50. številka.
Ljubljana, v soboto 1. marca 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izunfii nedelje in praznike, ter vetfa po poitl prejemu aa avstro-ograk« dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K BO h, aa jeden meaeo 2 K 30 h. Za LJubljano brea pošiljanja na dom sa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za Četrt leta o K 50 h, aa jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor masa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 5e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna'1 telefon št 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta 11'— | En mesec . . . ,, 1*90
Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 S3T   Naroča  se  lahko   z  vsakim dnevom, a nitratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. g* List se ustavlja 10. dan po potekli naroč-
nini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravnistvo »Slovenskega Naroda".
Konsumna društva na kmetih.
(Odgovor „S'ovenčevemu" dopisniku.) Iz Ribniške doline, 28. febr.
Dopisnik »iz ribniške doline« v »Slovencu« štev. 74. odgovarja na dva dopisa v »Slovenskem Narodu«, v katerih se je opozarjalo na istinite nerede pri »konsu-mih« v Dolenjivasi in v Ribnici in na nepotrebo teh društev, ki nikakor niso prinesla obljubljenih in pričakovanih koristi kmetu, ampak provzročila največ sovraštva in razporov.
»Slovencev« dopisnik pravi, da so »liberalci« in »naprednjaki« vzrok, da so se ustanovila konsumna društva, ki popolnoma neopravičeno nosijo ime »kmetijska društva« — ker pri raznih volitvah, državnih, deželnih in občinskih niso volili po ogromni ljudski, to je: kaplanski volji, ter so ob volitvah razširjevali volilne katekizme. Poleg tega navaja dopisnik dva vnebovpijoča slučaja, namreč, da neka kmetica, ki je plačala trgovcu dolg, več mesecev ni mogla dobiti od njega
pobotnice, drugemu kmetu, ki je kupoval »na kredo«, pa je baje izročil račun z opombo: »To velja le do tega in tega časa, potem je neveljaven!«
Da sta ta dva slučaja, ako sta resnična, opravičila ustanovitev konsuma, gotovo tudi g. dopisnik ne misli resno. Ako komu ne ugaja ta ali oni trgovec, si lahko izbere drugega. Znano mora biti tudi dopisniku, da se računi za stranke, ki kupujejo v prodajalnicah blago na upanje, zapisujejo v knjige, in da se tudi plačila navadno potrjujejo v knjigi. Posebna potrdila se dajejo samo na zahtevo. Tako postopajo menda tudi konsumna društva, ki jemljejo in dajejo kredit. Tudi konsumna društva bodo morala izterjevati svoje tirjatve, ako se hočejo ohraniti. Par let se že vleče, a dolgo ne gre. Ako se od leta do leta deva v bilanco vedno več neizterljivih tirjatev in starega pofelna, bode ponehal tudi tisti dobiček, ki ga je izračunil »Slovencev« dopisnik. Dopisnik pravi, da je imel koncem 1901. 1. 307 udov in 588 K 94 vin. dobička. Vzemimo, da se to vjema vsaj po računih, v katerih se rajše riše belo nego črno, da je tedaj prišlo najednega člana po 1 krono 91 vin., se moramo vendar resno vprašati, ako se izplača za tako neznaten dobiček, da se razburi cela fara, in da katoliški duhovnik, pozabivši svoj vzvišeni poklic, hodi od altarja in iz šole v štacuno otrokom rožiče in fige prodajat? Ako so si tudi nekateri spretni duhovniki agitatorji pridobili dokaj strastnih privr žencev, kateri gredo za sedaj še z njimi skoz drn in strn, si vendar danes noben pameten in razsoden človek ne more prikrivati resnice, da ugled duhovna in spoštovanje do duhovskoga stanu gineva od dne do dne, in da je tega kriva današnja struja v deželi. Da pri konsumnih društvih, kjer so navadno vpreženi kaplani in mlajši župniki, trpi ugled celega stanu, je priznal tudi mariborski knezoškof dr. Napotnik, kateri v pastirskem listu odločno odsvetuje svoji duhovščini delovati pri konsumnih društvih.   Pri nas je seveda
drugače, pri nas je za kaplana najboljše priporočilo, ako je vnet konsumar, to je dober kramar. Verjemite, gospodje, da vas ljudstvo zaradi konsumov že danes preklinja in vas bode še bolj klelo, ko pride splošno do prepričanja, da je bilo goljufano. Cerkvena avtoriteta se vedno bolj izpodkopuje. Kako ie ljudstvo sodi, kaže jasno robato izražena želja neke žene v Dolenjivasi o priliki dražbe cerkvenih sedežev in v nazočnosti župnika, da naj bi bi bil naš škof rajši pač v Bosni, kakor da je prišel na Kranjsko. To je izustila preprosta žena in ne kak liberalec. Naša želja bi samo bila, da bi bil naš knezoškof do skrajne meje človeške starosti ostal v Bosni, kjer bi bil bolj srečen in zadovoljen, kakor bode kdaj na Kranjskem. Tudi med duhovni se nahajajo možje, ki uvi-devajo nevarnost, ki preti njihovemu stanu, ter so z novo strujo skrajno nezadovoljni, a ne upajo si na dan. Tudi pod marši-kakšno črno suknjo tli plamen nezadovoljnosti z današnjimi razmerami.
Pa vrnimo se h kons. društvu v Dolenji vasi, katero se je ustanovilo koncem leta 1898. ali početkom 1899., ko nismo imeli volitev in tudi ne vol. katekizmov. To tedaj ni mogel biti neposredni povod ustanovitve, še manj pa so govorili za to gospodarski razlogi. Klerikalci so v mirnejših letih ustanovljali kons. društva, katera so smatrali za trdnjave pri prihodnjih volitvah. Priznamo, da se jim je to za sedaj tuintam posrečilo. Nova stvar rada vleče, imela je »den Reiz de.r Neu-heit«, kmetje, ki se morajo v potu svojega obraza boriti za življenje, so mislili, da jim bodo pomagala taka društva do gmotnega blagostanja. Ni tedaj čuda in ni jim zameriti, ako so verovali sladkim besedam svojih dušnih pastirjev. Prvo navdušenje se je že ohladilo, spoznanje pride počasi.
Po našem prepričanju je vodilo gospoda kaplana Žužka pri ustanovitvi zadruge troje: 1. da pridobi svojemu bratu primerno službo, 2. da se maščuje in oškoduje njemu nepokorne trgovce in 3. da povzdigne svoj vpliv in se prikupi na-
vzgor. Vse to se mu je več ali manj po srečilo, a tega nikakor ne priznamo, da je s tem kaj koristil ljudstvu. Odšel je in nakopal skrb drugim.
V Dolenji vasi so bili ob ustanovitvi kons. društva trije trgovci, katerim je šlo tako dobro, da sta dva že popustila trgovino, samo tretji je še tako trden, da se ne da ugnati. S špecerijskim in kramarskim blagom se danes na deželi ne da obogateti. Neznatno premoženje nekaterih trgovcev izvira od drugih kupčij, iz trgovine z lesom in lesno robo, iz krošnjar-stva, iz nakupanja in razprodajanja zemljišč i. t. d.
Slovencev dopisnik nas pozivlje javno imenovati tiste, ki so zakrivili ali prikrivali tatvine in poneverjenja. To naj preiskujejo tisti, katerim je izročena skrb za društvo. Že dokazane tatvine izpričujejo, da je bilo nadzorstvo prav malomarno. Dopisnik očita liberalcem g. župana Merharja rekoč, da je sedaj njihov »ljubljenec«, ko je bil vendar g. kaplan Ž. leto in dan kuhan in pečen pri njem in ga je tudi pridobil za kons. društvo, kateremu je bil le po imenu načelnik. Vse vodstvo sta imela v rokah brata Žužek. Ako so naprednjaki tuintam zahajali k Nacetu, niso tega storili zaradi njegove politične breznačelnosti ali političnega prepričanja. Delal je usluge Vam, ne nam, a mi nismo maščevalni. Sicer pa mora vsekakdo, bodisi njegov prijatelj ali ne, priznati:*'v Nacetovi gostilni najdeš-snažnost, dobro postrežbo in prav solidne cene. Mislimo, da tudi g. kaplana niao vabili drugi nagoni tja, vendar je znano, da je izkoriščal županovo kratkovidnost in lahkovernost.
Narodov dopisnik ni očital poslovodji Žužku previsoke plače, ljudstvo se le čudi nad tem, da se tudi z malo plačo da veliko prihraniti. Podobne razmere se nahajajo tudi pri ribniškem konsumnem društvu z razliko, da se tu tudi umetno ni mogel izkazati dobiček. Ribniška fara je sedaj tako srečna, da se od udov konsuma zahteva po 24 kron doplačila za primanjkljaj. Poleg tega se pobira za škofove
LISTEK.
Postno pismo.
Pust in post sta si bila do zdaj v dijametralnom nasprotju — letos sta se pa koalirala in postala sta nekaka moderna liberalca, ki se — bi dejal — vkup v enem kupeju vozita kakor oni dan dunajski krvnik Lang pa Lloydov prezident Becher z Dunaja v — Trst! . . . Pri nas se je pust s svojo serijo burk in salto mortalov seveda normalno pričel in tudi končal, v Trstu in na Španskem pa je ravno v postu pričel z novo serijo, in ■ieer radikalno serijo obligatnih štrajkov, ki sicer ni bila tako zanimiva kakor v naši mednarodni razstavi burska vojska, pa vendar uvaževanja vredna, če ne drugje, pa vsaj pri dru. Kfirberju, ki je odredil za Trst. »nagli sod«, pa za nameček dodal še izjemno stanje, kar vse bo izvrševal krvnik Lang in njegova pomočnika, če ni namreč dr. Korber — »računa brez krčmarja delal«! . . . Vsekakor se mora Llovdovim kurjačem priznati, da inajo dobro »podkuriti«, in da se je le &jim zahvaliti, da imajo Tržačani zdaj, kakor zlobni hudomušneži trde: dva — *»tatthalterja«, enega v palači, druzega pa B» tržaškem »Žabjaku«.
Kolikokrat je do zdaj Lang funkcijo niral, se ne da konstatirati, ker se važne funkcije vrše v Trstu zdaj večinoma ponoči; znano je marveč le to, da so se takrat, ko se je Lang peljal v Trst, peljali tudi tržaški in laški anarhisti, pa ne v Trst, ampak — iz Trsta ven in s tem Korberju in Goessu dali za postni čas priliko premišljevati, koliko je vredna alijanca Avstrije z — Italijo! Ali pa še kaj druzega! . . .
To je takozvana politika v »kontra-bant«, kakor če kak klerikalen župan srno o prepovedanem času ustreli, odere in razseka, in potem v kontrabant tisto v Ljubljano pelje, pa tudi v kontrabant — proda.
Vsak pa tega ne zna, tudi če je žu pan; — pod Krimom je pa oni dan vendar enemu županu ta »ratala«. Ko ga je potem neki liberalec vprašal, kako je mogel to izvršiti, mu je rekel: »Hm, znati se mora«! Ker sta zdaj srna in župan v rokah državnega pravdnika, bo seveda župan kmalu čutil, da zna — sodnija tudi nekaj! . . .
Sicer je pa post čas premišljevanja, za nas navadne, n. pr. kako bomo plačevali najemščino, ki so jo hišni gospodarji začeli »gor viti«, ali podraženo usnje, mleko in druge tavžent-roŽe, ki jih finan-
cirajo črevljarji, mlekarice in drugi producenti, — mej tem, ko klerikalci premišljujejo kaj resno, koliko so nebesa pravzaprav vredna, če se abstrahira to, kar njih dušni pastirji od papeža navzdol že na tem svetu — nebeškega uživajo, ker pri teh ne velja prav nič: »Sunt certi denique fines!«
Blizu Ljubljanice je benefioijat, ki se drži devize: »Uživaj, dokler si živ in zdrav«; in od tega ne od jenja ne za las. Živa priča tega duhovitega bitja nam poroča, da je pred kratkim nekega večera v kontrabant spravil čedno punco v svoje stanovanje in se tam zabaval ž njo; naenkrat pa jo primaha njegova kuharica v sobo, a predno je kaj opazila, je bila punca že skrita — no, beneficijat jo je hitro na posteljo spravil in jo s svojo zimsko suknjo — pokril!
Včasih še škof pri kakem fajmoštru ali starejšem kaplanu ne doseže dosti! K fajmoštru sošolcu Antonu na Dolenjskem pride preteklo jesen naš škof Bonaven-tura in mu reče, naj mu izroči oerkveni denar, da ga naloži v klerikalni hranilnici, in ko škof tega dobi, reče fajmoštru, naj mu da še privatni denar, bo dobil po 8°/» obresti od njega, fajmošter pa, ne bodi len, pa reče škofu: »Tega pa ne, ta denar je pa moj, če ti manjka, le pojdi
drugam iskat, to sem si prislužil, mene tvoji zavodi nič ne brigajo, če nimaš denarja dosti, zakaj jih pa zidaš!« — Ta-bleau! Stavim za glavo, da ta fajmošter ne bo nikoli korar, bo poprej tomišeljski beneficijat Knific ali pa šenklavški kaplan Janez Kalan!
Dr. Žlindra je neki škofov Lang na Kranjskem, in ta neki izvršuje politično justifikacijo med klerikaloi pri nas. Jaz bi priporočal za razuzdane kranjske kaplane vsak teden trikrat suh kruh ob vodi, ljudem pa, ki bodo tako neumni, da bodo za »Petrov vinar« kaj dali, pa da prečitajo vsak dan na tešče en ali drugi letnik tržaškega »Brivca«, ker za dušne in telesne muke — t. j. vice na tem svetu, ga ni radikalnejšega sredstva!
Postnih premišljevanj se nam letos v Ljubljani pravzaprav tudi nič ne manjka: Meščanska godba je na pragu, da zaigra svojo — zadnjo koračnico, nemška Talija se baje čez dve leti umakne v svojo novo lopo na Cenkerjevem vrtu, Šiška se hoče po vsej sili priklopiti mestu, da se po-narodi, drugače pa imamo veselo upanje Ljubljančanje, da se bo postno vreme tudi trajno zjasnilo, da bomo spet enkrat — solnce videli, ker blata in konkurence s snegom smo se že do kolen naveličali, tudi z zaslugami za nebesa! Ta
zavode, za zastavo Marijini družbi, ki bode baje stala 1200 K i. t. d. — samo za pre-potrebno šolo ničesar. Pri konsumih se društvena pravila ne respektujejo, prodaja se tudi neudom. »Slovencev« dopisnik šteje v Dolenji vasi 307 udov. Po pravilih znaša opravilni delež 50 K. Kdor hoče postati ud društva, mora svoj pristop pismeno naznaniti in vplačati vsaj peti del deleža, to je vsaj 10 K. O. dopisnik naj nam pove, koliko deležev se je faktično vplačalo in koliko izmed 307 je po pravilih pravih udov? Vzroka je dovolj, da bi se tudi vlada bolj zanimala za ta dru-štva. člani sami pripovedujejo marsikaj zanimivega izza kulis konsuma. Tako so n. pr. hodili moški na s kavo napolnjeno vrečo toliko časa posedat, da je bila vreča prazna. Pa pustimo take zabave, ker je stvar dovolj resna.
Značilna jo določba pravil, da pripade za slučaj, ako se društvo razpusti, ali ako prostovoljno preneha, njegovo premoženje župnemu uradu na razpolago! Gegava so tedaj ta društva? Ako se poleg tega še pomisli, da je duša takih društev navadno kaplan, potem je naravno, ako se govori o farovški ali kaplanovi š t a c u n i.
Ako pobijamo konsumna društva na deželi, se nam pogostoma očita, da imajo tudi uradniki svoje konsumno društvo v Ljubljani. Vendar mislimo, da celo to društvo, ki ima za vodstvo dovolj sposobnih aktivnih in vpokojenih uradnikov na razpolago, ni tako razširjeno in priljubljeno, da bi moglo opravičevati konsumna društva na deželi. O pravici, ustanavljati taka društva, ni nikakega dvoma, vprašanje je le, ako in kje so potrebna in umestna?
Zakaj nasprotuje kmetskim kons. društvom poleg trgovcev do malega vsa inteligenca? Izločimo trgovce, kateri so neposredno prizadeti in o tem težje objektivno sodijo. Klerikalci ustanavljajo konsumna društva iz političnih, mi se jim protivimo iz stvarnih razlogov, brez so vraštva in strasti, a tudi brez strahu. Zakaj bi na pr. učitelji in uradniki, ki morajo vse za življenje potrebne reči kupovati pri trgovcih, nasprotovali kons. društvom, ako bi bila res koristna ? Ako se morajo trgovci na deželi, ki delajo sami s svojo družino in v svojih hišah, težko boriti za eksistenco, kako morajo potem dobro vspevati kons. društva, ki so vezana na tuje, večkrat nezanesljive ljudi? Ako so posamezni kmetje še tako zavedni, je vendar težko dobiti med njimi mož, ki imajo čas in sposobnost za vodstvo takih društev. Kar se Janezek ni učil, tudi Janez ne zna. Mnogi potem zanemarjajo svoje posle ter se odtegujejo svojemu poklicu. Pri konsumih vidimo tudi preveč gospodarjev. Pregovor pravi : veliko psov je zajčeva smrt. Tako jo tudi več gospodarjev na kvar gospodarstvu. Od kmetov odbornikov no morete zahtevati, da bodo brez plačno tratili svoj dragi čas, ako ga pa primerno plačate, se s tem povečajo re-žijni stroški. Gospod kaplan konsumar! Bodite uverjeni, da posvetna inteligenca nikakor ni zaradi tega protivna konsumnim društvom, ker nima srca za kmeta in mu ne privošči blagostanja, ampak zaradi tega, ker smatra taka društva na kmetih za naj večjo budalost, kar so jih izumili naši klerikalni politiki koncem prejšnjega stoletja.
