Uredništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3,
na dvoriSču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K 6 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge de-	,
žele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	;
Posamezna štev. stane 10 h.:
Stev. 170.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, dne 29. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Die blonde Bestie.
Bernhardova knjiga spada med one znanstvene knjige, nad katerimi Človeštvo joka.
„Novina".
„Plavolasa bestija", s tem naslovom se ponaša nemški nadčlovek današnje dobe; v zavesti si svoje moči, zdi se mn, da stoji onkraj dobrega in zlega v sferah popolne bogoravnosti. Njegov edini zakon, njegova morala je: Pravica močnejšega, cilj negovega spopolnjevanja samega sebe je pa: postati najmočnejši. Vsa ta bestijalnost je izražena v znanstveni knjieri berlinskega vseučiliškega profesorja Ludvika Bernharda : Die Städtepolitik im Gebiet des d eu tsch p ol n i-schen Nation alitäten - Kam -pfes (Mestna poljtika na polju nem-ško-poljskega narodnega boja.) Knjiga je pisana, kakor se pravi, „strogo znanstveno" ter nam je nov dokaz, da si Nemci prizadevajo svojo nečloveško brutalnost proti Poljakom odeti v „znanstveno" obleko ter tako svoje politično postopanje pred kulturnim svetom opravičiti in utemeljiti.
Ker bode referat o tej knjigi tudi za naše čitatelje poučen, saj se imamo tudi mi boriti z nemško brezobzirnostjo in brutalnostjo, podajemo tu kot vzgled najmodernejše nemške vede.
Bismarck je bil prvi, ki je izdelal načrt, kako bi se pospešilo ponemčenje Poljakov. Mislil je, da je dobro dati poljskim veleposestnikom denar za njih veleposestva, da bi ga šli zaigrat v Monako in potratit v Pariz. Pa ta eksproprijacijski načrt se ni dobro obnesel. Bolj se je obnesel upliv pruskega uradništva v poljskih krajih. Obnesel se je, če prav so se Poljaki proti napadu oborožili na šolskem in gospodarskem polju.
Hud boj med Poljaki in Prusi je imel prvo nepričakovano posledico: židje so začeli bežati s poljskega ozemlja. V zadnjih desetletjih je preseljevanje Židov posebno veliko. Židje, ki so po večini bogati in politično čili, so stali dolgo v prvih vrstah nemškega meščanstva; sedaj so začutili, da so med dvema mlinskima kamenoma. — Poljski gospodarski napad je bil naperjen v prvi vrsti proti njim; vedle so ga banke, nakupna in prodajalna društva, različne zadruge in časopisje. Nemška protiakcija ni Židom pomagala in tudi ni bila vedno dovolj odkritosrčna, kajti med Nemci je antisemitizem hudo razširjen. Število Židov se je v letih 1885 do 1907 v poljskih mestih zmanjšalo za 40%-
Poljaki so žide pregnali iz mest, kdo bode zavzel sedaj njih prostor? Tipično so bili sestavljeni mestni za-stopi tako-le: I. razred so zastopali liberalni po večini židovski Nemci. II. razred so imeli v rokah konservativni, po večini krščanski Nemci (uradniki). Poljaki so imeli samo III. razred v mestih. Proti koncu 19. stoletja začenja preobrat. Nemški Ostmarkverein je izdal geslo, naj bi bil poljski živelj sploh izključen iz mest-
nih uprav in to geslo je imeH uspeh. To je bilo pa samo na ta način mogoče, da je pruska vlada začela to geslo izvajati. Vlada je deloma množila uradništvo, deloma se je pa posluževala pravice, ki je povsod drugod samo formalna, da je kratila poljskim občinskim svetnikom potrjen je. „Tako postaja poljski ali poljskim težnjam prijazni magistrat nemogoč*, pravi Bernhard. Ko se govori o pruskem uradništvu, moramo pomisliti, da je tega uradništva, ki je bilo poslano ponemčevat Poljake, silno veliko. Poleg državnega uradništva je pruska politika vstvarila tudi vsakovrstne deželne urade, pa tudi mestni uradniki tvorijo znaten del nemškega meščanstva. Vlada torej napada poljska mesta posredno in neposredno ter ima končno tudi še tretje sredstvo: Večina mest na Poznanjskem je finančno slaba ter potrebuje pomoči krajev, dežele (province), države — ta položaj vlada izkorišča v to, da s pomočjo denarja mestne občine germa-nizira.
*
Tak je torej položaj v poznanj-skih mestih. Poljaki sicer delajo ter so se v zadnjih letih gospodarski znatno okrepili, pa to jim vse nič ne pomaga, iz mestnih zborov so skoro popolnoma izključeni.
Prof. Bernhard pa pravi: To ni dovolj. S temi sredstvi Poljaki , še vedno ne bodo oslabljeni in zatrti. Uradništvo in vlada delata kaj moreta, proti Poljakom pa treba bojnega načrta. Evo ga! Treba je, da si poleg uradništva opomorejo tudi drugi sloji nemškega meščanstva ;zato moramo obdati mesta z nemškimi kolonisti. Načrt je že starejši; pa šele eksproprijacijski zakon od marca 1809 leta ga omogoča. Šele zdaj je Nemcem mogoče izvajati sistematično in po načrtu k o 1 o ni za ci j sk o politiko. Za poskušnjo so že obkolili z nemškimi kolonisti šest poljskih mest. Ker so mesta središča gospodarskega gibanja, hodijo v okolici gosto naseljeni nemški kolonisti v mesto na trg in kupujejo tam tudi svoje potrebščine, pošiljajo tja svoje otroke v šole in učit se obrti in kakor po navadi pošiljajo tja tudi prebitek svojih delavnih moči za delom in zaslužkom. Tako se mesto in okolica vzajemno podpirata in nemški upliv se v mestih krepi. Ti pasi nemških kmetskih kolonistov in ta oblegovalna taktika se spopolnjujejo tudi z drugimi sredstvi: z državnimi podjetji, z zidanjem vojašnic, stavbinskimi podjetji in obrtniško politiko. Poljska mesta bodo po večini obključena s pasi nemških kolonistov, katere je bodo zadrgnili s svojimi železnimi pruskimi rokami.
Konec prih.
