» List 25. m v • lecaj LVU ♦ I / naro i ne I v izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. za četrt leta 90 kr po dom Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 23. junija 1899. ftxitftftftastftífcst.ítifcífcftft&ft--«***** ki vladajo t tovarnah brnškib industrialcev imajo še jako * KfboB i i v ' f. W * Llui ■ # i daleč do tja, da bi podjetnike mogli prisiliti k spoštovanju de- m Politiški oddelek. ž» WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW* * W ® W WW TO V » WWWW lavske organizacije. Take razmere so dosegli pač angleški delavci, a v Brnu se vidi zdaj boj za golo eksistenco. Brnški tkalci. Hauptmannovepretresuj oče igre „Tkalci" se spomni vsakdo, ki jo je videl in ki sedaj opazuje veliki štrajk nad mesec dni štrajka v Brnu 12.000 Fakta, katera navajajo štrajkujoči delavci v spomenici » ki so jo v tisočih izvodih razdelili po Brnu in razpo- slali po svetu i fakta, o katerih resničnosti ni nobenih brnskih tkalcev, tkalcev in predilcev. Povod njihovemu gibanju ni zahteva, naj se jim zviša mezda. Tekstilna industrija se nahaja sicer v dobrih razmerah, tako da se lahko reče, da cvete, a dasi imajo podjetniki lepših dohodkov, kakor kdaj po prej » vender delavci ne zahtevajo 5 naj jim prepuste dvomov, govore strašen jezik. Iz te spomenice je razvidno da večina brnških delavcev ne živi v mestu. V tovarne prihajajo iz okoliških vasij, ki so včasih oddaljene celo do šest ur. Polovico pota narede peš, tako da imajo na dan šest ur peš-hoda in jednajst ur dela. To je blagoslov, s katerim je današnja družba osrečila delavski stan ! Pozno rektno nekoliko tega čistega dobička. Tudi v bodoče se hočejo tkalci in predilci zadovoljevati s tedensko mezdo zvečer prihajajo siromaki domov, a že ob štirih, ob do gld. ter zahtevajo samo, naj se delavni čas od 12 ur na dan skrči na 10 ur. In tudi v tem oziru so štrajkujoči delavci skromni, ker so pripravljeni, odpovedati petih, da, tkalci v Kobežicah, Milešovicah in Lovčičku morajo celo ob dveh zjutraj vstajati, da ne zamude vlaka in da pridejo pravočasno v tovarno. Večina so to ženske, katere vidijo svoje otroke samo se tistemu „odmoru", ki ga imajo sedaj tako, da se z uvedenjem deseturnega delavnika v lavni Č88 samo za 3 s/4 ure ne teden resnici skrčil de-Delavci trde, da ob nedeljah dlje, a po dnevi Drugi » kateri stanujejo še žive ves teden v Brnu m spe v zadohlih in ne snažnih prenočiščih teh prenočiščih spe moširi, ženske to skrajšanje časa nikakor ne uplivalo na množino in kakovost izdelkov, ker bi zvišena intensivnost in skrbnost bogato nadomestili podjetnika tiste 33/4 ure v in otroci skupaj, do deset in več oseb leži v jedni sobi, mnogo jih leži na revnih slamnatih tleh, a v posteljah katere bi ležeta navadno dve osebi skupaj, a dostikrat je tudi tako izgubil na teden povrh pa bi podjetniki nekaj prihranili urejeno pri razsvetljavi. Tehtnost teh argumentov delavcev potr da leže delavec, ki je delal po noči, v še gorko Šte- posteljo, katero je zapustil ravnokar njegov tovariš juje skušnja pri tistih treh brnskih bil deseturni delavnik že uveden firmah » pri katerih vilo bolnih je tako, da se je kar čuditi in slučaji tuber naj četku še dlje in so zahtevali, uvede samo *za poskušnjo, za dobo jednega leta Delavci so šli v za- kuloze osvetljujejo se razmere ter kažejo se deseturni delavnik grozne. i da so uprav v ka Deseturni delavnik naj zagotovi za jedno terem času se podjetniki sami prepričajo, da bi jim taka uro daljši počitek in daljše spanje in naj utesni čas bi utesnitev delavnega časa prav nič ne škodovala. Ako se brnski delavci v času, kateri je prav ugoden za gibanje za zvišanje mezde, ne potegujejo za to » da dobili večji zaslužek nego da se jim skrajša delavni vanja v okuženem tovarniškem zraku; omogoči naj ma teram, da bi svoje otroke videli tudi po dnevi in ženam da morejo priti še po dnevi domov. Tovarnaji pravijo da se jih hoče s tem upreči v jarem delavcev. » » čas potem mora to imeti zanje večji pomen, kakor ga da Ni treba bil človek socialist in vender spozna, da je ščita- » izražajo besede „3 3/4 ure na teden manj dela. a