V I JiiI>IJrtiiJ, 1. marca. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo je podal posl. R i e g e r s tovariši nujni predlog, v katerem se vlada poživlja, da predloži v 8 dneh načrt o reformi tiskovnega zakona. Ministrskemu predsedniku je bilo skrajno neljubo, da se je s to zadevo pretrgala podrobna proračunska razprava. Zato je povzel dvakrat besedo. Po stvarnem utemeljevanju posl. Riegerja je govoril glavni pro-govornik C h o c (contra nihče). Pri glasovanju se nujnost odkloni. — Potem se preide k dnevnemu redu. Prva točka po drobne proračunske razprave je bila: Prispevanje k skupnim izdatkom. Poslanec Glockner je govoril za razoroženje ter za zvišanje vojaške dnevne plače od 6 kr. na 9 ali 12 kr. Posl. S p i n d 1 e r je govoril zoper izganjanje Slovanov iz Pruske, dočim mrgoli v Avstriji vse polno Prusov. — Generalna govornika sta bila izvoljena contra posl. B i a n k i n i, pro pa poslanec
K i e n m a n n. Ko so Se vsi govorili, kon-statuje predsednik, da ta točka ni za glasovanje, temuč vzame zbornica le na znanje, kaj so delegacije dovolile. — Pri hodnja točka je »m inistrstvo notranjih zadev« in sicer o »centralnem vodstvu in »politični upravi v posameznih deželah.« K točki so govorili F o r m a n e k , Gratzh of er, Gmachl, B i n d e r.
Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 3. uri popoldne.
Dispozicijski fond.
Dolgo odlagana točka proračuna, dispozicijski fond se je tudi sprejel z večino 65 glasov. Koerber je pred glasovanjem sam povedal, da smatra glasovanje izrazom zaupanje za dosedanje in za bodoče delovanje. Koerber torej ni posnemal svojih prednikov, ki so se pri tej priliki skrili za potrebnost ali nepotrebnost tega fonda ter izjavljali, da se glasovanje njih osebe ne tiče. Zbornica je vedela, da se gre pri glasovanju za izraz zaupanja Koer-berjevi politiki. In vendar je dosegel Koerber tudi s svojim odkritim nastopom zopet veliko večino. 167 članov zbornice je glasovalo za dovolitev, toda 156 se jih je odstranilo in jih sploh ni glasovalo. Med secesionisti sta bili tudi nem. narodna in napredna stranka, ki sta doslej Koer-berja vedno podpirali. Storili sta to radi nerešenega narodnega vprašanja na Češkem. Najzvestejši stranki, ki sta udani Koerberju, so krščanski socialisti, ti seveda iz sebičnosti, ter ustavoverni veleposestniki z načelnikoma Baernreitherjem in Stilrgkhom. Proti so glasovali: Socialni-demokrati, Italijani, Vsenemci, čehi, večina Jugoslovanov, Malorusi in poslanca Glockner in Ofner. To glasovanje je pokazalo, daje stališče Koerberja trdno vzlic vsemu.
Na turško-črnogorski meji.
Dne 24. t. m. so se Črnogorci in Turki sprijeli na meji, v Ipeku. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Povod boju je dala krvna osveta. General šemsi paša je dospel iz Mitrovice z dvema bataljonoma, mutešerif v Ipeku je odstavljen. Mnogo oseb je bilo aretovanih. Med napadalci so bili seveda Albanci, ki nikdar ne mirujejo ter delajo večne zdražbe. Črnogorci so jih odbili ter jih postrelili večje število. Baje je sedaj zopet mir in red.
Položaj v Italiji.
Privatna poročila iz Rima naznanjajo, da je bila danes teden v Italiji največja nevarnost, da se vname meščanska vojna in revolucija v vsem kraljestvu. Železničarji so bili sklenili splošen štrajk, ki bi bil ustavil ves promet v deželi. Stotisoč eksistenc bi bilo uničenih in nižji sloji bi zašli v največjo bedo. Posledica tega bi bili izgredi, ropi in umori. Vlada jo to preprečila s tem, da je postavila železničarje pod vojaške zakone in poveljnike ter da je poklicala pod orožje rezervnike. S tem je štrajk, ki se je v Rimu že začel, za sedaj udušila. Listi no smejo pisati ničesar, cenzura ne dovoljuje nikakih brzojavk in vse se more izvedeti le potom pisem. Položaj je bil najopasnejši.
Princ Henrik in predsednik Roosevelt.
Napitnice nemškega princa Henrika in predsednika Roosevelta v Washing-tonu so bile izredno ljubeznive in prijateljske. Oba sta naglašala osebno prijateljstvo ter prijateljstvo Nemčije in Zjed. držav. Roosevelt pride posetit nemškega cesarja in njegovega brata, svojega sedanjega gosta. Princ se pokaže v 16 državah, se vdeleži mnogih banketov, med katerimi je posebno važen banket v Astoria \Vall-dorf-Hause v Newyorku, katerega seje vde-ležilo nad 1200 američanskih in nemških žurnalistov. Princ je imenovan častnim meščanom Newyorka. Za Lafayettom je princ Henrik prvi dosegel to odlikovanje. Tako je sedaj prijateljstvo Nemčije in severne Amerike veliko. Intrigo Anglije, ki je hotela izzvati v Ameriki sovraštvo proti Nemčiji, češ, da je delala nemška vlada med špansko ameriško vojno za Špansko, je nemško ministrstvo izpodbilo s tem, daje objavilo uradne dopise. Zato je danes vse v redu. Roosevelt je govoril o da-lekosežnem pomenu nemško-ameriškega prijateljstva ter naglašal, da ni med državama nobenega prepornega vprašanja. Nemci upajo, da bo tudi poslej Amerika odprta nemškim trgovinskim ladjam.
Vojna v Južni Afriki.
»Tagliche Rundschau« piše: Iz najboljšega vira moremo poročati, da krožijo oddelki Burov neprestano po vsi Kap landiji, Oranju in Transvaalu ter da znajo povsod krotiti angleške čete. Decembra in januvarja se je vršilo 600 bojev. Niti misliti ni na to, da bi mogla Anglija z vojaškimi sredstvi ukrotiti Bure. Samo dve poti sta, ki bi Bure užugali: neprestano dobivanje konj, katerih Angležem vedno primanjkuje ter izključenje zdravnikov, da bodo Buri brez vsake pomoči. Ako se izženo vsi tuji zdravniki, bodo Buri kmalu izgubljeni. — Pri Nigelu, pri Kliptanu so izgubili Buri 56 mož, dasi leži ta kraj blizu Johannesburga, torej v docela očiščenem ozemlju. Kitchener vidi, da niti blizu glavnih mest ni na varnem vzlio neštevilnim stražnicam. Osem dnij prej pa so imeli Angleži nesrečo tudi na Zuikerbosch Randu. Dne 23. t. m. so An gleži ubeglim Burom med Frankorfortom in Vredejem vzeli baje 100 konj in 6000 glav goveje živine. 600 — 800 Durov pa je ušlo skozi vrsto stražnic. Dne 24 t. m. pa so Buri jugozahodno Klerksdorpa, pri Wolmaranstadu po hudem boju vzeli oddelku Vondonopa cel convoi, dasi ga je branilo pet bataljonov yeomanrycev in troje stotnij fizilirjev z 2 topoma. Cham-berlain je sporočil v angleškem parlamentu, da se je nekaj majhnih burskih tropov udalo, ko se jim je zajamčilo, da jih Kitchener ne pošlje v prognanstvo.
Najnovejše politične vesti.
Zaradi odprave mitnic se vrše nova pogajanja med vlado in stran kami. Vlada se brani opustiti mitnice, dokler ne ve za nadomestilo tozadevnim dohodkom. — Imunitetni odsek je bil včeraj prvič sklepčen. Šestkrat se je poprej zaman sklicaval. — Za podržavljenje severno zapadne železnice se pogaja češki klub z vlado. — Sladkorna konferenca se bo završila v znamenju popolne zmage Angleške. — Ministrska kriza na Grškem je nastala, ker je odstopil pravosodni minister Topanis zaradi nekega dvoboja. — Francoski državni deficit znaša za leto 1901 175 milijonov. Zopet je prosila zbornica 7 milijonov naknadnega kredita. — Izgon srbskih priseljencev. Avstrijska in ogrska vlada se baje bavite z načrtom, da se iz-ženejo srbski priseljenci, ki bivajo na av strijskih ali ogrskih tleh ter agitujejo od tu kaj proti srbski kraljevi hiši. — Nemški prestolonaslednik bo potoval na spomlad v Italijo v poučne svrhe. Spremljal ga bo univerzitetni profezor iz Bona dr. Clement. — Atentat? Ko se je vozila te dni pruska princezinja Friderik Karol z Dunaja, razbil je od zunaj blizu Regensburga nekdo dve šipi na ku-peju, v katerem je sedela princezinja. Videti je, kakor bi bile prodrtine od krogle.
Dopisi.
Iz Nove vasi pri Rakeku. V nedeljo, dne 9. t. ni., je oznanil naš župnik J. K. med drugim tudi poročno sv. mašo v podružnici v Ravnah za ponedeljek, dne 10. t. ni. ob 10 zjutraj. Umeje se ob sebi, daje bila ta oznanitev storjena v sporazumljenju z zaročencema. Poročiti se je imel sin obee-spoštovauega posestnika in trgovca J. Pakiža iz Novevasi s hčerko uglednega trgovca in posestnika Greg. Penčine iz Ravne. Gospod župnik J. K. je naročil bil pri nevestinem očetu G. B. tudi voz, da ga za oznanjeni čas popelje v Ravne.
V ponedeljek zjutraj zbero se iz raznih krajev povabljeni sorodniki ter prijatelji na nevestinem domu, pa tudi veliko število ljudstva iz domače in iz sosednjih vasi z namenom, se udeležiti sv. maše, in poroke, kar je pri nas že star običaj. Nevestin oče G. B. se odpelje */, ure daleč k fari po gospoda župnika, kakor je bilo dogovorjeno. Resnim obrazom čakata proti 10. uri zaročenca tre-notka, ko jima bode stopiti pred altar. Neve-vestini stariši, sorodniki in prijatelji pa so se radovali nad tem, da se bode izvršila poroka v domači podružnici.
Ko odbije 10 ura in gosp\ župnika še ni, začelo se je radovedno popraševanje „kaj se je neki moglo pripetiti, da se gosp. župnik ob oznanjenem, Času ne pripelje". Pa čuj in strmi, krščanski svet! Okoli polu-jednajste ure se pripelje nevestin oče sam
nazaj s poročilom, da g. župnik ne pride po-ročat v Ravne in da je že pred 10. uro v farni cerkvi  sv. mašo bral;  če hočeta zaročenca biti poročena,  naj prideta v farno cerkev k poroki.  G. župnik  ni navedel ni kakega vzroka, ki  bi  ga oviral, opraviti oznanjeno sv. maso in poroko pri podružnii-i v Ravnah.   Vsi zbrani, tudi   nekaj kato li škili  mož bili smo skrajno ogorčeni nad čudnim in netaktnim postopanjem g. župnik; ženin je pa odločil,  da se v drugi tari po-roči. Ker bi pa vsled tega nastala zmešnjav.; uda se splošnemu prigovarjanju  svatov, in se odpelje s pričami  v farno  cerkev k po-roki,   vsi   drugi   povabljeni  pa  ostanejo v Ravnah. Poludne je odzvonilo, ko se prip< jejo do farne cerkve pa — kaj hočeš, abogi kristjan, tudi poludanska ura ni za te vedno srečna.    Kuharica „Rezka" (že precej okr. -vana  po dolgi in mučni bolezni) priskaklja nasproti z pozdravom: „gospod župnik so še pri obedu-*. Mi smo čakali mirno, dokler Be nam _Rezikaa   ne prikaže   in  naznani, „da so gospod že pokosili" ter daje nam v ust* milostno dovoljen. Na to gremo tihih korakov po farovških stopnicah. Jeden potrka, pa ne dobi odziva;   drugič   potika nekoliko bolj, in zdaj se začuje gromeč „hcrrein". Na to st< pimo spoštljivo pred strogega gospoda s pri-incrnim pozdravom. Njegov odzdrav bil je pa : „.Še pes ima pri jedi mir — no, pa saj tako nobene olike ne razumete".   Ne bodemo tukaj prepirali o tem, kdo oliko razume, pač pa lahko rečemo, daje vedenje župnikovo bi! » neolikano. Pri upisovanju opazili smo, da se nam  predložile  nemške  uradne knjifj s tem smo bili takoj na čistem, kaj pon* tisti   „herrein'.   Na  to smo, premišljaj.., kako daleč sega farovška oblast, korakali cerkev,  kjer  se je  vendar izvršila porok Kaj pa je bil vzrok temu netaktnemu post« panju g. župnika — vprašal bode marsikdo Tudi mi drugega vzroka ne vemo, kot t«-, da sta oba gospoda očeta ob času deželn zborskih volitev volila narodnonapredna kai didata, ne pa soseda kravarja Drobnica, pre pričanj smo bili tem bolj,  ker so katolik možje sami to predlagali kot uzrok. — Mor;, že vedeti velikost smrtnega greha v takem slučaju! Naj si bode, kar hoče, g. župniku sv hvaležni, da se je pokazal v pravi luči. Po vemo mu pa, da prav dobro vemo, da je o radi nas na Blokah, ne pa mi radi njega in da bi si v bodoče kaj sličnega ne pustili d< pasti. Zanaprej bodemo vedeli ceniti vrednost njegovih oznanil. Postopanje Vaše, g. župnik utrdilo je v nas prepričanje, da ne zastopat' resnice in pravice, pač se pa pehate po po:i „žlindre- za gospodstvo in strahovanje Vai izročenih ovčic,  po izgledu  strastnih Vaši mlajših tovarišev. — Bodemo videli!'?
Žaljeni svatje.
Izpred sodišča.
Pod predsedstvom g. deželnosodneg i svetnika Hauffena so se vršile včeraj sledeče glavne obravnave:
1. Pri izključeni javnosti j
sodni dvor obsodil leta 1831. rojeno Lenk Kogeljnik, babico iz  Begunj na Gorenj skem, radi pregreška zoper § 335. (pregre-šek zoper varnost življenja), kojega je v svoji službi kot babica storila, na 6 tednov ostrega zapora.
2. In zopet kamniški policaji. Poročali smo že, da se je zadnjič poku zalo, kako malo rešpekta imajo v Kam niku pred avtoriteto svoje policije. Let;i 1861. v Godiču rojeni Franc Dolenc so je imel včeraj v zopetni obravnavi — prva se je preložila, da se poizve, kak je toženec, če je pijan — zagovarjati, ker se j«' stražniku dejansko zoperstavii. Stražnik Fritz ga je le s pomočjo svojega kanu rada spravil brez večje nesreče v mestna luknjo. Toženec se zagovarja, da je b;i tako pijan, da ne ve o celi stvari prav nič več in dostavi: »Tisto pa veste, gospodje, da se še mravlja brani, če jo kdo napada —«. Sodnik: »Da, da, a mravlji ni pijana«. Sicer je bil pa toženec tudi pri včerajšnji obravnavi prav pošteno pijan Fritz izpove, da je toženec pri aretiranju njemu in drugemu policaju stopal vedno na kurja očesa. Sodni dvor obsodi pijan«-, tička končno na 2 meseca težke ječe B postom na mesec. »Ah«, vzdihne obsojeni; »dvakrat sem že po nedolžnem sedel, zdaj bom pa tretjič —«.
3. Radi tolarja. Štupar Anton, po domače »Dovčov«, 1. 1876. v Laščah rojeni posestnik, ima lepo srebrno verižico pri svoji uri in na verižici velik tolar i svetnikom. Ta tolar ženiral je že od nek daj njegovega soseda Andreja Barleta. Ko sta prišla 13. januvarja zopet skupaj, sta pričela drug druzega dražiti. Končno j« pričel Barle udrihati z bičem po Štuparju; pokalo je »kakor da bi ga trije tepli«
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 50, dn6 t marca 1902.
otupar je dejal: »Andrej, jaz 'mam tebe rad, saj sva prijatelja«. Obenem je pa potegnil nož in prijatelja Andreja lahko sunil v levo roko, težko pa v hrbet. Radi tega bode sedel 4 mesece v ječi in plačal 40 kron odškodnine.