Politična hroniha.
z Volilna reforma za Bukovino. V
permanentnem odseku za reformo de-želnozborskega volilnega reda je bilo dne 27. t. m. sklenjeno, da naj se šte-
vilo deželnih poslancev za Bukovino zviša od 31 na 59. Po narodnostnem ključu dobe Romuni 21 mandatov, Basini 16, Poljaki 5, Nemci in Židje 13. Srednja stranka veleposestnikov dobi baje 2 mandata, 2 virilista. Volilne ku-rije ostanejo, volilna pravica bo tajna iu direktna. K dosedanjim knrijam se doda še peta na temelju splošne volilne pravice.
z Poljaki si prizadevajo pridobi Ukrajince. Ko sta se pred kakim me'-secem poslanec Udržal v imenu Slovanske jednote in poslanec Romančuk v imenu Rusi nov posvetovala o zbli-žanju obeh parlamentarnih skupin, je glasilo prof. Glombinjskega izja/ilo, da Poljsko kolo prav rado prepušča Ukrajince Slovanski jednoti, češ, da so to ftak le razdiralci. Sedaj pa posnemamo iz „Dziennika Poznanjskega", da se Poljsko kolo prav zelo trudi pridobiti Rusine na svojo stran. Dunajski dopisnik omenjenega lista piše, da so se razmere v parlamentu zelo poostrile, vrhu tega je pa tudi v Poljskem kolu navstal razkol. Od tega časa, kar je navstala Slovanska jednota. je začela licitacija za ukrajinske glasove. Ukrajinci so se izrazili, da so pripravljeni zbližati se .k Slovahski jednoti, dos edaj pa še niso pristopili, bržkone čakajo na ponudbo z druge strani. Minister Bilinjski se je začel, da bi Ukrajince odvrnil od Slovanske jednote, na svojo pest z njimi pogajati. Razumljivo je, da prednÒ se Ukrajinci pridružijo k nemško-poljski večini, morajo doseči nekako poravnavo ali sporazumljenje s Poljaki. V tej smeri se je začel Bilinjski pogajati z Ukrajinci. Toda posi. Stapinjski, kateri bi rad spravil Ukrajince v opozicijonalno Slovansko jednoto, da bi tako razbil sedanjo večino in vlado ter z njo poiazil tudi Bilinj-skega, je stavil Ukrajincem svoje ponudbe. To ni dalo miru prof. Glom-binjskemu in se je začel pogajati kot predsednik Poljskega kola z Ukrajinci. Tako je dobil posi. Romančuk ponudbe kar od treh strani hkratu. „Dzien. Poznanj." ne poroča, kak uspeh so imele poljske ponudbe. Z ozirom na resolucijo, ki je bila nedavno sprejeta na shodu v Lvovu in o kateri smo že na tem mestu poročali, lahko sklepamo, da so Ukrajinci Slovanski jednoti bliže nego Polskemu kolu. Ukrajinci sicer še niso sklenili formalne zveze s Slovansko jednoto, toda s tem, da so sklenili stopiti v odločno opozicijo proti vladi, so stopili Slovanski iednoti za dober korak bliže.
z Poljaki o Trstu. Malo po malo se začenjajo nekatere poljske stranke zanimati tudi za slovanska vprašanja v Avstriji. Nova reforma piše o položaju v Trstu, kakeršen se nam je pokazal v luči zadnjih volitev. Članek nosi naslov ,Slovanski Trst' in pi avi, da so zadnje volitve dokazale, da je največja avstrijska luka vsaj tako slovanska, kakor je italjanska. Italjanska nadvlada v Trstu in v pomorski trgovini se začenja kršiti. Položaj Trsta se bistveno spreminja, Istra se v narodnem obziru probuja, zaledje je slovensko,
, B
Dalmacija hrvatska, za Trst se zanimajo tudi Čehi, Poljaki in Srbi. slovanske banke se množe in slovanski živelj v Trstu napreduje. Nemci si prizadevajo ustvariti si trdno pozicijo v Trstu. Nadjajo se, da se bodo Italjani in Slovenci v medsebojni borbi tako oslabili, da bodo oni kot tretji imeli od tega največje koristi, to tem bolj, ker je vlada z vsemi sredstvi podpira. ^ 3"moment, pred katerim morajo ortr ii«r straži Slovenci in Hrvatje. Oči južnih Slovanov morajo biti uprte na Trst. ki je za nje neprecenljive vrednosti, kakor za vse, avst. Slovane. Od politične razumnosti Slovencev in Hrvatov, od njih sloge in vzajemnega podpiranja je odvisna bodočnost slovanskega Trsta in Istre. K temu do-dajemo le to, da je ta bodočnost v neki meri odvisna tudi od smotrene gospodarske koncentracije vseh avstrijskih Slovanov, torej tudi Čehov in Poljakov, ki imajo oboji prav živahne trgovske zveze — z italjanskim in nemškim Trstom; naj te popolnoma pretržejo in naj se spojijo s — slovanskim Trstom.
z Hrvatska. Podban Čuvaj je začel krošnjariti po deželi za Rauchovo „unionistiško" stranko. V Osieku je govoril o železniški službeni pragmatiki ter razlagal, kako bi se po njegovem mnenju dalo rešiti jezikovno vprašanje na državnih žejeznicah, da bi bilo Hrvatom in Madžarom ustreženo.
z Španija in Maroko. Vojska med Španci in Kabili postaja čedalje bolj resna. Španska vlada je imenovala generala Marina za podmaršala ter mn je poverila vrhovno poveljstvo vojnih čet v Melilli, katerih bode do 1. avg. nad 50 tisoč. Boji pred Melillo se vrste dan za dnem; Kabili napadajo mesto z vso srditostjo, a Španci ga istotako krepko branijo. ■ Položaj je pa resen, zvedenci trde, da bodo Španci potrebovali vsaj 100 tisoč mož, da ukrote Kabile. Vojska proti Kabilom je na Španskem zelo nepopularna. Ljudstvo je ogorčeno in se v mnogih krajih naravnost punta. Največji nemiri so v Barceloni. Železniške zveze s tem mestom so popolnoma pretrgane. Tudi v drugih mestih in krajih se prebivalstvo punta. Govori se celo, da sedanje ministerstvo odstopi in da prevzame vlado vojaška diktatura.
z Perzija. Iz Petrograda poročajo, da se pripravlja v mnogih mestih upor proti sedanji vladi in za odstavljenega šaha. Bati se je tudi, da se začne nov bambardement na Teheran. Nova vlada noče dati odstavljenemu šahu nikake apanaže, ker ni radovoljno odstopil, ampak je bil kot atentatnik1 iia ustavo odstavljen in ker je njegovo takozvano „privatno premoženje" itak le državno premoženje, ki bi je moral izročiti novemu šahu, kateri bode že za svojega očeta skrbel.