Pomen nje tovarnarjev neopravičeno in smešno. Bilo a teh besed i pomen te zahteve se spozna šele iz razmer i tudi če bila resnična trditev podjetnikov i da smešno uve 222 den je deseturnega delavnika v današnjih gospodarskih vsak smisel za celo skupnost. To očitanje ni povsem razmerah nemogoče. Podjetniki so se s temi / ugovori neutemeljeno, ali brnski štrajk kaže, da v delavskih vr oglašali i ko bil uveden v Avstriji normalni delavnik stah ta smisel ni izginila in oglašali so se ž njimi sploh pri vsaki priliki, kadar prišlo na dnevni red kako socialno-politično vprašanje se bilo rešilo parlamentarnim ali izvenparlamen- i tarnim potom. Ravno tako brez vrednosti je ugovor, da Glasila velikih podjetnikov se ne menijo za ta štrajk » Ekonomist v „N. Fr. Presse" še ni črhnil o njem, da naj si ta štrajk jeden največjih v naši državi in dasi ima in dustria škode kar 80 do 10.000 gld. na dan naj si delavni čas pri nas ne sme biti krajši j kakor je v Nem- ti zagovorniki kapitalizma tudi maše ušesa, fakta vender V • • • ČIJI * ker se s tem nikakor ne zmanjša konkurenčna spo- ne utaje, da se je v delavstvu pojavila tako inpozantna sobnost industrije, ako se utesni delavni čas, in ob jed nem zviša delavska sposobnost, kar se ne samo po tr solidarnost, da v naši državi kaj tacega še nismo uča- kali. Delavci rede petdeset tisoč ljudi štrajkujočih de ditvi delavcev, nego in teoretikov vselej zgodi tudi po trditvi odličnih praktikov lavcev in njih rodbine že poldrugi mesec, to je dejstvo » » ker drug od drugega od visen. Pravo sklicevanje na inozemstvo jako slaba ki ga ne spravijo s sveta vsi nemški šmoki Kako vse drugače delajo angleški listi. Vsi angleški listi, začenši od konservativne „Times" do radikalnega opora podjetniškega stališča, zakaj neprimerno višji Standard of life in krajši delavnik je angleške in tudi nemške „Daily Chronicle" poročajo o štrajkih popolnoma nepristran delavce strokovno povzdignil na višjo stopinjo in ni čisto sko, dočim pri nas veliki nemški listi niso o njem pri nič zadrževal angleške tekstilne industrije pri nje priza- občevali nič druzega kakor bulletine, ki so jim jih dopo devanju, zavladati po vsem svetu, niti nemške jej delati šiliali podjetniki, brns i vodilni nemški list pa konkurenco. grdo opisoval stiskovno delavsko organizacijo, ker je poslala Nečemo preiskavati, kakšen vpliv imajo na podjet 25.000 mark strajkujočim delavcem, in jej očital, da je izdala nemštvo. Izid brnskega štrajka je negotov. Naše simpatije so odločno na strani brnskih delavcev in te simpatije iz- stranskemu opazovalcu, bi-li ne bilo bolje, da so podjetniki virajo, dasi nismo patentirani prijatelji socialnega gibanja začasno, za dobo enega leta, dovolili delavcem deseturni delavskih stanov, iz spoznanja delavnik, kakor da so izzvali štrajk, ki je spravil brnsko za pravično nike resnični gospodarski razlogi in koliko jim narekujejo njih postopanje lakomnost in domišljavost. Tudi ne bomo tukaj pretresali vprašanja, ki se vsakemu nepri 9 da se bore brnski delavci stvar katere samo tirolski naš trgovinski tekstilno industrijo v največjo trgovsko in finančno kala- minister Dipauli neče priznati kot tako ter je v posmeh miteto, ne glede na to, da je izguba na delavnih urah vsem krščanskim in socialnim načelom zaklical židovskim vsled štrajka že sedaj veliko večja, podjetniki dovolili deseturni delavnik. In tudi izid štrajka zdi se nam nevažnim z ozirom na okolnost, da se kakor bi bila, da so oderuhom brnskim „Aushalten "! v • _ Brnu prvič dvignilo delavstvo, in da so začele se gibati Politični pregled. sile ) o katerih politiki te države niso hotele doslej ničesar Notranji položaj notranji politiki je zavladala vedeti, in na katerih želje se je doslej odgovarjalo vedno poletna tišina. Politiki, merodajni in nemerodajni so odšli na s posmehom in s preziranjem. Ako hočemo spoznati pravi pomen brnskega štrajka je treba pregledati izkaze o darilih, katera vsak danpri-občuje socialno-demokratična „Arbeiter Zeitung". V njih letovišča ali se pripravlj na odhod tem, da je vlada z Ogrsko dogovorila nagodbeni kompromis, je