4. Koseški f legmatik. Jan. Knez, po domače »Pikov«, stanujoč na Utiku, je bil zelo jezen na 451etnega posestnika Janeza Rosolnika iz Kosez, ker ga je isti na sv. Martina večer spodil spat. Sklenil je, da se maščuje. Na sv. Štefana dan je igral Rosolni na harmoniko v »Hanselnovi ošta-riji« na Bukovici; delal je pri tem svoje »komedije, ki jih dela muzikont«. Ko se je na večer vrnil precej nadelan iz Bukovice proti domu in mirno peljal svojo barko v Koseze, skoči nakrat Knez za njim in začne udrihati po njem s kamnom zavezanim v ruto. »Fant«, je klical tepeni Rosolnik, ki je Kneza precej spoznal; »saj se nič ne mudi, ti ni treba tako hiteti —«. No, Knez je vsejedno na vso moč hitel in Rosolnika tako ranil, da je mož teden dnij ležal in še sedaj ni ozdravel. Drugi dan so našli Rosolnikov klobuk razrezan na lici mesta. Toženi Knez taji, češ, »ponoči je vsaka krava črna« in Rosolnik ga ni mogel spoznati. Sodni dvor pa je »Pikovega« vkljub temu obsodil na 2 meseca ječe in plačilo odškodnine.
5. Strašna posledica neprevidnosti. Dne 22. decembra je bil v gostilni Antona Jereba, po domače »Šuma-štrovega« v Trebelnem tudi 181etni Jože Ilovar. Pričeli so govoriti o Francetu Zupančiču, ki je šel v Ameriko in zastavil pri Jerebu revolver za nekaj žganja in špeha. Jereb je šel pri tem razgovoru po revolver in ko so ga ogledavali, je ravnal tako neprevidno ž njim, da se je sprožil; krogla je zadela Ilovarja, ki se je zgrudil na tla in umrl v par urah. Jereb je bil radi te neprevidnosti obsojen na 6 tednov ostrega zapora in plačilo 60 K za pogreb umrlega.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. marca
— Osebne vesti. Notar v Senožečah g. dr. Julij G u s t i n je premeščen v Črnomelj. — Avskultant gosp. Valentin Levičnik je imenovan sodnim pristavom. — Deželnovladni konceptni praktikant g. Pavel S v e t e c je imenovan kon-cipistom, absolvirani pravnik gosp. Rajko S v e t e k pa konceptnim praktikantom pri politični upravi na Kranjskem. — Gospod dr. Ivan O raž en, dosedanji asistent prof. dr. pl. Valente na ginekologičnem in porodišničnem oddelku tukajšnje deželne bolnice, je ostavil svoje službovanje na bolnici in se v kratkem ustanovi kot prakt. zdravnik v Ljubljani. Po dovršenih teoretičnih študijah se je praktično vežbal nekaj časa na kliniki v Gradcu in več nego dve leti v tukajšnji bolnici. — Višje-sodnim svetnikom pri deželnem sodišču v Celovcu je imenovan sodni svetnik v Celju g. Oton pl. F 1 a d u n g. Sodni pristav v okrožju graškega nadsodišča je postal nadalje avskultant gospod Rihard B e n d a. — Premeščena sta sod. pristava iz Hartberga g. dr. Rob. Artzt-Ruiz v Radgono in dr. Viljem Teltschnik v Ptuj.
— Shod v „Narodnem domu".
Opozarjamo še jedenkrat na shod, ki ga sklicuje »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« zastran bližajočih se volitev v trgovsko in obrtniško zbornico. Shod se bo vršil jutri, v nedeljo ob 11. uri d o p o 1 d n e v spodnjih prostorih »Narodnega doma«.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 4. marca t. 1. ob petih po-poludne v mestni dvorani redno mesečno sejo.
— Glasovanje o dispozicij-skem zakladu. »Slovenec« je včeraj o tem glasovanju priobčil dolg telegram, kojega mu je doposlal znani dr. Žitnik, torej mož, ki si šteje v čast, če more lagati. Zategadelj se poprime s slastjo vsake prilike, kjer more lagati. In lagal je tudi v tem slučaju. Naravnost smešno je, da se lažnjivi možiček pri taki priliki vedno na jedni in isti stoliček usede, to je na stoliček vseslovanske ogorčenosti. Kadar Žitniku ni kaj všeč, kar so napredni naši poslanci storili v državnem zboru, tedaj je ogorčeno vse, ne samo Slovenci in Hrvatje, nego tudi ostali slovanski poslanci, celo taki, ki so-kakor Poljaki, ravno tako glasovali kot slovenski naprednjaki. Ti le ogorčeni Poljaki so posebno impo-nujoča figura! Kar sami store, to zamerijo drugim! Tako lagati ume pač samo lažnjivi Nace!   Že parkrat je Žitnik para-
diral po »Slovenou« z vseslovansko ogorčenostjo, posebno z ogorčenostjo Mlado-čehov in čeških agrarcev. Ko so nato naši poslanci pri omenjenih čeških strankah energično za ogorčenjem povpraševali, izvedeli so to, kar so vedeli že poprej, da si je namreč Žitnik omenjeno ogorčenost izmislil, da je torej lagal, ko je pisal o nji. Tako bode tudi v tem slučaju! Drugi listi pišejo, da se je pri glasovanju dra. Ferjančiča in Plantana čulo par oho klicev iz vrst slovanskega središča. »Slovenec« pa piše, da so slovenski klerikalci klicali: Fej! Sramota!  Celje! Oberlandesgerichts rath!   Če se je res tako kričalo in če se dotičniki, ki so tako psovali v parlamentu, ne bodo skriti pod klop, potem smo prepričani,  da  klub  naših  poslancev teh in-sultov ne bode molče pogoltnil. O tem se bode še v zbornici  govorilo.   Pa skoraj vemo, da bode  ostalo pri  ponižnih oho-klicih, in  da je  Žitnik tudi  tukaj lagal! Kar se tiče glasovanja,  postopal je napredni klub naših poslancev konsekventno od pričetka do konca. Pri »središču«, kakor tudi pri  slovensko-hrvatskem klubu, vladala je največja konfuzija. Pripetilo se je pri   glasovanju,  se-li  preide v nadrobno razpravo o proračunu ali ne, da jih je v jednem  in  istem klubu glasovalo nekaj proti, nekaj za, nekaj se jih je pa absentiralo. Klub naših poslancev pa je soglasno in takoj od pričetka sklenil, da se glasuje tako za prestop v nadrobno razpravo, kakor za dis-pozicijski zaklad.  Zgodilo se je to na zahtevo zastopnika ljubljanskega  mesta, ki je naglašal, da obe glasovanji nimata pomena, kakor da bi se ž njima hotelo zaupanje izrekati obstoječi vladi. Naglašal pa   je   tudi,   da   bi   sedaj,   ko pri čenjamo   novo   akcijo    za Ljubljano, nikakor ne bilo pametno, uganjati kako teoretično opozicijo, posebno od napredne stranke, kije navezana na to, da od dobrohotne vlade časih saj to ali  ono drobtinico  dobi. In naši klerikalci, ki so se sedaj še celo gospodu Becku v poljedelskem ministrstvu korenito zamerili, dobro vedo, da našim poslancem pripade časih drobtinica, med tem, ko oni niti pajčevine na Dunaju več ne dobe. Zatorej to kričanje! Dr. Tavčarjev predlog bil je enoglasno sprejet, posebno  z ozirom na Ljubljano. Če Nace Kljukec konceduje Poljakom posebno stališče, privoščiti bi ga moral tudi Ljubljani, se reče, če bi imel kaj soli v glavi. Dr. Tavčar, ki je menil, da se bo v petek glasovalo,  izostal je  v  četrtek,   ker je moral radi nujnega posla v Ljubljani biti. Da je bil v zbornici, glasoval bi bil za dispozicijski zaklad,  in   naj  so se nanj izlile cele kadi vseslovanskega ogorčenja!
— Goški obsojenci kmečkega stanu morali so sedaj v ječo, in niti vredno se jim ni videlo, obrniti se do najvišje milosti, katero bi jim vsakdor privoščil. Saj vemo, da so bili vsi zapeljani, in da jih je njihov dušni pastir pripravil v to nesrečo. No, kmet gre v ječo, dušni pastir pa ostane v Goškem farovžu, kjer bo pital in mastil svoj trebuh! Neko tolažbo pa je omenjenim revežem vendar le napravil njihov »izvrstni« dušni pastir. Tisto jutro, ko so se potem odpravljali obsojenci na pot, ki vodi z robatih Goč do ljubljanskega Žabjeka, napravil jim je slovesno božjo službo s petjem in org-lanjem. Potem je vse obsojence pred celo občino obhajal, kar je bilo prav, in proti čemur ne ugovarjamo. Na to jih je pa goški blagoslovljeni krivoprisežnik izpred oltarja slovesno nagovoril, in ta nagovor je napravil vtis, da naj obsojenci nikar ne obupajo, ker so pravzaprav nekaki mučeniki za našo sveto vero! Proti takemu zasramovanju cesarske justice pač z vso odločnostjo ugovarjamo. Goče dosedaj še niso kak »San Marino« v vipavskem hribovju, in zategadelj vidi se nam, da je zadnji trenutek, da se goškemu »gospodu« že vendar enkrat dejansko pokaže, da je cesar več nego pa vsi vipavski popi ! Sicer vemo, da nam bo goški že^nani mladiček poslal svoj popravek, v katerim bode vse tajil! Pa je vendar resnica, kar smo pisali. Človek, ki zapeljuje druge h krivemu pričevanju, se tudi »krivega« popravka ne bo vstraŠil. Saj poznamo črnega tega tiča!
— Iz črnega brloga. »Slovenec« si bode pridobil patent za nov krematorij.
V pisarni dr. Brejca so že načeli in tudi prošnja na trgovsko ministrstvo se že pripravlja. Jedro — čitaj »Slovenca« št. 48 — zanimive iznajdbe tiči v tem, da naj se za Ljubljano zgradi velik krematorij polovica za šintarja, polovica pa za sv. Krištofa. „Tako, da bodemo od ene strani vanj mašili liberalce, od druge pa mrhe!" Ni napačna ta pobožna iznajdba katoliškega »Slovenca«. Kadar bo zgrajena, ne dvomimo, da je blagoslovi sam škof, in sicer v vseh delih, tako v delu za mrhe, kakor tudi v delu za liberalce. Kdor pa v bodoče še trdi, da katoličanstvo naših pobožnih nasprotnikov časih malo po mrhovini diši, tega hočemo imeti za blaznega. — Nedavno tega je\ prišel v Novo mesto »ta fejst dohtar« katoliškega prepričanja iz Ljubljane. Na obed je šel v dobroznano gostilno, kjer ga je gostilničar preprijazno sprejel. Po stari navadi mu je na vprašanje za naročilo prinesel krožnik juhe. »Gospod dohtor, tu je žup ca, taka župca, da je kar veselje . . .« Gostilničar je pričakoval, da redki gost njegovo »žup'co« primerno pohvali in zato mu je kar sapa zastala, ko se je »ta fejst dohtar« nad njim znesel: »Kaj pa Vi mislite; to je škandal; danes je petek, jaz hočem postno jed«. Navzočni liberalni gostje so se nekoliko posmeho-vali, saj ve vsakdo, da je katoliško prepričanje »ta fejst dohtarja« precej dvomljivo, toda domačim ljudem je ta nastop silno imponirah Prišlo je pa tudi razočaranje. Zvečer je prišel »ta fejst dohtar« zopet v to krčmo in sicer v družbi z nekim somišljenikom. Sedaj pa nista šla med druge goste, ampak v »štibelc«. Natakarica je prihitela za njima in uverjena, da »ta fejst dohtarja« prijetno iznenadi, mu je naznanila: »Prosim, gospod doktor, gospa so za njih pripravili ribo«. Kako je ženska ostrmela, ko je začula odgovor »Beži, šema, klobaso prinesi« — tega ni možno popisati. Vsa hiša se je čudila, liberalci pa so se smejali na ves glas, ko so izvedeli, da se »ta fejst dohtar« samo pred ljudmi posti, v »štibelcu«, kjer ga pa nihče ne vidi, pa otepava klobase. Natakarica se menda še doslej ni umirila, kajti verodostojni ljudje zatrjujejo, da večkrat vzdihuje, kako čudni patroni so postali na Kranjskem — branitelji vere.
— Konsumno društvo v Do-bpunjah, ta sla v nožna na katoliška trdnjava, ki si je že pridobila nevenljivih zaslug za razširjenje pijančevanja, je bilo te dni obsojeno na globo sto kron, ker je brez dovoljenja točilo žganje in vino. »Slovenec« je zadnjič tajil, da društvo toči žganje. Obsodba pa kaže, da je bila resnica, kar smo poročali mi. Sedaj je to društvo v preiskavi tudi zaradi neke tombole.
— Politični shod v Poljčanah.
Minolo nedeljo je klerikalno politično društvo za slovenjebistriški okraj priredilo v Poljčanah shod. Udeležili so se shoda večinoma domači ljudje, sicer pa je bilo kar črno duhovnikov. Izmed poslancev so prihiteli na zborovanje gg. Robič, dr. Dečko in dr. Ros i na. »Slovenski Gospodar« je priobčil daljšo poročilo o tem shodu. To poročilo pa je pomanjkljivo. V prvi vrsti je »Slovenski Gospodar« popolnoma zatajil, kako se je udrihalo po liberalcih in po »Rodoljubu« in zatajil je tudi, da se nihče ni upal ziniti besedice proti »Štajercu«. Pred »Štajercem imajo klerikalci pač velik strah. »Štajerc« je v Poljčanah precej razširjen, ljudje poznajo list, in zato se govorniki tega lista niso upali dotakniti. Kar je »Slov. Gospodar« na ta način utajil, je pa na drugi strani nadomestil s popolnoma izmišljenimi mej k lici. V »Slov. Gosp.« navedenih klicev: »Živela obstruk-cija! Začnite z "VVolfovimi instrumenti! S poleni nam priborite resnico« ni nihče slišal, pa tudi nihče izrekel. V poročilu »Slov. Gosp.« zavzema največ prostora govor posl. Robiča zastran celjske gimnazije. Novega ni g. Robič nič povedal. Preskrbljeno je pa bilo za primerno interpelacijo. Neki Jos. O n i č je namreč vprašal, če je res, da sta dva slovenska poslanca delala v celjski zadevi politiko na svojo roko. Umeje se obsebi, da je bila ta interpelacija naročena. Robičev odgovor je pa klasičen. Robič je odgovoril:   »To se ne da
dokazati, da sta slovenska poslanca zakrivila zmešnjavo v celjski zadevi. Sicer pa sedaj ne smemo cepiti svojih moči, ampak zbirati svoje sile, nastopati skupno! Resnica se bo že pokazala pri volitvah! (Začudenje, vskliki, nemir!)« če ta odgovor ni jezuvitski, potem ne vemo, kaj še zasluži tako označanje. Robič in Žičkar contra PlojinBerks, to je torej položaj na Štajerskem.
Krščanski župnik. Iz Renč pri Gorici nam poročajo: Odkar smo tukajšnji naprednomisleči delavci razbili shod krščanskih socialcev in dali ljubljanskemu Gostinčarju zasluženo brco, je naš župnik kakor znorel. Svoje krščanstvo hoče sedaj na ta način pokazati, da trpinči in muči one delavce, koji ne trobijo v njegov rog. No samo, da so njegove pridige polne hujskanja proti »rudečkarjem« in »liberalcem«, tudi kot osebe trpinči delavce. Neki mož je prosil, naj mu posodi iz posojilnice nekaj denarja, a odgnal ga je z ošabnimi besedami, tako da je moral mož — ki je poleg tega posestnik! — iskati denar drugod in izgubiti pri tem precejšnjo svoto. V sv. pismu stoji: Pomagaj ubogim! — Neki drugi je bil posojilnici malo svoto dolžan. Župnik mu je pisal, da jo mora v mesecu poravnati, ker »je socialni demokrat«. No, ta mož mu je odpisal, da mu je postal krščanski nos dolg. Za vse to imamo dokaze in vprašamo le, ali je to krščansko? Glejte, g. župnik, da Vam ne bode treba fehtariti enkrat za temi delavci, koje šikanirate na tak način.— Klerikalci v Renčah si sami šepetajo na ušesa, da Gostinčar »ni pravi govornik«; morda je bil na »tajnem shodu« v farovžu preveč zmešan, ker so ga preje pognali delavci! Župnika pa napredno misleči delavci prosijo prav resno, da naj odneha s tem krščanstvom, kajti kdor veter seje, žel bode vihar... Renčani.