Dnevna hronifta.
d Najnovejša Zajčeva opera se
imenuje „Godina 1848." Predal jo je že narodnemu gledališču v Zagrebu, da jo v prihodnji sezoni uprizorijo.
d Posebne hiše za stanovanja mestnim uradnikom in delavcem postavi mesto Krakov v Galiciji.
d Pod evropejsko kontrolo. Koncem zadnjega tedna je došel v Zagreb Francoz René Pinon, profesor na politični šoli v Parizu in urednik „Revue des deux mondes", da se osebno informira o škandaloznem veleizdajskem procesu.
d Slovensko narodno radikalno di-jaštvo priredi v dneh 15. 16. in 17. septembra t. 1. v Ljubljani svoj III. shod. katerega posetijo tudi napredni hrvaški, srbski in češki dijaki. Na shodu se bo referiralo o razvoju narodno radikalnega gibanja, o narodno-obrambnem in manjšinskem delu, o umetniški vzgoji in o jugoslovanskem vprašanju, katero se bo obsvetlilo od vseh strani, tako s kulturnega. kot gospodarskega in dijaškega stališča. S shodom bo združeno manifestačno zborovanje za slovensko šolstvo in proslava 40 letnice akad. društva „Slovenije" na Dunaju, ter izleti v Trst in na Bled. — Narodno radikalno dijaštvo vabi ua ta shod vse svoje somišljenike, pa tudi vse ostalo napredno slovensko dijaštvo iu vso slovensko inteligenco, pred vsem učiteljstvo. Natančnejši vspored objavimo pravočasno.
z „Julian", madžarsko društvo z enakimi cilji, kakor jih ima nemški šulferajn, je izdalo tev dni letno poročilo. Madžarski listi v uvodnih člankih navdušeno govore o plodonosnem delovanju društva.
Zborovalno svobodo na Hrvatskem
jasno osvetljujeta sledeči dejstvi: Za minulo nedeljo je sklicala koalicija velik ljudski shod v Pakrac. Oblast je najprej shod dovolila, par dni nato pa — prepovedala. Za prihodnjo nedeljo je bil sklican enak shod v Glino; no oblast je bila že — pametnejša, je namreč shod kar prepovedala. Vse to so seveda priprave za — čiste volitve!
d Politično romanje. Štajerska S. K. S. Z. je napravila v pondeljek izlet na Kranjsko ali bolje romanje na Brezje in na Bled. „Slovenec" piše o tem: „Naši štajerski somišljeniki so izvojevali letos krasno zmàgo proti nasprotnikom krščanskih načel." (^Slovenec" naj pove, kateri kandidat Narodne stranke je izustil le eno samo besedo proti krščanskim načelom in pove naj nam tudi, kako sta n. pr. Roškar iu Terglav z besedami in dejanji v javnem in privatnem življenju krščanska načela branila in uveljavljala.) Pa čujrao, kaj pravi škofov list dalje: „Svojo zmago (pri volitvah!) zdaj štajersko krščansko ljudstvo (torej slovenska narodnost tega ljudstva je postranska stvar!) dostojno slavi in se zahvaljuje zanjo na Brezjah čudapolni Devici, prosi pa tudi nadaljnje zaščite vsemogočno Devico v bojih krščanskega ljudstva proti tistim temnim silam, ki hočejo izruvati našemu ljudstvu tisto svetinjo, ki jo nežno hrani, a tudi odločno brani proti vsem domačim in ptujim nasprotnikom, ki bi jo tako radi uplenili našemu poštenemu ljudstvu v svoje mračne namene." Tako piše glavno glasilo slovenskega duhov-stva, organ ljubljanskega škofa, višjega čuvajo čistosti edino zveličevalne katoliške vere! Ta vera nas je dosedaj učila, da ie samo en Bog, in da je samo Bog vseveden in vsega-mogočen kakor pravi katekizem. Glasilo katoliškega duhovstva na Slovenskem je pa ta temeljni nauk brez konciljev in brez vsega ovrglo in uči naše „krščansko, pošteno itd. ljudstvo", da je „čudopolna Devica" tudi „vsemogočna, uvaja torej poleg edinega vsemogočnega Boga tudi vsemogočno Devico. Z drugimi besedami, „Slovenec" uvaja novo vero, nove boginje. S tem je „Slovenec" doprinesel dokaz, kako pogubno je vlačiti vero v politiko in v politične boje. Politikujoči duhovniki so, kakor na tem vzgledu vidimo, pozabili na osnovna načela one vere, kateri baje služijo, in katero hočejo ljudstvu ubraniti pred napadi „domačih in ptujih nasprotnikov". Tako krivover-skih in naravnost malikovalskih naukov ni še nikdar širil noben „nasprotnik krščanskih načel" med slovenskim ljudstvom, kakor dela sedaj glasilo politi-kujočega duhovstva na Slovenskem. Kaj čuda torej, da vera peša, ako so celo duhovstvu njena načela neznana! Mi stavimo na škofa gosp. dr. Jegliča
formalno zahtevo, naj nam in slovenskemu ljudstvu pojasni, od kod je vzel „Slovenec", organ slovenskega katoliškega duhovstva svoj nauk „o vsemogočnosti Device", je li to nov članek katoliške vere in od kedaj je ta uovi verski članek v veljavi ? Ako pa to ni tako, kaj misli višji verski pastir ukreniti, da bode njegovemu nadzorstvu podrejeno duhovstvo v bodoče bolje v veri izučeno, da ne bo več širilo po svojem časopisju med ljudstvom krivih verskih načel, kakeršno je baš navedeno in da fte bode s tem podkopavalo temeljev svete matere katoliške cerkve, katera s tako obilico posvetnih darov te svoje nehvaležne služabnike obsiplje.
d Znanstvena knjižnica Omladine'.
Šesti (zadnji) zvezek Drtiriovega dela „Miselni razvoj evropskega človeštva"' je dotiskan in se že razpošilja. S tem jfe to krasno delo končano. Ker je cena (K 4'20) nizka, ga priporočamo v nakup, tembolj, ker se cena pozneje zviša. Kot drugo delo izide v znanstveni knjižnici izvirni znanstveni spis dr. M. Rostoharja uvod v zanstveno mišljenje, na kar že danes opoza/jamo. Delo začne izhajati s septembrom in sprejema priglase upravništvo „Omladine", Ljubljana, Breg št. 12.
d Slovanska trgovska zbornica v Petrogradu. Kakor poroča „Novoje Vremja" je vložil predsednik provjz. odbora „slovanske trgovske zbornice" v Petrogradu M. P. Fedorov pravila zbornice ruski vladi v potrjenje. —• V ruskih trgovskih in finančnih krogih se tudi pretresa misel ustanovitve velike rusko-slovanske trgovske banke v Petrogradu. ki bi neodvisno od „Slovanske banke" v Pragi delovala na Ruskem.
