma sem omenil, da spremljajo psi večje ladje in brodovja zaradi raznovrstnih odpadkov. Nu, med odpadki so tudi često stari čevlji, majhni lonci, pločevinaste škatlje konserv, ki jih morski psi v svoji požrešmosti Ibrez nadaljnjega pogoltnejo. Streljanje s topovi jih niti malo ne vznemirja. Za časa morske bitke pri Abukiru, kjer so se leta 1798. borili Francozi in Angleži, so se morski psi mirno stprehajali med ladjami, čakajoč na žrtve, na mornarje, ki so padali v vodo. Toliko o redkih gostih našega Jadrana, ki so pravcata senzacija, če se kjerkoli pojavljajo. Svoječasno so bile razpisane visoke nagrade e strani pomorskih oblasti za one, ki bi .pokončali nevarne morske pse, kar je tudi dandanes želeti. O. S. Psi vlečejo železniški vlak Res je in poročajo tudi, da opravljajo te živali svoje delo z veseljem in vnemo, hkratu pa tudi dokaj hitro, namreč 30 km na uro. To se ne godi, kakor bi marsikdo mislil, v kakem cirkusu, razstavi ali podobnem, nego na pravi železnici. V Alaski so 1. 1900 zgradili ozkotirno železnico, ki drži iz mesta Nome v hribe in notranje kraje, kjer je ta čas bivalo na tisoče iskalcev zlata. Ker pa so najdišča bila slaba, so ti možaki odšli in železnica se ni več izplačala. Lokomotive ao postale nerabna, za nove pa ni bilo denarja na železnici, M ni nič nesla Tedaj pa so vpregfi po deset do petnajst sanskih psov pred majhne odprte železne vozove, ki imajo prostora za štiri potnike. In ti psi, ki ao jih dotlej vpregali, da so v tistih severnih krajih vlekli edino takratno prometno sredstvo, t. j. sani, in se pri tem izborno obnesli, so se prav tako izkazali pri železnici. »Strojevodja« jih vodi z glasnimi klici »Gee« (dži) in haw (ho), ali pa zavpije »mush«, če jih je treba naganjati k večji hitrosti. In psi vlečejo z vso njim lastno vnemo te vozove prav tako kakor če so vpreženi v sani. Ta pasja železnica iz mesta Nome gotovo ni najpočasnejša na svetu (kaj, če bi jo primerjali z našo kamniško!), je pa vsekakor najbolj mrzla in najbolj svojevrstna na svetu. Ali sterilizacija koristi ljudstvu Tudi na Angleškem se gotovi krogi 7» vzemajo za sterilizacijsko postavo (po nemškem vzorcu). Angleški zdravniški list »Press Medical« priobčuje o tem razpravo, ki skuša dokazati, da so genialni in stva-riteljni ljudje dostikrat otroci »dedno bolnih« staršev. »E. A. Poe je bil n. pr. sin tuberkuloznih staršev, Ki so bili mimo tega še močno vdani alkoholu. Brat mu je umrl mlad za jetiko, sestra je bila na pol bebasta. On sam je bil kmalu zrel za norišnico in je umrl 38 let star za alkoholnim zastrupljenjem. A vendar je v svojem kratkem življenju podaril svetu več genialnih del. če bi bili njegove starše sterilizirali, bi svetovna književnost imela znatno škodo«. članek navaja genialne ljudi, ki so bili bolni. Ta seznam obsega mnogo strani. Med drugimi so v njem imena kakor n. pr.: Cezar. Petrarka, Flaubert, Dostojevski (epi-leptik), Newton, Nietsche, Swift, Baude-laire, Schumann (umobolen), Mozart, Mo-liere, Schiller, Chopin (tuberkuloza), članek se končuje s pozivom, da naj se razmišlja o tem, če ljudstvo ni prej oškodovano z iztrebljenjem >dedno bolnih« in čc bi bilo prav, da se pravica do potomcev prepusti samo popolnoma ^normalnemu* človeku, ki je vendar tako pogosto samo povprečen človek. Popoldanska moda Enostavna, a prikupna obleka za jesen Zermatt, izhodišče v švicarske Alpe 5.000000 žena se ne more motiti ko izbira ta puder Polt očarljive lepote. »Mat« odraz na koži, ki traja ves dan. Naravna lepota, ki je ne kvarijo veter, ne dež, pa tudi ne potenje med plesanjem. Vse to Vam zajamčuje puder Tokalon. Skrivnost je v patentiranem načinu, po katerem se izdeluje puder Tokalon. Nova nenavadna sestavina »smetanova pena« s« pomeša z najfinejšim pudrom, trikrat prese-janim skozi svileno sito. Zaradi tega puder Tokalon ne more izsušiti naravne maščobe kože, da bi zaradi tega koža postala razka-va in suha, kakor je to pri uporabi navadnih vrst pudra. Ta skrivnost je znana milijonom žena gotovo v vseh deželah sveta, ki redno opo-« rahljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omogoča tovarnarjem, da izdelujejo puder najboljše kakovosti po tako nizki ceni. Prodam deseda 1 Din. davek 3 Din za šttto ali dajanje na slom 8 Din. Nn i manj a eneaefc 17 Din. Vsbtmo Vas k Q-.«Si«niru prod Sever je v otrg»yvk*> ne &o-apoevetefcd ccfeta — na«pr»*tn Sloimča, 8990R-6 vrejuje Davorin Ravljeru Izdaja sa konzorcij »Jutra«, AdolI Riftnikar. Za ilarodno dakarno d. d. kot ttokarnarja Frana Za MMflfaim det je odgovoren Aioja Novak. Vsi m LjajatjasL