— Topničarski polk iz Ljubljane? Nedavno je sporočila graška »Ta-gespost«, da se namerava tukajšnji topničarski polk — ali vsaj del polka — izseliti iz nove topničarske vojašnice ter se nastaniti v ljubljanski okolici, menda v Črnučah, na Jezici i. dr. »Tagespost« je pisala, da se zgodi to radi opetovanih ti-foznih slučajev v novi vojašnici. »Slovenski Narod« je to notico v »Tagesposti« ignoriral, saj je bilo v istini neverjetno, da bi so kaj takega nameravalo. Ker pa ni tukajšnje poveljništvo omenjene vesti demontiralo, smatrati jo je za utemeljeno. Opravičeno je torej, da se k temu vprašanju oglasi tudi meščanstvo s pozivom, da se vendar zganejo merodajni faktorji in z vso potrebno energijo v interesu mesta in okoličanskih krajev preprečijo nameravano izselitev polka. Različni izvedenci in opetovane komisije so dognale neovržno, da ne tiči kal infekciozne bolezni v zidovju vojašnice, nego v okuženem vojaškem krdelu. Mestna občina je z znatnimi stroški v sanitarnem in v higijenskom oziru storila vse, da se tifus zatre. Prostori, v katerih so bili bolni vojaki, so se prepleskali itd. ter so ostali nad pol leta prazni. Dokazano je, da zi-dovje ni inficirano ter da tiči kal bolezni le v vojaštvu. Nesmisel bi bilo torej izseljevati del polka na kmete in preseliti okužene vojake v dosedaj čiste in zdrave prostore. S tem bi se morda zanesla epidemija tudi na Črnuče in druge okoliške vasi, doslej neinficirani objekti pa bi se okužili. Naše mnenje je torej, naj se poklicani faktorji z vso energičnostjo potegnejo za to, da polk ostane v novi vojašnici, saj ima le v Ljubljani na razpolago vsa zdravstvena sredstva; le na ta način je mogoče preprečiti razširjenje epidemije na širše kroge. — Vrh tega čujemo, da prideta, oziroma ostaneta najbrž tudi dva bataljona pešpolka štev. 27 v Trstu, a če pride za nju kaj nadomestila v Ljubljano, se ne ve.
— Repertoir slovenskega gle-delišča. Danes se uprizori Schillerjeva tragedija »Marija S tu a rt«. Naslovno ulogo igra gdč. Riickova, Elizabeto pa gospa Danilova, ki slavi ta večer petnajstletnico svojega delovanja na slovenskem odru. Pričakovati je, da ji bo izkazalo občinstvo z obilnim posetom svoje simpatije. — V torek, 4. t. m. pa bo Rossinijeva velika opera «Viljem T e 11«.
— Benefica gosp. kapelnika
Tomaša. V torek, 4. t. m. se uprizori
Dvenskem odru veličastna opera »V i 1 j e m T e 11«, in zaslužnemu kapelniku, g. f)pera je jako skrbno naštu-/ najvestnejše uprizorjena, t tudi novi kostumi. Gosp. kapelnik Tomaš je vestno in marljivo vršil svojo  nalogo,   naštudiral je v tej sezoni pet novih oper, med temi dve veliki, in pet velikih ali težkih oper iz starejšega repertoirja,   katerih   studiranje   je bilo vzpričo novih solistov in deloma tudi no vih članov zbora prav tako težavno in je zahtevalo toliko  truda  kot nove opere. Imel je tudi posla pri raznih spevoigrah. Tekom vse sezone je skrbel g. Tomaš za red ter je v vsakem oziru podpiral odbor. Zato je svojo benefico res zaslužil, in je upati, da ga bo tudi občinstvo s svojim mnogoštevilnim posetom počastilo.
— Podraženje mleka v Ljubljani. Nedavno tega je kmetijska družba sprožila misel, naj se mleko podraži in ljubljanska okolica, ki že itak uganja uprav nečuveno oderuštvo z živili, se je seveda z veliko radostjo oklenila te misli. Mleko se je podražilo. To podraženje je popolnoma neopravičeno, kakor so tudi cene druzih živil neopravičeno visoke. Pa takšen je ta naš »vrli« okoličan ! Na to, da bi z boljšim, in tenzivnejšim in racionalnejšim kmetovanjem pomnožil in zbolj šal svoje pridelke ter na ta način več zaslužil, na to nikdar ne misli. Kdo bo pa potem popival in se po božjih potih vlačil. Okoličan misli le na to, kako bi ostal pri stari malomarnosti in zanikrnosti, pa vender več skupil za svoje pridelke. To je mogoče samo na ta način, da se cena zvišuje. V tem oziru smo prišli že tako daleč, da imamo v Ljubljani iste cene kakor na Dunaju, samo da dobivamo za svoj denar večinoma tako blago, kakršnega na Dunaju mečejo na smetišče. Zdaj pa se je podražilo še mleko. V ljubljanski okolici je mrva dosti cenejša kakor drugod po deželi, a vendar plačujejo mlekarne na deželi pristno mleko po 4 kr., mej tem ko se je doslej v Ljubljani plačevalo mleko, v katerem paje polovica vode, po 8, 9 in 10 kr. bokal. To pač kaže, da so imeli naši okoličani pri mleku prav pošten dobiček, tudi ne glede na to, kar so p o slepar m s tem, da so mleko »umetno« pomnoževali, kar znajo uprav mojstrsko posebno okrog Št. Vida. Podraženje mleka je docela neutemeljeno in bi bilo pač želeti, da se že ustanovi mestna mlekarna. Kakor rečeno, je sprožila nesrečno misel, da se podraži mleko, kmetijska družba. Naše ljube klerikalce je stvar spravila v precejšno zadrego. Na jedni strani bi radi kmetom ljubljanske okolice natvezili, da je podraženje mleka klerikalna zasluga, na drugi strani pa bi iz ozirov na ljubljanske delavce, katere zadene podraženje še najob Čutnejše, radi krivdo zvalili od sebe in na druge. Poskusili so to res. »Slove-nec«je v sredo v članku pisal: »Poslanec za ljubljansko okolico Vencajz in tovariši so danes interpelirali vlado, ali hoče poskrbeti, da se tudi glede prodaje mleka na Kranjskem uveljavijo določbe člena V. in VI. zakona z dne 23. julija 1871 štev. 16., Osobito v ljubljanski okolici skrbe posestniki, da spravijo domače mleko v denar. Za manjše posestnike daje mleko glavni vir dohodkov. Navada pa je še vedno, da prodajalci kupujejo in prodajajo mleko le na stare bokale in ne na litre. Vsled tega tudi producentje z dohodki od mleka svojih stroškov ne pokrijejo. Obrnili so se posestniki iz okolice že na dotične faktorje, da bi vpeljali tudi za mleko novo mero, a brez vspeha. Zato podpisani vprašajo vlado, ali hoče v tem oziru potrebno ukreniti«. — To je bilo za kmete iz okolice ljubljanske. Ti so se pač zadovoljno smejali, ko so to čitali, zlasti trditev, da z dohodki od mleka še stroškov ne pokrijejo. V duhu jih vidimo, kako so se tolkli po kolenih in Boga hvalili, da imajo tako dobre štirne, ki jim omogo-čujejo, da brez posebnega truda pokrijejo Vencajzov deficit. Kakor rečeno, je to bilo pisano za kmeta, ki želi, da se mleko podraži in ki naj misli, da se mu klerikalci pomogli do podraženja. Ker je pa tudi dokaj ljubljanskih delavcev in delavk v duhovniškem taboru, ki niso podraženja mleka čisto nič veseli,
je bilo treba, natveziti tem ravno nasprotje onega, kar se je natvezilo kmetom. In »Slovenec« je v svoji spretnosti to izvršil vjedniin isti številki. Na prvi strani se je veselil podraženja, na tretji pa ga je obžaloval; na prvi strani je blagoslavljal oderuštvo z mlekom, na tretji strani pa je obsojal; na prvi strani je gorel za producente, na tretji pa za konzumente. Kaj takega je zmožen pač le »Slovenec«. In vrh tega še ta perfidija! »Slovenec« piše: »Doslej se je mleko v Ljubljani prodajajo v starih »firtelnih«. Sedaj se bo, kakor se govori, prodajalo v litrih in bo treba mlekaricam plačevati na mitnicah od mleka u žitni no. čujemo, da hočejo na ta način pomno-"žiti mestne dokodke. Mlekarice seveda tega ne bodo same plačevale, ampak podražile mleko na račun konsumentov.« Pred vsem bodi pribito, da mesto sploh nima pravice, nalagati kako u ž i t-nino; mesto jo samo pobira za državo, od katere je pobiranje vzelo v zakup. Pobirati pa sme le tisto, kar je država predpisala. Ali občudovanja vredna je zvijačnost, s katero se v tej, na tretji »Slovenčevi« strani natisnjeno notico hoče zvaliti vsa krivda za podraženje mleka na mesto, ki s tem nima ničesar opraviti! Kdor zna, pa zna! Ljubljanski konsumentje pa si naj ta slučaj dobro zapomnijo.
— Vinska poskušnja. Po vinarskem shodu, o katerem smo včeraj obširno poročali, se je vršila popoldne od 3.—6. ure vinska poskušnja čez 80 različnih 1 —12 let starih vin iz vseh vinorodnih krajev na Kranjskem, katera so posamezni graščaki in drugi posestniki shodu darovali. S tem nam je bila dana prav ugodna prilika, prepričati se, kakšna vina se v naši deželi pridelujejo in kako naše vinarstvo napreduje. Reči moramo, da smo bili o dobroti nekaterih vin kar presenečeni. Prepričali smo se tudi, kako vplivajo žlahtne vrste trt in umno kletarjenje na kvaliteto vina. Take vinske poskušnje nudijo priliko seznaniti se z vinskimi pridelki naših slo-večih goric, in zato se strinjamo povsem z govorom potovalnega učitelja Gombača, ki je v svoji napitnici povdarjal, naj bi se ustanovila v Ljubljani posebna posku-šalna klet, kjer naj bi se ob gotovih časih vršile poskušnje različnih na Kranjskem pridelanih vin, kar bi do oživljenja vinske
kupčije mnogo pripomnilo — Pr> &t> nekaterih kratkih napitnicah so se vdeleženci zadovoljni in tudi — veseli razšli, ter so večinoma z večernimi vlaki zopet svojo dolgo pot nastopili.
— Iz Sokolskih krogov smo naprošeni objaviti, da posreduje naročitev na spominsko knjigo lanskega vsesokol-skega izleta v Pragi iz prijaznosti g. L. Sch\ventner, knjigotržec v Ljubljani. Bogato ilustrirano delo izide mesečno v 10 zvezkih, od katerih je sedaj izšlo v zalogi »Češke obce Sokolske« 5 sešitkov. Posamezen zvezek stane 50 vin. Vsem slovenskim sokolskim društvom, bratom telovadcem osobito pa izletnikom v Prago priporočamo to lepo, podukapolno knjigo, kot spominske glasove na velikanski pojav rastoče slovanske sloge in moči.
— Porotno sodišče v Ljub-bljani. Obravnave se začno v ponedeljek. Na razpravo pridejo naslednji slučaji: Dne 3. marca: Marija Čaks iz Šmarja pri Jelšah — detomor, Franc Kreč iz Stoba — hudodelstvo zoper nravnost; 4. marca: Iv. Lavrič in Kozarš — poneverjenje in goljufija, Peter Ster iz Sp. Dupelj — rop; 5. marca: Ivan Mihelič iz Šmartna ob Savi — uboj; 6. marca: Janez Karlin iz Iga — umor. Poleg teh pride najbrž še nekaj slučajev na vrsto.
— Gledališka predstava na korist dijaški kuhinji v Kranju preložena. V nedeljo večer nameravana gledališka predstava ».Revček An-drejček« se preloži vsled nepričakovanih ovir za eden teden in se bode vršila namesto v nedeljo dne 2. marca — v nedeljo dne 9. marca. P. n. slavno občinstvo naj to vzame blagohotno na znanje.
— Volitev v okrajno bolniško blagajno v Kranju. Piše se nam: Gospod Tomaž Pavšlar si je včeraj najel 25 »konjskih sil« v to svrho, da bode imel v nedeljo dne 2. t. m. pri volitvi v okrajno bolniško blagajno 150 glasov za »Malkon-tente«. Da pa p. n. bralci vedo, kaj je pri
gospodu Pavšlarju jedna konjska sila, povemo, da je to 6 mož. — Pepe.
— Za osuševanje travnikov „Lesičniki" v občini Podraga je po] ljedelsko ministrstvo obljubilo podpore 20°/0 vseh troškev, deželni odbor pa isto toliko.
— dola v Nadanjem selu je
radi cebadov zaprta od 21. februvarja do 3. marca.
— „Schulverein" je na Koroškem v zadnjih štirih letih, to je od 1898.—1901. v šolske namene, namreč za ponemčevanje koroških Slovencev izdal 65 754 K, in sicer 20 870 K v letu 1898., — 14.879 K v letu 1899., — 15.705 K v letu 1900. in 14300 K v letu 1901. Iz koroške dežele je dobil v teh letih vsega skupaj 26.566 K, izdal je torej znatno več nego je dobil.
— „Umetniški" tat. Neki Jos. Peterschek, knjigovodja iz Maribora, je prodajal te dni na Dunaju večjo zbirko zelo dragocenih slik. Kmalu pa se je izkazalo, da so slike ukradene iz dunajske umetniške galerije. Pri tatu so našli zapisnik umetniških trgovin in umetnikov raznih mest. Tudi se je dognalo, da se je Peterschek oženil pod imenom Hart-mann. Žena se je od žalosti usmrtila.
— Požar na parniku. V Loy-dovem arzenalu v Trstu se je razletela na parniku »Klio« petrolejka. Vsled tega se je užgal premog. S parnikom so brž odrinili na morje ter s težavo pogasili ogenj.
— Mejnarodna panorama. Za dobro stvar ni treba izgubljati veliko besedij. Tatedenska panorama je izmed dosedanjih najzanimivejša, kajti kraje, krajinske scenerije in bojne prizore pozna vsakdor, ki kaj čita in se hoče imenovati olikanega človeka. Kdor je obiskoval razne pustne maskarade, a ne obišče tatedenske razstave v mejnarodni panorami, ne zasluži imena omikanega človeka.
— Meščanska godba priredi danes v pivarni g. Hafnerja koncert. Začetek ob 8. uri zvečer.   Vstopnina 20 kr.
— Delavcev došlo je zadnji čas iz Goriškega in Furlanskega okolu 40 v Ljubljano.
— Nezgode. Pri skladanju sodov je ponesrečil gostilničar Ivan Hren na Poljanski cesti št. 46. Padel mu je sod na nogo in mu jo poškodoval. — V Frančiškanskih ulicah je delavec I. S. v pijanosti
padel  in  se precej  pobil na glavi.
— Izgubljene reči. Delavka v tobačni tovarni T. G. je izgubila danes dopoludne nekje v mestu 3 zlate prstane.
* Najnovejše novice. 3000 delavcev brez dela je sedaj na Reki. Velika industrijska podjetja so skrčila število delavcev na polovico ali vsaj na tretjino. Pri stavbenih podjetjih je nastala kriza. — Odvetnik — p o n e v e r j a 1 e c. Iz Krakova je zginil odvetnik dr. Chinurski, ko je poneverb1 300.000 K. — Konfiskovani dragulji. Dunajska policija je zaplenila za 800.000 K draguljev, ki so jih hoteli vtihotapiti zastopniki velike draguljarske tvrdke Baugerant iz Pariza. Vtihotapljalo se je že več let. — Magistratno poslopje je u žgal a demonstrujoČa množica v Cassanu. Zgorelo je poslopje z arhivom vred. — Za ponesrečence v Sem ah i je darovala ruska carica Aleksandra 10.000 rubljev. — Za odpiranje cesarskih grobov v domu v Speieru je dovolila bavarska zbornica 120.000 mark. — Dunajske legij on are iz 1. 1848, sklicuje na sestanek posl. dr. Kopp. Pač malo še živi teh veteranov !
* Stanovanjo cesarjeve unu-kinje v Pragi. Mlada zakonska, knez in kneginja "VVmdischgraetz, prideta v Prago 1. majnika. Dosedanji stanovalci v Groeblovi
j vili odidejo že 1. aprila, potem pa bo-j deta ves mesec reparirali vilo tapetarji in J drugi dunajski rokodelci. Doslej je bil v vili tudi vinotoč; ta ostane, samo uhod bo napravljen iz ulic. Cehi so veseli, da dobe v svoje kraljevsko mesto vsaj bivšo prin-cezinjo.
* Dvorska etiketa. Tri poslednji domači veselici v Budimpešti je bilo razso-jeno vprašanje radi etikete, kam je treba posaditi kneginjo Windischgraetzcvo, in kam kneginjo Hohenberško, soprogo nadvojvode Frana Ferdinanda. Stvar se je tako razvozlala, da se je kneginja Windischgraetzeva vsedla takoj tik najmlajše nadvojvodinje pri omizju   kot   zadnja   nadvojvodinja, kne-
ginja Hohenberška pa je sedela prva med kneginjami. Ker je cesar želel, je nagovorila kneginja Windischgraetzeva jako „milostljivo" kneginjo Hohenberško, ki je bila svoje dni v njenem dvorjanstvu. Mi plebejci nimamo niti pojma o tako „važnih zadevah".