Štajerske novice.
a V svojo zanj ko sta se vjela brata Klofdč in pater Korošec ter sta nehote potrdila resnico trditev vseh naprednih listov, da so pri ožji volitvi v Pragi dne 24. junija t. 1. združeni reakcijónarci in sicèr: narodni socijalci, klerikalci in Staročehi zmagali proti naprednim strankam ter z združenimi močmi prizadjali češkemu narodu tO sramoto, da bode za pokojnim Kaf-tanom zastopal en del Prage „radi-, kaleč" dr. Šviha. „N. D." je prinesel dne 3. julija t. 1. karakteristiko izvoljenca združenih čeških reakcijonarjev. Bratr Klofàè in njegovi uredniki tega niso citali, zato jim je njegov slovenski zaveznik pater Korošec o tem poročal in ob tej priliki naročil, seveda, udarec na poslance Robleka, Ježovnika in Ploja. Na vsa huda očitanja dr. Švihi ne odgovarja brat, Klofàè nič. Kako bi tudi mogel kaj odgovoriti, saj so mu vsi napredni češki listi očitali še hujše stvari, pravi pa in to še le 24. t. m., to je tri tedne kasn je, da taka mnenja „žurnalista" Spindlerja vzbujajo samo sožalen nasmeh „celo" med Slovenci. Ako ima brat Klofàè Slo»ence za tako inferior ne, kako je to, da je tri tedne čakal, predno je registriral naše mnenje o g. dr. Švihi ne da bi bil le besedice naših trditev ovrgel ? In kako je to, da je „Straža", ki gotovo ne čita „Češkega Slova" ta zakasneli „odgovor" tako slastno registrirala ? To je vendar jasno — brata Klofdč in pater Korošec sta bratca in zaveznika, en dokaz več za naše trditve.
a Nemška „kultura". Ko se je
predvčerajšnjim peljal štaj. namestnik v automobilu mimo Lipnice, je dobila naenkrat gumijeva prevlaka na jednem kolesu tako poškodbo, da je moral voz obstati. Neznani zlikovci so natresli po cesti polno ostrih žrebljev. Torej se nahajajo tudi pri Lipnici junaki podobni onim iz Heiraschuh-a. Ako bi se kaj tacega zgodilo v slov. kraju, kako bi zašumelo po nemških listih o slov. neizobraženosti in surovosti; teh lepih lastnosti pa imajo očividno Nemci največ!
a „Zagrebško vseučil ško vprašanje". Pod tem naslovom se zavzema včerajšnji „Slovenec" prav toplo za reciprociteto zagrebškega vseučilišča z našimi, našteva različne ugodnosti študij na hrv. vseučilišču in pripominja, da morajo slovenski poslanci posvetiti posebno pažnjo temu vprašanju. Prav tako! Štajerski poslanci bodo nedvomno vsako tako akcijo podpirali. Samo da ne pade zopet cela zadeva — v vodo!
a Tudi mi podpišemo ! Včerajšnja „vahtarica" piše: „Občini, ki .ne more upeljati takih varnostnih razmer kakor vladajo v zadnji gališki in ruski vasi. bi se morale že zdavnej odvzeti policijske agende " To se sklada s celjskimi razmerami kakor navlašč. Od septemberskih dni sem se potikajo po mestu različne akademičnne in neaka-demične nemške barabe ter nadlegujejo Slovence kjer le morejo tako, da si ti niso življenja varni. Zato bi bila nujna potreba, da se odvzamejo mestu Celju policijske agende. Saj je celo glasilo šefa celjske poli ni je potrdilo, da bi bilo tako prav.	,
a Iz celjske okolice poroča „vahtarica" pridno o „napadih" na Nemce. Sedaj je sicer čas kislih kumar in prav nič ne zamerimo g. Balloghu, da se nečloveško trudi napolniti svoj revolver-žurnal. Ako malo ostraši gotovo celjsko nemško pretepaštvo, bodemo imeli vsaj v okolici mir!
a Sestanek „Prosvetašev" iz Celja in okolice se je vršil včeraj v rdeči sobi „Narodnega doma" v Celju. Udeležilo se ga je poleg tov. abiturijentov precej akademikov in starejših nar,-rad. akad. društev, vseera skupaj nad 30 oseb. Tov. Ivan Prekoršek je poročal o dosedanjem delovanju odseka, katero je zadnji čas prenehalo, ker so bili celjski člani drugod zaposleni. Odsek je ustanovil sam 3 knjižnice, a centrala „Prosvete" v Ljublj. [v njegovem delokrogu tudi 3. Izvolil se je pripr. odbor za podružnico „Prosvete" v Celju, obstoječa iz tt.: predsednika stud. iur. Stanka ištora, tajnika in blagajnika abit. Rado Brenčiča, knjižničarja stud. med. Mirka Brezovnika iu odb. stud. iur. Šlibarja ter abit. Kro-pivšeka. Cand. iur. Lov Brunčko je imel krasno in zelo informativno poročilo o narodnoobrambn^m delu. Bodi mu izrečena prisrčna hvala! Govorilo se je še v bodočem delovanju celjskih „Prosvetašev" in različnih načrtih. — Društveni prostori celjskih in okoliških „Prosvetašev" se nahajajo v Rotovški ulici 12. I (pisarna „Zveze narodnih društev").
a Imenovan je g. Jože Hočevar za računskega asistenta pri namestniji v Gradcu.
a Iz Petrovč. Ustanovni občni zbor tukajšnje C. M. podružnice se vrši prih. nedeljo ob priliki veselice v Arji vasi.
o T Kopališče Dobrno je do 20. t. m. došlo 318 strank s 526 osebami.
o Slovenski klerikalci se letos ne udeležijo shoda avstr. klerikalcev na Dunaju. To je naznanil „Slovenec" v polemiki proti dunajskemu Bielo-hlawku.
a Graški peki so zvišali od 1. avg. naprej vsem uslužbencem tedenske plače po 2 K. Vsled tega ne pride do nameravane stavke.
a Nesreča pri kopanju. 26. t., m. popoldne se je kopalo 20 učencev slov. okol. šole v Ormožu pod učiteljevim nadzorstvom v Dravi. Pri tem je utonil učenec Kirič iz Hardeka.
a V morje je skočila v Puli Oti-lija Ribizl iz Vojnika. Voda jo je vrgla mrtvo na obrežje.
a V Ameriko jo je hotel popihati, ne da bi spolnil svojo vojaško dolžnost, Jože Seničar iz Št. Jurja ob J. žel. Toda v Ljubljani so ga prijeli in zaprli
a Nesreča v rudniku. Zlomil si je predvčerajšnjim pri delu v trboveljskem rudniku rudar Val. Pušnik obe nogi. Prepeljali .so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
a Srbi v štaj. toplicah. V glei-henberških toplicah se zdravi sedaj šef srbsk. generalnega štaba general Put-nik. Srbi ljubijo torej prav posebno štajerske toplice. V zahvalo zato, da puste pri nas veliko denarja, jih pa blatijo ofiicijelni in neofiicijelni štajerski nemški listi!
a Za trgovsko pogodbo z balkanskimi državami je poslalo več mestnih in trških občin na Sr. Štajerskem resolucije na trgovsko ministerstvo.
a Povodom izleta na Menino je naklonil predsednik Savin. podružnice „Slov. plan. dr." gosp. Franc Kocbek tukajšnjim šolarjem brezplačno prenočišče v „Gornjegrajski koči". Bodi mu torej na tem mestu izrečena presrčna zahvala s strani vodstva. Kakor tudi v imenu šolarjev, ki ne bodo tako kmalu pozabili lepega izleta, Obenem pa omenjeno delavno in koristno ter v narodnem oziru prepotrebno podružnico toplo priporočamo vsakemu zavednemu Slovencu in prijatelju ukaželjno, svojo materino zemljo ljubeče mladine! Šol. vodstvo Bočna, dne 28. mal. srpana 1909. B. Dedič.
a Država Išče premog vPr stovi obč. Škofjavas. Pred kratkim so se izvršila vrtanja v zemljo do globočine 600 m.
a Okrajnega požarniškega shoda v Šoštanju se je udeležila tudi požarna bramba v Planini. Ali ni nikogar spodaj, ki bi malo napravil red v tem trgu?
u Iz Vičanee pri Veliki nedelji. Dne 28. tm. je prišel v našo po toči poškodovano občino gosp. državni po slanec Miroslav Ploj ter je prehodil vinograde, gozde, travnike in njive, da se je prepričal o našem žalostnem stanju. Škoda, ki nam jo je naredila toča je nepopisljiva, to se ne more verjeti, ampak se mora ogledati. To je tudi g. dr. Ploj storil. Kjer je videl siromaštvo in majhne otročiče v večjem številu, jih je obdaroval. Kaj tacega še nismo doživeli. Naših sedanjih „kmečkih" poslancev Ozmeca in Meška ne vidimo tukaj, sedaj ko je sila in potreba. Samo pred kratkim časom smo videli imena teh „poslancev" pribita po plotih, drevesih, kovačnicah, škednjih in drugih zakotnih prostorih. Da bi se pa sedaj pokazala in nam revežem na pomoč priskočila — o tem ni duha ne sluha. Gosp. dr. Ploju se za darove iz lastnega žepa, posredovanje pri oblastih in ogled lepo zahvaljujemo. Bog mu povrni!
a Iz Velike Nedelje pri Ormožu. Dne 28. t. m. si je ogledal škodo povzročeno po toči g. državni poslanec dr. Ploj. Žrtvoval je za našo in toma-ževsko župnijo celi dan. Ogledal si je natančno po vrsti občino Velika Nedelja, Trgovišče, Sodince; odtod se je podal v spremstvu domačinov v So-dinski in Vičanski vrh; tu se je prepričal o žalostnemu položaju, v kterem je našel naše vinograde, njive in pašnike. Potrudil se je nadalje skozi gorice in črez njive v občino Bratone-čice, na Polenšak k Sv. Tomažu, potem v Šardinjek in po Lešnički dolini v Ormož. — Posvetoval se je z vsemi občinskimi predstojniki in jim dal nasvete, kako naj postopajo, da bo čimprej dospela od vlade izdatna pomoč. Ljudstvo je tolažil, večim sirotam z denarno podporo pomagal — z eno besedo: izkazal se je vkljub vsemu napadanju od strani takih ljudij, ki podkopavajo čast njegovo in čast slovenskega naroda s svojimi nepoštenimi, zaničevanja vrednimi sredstvi, kot vrednega ljudskega zastopnika, ki ima srce
za nas v naši neskončni bedi. — Hvaležni smo mn, da se je potrudil na lice mesta in smo tudi prepričani, da nam bo pomagal, kakor nam je dosedaj vedno in brez vsakega odloka izpolnil vsako našo prošnjo in zahtevo.
u Nemški klerikalci na vzg. Štajerskem so sestavili poseben odbor za nabiranje milodarov vprid po joči prizadetim posestnikom. Predsednik te drž. posi. Hagenhofer.
u Y „Südmarki" — poka? Graški „Volksblatt" poroča, da so v zadnjem času zapustili „Südmark" kar trije potovalni učitelji in pisarniški vodja Hahn. Mi priporočamo v nadomestilo Ballogha, Bechineta in če bo dobro šlo — Linharta. Ti bodo z „znanim" profesorjem Polzerjem, Franko Steinom, Wastianom in dr. nedvomno čast in pouos „Südmarke."
Kranjske novice.
d Iz Ljubljane. Kakor je „Dnevnik" že enkrat poročal, se vrši v nedeljo dne 1. avgusta sestanek vseh slov. abiturijentov in abiturijentinj vseh slov. učiteljišč v Ljubljani. Prostor mu jé deloma „Mestni Dom", deloma .Narodni Dom". V soboto, dne 31. julija je ob 2. uri popoldne prijateljski sestanek na vrtu Narodnega doma; za tem ogledovanje mesta Za prenočišča je preskibljeno. V nedeljo: Predpoidnem ob 9. uri se bode v dvorani Mestnega doma referiralo o sledečih točkah: 1. Učiteljska stanovska organizacija; 2. Okrajna učiteljska društva; 3. Narodna vzgoja; 4. Žensko vprašanje in učiteljica; 5. Razmere na koprskem učiteljišču; 6. Šola in dom; 7. Pomen telovadbe. Referirali bodo abitnrijenti in abiturijentinje. —• V nedeljo popoldne je pa ob 5. uri veselica na vrtu in v areni Narodnega doma. Na sporedu je petje, šaljiva pošta, godha in.ples; zabave ne bode manjkalo. Mislim, da bo tudi učiteljstvo ta dan v ogromnem številu pohitelo v belo Ljubljano. Saj je prvi namen sestaaku, seznaniti se s starejšimi, izkušenimi kolegi ob vstopu V življenje. Tudi moramo pokazati, da učiteljišča se spe več, temveč so se jela buditi in družiti: saj to je prvi skupni sestanek. Upamo, da jih bode tačas mnogo poletelo k nam! Na svidenje! Za pripravljalni odbor: Trafenik.
d Deželna zveza za promet s tujci je dobila od ministerstva 2.500 kron podpore.
Pri občinskih volitvah v Krškem so včeraj vkljub strastni agitaciji klerikalcev zmagali v 3. razredu naprednjaki. Živeli!	—
Slovenski sokoli v Luksemburgu. Včeraj se je odpeljala iz Ljubljane vrsta telovadcev Slov. sok. zveze na mednarodno tekmo v Luksemburg. Evropska mednar. zveza telov. zvez šteje sedaj 20 zvez, med njimi 3 slovanske: češko, hrvaško in slovensko. Vsaka zveza sme v Luksemburg poslati vrsto, obstoječo iz 6 telovadcev z vodjo vrste in dvema sodnikoma. Udeleži se tekme samo 5 narodov: Francozi, Luksembur-iani, Lahi, Čehi in — Slovenci. Mnogi narodi, ki so že napovedali udeležbo, so pozneje napoved umaknili. Nemci nimajo poslati nikogar. Da vidimo, kako so izbirali drugi narodi vrste za to tekmo, poglejmo sledeče številke: Francozi med 230, Luksemburžani med 20, Lahi med 16, Čehi med 18, Slovenci med 8 — 6 najboljših telovadcev. Radi pomanjkanja sredstev se Slovenci tudi niso mogli zadostno pripraviti. Telovadili so le zadnjih 14 dni po 8 ur na dan. Slovenskim sokolom srečno pot in mnogo uspehov!