* Junaki — bojazljive!. Dunajska policija je zasačila v takozvani »Pietsch-Bude« preko 50 dijakov. Dva dijaka sta se ravno sabljala, dva pa sta bila svoj dvoboj že dovršila ter sta bila nekoliko opraskana in obrezana. Ko je policija potrkala na vrata, je v sobi, iz katere se je čul pravkar žvenket sabelj, postalo nakrat tiho. Policija je trkala, a nihče se ni oglasil. Zato je vrata vlomila in našla družbo 50 vsenemških dijakov vso preplašeno. Ker je bila na tleh kri, so policaji iskali ranjenca, a ni ga bilo. Iskali so dalje ter našli enega v omari, enega pa v postelji skritega pod pernicami. Oba sta bila ranjena. Junaka sta se bila skrila policiji, drugi pa so se potuhnili. Tako je vse-nemško dijaško junaštvo včasih tudi bojazljivo, ako se pojavi policijska pikelhauba. Junaških sabljačev in krvoločnih, čast bra-nečih mož pod pernicami in v omari še nista porabila Schonthan in Kadelburg. Morda porabi ta motiv Costa !
* Angleži na Reki. »Novi List poroča, da Angleži, vkrcajoč konje za Južno Airiko, na Reki nimajo dovelj posla, zato pijančujejo in povzročajo konflikte s policijo. A nekateri Angleži so sklenili prijateljstvo z avstrijskimi vojaki, ki so bili v Ameriki in znajo angleški. S temi so večkrat v gostilnah. Nedavno so videli paradni marš naših vojakov. Angleži so strmeli, kajti doma tolike točnosti in napetosti ne poznajo. Zato se niso mogli dovelj načuditi, da imajo naši vojaki le po 6 krajcarjev na dan. »Pri nas dobivajo nad 1 gld. in še izvrstno hrano, pa niso daleko tako čili in čvrsti kot vaši«, je dejal neki Anglež. Buri imajo seveda potem lahek posel!
' Poslušna ljubica. Na Dunaju je zažgala 25letna delavka Marija Schuh prodajalno svojega gospodarja Ludovika Spitza; zgorelo je vse blago in hišna oprava. Schuh je izpovedala, da je zažgala na prigovarjanje svojega ljubimca L Spitza, ki je bil v velikih stiskah in bi bil imel napovedati krido. Spitz je bil namreč zavarovan za 16 000 K. M. Schuh in Spitza so zaprli.
* Umoril mater in jo dal prašičem požreti. V ogrskem trgu Kozme je umoril sin Fr. Lupokatin svojo mater, vdovo, ker se mu je sitno zdelo dajati jej užitek, in jo je dal požreti prašičem. Sosedova hčerka je to slučajno videla skozi plot in naznanila domačim. Zverinskega sina so hoteli tržani takoj obesiti, le orožniki so ga rešili v zapor pred ljudsko sodbo.
* Krst s šampanjcem.   To je
navada pri novih ladijah. Gspdč. Alice Rooseveltova je razbila v Nevv - Yorku 25. t. m. ob bok nove ladje steklenico šampanjca ter dejala: »V imenu nemškega cesarja te krstim ,M e t e o r'«. Boter pa je bil nemški princ Henrik.
* Dovtipno pismo princa Henrika. S časnikarskega banketa v New-Yorku je pisal princ Henrik svojemu bratu, nemškemu cesarju: „ Danes sem obedoval i ameriškimi uredniki. Mislim, da sem prvi Hohenzoller, ki je obedoval s tiskarskimi ljudmi, dasiravno naša rodbina prehranjuje pogosto dovolj žurnalistov, seveda le v -zaporih.-
* Ogromna dedščina. Kmet Fi glarz v Ezyzywy; v krakovskem okraju, je podedoval po svoji ženi četrti del, njegova tašča, svaki in svakinje po šest osmink imetja. Pokazalo se je, da je bila pokojnica lastnica šestnajstega dela lesene koče, starega skednja in treh oralov zemlje. Šestnajsti del vsega tega je bil vreden — 7*s K 12. Ker je odtegnilo  tej dedščini  sodišče še stroške
\ za pogreb v znesku 70 K, je ostalo za vs* j dediče — 8 K 12 h; Figrarz sam je pl j dobil 2 K 3 h. Hratu pa je dobil tudi poziv, naj plača davke dedšCine v znesku 2.~> K MO h, torej 12 krat toliko kot je podedoval. Ker kmet ni imel denarja, so niu zarubili kravo. Tako je tudi prišlo na dan, da je zahteval pristojbinski urad pomotoma davek od vsega posestva in ne od njega dela. Pozneje se je kmetu velikodušno dovolilo, da sme plačati davek v dveh rokih, od katerih je urad zaračunil — obresti.
prvikrat na slovenskem odru veličastna Rossinijeva opera »Viljem Teli«, in sicer na korist zaslužnemu kapelniku, g. B. Tomažu. Opera je jako skrbno naštu-dirana in bo najvestnejše uprizorjena. Oskrbeli so se tudi novi kostumi. Gosp. kapelnik Tomaš je vestno in marljivo vršil svojo nalogo, naštudiral je v tej sezoni pet novih oper, med temi dve veliki, in pet velikih ali težkih oper iz starejšega repertoirja, katerih studiranje je bilo vzpričo novih solistov in deloma tudi no vih članov zbora prav tako težavno in je zahtevalo toliko truda kot nove opere. Imel je tudi posla pri raznih spevoigrah. Tekom vse sezone je skrbel g. Tomaš za red ter je v vsakem oziru podpiral odbor. Zato je svojo benefico res zaslužil, in je upati, da ga bo tudi občinstvo s svojim mnogoštevilnim posetom počastilo.
— Podraženje mleka v Ljubljani. Nedavno tega je kmetijska družba sprožila misel, naj se mleko podraži in ljubljanska okolica, ki že itak uganja uprav nečuveno oderuštvo z živili, se je seveda z veliko radostjo oklenila te misli. Mleko se je podražilo. To podraženje je popolnoma neopravičeno, kakor so tudi cene druzih živil neopravičeno visoke. Pa takšen je ta naš »vrli« okoličan ! Na to, da bi z boljšim, in tenzivnejšim in racionalnejšim kmetovanjem pomnožil in zbolj-šal svoje pridelke ter na ta način več zaslužil, na to nikdar ne misli. Kdo bo pa potem popival in se po božjih potih vlačil. Okoličan misli le na to, kako bi ostal pri stari malomarnosti in zanikrnosti, pa vender več skupil za svoje pridelke. To je mogoče samo na ta način, da se cena zvišuje. V tem oziru smo prišli že tako daleč, da imamo v Ljubljani iste cene kakor na Dunaju, samo da dobivamo za svoj denar večinoma tako blago, kakršnega na Dunaju mečejo na smetišče. Zdaj pa se je podražilo še mleko. V ljubljanski okolici je mrva dosti cenejša kakor drugod po deželi, a vendar plačujejo mlekarne na deželi pristno mleko po 4 kr., mej tem ko se je doslej v Ljubljani plačevalo mleko, v katerem pa je polovica vode, po 8, 9 in 10 k r. bokal. To pač kaže, da so imeli naši okoličani pri mleku prav pošten dobiček, tudi ne glede na to, kar so p o slepar n i s tem, da so mleko »umetno« pomnoževali, kar znajo uprav mojstrsko posebno okrog Št. Vida. Podraženje mleka je docela neutemeljeno in bi bilo pač želeti, da se že ustanovi mestna mlekarna. Kakor rečeno, je sprožila nesrečno misel, da se podraži mleko, kmetijska družba. Naše ljube klerikalce je stvar spravila v precejšno zadrego. Na jedni strani bi radi kmetom ljubljanske okolice natvezili, da je podraženje mleka klerikalna zasluga, na drugi strani pa bi iz ozirov na ljubljanske delavce, katere zadene podraženje še najob čutnejše, radi krivdo zvalili od sebe in na druge. Poskusili so to res. »Slove-nec«je v sredo v članku pisal: »Poslanec za ljubljansko okolico Vencajz in tovariši so danes interpelirali vlado, ali hoče poskrbeti, da se tudi glede prodaje mleka na Kranjskem uveljavijo določbe člena V. in VI. zakona z dne 23. julija 1871 štev. 16., Osobito v ljubljanski okolici skrbe posestniki, da spravijo domače mleko v denar. Za manjše posestnike daje mleko glavni vir dohodkov. Navada pa je še vedno, da prodajalci kupujejo in prodajajo mleko le na stare bokale in ne na litre. Vsled tega tudi producentje z dohodki od mleka svojih stroškov ne pokrijejo. Obrnili so se posestniki iz okolice že na dotične faktorje, da bi vpeljali tudi za mleko novo mero, a brez vspeha. Zato podpisani vprašajo vlado, ali hoče v tem oziru potrebno ukreniti«. — To je bilo za kmete iz okolice ljubljanske. Ti so se pač zadovoljno smejali, ko so to čitali, zlasti trditev, da z dohodki od mleka še stroškov ne pokrijejo. V duhu jih vidimo, kako so se tolkli po kolenih in Boga hvalili, da imajo tako dobre štirne, ki jim omogo-čujejo, da brez posebnega truda pokrijejo Vencajzov deficit. Kakor rečeno, je to bilo pisano za kmeta, ki želi, da se mleko podraži in ki naj misli, da se mu klerikalci pomogli do podraženja. Ker je pa tudi dokaj ljubljanskih delavcev in delavk v duhovniškem taboru, ki niso podraženja mleka čisto nič veseli,
je bilo treba, natveziti tem ravno nasprotje onega, kar se je natvezilo kmetom. In »Slovenec« je v svoji spretnosti to izvršil vjedniin isti številki. Na prvi strani se je veselil podraženja, na tretji pa ga je obžaloval; na prvi strani je blagoslavljal oderuštvo z mlekom, na tretji strani pa je obsojal; na prvi strani je gorel za producente, na tretji pa za konzumente. Kaj takega je zmožen pač le »Slovenec«. In vrh tega še ta perfidija! »Slovenec« piše: »Doslej se je mleko v Ljubljani prodajajo v starih »firtelnib«. Sedaj se bo, kakor se govori, prodajalo v litrih in bo treba mlekaricam plačevati na mitnicah od mleka užitni no. čujemo, da hočejo na ta način pomno-'žiti mestne dokodke. Mlekarice seveda tega ne bodo same plačevale, ampak podražile mleko na račun konsumentov.« Pred vsem bodi pribito, da mesto sploh nima pravice, nalagati kako užit-nino; mesto jo samo pobira za državo, od katere je pobiranje vzelo v zakup. Pobirati pa sme le tisto, kar je država predpisala. Ali občudovanja vredna je zvijačnost, s katero se v tej, na tretji »Slovenčevi« strani natisnjeno notico hoče zvaliti vsa krivda za podraženje mleka na mesto, ki s tem nima ničesar opraviti! Kdor zna, pa zna! Ljubljanski konsumentje pa si naj ta slučaj dobro zapomnijo.
— Vinska poskušnja. Po vinarskem shodu, o katerem smo včeraj obširno poročali, se je vršila popoldne od 3.—6. ure vinska poskušnja čez 80 različnih 1 —12 let starih vin iz vseh vinorodnih krajev na Kranjskem, katera so posamezni graščaki in drugi posestniki shodu darovali. S tem nam je bila dana prav ugodna prilika, prepričati se, kakšna vina se v naši deželi pridelujejo in kako naše vinarstvo napreduje. Reči moramo, da smo bili o dobroti nekaterih vin kar presenečeni. Prepričali smo se tudi, kako vplivajo žlahtne vrste trt in umno kletarjenje na kvaliteto vina. Take vinske poskušnje nudijo priliko seznaniti se z vinskimi pridelki naših slo-večih goric, in zato se strinjamo povsem z govorom potovalnega učitelja Gombača, ki je v svoji napitnici povdarjal, naj bi se ustanovila v Ljubljani posebna posku-šalna klet, kjer naj bi se ob gotovih časih vršile poskušnje različnih na Kranjskem pridelanih vin, kar bi do oživljenja vinske
kupčijo mnogo pripomoglo — Po že nekaterih kratkih napitnicah so se vdeleženci zadovoljni in tudi — veseli razšli, ter so večinoma z večernimi vlaki zopet svojo dolgo pot nastopili.
— Iz Sokolskih krogov smo naprošeni objaviti, da posreduje naročitev na spominsko knjigo lanskega vsesokol-skega izleta v Pragi iz prijaznosti g. L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani. Bogato ilustrirano delo izide mesečno v 10 zvezkih, od katerih je sedaj izšlo v zalogi »Češke obce Sokolske« 5 sešitkov. Posamezen zvezek stane 50 vin. Vsem slovenskim sokolskim društvom, bratom telovadcem osobito pa izletnikom v Prago priporočamo to lepo, podukapolno knjigo, kot spominske glasove na velikanski pojav rastoče slovanske sloge in moči.
— Porotno sodišče v Ljub-bljani. Obravnave se začno v ponedeljek. Na razpravo pridejo naslednji slučaji: Dne 3. marca: Marija Čaks iz Šmarja pri Jelšah — detomor, Franc Kreč iz Stoba — hudodelstvo zoper nravnost; 4. marca: Iv. Lavrič in Kozarš — poneverjenje in goljufija, Peter Ster iz Sp. Dupelj — rop; 5. marca: Ivan Mihelič iz Šmartna ob Savi — uboj; 6. marca: Janez Karlin iz Iga — umor. Poleg teh pride najbrž še nekaj slučajev na vrsto.
— Gledališka predstava na korist dijaški kuhinji v Kranju preložena. V nedeljo večer nameravana gledališka predstava ».Revček An drejček« se preloži vsled nepričakovanih ovir za eden teden in se bode vršila namesto v nedeljo dne 2. marca — v nedeljo dne 9. marca. P. n. slavno občinstvo naj to vzame blagohotno na znanje.
— Volitev v okrajno bolniško blagajno v Kranju. Piše se nam: Gospod Tomaž Pavšlar si je včeraj najel 25 »konjskih sil« v to svrho, da bode imel v nedeljo dne 2. t. m. pri volitvi v okrajno bolniško blagajno 150 glasov za »Malkon-tente«. Da pa p. n. bralci vedo, kaj je pri
gospodu Pavšlarju jedna konjska sila, povemo, da je to 6 mož. — Pepe.
— Za osuševanje travnikov „Lesičniki" v občini Podraga je po" ljedelsko ministrstvo obljubilo podpore 20% vseh troškev, deželni odbor pa isto toliko.
— dola v Nadanjem selu je
radi cebadov zaprta od 21. februvarja do 3. marca.
— „Schulverein" je na Koroškem v zadnjih štirih letih, to je od 1898.—1901. v šolske namene, namreč za ponemčevanje koroških Slovencev izdal 65 754 K, in sicer 20 870 K v letu 1898., — 14.879 K v letu 1899., — 15.705 K v letu 1900. in 14 300 K v letu 1901. Iz koroške dežele je dobil v teh letih vsega skupaj 26.566 K, izdal je torej znatno več nego je dobil.
— „Umetniški" tat. Neki Jos. Peterschek, knjigovodja iz Maribora, je prodajal te dni na Dunaju večjo zbirko zelo dragocenih slik. Kmalu pa se je izkazalo, da so slike ukradene iz dunajske umetniške galerije. Pri tatu so našli zapisnik umetniških trgovin in umetnikov raznih mest. Tudi se je dognalo, da se je Peterschek oženil pod imenom Hart-mann. Žena se je od žalosti usmrtila.
— Požar na parniku. V Loy-dovem arzenalu v Trstu se je razletela na parniku »Klio« petrolejka. Vsled tega se je užgal premog. S parnikom so brž odrinili na morje ter s težavo pogasili ogenj.
— Mejnarodna panorama. Za dobro stvar ni treba izgubljati veliko besedij. Tatedenska panorama je izmed dosedanjih najzanimivejša, kajti kraje, krajinske scenerije in bojne prizore pozna vsakdor, ki kaj čita in se hoče imenovati olikanega človeka. Kdor je obiskoval razne pustne maskarade, a ne obišče tatedenske razstave v mejnarodni panorami, ne zasluži imena omikanega človeka.
— Meščanska godba priredi danes v pivarni g. Hafnerja koncert. Začetek ob 8. uri zvečer.   Vstopnina 20 kr.
— Delavcev došlo je zadnji čas iz Goriškega in Furlanskega okolu 40 v Ljubljano.
— Nezgode. Pri skladanju sodov je ponesrečil gostilničar Ivan Hren na Poljanski cesti št. 46. Padel mu je sod na nogo in mu jo poškodoval. — V Frančiškanskih ulicah je delavec I. S. v pijanosti
parlel  in  ee  precej  pobil  na slavi.
— Izgubljene reči. Delavka v tobačni tovarni T. G. je izgubila danes dopoludne nekje v mestu 3 zlate prstane.
Najnovejše   novice.    3 000
delavcev brez dela je sedaj na Reki. Velika industrijska podjetja so skrčila šte-
I vilo delavcev na polovico ali vsaj na tretjino.
j Pri stavbenih podjetjih je nastala kriza. — Odvetnik — p o u e v e r j a 1 e c. Iz Krakova je zginil odvetnik dr. Chmurski, ko je poneverb1 300.000 K. — Konfiskovani dragulji. Dunajska policija je zaplenila za 800.000 K draguljev, ki so jih hoteli vtihotapiti zastopniki velike draguljarske tvrdke Baugerant iz Pariza. Vtihotapljalo se je že več let. — Magistratno poslopje je u žgal a demonstnijoča množica v Cassanu. Zgorelo je poslopje z arhivom vred. — Za ponesrečence v Sem ah i je darovala ruska carica Aleksandra 10.000 rubljev. — Za odpiranje cesarskih grobov v domu v Speieru je dovolila bavarska zbornica 120.000 mark. — Dunajske legij o n are iz 1. 1848, sklicuje na sestanek posl. dr. Kopp. Pač malo še živi teh veteranov !
* Stanovanjo cesarjeve unu-kinje v Pragi. Mlada zakonska, knez in kneginja "VVnidischgraetz, prideta v Prago 1. majnika. Dosedanji stanovalci v Groeblovi
j vili odidejo že 1. aprila, potem pa bo-deta ves mesec reparirali vilo tapetarji in drugi   dunajski   rokodelci.   Doslej je bil v
! vili tudi vinotoč; ta ostane, samo uhod bo napravljen iz ulic. Čehi so veseli, da dobe v svoje kraljevsko mesto vsaj bivšo prin-cezinjo.
• Dvorska etiketa. Pri poslednji domači veselici v Budimpešti je bilo razso-jeno vprašanje radi etikete, kam je treba posaditi kneginjo AVindischgraetzevo, in kam kneginjo Hohenberško, soprogo nadvojvode Frana Ferdinanda. Stvar se je tako razvozlala, da se je kneginja Windischgraetzeva vsedla takoj tik najmlajše nadvojvodinje pri omizju   kot   zadnja   nadvojvodinja, kne-
ginja Hohenberška pa je sedela prva med kneginjami. Ker je cesar želel, je nagovorila kneginja AVindischgraetzeva jako „milostljivou kneginjo Hohenberško, ki je bila svoje dni v njenem dvorjanstvu. Mi plebejci nimamo niti pojma o tako rvažnih zadevah".
* Junaki — bojazljive!. Dunajska policija je zasačila v takozvani »Pietsch-Bude« preko 50 dijakov. Dva dijaka sta se ravno sabljala, dva pa sta bila svoj dvoboj že dovršila ter sta bila nekoliko opraskana in obrezana. Ko je policija potrkala na vrata, je v sobi, iz katere se je čul pravkar žvenket sabelj, postalo nakrat tiho. Policija je trkala, a nihče se ni oglasil. Zato je vrata vlomila in našla družbo 50 vsenemških dijakov vso preplašeno. Ker je bila na tleh kri, so policaji iskali ranjenca, a ni ga bilo. Iskali so dalje ter našli enega v omari, enega pa v postelji skritega pod pernicami. Oba sta bila ranjena. Junaka sta se bila skrila policiji, drugi pa so se potuhnili. Tako je vse-nemško dijaško junaštvo včasih tudi bojazljivo, ako se pojavi policijska pikelhauba. Junaških sabljačev in krvoločnih, čast bra-nečih mož pod pernicami in v omari še nista porabila Schonthan in Kadelburg Morda porabi ta motiv Costa !
' Angleži na Reki. »Novi List« poroča, da Angleži, vkrcajoč konje za Južno Afriko, na Reki nimajo dovelj posla, zato pijančujejo in povzročajo konflikte s policijo. A nekateri Angleži so sklenili prijateljstvo z avstrijskimi vojaki, ki so bili v Ameriki in znajo angleški. S temi so večkrat v gostilnah. Nedavno so videli paradni marš naših vojakov. Angleži so strmeli, kajti doma tolike točnosti in napetosti ne poznajo. Zato se niso mogli dovelj načuditi, da imajo naši vojaki le po 6 krajcarjev na dan. »Pri nas dobivajo nad 1 gld. in še izvrstno hrano, pa niso daleko tako čili in čvrsti kot vaši«, je dejal neki Anglež. Buri imajo seveda potem lahek posel !
' Poslušna ljubica. Na Dunaja je zažgala 25letna delavka Marija Schuh prodajalno svojega gospodarja Ludovika Spitza; zgorelo je vse blago in hišna oprava. Schuh je izpovedala, da je zažgala na prigovarjanje svojega ljubimca L Spitza ki je bil v velikih stiskah in bi bil imel napovedati krido. Spitz je bil namreč zavarovan za 16 000 K. M. Schuh in Spitza so zaprli.
* Umoril mater in jo dal prašičem požreti. V ogrskem trgu Kozme je umoril sin Fr. Lupokatin svojo mater, vdovo, ker se mu je sitno zdelo dajati jej užitek, in jo je dal požreti prašičem. Sosedova hčerka je to slučajno videla skoz: plot in naznanila domačim. Zverinskega sina so hoteli tržani takoj obesiti, le orožniki so ga rešili v zapor pred ljudsko sodbo.
' Krst s šampanjcem.   To je
navada pri novih ladijah. Gspdč. Alice Rooseveltova je razbila v New - Vorku 25. t. m. ob bok nove ladje steklenico šampanjca ter dejala: »V imenu nemškega cesarja te krstim ,M e t e o rk«. Boter pa je bil nemški princ Henrik.
* Dovtipno pismo princa Henrika. S časnikarskega banketa.v New-York! je pisal princ Henrik svojemu bratu, nemškemu cesarju: ^ Danes sem obedoval I ameriškimi uredniki. Mislim, da sem prvi Hohenzoller, ki je obedoval s tiskarskim: ljudmi, dasiravno naša rodbina prehranjuje pogosto dovolj žurnalistov, seveda le v -zaporih.-
* Ogromna dedščina. Kmet Fi-
glarz v Ezyzy\vy,   v krakovskem okraju, podedoval   po svoji ženi četrti del, njegova tašČa, svaki in svakinje po šest osmink imetja Pokazalo se je, da je bila pokojnica lastnic a šestnajstega dela lesene koče, staiv_ skednja iu treh oralov zemlje. Šestnajsti del vsega  tega je  bil vreden — TiS K 12. Ker je odtegnilo  tej dedščini  sodišče še strošk za pogreb v znesku 70 K, je ostalo za \-dediče — 8 K 12 h;   Figrarz  sam  je pl dobil 2 K 3 h. Hratu pa je dobil tudi poziv naj placa  davke   dedSčine   v znesku  2."> K 80 h, torej 12 krat toliko kot je podedoval Ker kmet  ni imel denarja,  so mu zarulul kravo.   Tako je  tudi prišlo na dan, da ji zahteval pristojbinski  urad pomotoma davek od  vsega  posestva  in  ne  od njega dela Pozneje se je kmetu velikodušno dovolilo, da sme plačati davek v dveh rokih, od kateriu je urad zaraČuuil — obresti.
60
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 50, dn6 1. marca 1902.
* Verska blaznost vsled milijonov. V Hartuiansdorlu na Sred. Štajerskem so napravili nedavno jezuiti z Dunaja ljudski misijon, ki je imel ta vspeh da sta dve osebi že med misijonom oziroma takoj po istem versko zblazneli. Prepeljali so ju v deželno bolnico v Feldhof.
* Srečni naseljenec. Tomaž Mulbern, iz Dublina na Irskem, ki je prišel minolo leto v medkrovju parnika „EtruriaM in katerega so hoteli poslati nazaj, ker ni imel potrebnega denarja, odpotoval bo prihodnji teden bogat in srečen v svojo domovino. Minolo jesen je dobil Mulhern, ki je 65 let star, pismo, naj pride v Xe\v York, ako hoče videti svojega brata še živega. V pismu je bilo tudi omenjeno, da je brat zelo bogat in da se mu bo potovanje gotovo izplačalo. Thomas se je takoj napotil, in ko je kmalu nato umrl njegov brat, mu je ostavil 90.000 dolarjev. Tomaž si želi vrniti se na Irsko in tam z denarjem svojega brata preživeti zadnje dneve svojega življenja.
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo priredi, kakor smo že naznanili, jutri, v nedeljo, javno zborovanje. Pre daval bo g. dr. Robida o ženski duši.
— Šentpeterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priredita prihodnji četrtek, dne 6. marca t. 1. svoj drugi zabavni večer v restavraciji g. Iv. Hafnerja na sv. Petra cesti št. 47 ter vljudno vabita vse častite člane in prijatelje družbe k prav mnogobrojni udeležbi.
— Telovadno društvo ,Sokol< v Postojini. Na izvanrednom občnem zboru dne 26. m. m. bil je izvoljen sledeči odbor: Starosta: Franc Remic; pedsta-rosta in blagajnik: Pavel Jurca; tajnik: Davorin Dolničar; odborniki: Ivan Poženel, Fran Kuttin ml., Iv. V o n -čina, Jožef Paternost; namestnika; Andrej Baraga, Fran K r i s c h e.
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji priredi svoj VI. redni občni zbor dne 3. marca 1902. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika »Slovenije«. 2. Čitanje zapisnika »Triglava«. 3. Poročilo odborovo. 4. Volitev jednega preglednika. 5. Poročilo častnega soda. 6. Vseučiliška akcija. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Lokal Budjevička pivnica (VIII. Al3erstrasse 59). Začetek točno ob 1/a8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
Književnost.
— „Novi Akordi". Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek, izdaja L. Schvvent-ner. Vsebina 5. štev. je ta-le: Josip Pro-chazka: Romanca za klavir. — Risto Sav in : »Zori rumena rž«, za moški zbor. — Dr. Benj. Ipavic: »Pozabil sem mnogokaj, dekle«, za srednji glas in klavir. — Fran Gerbić: »Gondolirjeva pesem«, za ženski zbor. — Viktor Parma: Valček (iz »Stare pesmi«) za klavir. — Josip Ipavic: Himna za mešan zbor in orgije. — Emil Komel: Fughetta za klavir. — Dr, Goj. Krek: »Misli«, za tenor in klavir! — Oceno prinesemo v listku. Dostavljamo še, da razpisuje založništvo tri častne nagrade za tri najboljše izvirnev še ne objavljene skladbe v zneskih po 20 K, in sicer 1) za koračnico ali sploh p 1 e s n o skladbo, 2) za klavirsko skladbo z narodnim sloven. motivom in 3) za kompozicijo Aškerčeve pesmi »Poslednja noč«. Rokopise je poslati uredniku ali založniku do 1. maja t. L Ime komponista naj se priloži v kuverti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. marca. V sinoćnji seji odseka za izjemno stanje v Trstu je dr. Fuchs predložil svoje poročilo. To poročilo se drži tesno vladnih podatkov in nasvetuje, naj zbornica izreče, da je bilo razglašenje izjemnega stanja v zakonu utemeljeno in da naj se odpravi, kadar bodo to dopuščale razmere. 0 tem poročilu se je vnela dolga razprava, v katero je posegel tudi ministrski predsednik, ki pa se bo v ponedeljek še nadaljevala.
Dunaj 1. marca. Schonererjevi pristaši so tu ustanovili proti \Volfu naperjeno novo vsenemško politično društvo. Na ustanovnem shodu je Ber-ger rekel, da je samo Wolf kriv raz-pora v vsenemškem taboru, Schonerer pa je dejal, da se mora z Wolfom postopati kakor s človekom, ki je najvažnejše strankarske interese vladi prodal
Petrogad 1. marca. Zaradi zadnjih demonstracij v Moskvi je bilo obsojenih 280 oseb, največ dijakov, na zapor ud jednega tedna do treh mesecev.
Pariz 1 marca. M nistrski predsednik Waldeck-Rousseau je težko ra njen. Ko se je sinoči vračal z banketa društva časnikarjev, je njegov voz trčil z vozom električne železnice Jeden upreženih konjev je bil ubit, ministrski predsednik pa vržen iz voza in na glavi in na prsih hudo poškodovan.
London 1. marca. Vojni minister je v zbornici naznanil, da so Angleži blizu Harrvsmitha dosegli veliko zmago. Angleška operacije so trajale dva dni Buri so bili vrženi proti črti Harrvsmith Vanreennen.
London 1. marca Angleška zmaga pri Harrvsmithu je večja, kakor se je prvotno mislilo Vodja Burov je bil Devvet. Angleži so vjeli 16 burskih oficirjev in 451 mož, koliko je bilo Burov mrtvih, se še ne ve. Vrh tega so zasačili 2000 konj, 28.000 glav govedi, 60000 koz, 200 voz, 600 pušk in 50.000 patron. Med vjetimi je tudi De\vetov sin. Pri vjetih Burih so Angleži tudi dobili pisma, iz katerih izhaja, da so dobivali redno denar iz Evrope. Časopisje je veselja kar iz sebe, češ to je najhujši poraz, kar jih je učakal Devvet.
Novi York 1. marca. V Dolno-ride-u v državi Kolorado se je velikanski plaz udri na glavno poslopje on dotnega rudnika Ko so prihiteli ljudje in izkopali iz snega 39 ubitih delavcev, se je usul drug plaz in pokopal 40 delavcev, ki so skušali prej zasute izkopati.
Odprto pismo.
Valečislanim gg. državnim poslancem v blagohotno naznanje in odpomoč.
Stara, žalibog vedno posebno o priliki volitev se ponavljajoča devisa je: pomoč kmetu in revežu.0 — Ta izrek sili nas naše velečislane gg. državne poslance na sledeče nedostatke opozoriti :
1. Vsi c. kr. uradi imajo svoje lastne, pokojnino dobivajoče sluge, tako na pr. c. kr. sodišča, c. kr. davčni uradi, c. kr. pošte itd. edino le c. kr. okr. glavarstva nimajo   slug,   katerih   [bi   vzdrževala eraričn«
oblast, temveč se isti vže desetletja vzdržujejo iz okrajne blagajne, iz katere se izplačujejo vsled potrebnih davkoplačevalcem naloženih naklad babice itd. Kako se strinja to s potrebnim ugledom c. kr. urada, oziroma pravične podlage.
2. Pokneženo grofijo Goriško vezujoča Idrijska cesta bila je že pred mnogo leti uvrščena med državne ceste ter se kot taka tudi do meje vojvodine Kranjske vzdržuje na državne stroške.
Napram vsim prošnjam in moledovanjem pa se zveza z drugim največjim mestom Kranjske — rudnikom Idrijo — tako pa-stersko oskrbuje, da je nujna odpomoč vže skrajno potrebna.
3. Vse občine Logaškega in Idrijskega sodnega okraja v zvezi z m< -tnim županstvom Idrije — razni c. kr. uradi — c. kr. idrijskim rudokopnim ravnateljstvom zavzele so se že opetovano vsled toplega priporočila c. kr. okr. glavarstva v Logatcu pri ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju za to, da bi se ponočni brzovlak, kateri vozi iz Trsta na Dunaj ob 11 uri, kakor je bilo preje običajno na postaji Logatec ustavljal za eno minuto — a vse te prošnje, katere so bile popolnoma opravičene — ter v splošnem interesu in v korist trgovine in prebivalstva velike važnosti, le glas v nebo "vpijočega v puščavi.
Pričakujoč od naših gg. državnih poslancev nujne odpomoči, bilježimo
z najodličnejšim spoštovanjem volilci in davkoplačevalci. V Dol. Logatci, 28. svečana 1902.
Pojasnilo.*'
S tem objavljam očitno, da nisem jaz podpisanec izdelal ono menzo, o kateri se je zadnje dni v »Slov. Narodu« in v »Slovencu« pisarilo, da je bil dotični ljubljanski kamnosek primoran č. g. župniku pobotnico za višjo svoto narediti, kakor je za to delo prejel denarja.
Sploh pa nisem še nikdar prišel v položaj, da bi moral za kako cerkveno delo višji račun ali pobotnico napraviti, kakor sem v istini denarja prejel.
Ljubljana, dne 27. februvarja 1902.
Feliks Toman
umetni in stavbni kamnoseški mojster v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le toliko, kolikor določa zakon. (511)
Poslano.*^
Ker se razširjajo in govore razne nesramne govorice o moji hčeri Karolini, sedaj bivajoči v »Gospodinjski šoli« v Gradcu, katere so popolnoma izmišljene in neresnične, bodem proti vsakomur, kateri bode nadalje te nesramne laži razširjal, sodnijsko postopal.
Prosim pa, ako mi more kdo dotič-nika, ki je prvi to govorico povziočil, imenovati, naj mi blagovoli proti dobri nagradi naznaniti, da se mu jezik izpere, da bode v prihodnje govoril resnico in ne laži.
Zagorje ob Savi, 26. svečana 1902.
Martin Bukove
oče.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor doloCa zakon (497)
Listnica uredništva.
Gosp. X. na Bledu: Na VaSe vpraSanje, kakim potom se izstopi iz rimsko • katoliške cerkve, kar neki na Bledu želi storiti več obča nov, ki niso zadovoljni, da se namerava nova cerkev zidati z dokladami na direktne davke, vsem naznanjamo, da se kar okrajnemu glavarstvu naznani izotop in mu pove, h kateri cerkvi se j« prestopilo.
Darila.
Za ubogo  rodbino  pesnika Jesenko: G.