Kopajte narodni kolek!
Primorske nooice. .
o „Edinost" opravičeno prijemlje ljublj. „Slovenca", da posnema vesti o dogodkih pri stavki v Ajdovščini iz — „Piccola" ter tako posredno blati slovensko delavstvo, ki se bori za svoj obstoj proti tujemu kapitalizmu.
o Vlak je povozil na vipavski železnici blizu postaje Cesta neko staro žensko, ki je bila gluhonema in slaboumna. Stala je na tiru. Stroj je ne-srečnico strašno ražmesaril.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Dogodki v Španiji.
z Berlin, 29. julija. „Tagobl." poroča, da so kralja Alfonza včeraj pri vrnitvi v Pariz izžvižgali.
z Pariz, 29. julija. Položaj v Kataloniji vzbuja resne pomisleke. Odposlali so že 7 polkov v Barcelono. Kolodvor stražijo vojaki in ne pustijo vanj nobenih sumljivih oseb; promet s Francosko je zelo oviran. Vsi časopisi so morali ustaviti izdajanje. -Revolucionarji, uporno delavstvo, so zgradili barikade, ob katerih je prišlo med njimi in vojaštvom do krvavih bojev. Civilni guverner se je odpovedal svoji1 službi. Vozovi cestne železnice so po mestu prevrnjeni. Vstaši so zažgali mnoge hiše. Vojaški zapovednik je dal povelje, naj meščanstvo naslednjih 24 ur ne zapusti svojih hiš, ker bode dal po ulicah zasledovati upornike. Enake razmere vladajo v Št. Martinu in Ba-taloni.
z Pariz, 29. julija. V kraju Cerbero so tudi izbruhnili veliki nemiri. Došlo je do krvavih spopadov med množico in policijo; 11 oseb je mrtvih, 50 pa ranjenih. Vojaki so se branili na množico streljati. Cela Catalonija je v revoluciji.
Madrid, 29. jul. Ministerstvo notranjih zadev je razglasilo, da je izbruhnila splošna stavka v mestu Alcoi in še nekaterih drugih krajih. V Alcoi je prišlo do spopadov. Vojaki so streljali na množico. V Calahomori je skušala množica oropati železniški vlak; vojaki so vlak branili z orožjem in ubilo več oseb. V Barceloni bode nastopilo topništvo proti barikadam. Guvernerji so dobili povelje vzdrževati mir z najstrožjimi sredstvi.
o Madrid, 20. jul. Blizu Melile je ujela španska vojna ladja neko barko, v kateri je zasačila več oboroženih Kabylov in mnogo orožja. — V Ma-lago so pripeljali ISO v Melili ranjenih oseb.
Madrid, 29. jul. Propagando proti vojni na Maročanskem širijo po Španiji socijalisti. Oni so tudi s proglasitvijo splošne stavke povzočili nemire v Kataloniji, ki imajo izrecno revolucijonarni značaj. Celo ženske hodijo po tovarnah in pozivajo delavstvo k splošni stavki kot protestu proti vojni z Mavri.
London, 29. jul. „Daily Mail" poroča iz Madrida, da se je zgodilo vsled agitacije socijalistov več slučajev upornosti v španski armadi. Devet vojakov in jeden podčastnik bataljona, katerega so v Barceloni vkrcali, so vreli orožje v morje ali pa so se upirali poveljem. V Melili so bili po vojnem pravu ustreljeni. V Malagi je bil ustreljen vojak, ki je umoril častnika. Več vojakov je v preiskavi, ker so se za-ničljivo izražali o kralju.
Madrid, 29. jul. Po uradnem poročilu iz Melile so v zadnji bitki Španjolci vkliub velikim zgubam zmagali.
Madrid, 29. jul. V Barceloni so ujeli več socijalističnih požigalcev, katere so zaprli.
Iz Turčije.
Carigrad, 29. jul. V torek dne 27. jul. so streljali Albanezi na dobojan-skem mostu na avstro-ogrskega pod-konzula Rohatzko, ne da bi ga zadeli.
Carigrad, 29. jul. Po poročilih turških listov se je vršil tukaj ministerski svet, ki je sklenil najbolj energične korake, ako bi kdo kršil turške „pravice" na Kreti.
Kanea, 29. jul. Grško zastavo, ki je včeraj vihrala na fortih, so nadomestili z drugo, ki kaže beli križ na modrem polju. Grška Vojna zastava ima isti vzorec, samo da je še sredi križa krona.
Različne novice.
d Budimpešta, 29. jul. Neki sege-dinski poštni uradnik Vegman je baje iznašel pripravo, s pomočjo katere se da s tekočega brzovlaka telefonirati na velike daljave.
d Dunaj, 29. jul. Zadnji dan promocij je bila tukaj promovirana grofica Albertina Marschall, častna dama graškega zavetišča za plemenitašinje, za doktorico vsega zdravilstva.
d London, 29. jul. Pri velikem glasovanju delavstva je glasovalo 518 tisoč 361 delavcev za proklamacijo splošne stavke kot odgovor na izklju-čenje škotskih rudarjev od dela (zahtevali so povišanje plač, katerega rudniki niso dovolili), 62.980 pa proti splošni stavki.
d London, 29. jul. Kakor brzoj a-vijo iz Eveninga, so za sedaj ustavljeni vsi nadaljni letalni poskusi čez morsko ožino Calais-Dover. Bleriot se je vrnil v Pariz, Latham je odpotoval in tudi grof Lambert odpotuje. Slednji je izjavil, da nastopi s svojim letalnim strojem na velikem mednarodnem turnirju v Rheimsu.
i ' t Veleizdajski proces v Zagrebu.
106. dan razprave.
Adam Pribičevič dokazuje absurdnost nadaljuih Nastičevih trditev. Iz njegovih zapiskov se more natančno konštatirati, kedaj je imel dopust in kedaj je potemtakem mogel iti^ v Belgrad. Revoluc. organizaciji ni pripadal, na konferencah, o katerih govori Nastič, ni bil, z bratom Milanom ni bil nikdar v Belgradu, ampak ga je hodil obiskovat v Kruševac.
Nato reflektira na Adamovo izpo-vedbo Nastič. Zapleta se v nova protislovja.
Adam P. ga nato izprašuje točko za točko o njegovi izpovedbi.
A. P.: Ste-li vi pisali Milanu, da bi trebalo izdelati š t a t u t ?
N.: To je mogoče ...
A. P. : Ali ste mu pisali o potrebi revoluc. ekspoziture v Ameriki?
N.: Tudi to je mogoče.
A. P.: Ali niste Vi urgirali od Milana odgovora na Vaše pismo glede štatuta ?
N.: Da.