A Zavadil v Ljubljani 3 krone. — Gosp. dr. Andrej Vojska, c. kr. višji sodni svetnik v Novem mestu 8 kron, skupaj 11 kron. — Srčna hvala. Svoto smo izročili na pristojno mesto.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. februarja Štefan Kerkoč , župnik, 62 let. Zalofeka cesta II, oteklina v požiralniku. — Marija Civk delavka, 61 let, Radeckega cesta 22, vsled raka na jetrih. — Josip Lukežič, knjigovez, 27 let, Ulice na Grad 15, jetika
Dne 28. februarja. Viktorija Jurkovič, ključarjeva hči, 10 me8., KonjuSne ulice, jetika. — Neža Oblak, sprevodnikova žena, 81 let, Nunske ulice 7, ostareloat-
Avstrljska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki je preskuSeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj. DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom, o  (12—3)
Prav domače zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Prasko domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vapehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu marila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" is lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
,Tanno-chinln tinktura za lase'
katera okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las.
Cena ene steklenice z navodilom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
Zaloga vseh preizskušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specialitet, najfinejših parfumov, kirurg obvez., svežih mineralnih vod itd.
Deželna lekarna Milana Levstek-a
Ljubljana, Reasljeva cesta I, zraven novega jubi-lejakega Franc Jožefa mostu. (520)
Mjteorologično poročilo.
Vrtina nad morjem 306 3 m. Srednji aračni tlak 736-0 mm.
Febr.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	1» o O. >
28.	9. zvečer	732 9	32
1.	7. zjutraj	730 3	36
n	2. popol.	«30 0	15 3
Vetrovi
Nebo
IS
brezvetr.
ar. svzhod m jzahod
de2
megla
del. oblač.
male
Srednja včerajšnja temperatura 3*1', 12\
Dunajska borza
dne" 1. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 101*65
Skupni državni dolg v srebru .... 10145
Avstrijska zlata renta....... 12085
Avstrijska kronska renta 4%  .... ^905
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'15
Ogrska kronska renta 4°/«..... 97 30
Avstro-ograke bančne delnice  .... 1633 —
Kreditne delnice......... 7« 0 75
London vista.......... 239 90
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 20
20 mark............ 2344
20 frankov........... 19 07
Italijanski bankovci........ 93 30
C. kr. cekini........... 1133
li&sa Hslina
najboljša namizna in:okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—1)
Samo v teh zavojih se dobiva pristna, tako splošna priljubljena
Kathreinerjeva 0000 Kneippova sladna Kava
Krojaški pomočnik
za fino, veliko delo, dobri trajno službo pri tvrd ki (407)
M. Kune, Ljubljana.
se želi pupiiarno varno na kako posestvo naložiti. — Več pove
Dr. Josip Kušar
(490-3) odvetnik v Ljubljani.
Gotov iti trajan zadušen.
Poto valeč
za Kranjsko, seznanjen s krajevnimi razmerami se išče za neko trdno vinsko tvrdko.
Ponudbe je pošiljati upravništvu „S!oven-skega Naroda". (518)
V poslopju meščanske "bolnice.
Vstop m aadnec« tricu. Poaratfarjev trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
W Senzačna razstava
od četrtka, 27. februvarja, do vštevši 8. marca:
Uetezanimiva
burska vojna
Mnogo teh slik je napravljenih tako na strani Angležev kakor na strani Burov z velikimi nevarnostmi in težavami.
lafF* Dijaki, otroci in c. kr. vojaki do narednika Imajo olajšavo een samo do 4. ure popoludne, od 4. ure naprej pa ui vre
znižanja r«-n. Otvorjeno vsak. dan, tudi ob nedeljah In  praznik.ili,  od  O. ure zjutraj do
9. ure zvečer. (510)
aootaooooooooooooooooooo
Ljndevit Borovnik
puškar v Borovljah ( Ferlaeh) na HoroMkrm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiak za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustia-(96) vani oaniki i&atoaj. (8)
■••eao«o«c«««oc««eo«o«e
592319
Jfa prodaj je
majhno posestvo
(za K 6000) v Laškem trgu (Markt Tttffer).
Več pove gospa Oisterscheg v Laškem trgu. (335—8)
Išče se
comptoirist
obeh deželnih jezikov vešč, spreten, marljiv delavec, kojega je možno zlasti vpo-rabiti tudi za potovanfe in zastopanje, pri neki tukajšnji pivovarni. (499 - 2)
Ponudbe z navođenjem spričeval pod ,,St. B." na upravnistvo »Slov. Naroda«.
80 sežnjev
bukovih drv
Ivan Ovčak (601)
v Smur t nriii št. 36 pod Šmarno goro« pošta Št. Vid.
Salame
Iz Munhiia 1 gld. 10 kr., domare salame 1 gld., dunajske salame 80 kr. kilo, kranjske klobase, samo prešičevo meso, velike, 18 kr. ena, šunka s kožo „brez kosti" (Roll-schinke) 90 kr. in 1 gld. 10 kr, suho meso in slanina 66 kr., suhe »lavine,v skoro brez kosti, 40 kr. kilo in drugo preslrevlno pošilja po povzetju (2647— 4)
Janko Ev. Sire v Kranj-u.
•1»  ri»  •!»  •!»  »1»  »1»  »1» «*»  «1» SE. •)(•.
Kdorrabizaspomlad
dober plug
naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, orje se veliko lažje in so trpežnejši kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na peskušnjo in ga lahko vrne če mu ne ugaja. a>i7-i)
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vsake vrste trombe in cevi za vodovode i. t. d. v veliki izberi vedno v zalogi.
Samo blago prve vrsto.
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe se dobe po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
Karola Kavšeka nasl.
Schaeider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg 6sterrelcher, VIII., Deutsche gasse S, BudspssL_ (209—6)
Trgovski vajenec
sprejme se v trgovini z železnino  pri Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Uerovšek
(440—2)       v Ljubljani.
prostovoljna
prodaja posestva.
Ker bodem v kratkem zapustil Ljubljano in mi tedaj ne bode več mogoče,
svoje
na Sv. Petra cesti št. 13
nahajajoče se posestvo osebno oskrbovati, primoran sem, svoje posestvo prodati največ dajočemu.
Ustne ponudbe sprejemljem vsak dan od 2. do 3. ure popoludne v svojem službenem stanovanju, — kjer se bodo dala tudi druga pojasnila.
Posredovalne osebe izključene, edino neposredna kupčija. (498—1)
Fran Payločič
pregledovalni oficijal I. reda v deželni prisilni delavnici kranjski.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoBiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria easie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4* komadov skupaj samo gld. flCO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti
Eo tej mmimafan1 ceni gld. 6'60. Arneri; antiKo patent srebro je skozi m skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garant u je. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na —lLrwttžml slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne _     zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—6)
A. BIRS€HItERCi-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., ambrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje.       ^% ff ^ Čistilni prašek za njo IO kr. V «0 + Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^e>-'W" 4L veno znamko (zdrava kovina).        4 rV^ Izvleček iz pok valnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Barhuch, c. inkr. stotnik v 27. pespolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rož a ne, dekan v Maribora.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
St Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
vešč manufakturne, želez ninske in špecerijske strdke želi službo premeniti v kako večjo trgovino.
Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. (616-1)
Milijon
žgane opeke
IT se proda.
Vpraša   se   pri  F. Supančič-u, stavbeniku v Ljubljani. (513-1)
Red Star Line, Anhverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurlel, na Dnnaji
ali (1115—28)
Ant. Rebelz, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Cet. kr. avstrijski |j| togi železnici.
primes
je in ostane
Tschinkel kavini
na
zdrob
■
iz
Ljubljane.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoCa svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, g jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uaorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
V.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd.
« nam f aaJLJ^ flUrn cenah.
Mehanik
Ivan Sterl
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Klelhle in v to stroko spadajoča popra-
_vilo izvršuje dobro In ceno.
■nT* Vnanja naročila se točno izvrše", ~aaj
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fazoni
®   gg)   (š§   g§)   @   priporoča   ®   <§{   jjš)   (§g g§s
U E M DIU 1/CkinA v Ljubljani, Glavni trg
nCUnllV iVCNU/t ® ® štev. 17. m ®
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakova, Sipke, svileno blago, parilo, • • • • • klobuka aa dama. tkana In kratka roba na debelo In drobno, m « m m •
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li Ljubljane juž. kol. Proga 6ei Trhli. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Iaomost, Monakovo,  Ljubno, čez Selzthal v Aossee, Solnograd, čez  Klein-Reiflin^ v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Ćes Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten  na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih,  Genovo, Pariz, bes Klein-Beifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in 11. razreda), Lipsko,  Dunaj via Amstetten. — Ob 10. ari zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak,  Franzensfeste,   Inomost,  Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj,  ob  1.  uri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj  osobni vlak i Dunaja Vi a Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Stevra, Aosseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razredaj   — Ob 7. uri  12  m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage,  direktni vozovi L in II. razreda), Budejevic, Solnograda,   Linca, Stevra, Pariza, Geneve,  Čanka, Bregenca,   Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca,  St. Mohorja, Pontabla.  — Ob 4.  uri 44  m popoludne osobni vlak  z Dunaja,  Ljabna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensteste, Pontabla. — Ob 8. uri 51  m zvečer osobni vlak i Dunaja, Ljubna,  Bsljaka, Celovca, Pontabla. — Proga 1* Hovaga mesta ln Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjatraj, ob 2. uri 32 m popoladne in ob i. uri 35 m zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik.  Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 ra ijatraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri -5 m le ob nedeljah iu prazuikib v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Prihod v Ljubljano drž. kol. i« Kamnika. Mešati vlaki: Ob o. uri 43 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoladne, ob b. ari 10 m zvečer in ob » uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
Semena
domače detelje, lucernske detelje, gorenjske repe, pese in korenja, trave in sočivja,
Iz pravih virov, priporoča tvrdka
Bdmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. (415—13)
Jtovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na glasu »olltlnr točne ln cenene
domaČe proizvode
odlikovane z največjimi
odlikovanji.        (288 - 3)
Modernistroji! Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila točno ln ceneno.
i e Brata Eberl *
I
I I
Prodajalna in bajtar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulica št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnici.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in flrnežev
na drobno ln na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah sa akad. alikarje.
Zaloga   ooplčev   m pleskarje, sil-karje ln Udar J o, stedllnega mazila mn hrastov« pod«, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo is likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol" Priporočava se tudi si. občinstva as vse v najino stroko spadajoče delo v mestu- in na deželi kot priznano realno in fino po najnižjih ftnah.
74
Postranski zaslužek
lahek in povoljen se ponuja osebam vsakega stanu z zvezo z uradniškim društvom.
Dopise je pošiljati: glavnemu zastopu, Gradec, Kaiserfeldgasse 22.        (4ii—3)
13 ilo
k
občnemu zboru konsumnega društva v Dobu
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 16. marca t. I.
popoludne ob 3. uri v društvenih prostorih v Dobu.
Dnevni red :
1. ) Pozdrav predsednika.
2. ) Poročilo blagajnika  in odobritev ra-
čunov.
3) Volitev 3 odbornikov ter 1 člana v pregledovalni odsek.
4) Sprememba pravil. 5.) Razni nasveti.
(509) Predstojntštvo.
Ravnokar vsakdan
dohajajo sveže poši-Ijatve damskih in gosposkih oblek najnovejše mode za spomla-dansko sezono za čuda nizke tovarniške cene. Velecenjeni odjemalci se prosijo, naj si ogledajo velikansko zalogo v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, vogal sv. Petra in Resijeve ceste št. 3.
(478—2)
Z velespoštovanjem
Oroslav Bernatov ć.
i
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko za'ogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
innajtrpežnej ših
štedilnih ognjšč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenah. Ceniki brezplačno in pošt-(32)      nine prosto. <8>
Bičevnike
najboljše kakovosti in jako po ceni izdeluje tvrdka (437—3)
izdelovatelj bicevnikov
v Mety ovicah pri Mistku na Moravskem.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
Velikanska pesa
kraški zgodnji grah in pritlikovec
kakor tudi zanesljivo kaljiva
vsakovrstna semena
pri (368—3)
Petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg st. I.
Is proste roke se proda v Radečah pri Zid. mostu
hiša štev. 42
z 11 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, šupo za vozove, podom za krmo i. t. d. in lepim vrtom. (484 - 2) Ponudbe sprejema in pojasnila daje g. A. Umek v Brežicah.
Rudolfa Ki bsscha
slaščičarna v Ljubljani
priporoča vsak dan svežo
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. (512—l)
Podpisano županstvo naznanja, da se bode vršila
dne 17. marca 1902 od 11.—12. uro dopoludne
v občinski pisarni v Rudolfovem
prostovoljna dražba kakih 1000 smerek
iz mestne hoste, ki se nahaja popolnoma v ravnini, oddaljena kakih 20 minut od novomeškega kolodvora.
Drevesa, ki se imajo prodati, so že zaznamovana. — Izklicna cena za komad, povprečno je 12 K. V hosti se les obtesavati ne sme. Vsak dražitelj ima položiti 10% varščine.
Natančneji pogoji razpoloženi so v mestni pisarni v Rudolfovem.
Mestno županstvo v Rudolfovem
dne 27. februvarja 1902.
(496-1)
-OVI
UV J.
mu
j ji
šivalni stroji
V2ŠT so najboljši.
To sliSi sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni stroji dtjovedno KJKEo™" Pfaffovi šivalni stroji801 Pfaffovi šivalni stroji
rabo in za obrtne namene, so   posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno
Pfaffovi šivalni stroji -£gS$5,'T?5Sffi
— - jamstvom za 10 let.
>ilii'e naj ne zamudi pred nakupom nI ogledati PlalTove šivalne stroje.
(170—6
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
Založena 1847. jj^- ffij Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 8
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
fBSBBSSSSSSSSSSSSISBSSSSgSSt
T7ra>dLzxo dLo-volJena.
(504)
posredovalnica stanovanj in sluzeb
r
Gospodske ulice št. 6
priporoča In namešea le bolj če
službe iskajoče vsake vrste
za lij ubijano In drugod. — Potnima tukaj. — \alniirne|e v pisarni.
e^ ejl e^ a^ 4^ e^l e^ e^   ^1      1^ a^l e^
p. 7.
Z današnjim usojam si Vam naznaniti, da sem zelo pomnožil svojo
sukneno zalogo
in zamorem tedaj lahko, ker sem z največjimi inozemskimi, kakor tudi tujezemskimi tovarna rji v kupčiski zvezi, postreči z vsakovrifnlm blag-a m od najprostejšege do najfinejšega, vsakomur s primerno cono. Za lepo in dobro blago jamčim ter se tedaj ne bojim nobene konkurence. — Vzorce pošiljam na zahtevanje poštnine proste.
R.Miklauc, Ljubljana
Špitalske ulice št. 5.
prosim blagovolite čitati!
Brnaki seviot črni in modri za celo obleko 3 m 10 cm gld. 4 —. Modni ševiot križasti in drobno pisani za celo obleko 3 m 10 cm gld. 4 do 5 60. Škofjeloško blago v najnovejših vzorcih za ceio obleko 3 m 10 cm gld. 7 do 8*50. Lodni v 20 barvah, zanesljivo dobro blago, za celo obleko 3 m 10 cm gld. 7 čO. Modni kamgarn, gladki, križasti in pisani, za celo obleko 3 m 10 cm gld. 6'—. Modni kamgarn v najnovejših angleških vzorcih, cela obleka 3 m 10 cm gld. 7 60. Najfinejši modni kamgarni, cela obleka 3 m 10 cm gld. 9— do 11—. 14 —. Podlago za eno obleko računam tudi najnižje, in sicer kakoršno obleko si kdo izbere, na pr. za bolj cene obleke stane podloga samo g!d. 180, za boljše obleke staae podloga samo gld. 2-40, za najfinejše obleke stane( podloga samo gld. 3.
Obenem zamorem Vam preskrbeti tudi krojača, kateri more računati, kakršna da je obleka od samo gld. 3 50 in višje.
Z velespoštovanjem
(514-1)
*t. JVtiktauc.
v^
a
SUCHARD
grand prix
Pariš 1900.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezp nčno.
najnovejši facone
priporočam po ni«lii
J. S. Benedikt '
Ljubljana, Stari trg, tik moje ;lavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Hoffmann
uiar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTo-voatl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi.
Popravile •• Izvršujejo najtočneje.
JrlllllUa—
X
I
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIiN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
»Luč v žepu!"
X
itL±±±±^±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±m
l\
Jj| Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
-mm gr*ir*f nnrufirmn utr a-i
-fMTlTia
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
L
Velika zaloga
suknenih ostankov.
Fotografi®
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
I.tožbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
M. Pakič
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
<   Josip Reich ►
4 likanje sukna, barvanja in r i kemična spiralnica na par £ \  Poljanski nasip — Ozki nllci it, 4 £
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča fc,
dela. r
Postreiba cožna. — Oene nI tke.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VeakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
Fr.P,Zafec
Ljubljana, Stari trg It. 28
urar, trgoveei zlatnino In  erebrnlno In z vnemi optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1-ttO. Srebrna cilinder rem. ura od gld . Ceniki zastonj in franko.
IlHZorošIsI
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-6)
Dobiva s*e v večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo l'r. Kejnlk, IJunlJana, Pred Mkoflju mi. 99.
vamamaeiapiHaeiaeiBBiaBiBeiBBi     mi ^w >-w
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejske ulioo štev. 16
("v Trnove m)
9
izdeluje, prodaja in popravka vsakovrstne I
l«r sode TWJ {
po najnižjih eenah. ^
Eupnjs in prodaja staro vinsko posodo. .