Adam P. mu nato predočnje protislovja -v njegovih datumih glede njegovega bivanja v Zemunu.
A. P.: Kdaj ste se spoznali z Milanom ?
N.: Na to sem že odgovoril.
A. P.: Niste. Vi ste rekli samo, da v „Slov. Jugu". A kedaj ?
Nastič ne odgovori.
Nato razklada Adam, zakaj je Milan prešel v srbsko vojsko. Adam P. ostro pogleda Nastiču v oči: Čujte, g. svedok, če ste lahko kot čist človek vse izdali Jovičeviču v Zemunu, mu javili o bombah itd., a svojim tovarišem o tem niste nič javili — mislim jaz, da vam je bilo treba raznih pisem, štatutov za razne vaše operacije. Zakaj ste kot „revolucijonarec" shranjevali vsa pisma?
Nastič na široko mota, kaj bi bil vse moral storiti, da je v resnici agent provocateur.
A. P.: Vi ste trdili, da so bile zveze med „Slov. Jugom" in makedonskim komitejem. Če je Pašič — kakor trdite — podpiral „Slov. Jug", je podpiral tudi mac. komite. A kako to, da je baš ta v svojih organih Pašiča ljuto napadal?
Nastič zopet na široko razklada, da srbska vlada res podpira macedon-ski komité.
A. P.: Ali ste bili navdušen Jugoslovan, ko ste vstopili v „SI. Jug"?
N.: Ne, kakor drugi ne.
A. P.: A kako so potem vsi drugi morali pred vami skrivati, da je jugoslovanska ideja bila samo krinka za velesrbsko.
N. v zadresri molči.
Na vrsto pride Valerijan Pribičevič. Secira Nastičeve izpovedbe posebej glede njegovih trditev o Valeriranovi prisotnosti pri konferencah v Belgradu ter mu dokaže popolno neistinitost trditev. Glede tega, ali je štatut pisan od brata mu Milana, pravi Valerijan, da bo izpovedal, ko oddasta svoje mnenje veščaka.
Drž. pravdnik: Kako to, da vsi Pribičeviči gredo vs'akikrat, ko pridejo v Belgrad, vedno najprej v „SI. Jug"?
Ad. P.: Tudi sodnik Weinert je bit tam. (Smeh.) Sploh pa: „SI. J." me je zanimal, ker je čitalnica z nad 300 časopisi.
Glede dopisovanja z Nastičem pravi, da bi bil tudi on pisma shranjeval, če bi bil imel namen koga spraviti na vislice.
Po svetu.
a Velik požar. V mestecu Otinja bi. Lvova je izbruhnil 27. jul. velik požar, pri katerem je več ko 30 ljudi našlo smrt.
a Nesrečen zakon. V letovišču Magyaros blizu Budimpešte je skušal meščan Gunst pregovoriti svojo žeuo, od katere je živel že več časa ločen, naj bi zopet živela z njim skupno v zakonu. Žena se je branila, na kar jo je Gunstl z revolverjem ustrelil, sam pa skočil v Donavo in utonil.
a Lipsko vseučilišče obhaja te dni petstoletnico svojega obstanka. Slavnosti se udeleži več avstr. nemških učenjakov in vseučiliških profesorjev. Kakor znano se je lipsko vseučilišče ustanovilo leta 1409, ko so zapustili nemški dijaki in profesorji vseučilišče v Pragi.
a Utonila sta 24. in 25. julija zaporedoma v Zagrebu dva mlada fanta pri kopanju v Savi.
z Papež in zagrebški proces. Kakor poročajo berlisnki „Voss. Zeit." iz Milana, se je dal papež informirati o zagrebškem veleizdajskem procesu in je pisal cesarju Fran Josipu, da sicer ne želi prejudicirati pravoreku sodišča, da pa prosi v imenu cerkve „sprevidnosti in milosti". — Drugi listi dementirajo to vest.
z Prva madžarska šola v Bosni se
bo ustanovila za železničarje v Brčkem.
z Medvedi so se pojavili na Vele-bitu. Napadajo ovce in govedo. V Solinama je medved raztrgal kravo in ranil dve telici.
Tržne cene.
28. julija.
K a v a v Hamburgu : Santos Good Average za september 31'25 za december 2975, za mare 29'75, za maj 29'75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24'—, nova kampanja K 22 95. Tendenca stalna. — Vreme: oblačno.
Budimpešta, 28. julija. Pšenica za oktober K 13'67, pšenica za april K 13'94, rž za oktober K 9'95, oves za oktober K 7"62, koruza za julij K—'— koruza za avgust K 7'84, ogrščica za avgust K 13'85. — Pšenica se ne ponuja veliko. Pšenica v efektivu 10— 15 vin., rž za 5 vin. višje, drugo ostalo pri starih cenah. Vreme: vroče.
Budimpešta, 28. jnlija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 29.456 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 168.—, namizna slanina 149.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 28. julija:
Z višjim terminskim kurzom je prišlo tudi zboljšanje cen; zahtevalo se je za pšenico 10, koruzo 5 vin. več. Cene za rž in oves so ostale nespremenjene.
Darujte za Narodni sklad!
Narodni gospodar.
Nova slovanska tovarna t Ljubljani.
Slovenci smo marljiv in napreden narod, vendar pa deloma vsled pomanjkanja velikega kapitala in deloma vsled prehudega pritiska s strani naših gospodarsko močnejših nasprotnikov ne moremo tako hitro in uspešno ustvarjati novih trgovskih in industrijskih podjetij, kot bi bilo to želeti. Zato se tembolj razveselimo vselej, kadar slišimo o ustanovitvi kakega novega tovarniškega podjetja, pri katerem je slovenski kapital vsaj delno udeležen, če ne že v celoti. Eazveseliti se moramo odkritosrčno takega pojava, ker pri tem takoj lahko mislimo na vse različne koristi in ugodnosti, ki jih ima v živahnem obratu se nahajajoče tovarniško podjetje za svoj kraj. Sklepati moremo že naprej, da bo nemški k mkurenci odvzet znaten del prometa in da ji ne bo več mogoče z ono lahkoto delati kupčije v naših krajih, ko ji ni stal nasproti močan konkurent.