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
stedilnih ognjišč
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše. mmrtmm mm^m^imammmtmm,'' mam u. imm>\m mM ■
Učenec
(479—3)
se  sprejme v trgovino mešanega blaga IVI. JEL«J¥i«i% I^itijn.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče m trpežno, naj kupuje mamo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala Mamo
Fernolendt creme za naravno usnje,
Dobiva se povsodl.
C. kr. priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška /alosa: (103—8) Dunaj, I., Schulerstrasse žt. 21.
Radi  mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
W~St. Fernolendt.
K sezoni
K sezoni
v«
3 O S
So
< 3
priporočam svojo bogato zalogo piaik najnovejših sistemov in najnovejše vrate, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munielje, posebno pa opozarjam na
m
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo a izdelovanjem orožja, se priporočam p^. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (105—8)
Fran SevČik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Deske in tramove
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (203-1
Anton Deghenghi
lesni trg-ovo« „j>r i t i^dvcu"
v £jubljani, Dunajska cesta.
Kašelj
utolažijo preizkušeni in fino okusni
(2344 18) Kaiserjevi
prsni bonboni.
A"T M t\     notnrMko overoi ljenlli /Ml  spričeval Janiri za j£«»«o tm I TU  vHpek   pri  kašlju, liript«-vosti, katarju in zaMliženJu. Mestu tel
ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vir
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger \ Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkoczvju In v dež lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V No vem mestu v lekarni S. pl. Sladojevic.
X X X X4. X X X X X XX X X X X XX XX X X4.4.4.4. J. 4.
Gostilno
v prulah
1_____
Z§ Sredina št. 14 |
-4|      otvorim v nedeljo, dne 2. marca 1902 ^
kjer bodem točil dobra, stara in pristna vina. &~ ^*»<<*    Postrežba prijazna, poštena in jako točna. |g~
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
Franc Jamnik, gostilničar. g_
' T T T T T T T T T T T T T r^Fm^ffi^'
Odda se stavba
novega šolskega poslopja na Vranskem
obsegajočega 6 učnih sob, 2 manjših sob in stanovanje za šolskega slugo.
Ustmena zniževalna licitacija se vrši dne IO. marca 1902 točno ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni na Vranskem.
Stavba se odda vkupaj le enemu podjetniku. Izklicna cena je 48.500 K.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, preudarka troškov in stavbenih pogojev, je na ogled v občinski pisarni na Vranskem in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak licitant mora pred licitacijo položiti varščino 4850 K.
dne 23. svečana 1902. (485—3) Načelnik: Lud. baron Wittenbach.
♦m«.jk« »m* »M* *jk* .M« ♦M« .jK*> »Uf. »ja« »M« Ob« >jr« »m»•■l* 'J>L' »Kr *X* OC* *m-* rX> *X*
MT Pozor I       ir ♦ ♦  dozori ~WI
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
BrlKaalnlrr najnovejše sestave, kakor . patentom proti zmrz-
lini. s priredbo, da brizgalnica na obe ■trani Jemlje In mere vodo: „uiiivrrKalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzjralnlee, vodonoše, .enalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pa.e. sekl-rlee, le.tve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. 9lotor-vozove in priprave za aret j len-lue. Dalje kmetljeko orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279—3) JffSF~ Oezxl3ce pc£U]stzxi.o brezplačno lra. poštnine prosto,
Podružnica R. A. SMEKAI« v Zagrebu.
»ar. .ja. »w. »je. »ja« ♦m« »m. *w« »w- »w« .w. .w..w. *m» »v..
nočemo izmetavati ter kupujemo zategadelj svojo obleko samo
v f.jftagteškem skladišču" oblek
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
Istotam je največja izbora najnovejših, čisto svežih damskih oblek, kakor paletotov, jopic, piaščev in ovratnikov, dalje športnih oblek, površnikov in havelokov za gospode. Vse za čuda nizke tovarniške cene.
Naročila po meri se izvršujejo točno, fino in ceno na Dunaju,
Na izbero se pošilja blago na vse strani brez poštnega povzetja.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
a velespoštovanjem
is«-« O. Bernatović.
gjg||&:
Stanje hranilnih vlog:
15 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 kron,
-»s
adW -
■*>*
-m
-»8
-m -m
"i1
Mostna hranilnica ljubljanska
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do-poludne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila
vlagateljem.
Za varnost vlog-jamči polegr lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog* popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letiiih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. TBP (13-9)
Pljučne bolezni, kronični katari in jetika ozdravljivi.
Na medicinskem kongresu je konStatoval prof. pl. Lejden, da jo ▼ nemSki državi okoli 1,203.000 Ijudij stalno bolnih sa jetiko in od teh jih umrje na leto okoli 180.000 [za to strašno boleznijo. Ker vsak človek vdihava vase skoraj dan na dan tuberkulozne bacile (provzročitelje jetike), izmreti bi moralo človeštvo, če bi telo ne proizvajalo tvarine, ki uniči bacile, preden mu morejo škodovati. Ta tvarina se nahaja v pljučnih žlezah, ki so predložene pljučam ter se neprestano bojujejo a bacili in le, ako te žleze vsled prehlajenja, prahu itd. ali vsled nadaljnjega in močnega uhajanja bacilov ne delujejo več, nastopi bolezen. Ker pa so te žleze tudi pri živalih z isto nalogo kakor pri človeku, prišlo se je zlahka na to, da se s pomočjo živalskih žlez, nalašč zato pripravljenih, podpira naravo v boju proti bolezni. Ta teorija se je izkazala izborno pri stotinah praktičnih zdravniških poskusov. To sredstvo se napravlja iz ovčjih bronhijalnih žlez ter pride v promet v tablicah pod imenom „dr. nmnnov €■ ladtilen". Vsaka tablica tehta 0 23 gr. ter sestoji iz 0 05 gr. zmletih broahijalnih žlez ter iz 0 20 gr. mlečnega sladkorja.
Gospod dr. M. v HI. piše: Porabljajoč Vaš Glandulen pri jetičnih bolnikih v raznem stanju, sem se prepričal, da presega isti kot notranje zdravilo zelo vsa dosedaj rabljena sredstva.
Gospod dr. A., is. Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik, ki je jemal večjo moro Glandulena, počuti mnogo boljšega, posebno mu je zginilo nadležno pomanjkanje sape, skoraj nič Teč mu ni treba izpljuvati, splošno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta.
Gospod G. 11.. Kolin. Uspeh Vaših Glandulen-ovih tablic me je resnično osupnil. Kašelj je vidno odnehal, tek je dober, tudi je splošno zdravstveno stanje prav dobro, za kar se imam edino ]e Vašim tablicam zahvaliti. Vsa sredstva, ki sem jih dosedaj rabil, niso imela najmanjšega vspeha.
Gospoda prof. S. in V. M., X. sta porabljala Glandulen v 31 slučajih jetike v različnih stopnjah bolezni, ko se je poprej že zaman poskušalo z raznimi drugačnimi sredstvi, z dobrimi uspehi. Bolezenski pojavi, kakor vročnica, kašelj, potenje, izmečki, slabi tek itd. so polagoma izginili, tako da so se mogli pacijenti po krajšem ali daljSem zdravljenju odpustiti kot ozdravljeni.
Gospod M. S. v JrNirnu. Pred 4'/» Isti — v 20. letu svoje starosti — sem bolehal za pljučno jetiko. Dobil sem kreozotne kapsule, kreozotal itd., toda moja bolezen se ni zboljšala, temveč shujšala Vsled teh ostrih lekov obolel sem še na želodcu ter sem vidno pojemal na telesni teži. Zdravniki so obupali nad menoj. Ko sem porabil nekoliko sto Glandulen ovih tablic, sem 2e opazil zboljšanje, dobil sem tek ter se telesno jačil. Po porabi tisočih tablic so bila moja pljuča povse ozdravljena in dobil sem nazaj svoje nekdanje zdravje.
<-iQ nHlllPil izđeIuJQ kemična tovarna dr. Hollmsnnoilh naslednikov v ftleeranu (Saksonsko) ter je dobiti v raznih lekarnah, kakor tudi v zalogi B. Fracnsrjeve lekarne, c. kr.
UlallUUICII dvornega založnika, Pr»)ts 903.ui. v steklenicah po 100 tablic a 660 K, 60 tablic & 3 K. Obširne brošure o zdravljenju ter poročila zdravnikov in ozdravljenih bolnikov pošilja tovarna na zahtevanje gratis in franko. Varujte se brezvrednega ponarejanja. b (362—1)
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne I. marca t. I.
zopet odprla
na Žabjaku $t. 3
stilno
kjer bodem točila vino po najnižji ceni. (608)
Istrijansko  črno . . 28 kr. liter    Rebula bela .... 40 kr. liter
Dalmatinsko  „   . . 32 „    „       Cviček.......36   „ „
Štajersko rumeno . . 36  „    „       Rudeče vino. . . . 24   „ „ Puntigamsko marčno pivo vrček po 10 kr. Za dobro postrežbo in ukusna jedila bodem vedno skrbela.
S spoštovanjem     Mežika Č&rman, gostilničarka.
X*r
'G>
I
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten JPortAaiid-ceaneut v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadbrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2111-23) ZZ= Duna^ I., IVIsssimžliansstrasso 9*
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
reg-i s trovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|»0|0
brez odbitka rentnega davku, katerega posojilnica sama sa vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (304—9)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
„Andropogon"
(Iznajditešj F. Herrmarm, Zgornja Poiskana)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, Iti zabrani Izpadanje las ln odstrani praliaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošilja t sv v Ljubljani pri gospodu
Vaso jPetj?ičić-u«
V zalogi imata tudi gg. E. IfIo.hr in fT. pl. Trn-hoei; v Ijjnbljanl in g. A. Rant v HranJI.
Dobiva se tudi v Novem mestu v lekarni „prl an*relju".
Preprc đ.a.;stlci  popust. (506—1)
Pomagajte si do mlinov brez vode!
Tvrdila
R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje
ponuja
posameznikom ali občinam mline na motor brez vode ali pa na ročno moč pod povoljnim! pogoji. Istotako vse gasilne ln gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo.
Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov!
(278 -5)
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. ^
3(868»
-0)
Velika zaloga
(114-15)
Styria-, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti eeni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z VBern spoštovanj em
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
rrtrrv
Trave ruske
galoše
1888.
Varstvena znamka.
iz
z znamko zvezda
se dobijo po nizki eeni
na debelo ln drobno
samo pri:
Ant. Krisper-ju in Vaso Petričic-u v Ljubljani
ter nadalje tudi pri Idrija s Valentin Lapajne, V. Treven Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hofmann, Franc Bar-
telme, Frsnc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger.
sledečih tvrdkah : (2486 - 24)
Litija: Lebinger & Bergmann.
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo.
Novomesto: J. Medved, M. Barborič.
Postojina: D. Dolničar.
Radovljica: Leopold FUrsager, Friderik Homann, Oton Homann.
Skofja Loka: J. N. Koceli.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. po najnižjih cenah. o
Lekarna #„pri orlu"
■%r IJubljani.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar ii kemik
priporoča: ■«&•"
[flfS I I S§.S
i^D p O O
0
-»s       s; t: «j
XS P A S S S M g ^ ,g ja m ao
o c5" " .
_    » o g a
ton
5o' g 5 o "Sg
sa-s^s sag
«,2 S g c
£4        gq        _  l-i O
•C 3 — w — -.'A. ti o o o>33 ^=,."2
R S)
o g
•2:pffl j4 og-S
d nS B B
e o .S S "2 o e e 9 S.** >
• * a> o.
■ g N © o
s1« s - "-2
«• S © p. »j
»•So
■C »-a _ n   E g S
M     C/2 > >
™i i ^----,
Stari trg čtev. 21.
Pekar ij a in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stari t*g stev. 352.
•55 fi i!7777»lr7777TF7i »
8
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
6
Važno!  *• Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dliave, mila in sploh vee toaletne predmete, iotoajraflene »patrole in po-trebarlue. klrurglčna obvezila vsake vrste, sredstva za deslnfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rama In kenjeka. — Zaloga svežih mineral -iilli vod in solij za kopel. 9
Oblastv. konces. oddaja strupov.
%a il» iittoi*«»|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmoz, krmilno apno 1.1, d.
Vnanja naročila izrr&uic u se točno in solidno.
Drogerija Anton KanC
Ljubljana, Selen^urgove ulica it. 3
1
Franja Meršol ffls
priporoča svojo bogato zalogo pričetih. In Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risorije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-kersno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Alni7li tfrJlP7nw prodaja in izposojevalnica §lasovirjev in harmonijev
HIUJlIJ I\Iuul.IIIGI Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastep dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" Ur „Filharmon črto društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
n
i   Fran Bergant ,
t Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6
% nasproti cerkve sv. Jakoba
X priporoča svojo
f šDBcerijstomflelitatesno
t Na debelo
Na drobno.
»peclfalitot« s
Doma žgana kava. Sanke in salame.
i
i
l Garantirano pristen rum, j I      konjak, ruski čaj ter
I raznovrstna južna vina. j
Važno za bolne na želodčni
Zadar koma ne tekne Jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled  slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju itd. pomagajo takoj
Brady-jeve želodčne 3& kapljice.
\u prodaj v vseh lekarnah. mM Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem 1 SU
Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 40 kr., večje 70 kr.
Centralna zaloga:       Brad^ lekarna „pri
ogerskem kralju", Dunaj, I, Svari se pred ponarejenimi izdelki, (2435—9) pristne msrijaceljske kapljice morajo   - E—_ Imeti „varstveno znamko" in podpis &%4H4XAVj?
P
rasto domače mazilo
Iz lekarne
B. FRAGNER-ja v Pragi
je etaro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladf.
V pašicah i 35 kr. In 25 kr., po pesti 6 kr. toč. Baz p ožilja     vsak dan.
Ako se vposlje naprej gld. 158, se poSljejo 4/1 pu&ice, ali za gld. 168 6/2 puSic, ali za gld. 230 6/1 pusic, ali za gld. 248 9/2 pusic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
' Vsi deli embalaže imajo zraven sto-jeCo zakonito de-
ponovano varst-veno znamko.
Glavna zal: g"a.:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna »pri ernena orlu" M»M-aaeja»
Meli strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-
*«»■& slat*j
1
cilindre J čepice in slamnike •
v najnovejših faponah in I 0 v veliki izberi I 9
priporoča        (521—11 I 0
3van Soktič
Klobuk za dečke od 70 kr. do gl. 2*50. Klobuk za gospode od gl. I'5Q do 5.-.
Posta|a elektr. železnice.
I
Rokavice
iz tkanine, glacš in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi     (2626 - 27)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. f£
*  Velika izber najfinejših slaščic in peciva! *
o
S
Cl
I
5
18 35.
*
Slavnemu p. n občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da otvox*lna as S. naamx*eB«BXBm *• 1«
na Glavnem trgu št. 6
slaščičarsko in pekovsko podružnico
ter priporočam vedno sveže, dobro In ceneno blago.
V filijalki    6   Vsakovrstno pecivo
se sprejemajo naročila, tičoča T potice, štruce, ržen kruh itd., se pekovskega,  kakor tudi t kakor tudi vsakovrstni fini slaščičarskega obrta.        t kruh na vago.
Vedno bogata izber vsakovrstnih najfinejših slaščic.
§MW Rednim odjemalcem kruha dostavljanje na dom. "W K mnogobrojnemu obiska vabi najvljudneje
Jakob Zalasnik.
3
2
Ml
(571-511
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervozuih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto » Seliwanrn-Aputheke, Frankfurt a. Vi
C. kr. konc. pisarna za promet posestev
Iv. Nep. Platitz
v Ljubljani, Rimska cesta št. 24.
Vsakovrstna posestva za nakup io prodajo so vedno pred zaznamovana. Naročila so izvršujejo najkulantnejie.
432-3)
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportne hiša zlatnln
VI.>Ml (BrUx) Cvaike. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   s 580
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budilec.......... ,, 1'96
Moja tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč ta tisoč priznalnih pisem. (2708—82)
P3"  Huatrovant katalog aamUmj to pojttUmu pnttt».
13
Tirrt. »taka: Sidro.
LINIMENT CAPS.GOMP
iz Klenterjeve lekarne v Prafi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h, K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah s našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—14)
Hlchterleva lekarna
-•i
-m ■m
■m
-m ■m
-m
„H Amerikancu!
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dn6 1. marca 1.1. otvorjena
nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno
blago za dame, svilnato, platneno in pletilno blago ter blago za moške obleke
v dosedaj neprekosni izberi in ceni.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob pr
Pozornost
pa zlasti obuja
(487—2)
velikanska zaloga preprog
kojih bogata izber in Čudovito nizke cene nad-kritjujejo vse, kar se je kedaj videlo.
v izložbnih oknih.
izdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg.
m
w
i*
I* t* *
p
m [6
W
w
¥ w
m
l* m m
m
w P J*
Si
Lastnina in tisk »Narodne tiskarno«.
12
251509
6
HK