Poročali smo nedavno, da je Ko-linska tovarna za kavine primesi v Eolinu kupila od g. Ivana Jelačina znano tvrdko „Prvo jugoslov. tovarno za kavine' primesi" in da bo sezidala v Ljubljani pöpolnoma novo tovarno, v katero bo tvrdka investirala nad 500.000 K. — Delničarji tega podjetja so sami slovanski trgovci in med temi seveda tndi slovenski. Trgovcem - delničarjem je s tem dana prilika, da posvetijo vso pozornost razpečavanju lastnih tovarniških izdelkov, podjetju samemu pa je na ta način zasiguran trajen obstanek. Kolinska tovarna ima za seboj mnogo bogate izkušenosti tako v dovršeni tehniki proizvajanja kakor tudi v premišljenem in sistematičnem uvajanju svojih izdelkov. Tudi na Češkem in Moravskem je imela v početku svojega obratovanja mnogo težkega truda, predno se ji je posrečilo izpodriniti iz čeških trgovin izdelke nemških velekapitalistov, katere poleg nezavednosti slovanskih konzumentov izdatno podpirajo še gotovi višji krogi. Po vztrajnem delovanju pa je vendar pridobila na svojo stran češko trgovstvo kakor tudi široke mase konzumentov. Dosegla je končno, da so konzumenti sami začeli zavračati nem-ŠKe izdelke ter zahtevati slovanski izdelek. Ako more tofej Kolinska tovarna po večletnem obstoju pokazati na tako krasne in presenetljive uspehe po Češkem in Moravskem, tedaj smemo s precejšnjo gotovostjo izrekati nado, da si polagoma tudi v slovenskih pokrajinah osvoji celoten konzum.
Tehniška ureditev nove ljubljanske tovarne bo v vsakem oziru najmodernejša. Preskrbljeno bo za najsnažnejši način pripravljanja izdelkov tako, da glede higijeničnih zahtev najbrž nobena obstoječa tovarna te stroke ni tako dovršeno opremljena. Način proizvajanja samega zagotavlja, da bodo izdelki odgovarjali vsem zahtevam konzumentov. Čisto neutemeljeni bi bili torej morebitni predsodki o kakovosti izdelkov, kar pa bi seveda za podjetje ne prišlo
ravno nepričakovano. Lahko pa že sedaj opozorimo širšo javnost, da je čisto napačno domnevanje, da izdelki slovanskega podjetja ne bi mogli dosegati nemškega blaga. Saj smo omenili, kako si je Kolinska tovarna osvojila na slovanskem severu tako ogromen konzum in to ne samo vsled intenzivne reklame temveč v prvi vrsti z izborno kakovostjo svojih izdelkov. Velika krivica bi bila torej dajati prednost nemškemu blagu pred izdelki take slovanske tovarne, ki se že sedaj dobro zaveda svoje narodne misije in ki bo gotovo še v večji meri pokazala slovenski javnosti, koliko koristi more imeti ves slovenski narod od dobro uspevajočega narodnega industrijskega podjetja. — Slovenski konzumenti naj si bodo v svesti, da koristijo tudi samim sebi, če dosledno vporabljajo le slovenski izdelek in tako omogočijo podjetju izpolnjevati ono narodno nalogo, ki si jo jè stavilo takoj pri ustanovitvi nove tovarne v Ljubljani. Dolžnost slovenskega občinstva bo torej, da bo odločno zahtevalo v vsaki trgovini izdelke Kolinske tovarne ter tako pripomoglo k hitrejšemu razvoju novega podjetja.
Predmet — kavina primes — ki ga bo izdelovala nova tovarna, se zdi v prvem hipu marsikomu neznaten, v resnici pa je to eden najpoglavitnejših konznmnih predmetov, katerega poraba se bo s časom še povečala. Da cenjenemu občinstvu bolje predočimo, koliko potroši slovenski narod vsako leto za kavine primesi, navesti hočemo nekaj številk, ki govore dovolj jasno, kolikega pomena more postati za Slovence nova tovarna, če bodo kupovali v bodoče izključno njene izdelke mesto onih nemških, katerim so se po dolgoletnem vsiljevanju tako zelo privadili. Če računamo, da je med približno 1,600.000
Slovenci 126.000 rodbin s 6 člani in da porabi vsaka teh rodbin V* kg ci-korije na teden, tedaj se porabi na leto čez 400 vagonov kavinih primesi v vrednosti treh do Štirih milijonov kron. Največji del tega prometa je dosegla do sedaj nemška industrija in vsi milijoni, ki so jih izdali Slovenci tekom let za ta predmet, so se stekali v nemške žepe. S temi milijoni so krepili Slovenci nemške industrijalce ter se pokazali v tem oziru od njih popolnoma odvisne. Naj bi si torej slo renski konzumenti spričo navedenih dejstev dobro zapomnili, koliko morejo koristiti domači industriji in s tem svojemu narodu, če bodo pokazali v bodoče več odločnosti ter tudi pri tem predmetu dosledno izvajali geslo „Svoji k svojim". Potem bodo vsi ti milijoni ostali v domačih rokah in v naši zemlji rodili oni bogati sad, ki so ga doslej vsled naše malomarnosti želi Nemci. Sedaj bomo imeli lepo priliko pokazati, da imamo dovolj smisla za gospodarski napredek našega naroda in da vemo zadostno ceniti veliko važnost nove slovanske tovarne. Predvsem imajo slovenske gospodinje dolžnost nadomestiti tuje izdelue s „Kolinsko" oziroma „Zvezdno" in „Ciril-Metodovo" cikorijo, da tako dejansko pokažejo svojo zavednost in narodno probujenost. One so gotovo v prvi vrsti poklicane v to, da kot narodne gospodinje vporabljajo v svojóm gospodinjstvu vsaj one redke slovenske tovarniške izdelke, ki so jim na razpolago. Če bo na ta način vsa slovenska javnost povspeševala razvoj novoustanovljene tovarne ter ji pripomogla do zaželjenih uspehov, tedaj se bode s tem v marsikom vzbudila podjetnost za ustanovitev kake druge industrije, kateri so dani v slovenskih krajih vsi predpogoji za dobičkanosno obratovanje.
Ženitna ponudba.
Mladenič, 24 let star, ki ima 3000 K premoženja, želi se seznaniti z gospodično ali vdovo, ki bi imela nekaj svojega premoženja, gostilno ali trgovino. — Naslov se izve pri upravništvu „Narodnega Dnevnika".
Strojni
ključavničar
kater! razume tudi kleparska dela sprejme se takoj v železarni A. Pogačnik, v Rušah
pri Mariboru. e-6
838
immnmmmimnm
Popolnoma zastonj
vsakemu
uro z verižico»
Da našo firmo in naše nove žepne ureza gospode in dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za. stroške (tudi v znamkah) krasno uro z verižico in naš ilustrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdko ur: 286 26-21
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.
Nova trgovino!
% %
) \
Dovoljujem si vljudno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim dne 31. julija t. I. v Mariboru, Glavni trg št. 19
popolnoma novo trgovino z modnim, suknenim in platnenim blagom ter raznovrstna perila, pletenine in krojaške potrebščine. Svojim velecenjenim odjemalcem bom postregel lahko v vsakem oziru točno in solidno, ker imam zelo ugodne zveze s samimi prvimi tovarnami.
Priporočam se torej cenj. odjemalcem ter upam, da bodo podpirali mojo novo podjetje o obilnimi naročili.
Z odličnim spoštovanjem	„
J. H, Šoštarič.
334 3-3
I
i
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti / svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.