opravljeno najvažnejše delo. Vlada ima zdaj proste roke in vaaj za nekaj časa lahko čaka. Zatrjuje se, da se ho če sedaj lotiti rešitve jezi- kovnega prašanj sicer na ta način da jezikovne na- izkazanih že nad 30 000 gld. za podporo štrajkujočih redbe za Češko in Moravsko nadomesti z jezikovnim zakonom. Taka enostranska rešitev jezikovnega vprašanja bi bila za nas Slovence sploh zlasti pa za zunaj kranjske naše rojake usod- niso darovale „ugledne firme delavcev. Teh tisočakov pa ampak revni delavci in še revnejše delavke, kateri so si svoja krajcarska darila v pravem pomenu besede pritr- nega pomena, žal, da se bržčas izvrši. gala od ust. ker Državni zbor Vlada namerava meseca septembra štrajkujočih delavcev kar 12.000 ali oktobra sklicati državni zbor in mu predložiti nagodbene in ker tudi štrajkanja vajeni tkalec potrebuje vsaj gol- predloge v naknadno odobrenje. V to se bo morala porazumeti dinar na teden in nekaj kilogramov kruha j naložilo si z večino in si dobiti gotovost, da bo večina za te predloge je organizovano delavstvo poseben davek, vsak organi glasovala. Porazumeti pa se bo morala tudi z nemško manj zovan delavec plačuje na teden pet krajcarjev za štraj šino, kajti ta ima moč, da prepreči rešitev cele zadeve. Kako kujoče brnske tkalce in to ne glede na mezdo, katero ima. Imovitejše strokovne organizacije zvišujejo si vlada pomore ni mogoče uganiti zlasti ne z ozirom na še ta dispozicije mej nemškimi dodbenem obstrukcionisti Slednji so pri na- kompromisu izgubili veliko bitko. Upali so, da se prispevek s prostovoljnimi darili. Železničarji na prvo so kompromis ne doseže in da pade^ Thun^JTo^ selili darovali za brnske sužnje še posebej 1000 gld. Nagodba se uvelj 14 Nemci, ako nečejo kapituli Ni-li ta požrtvovalnost delavcev podporo trpečih rati, morajo zastaviti vse svoje sile, da preprečijo naknadno brnskih tkalcev v naši državi, kjer strankarstvo blazen odobrenje nagodbe. To tudi bržčas store Radikalci in nemški nacionalci hočejo poskusiti v se veliko več. Kakor se čuj bodo > šovinizem in zavist zastrupljajo vse življenje uprav ide- poskusili preprečiti izvolitev delegacij Šiloma lahko store i alna? Čestokrat se čuje, da so avstrijski narodi izgubili ako namreč s silo preprečijo glasovanje, v katerem slučaju bi se obnovile dogodbe, so se primerile v novembrskih dnevih tik Badenijevim odstopom. Vlada in goriški Lahi tem ko vlada na Ko roškem in na Štajerskem dosledno prezira slovenske želje, naj šura Nova stranka. die V sredo je izšla na Dunaju bro- 80 Se tako upravičene tudi na Kranjskem začela izvr Polen und die Mission des Polenclubs im oster- ševati nemški binkoštni program, ustreza na Goriškem in sploh reiehischen Beichsratbe". Ta brošura, katero je baje spisal na Primorskem vsaki najmanjši želji laške stranke. Tako je neki poljski državnik, trdi, da je desnica kriva vseh sedanjih zdaj imenovala ntvega šolskega nadzornika za laške ljudske homatij ter se zavzema za to, da bi se desnica razbila. Tega Sole in sicer v osebi prof. Ravalika, znanega pristaša laških pa ne more storiti niti grof Thun niti njegov naslednik, ampaK radikalcev. Zdaj ima Goriška kar štiri deželne šolske nad to mora storiti poljski klub sam. Poljaki se morajo porazu- aornike: tri za ljudske šole in jednega za srednj šole Pa meti z Nemci. Ta brošura, o kateri avtorju Madevski več hoče vlada storiti LaLom ljubav. Laški listi trde. da ali Rutowski vedela kaj več povedati, je zlasti v oficioznih se učiteljišči v Kopru in v Gorici razdelita tako, da se usta krogih obudila veliko veselja. Oficiozni listi se celo ogrevajo novi posebno laško in posebno slovensko učiteljišče za ustanovitev neke nemške srednje stranke, v kateri se tega vlada ne stori tudi v Celovcu in v Mariboru Zakaj Vidi se vladi „Lieb Kind združili vsi zmerni in spravljivi elementi, in ki naj ima na- v kaki meri so postali Lahi pri Jogo, napraviti mir mej narodi v državi. Morda si to poskusi v kaki zvezi z namero, zagotoviti vladi ponehanje obstrukcije ^t fait it it it.it fa fa fa * fafa fa & fa fa fa fa fa fa fait. fa fa fa faitit fattitfafafa* pri razpravi o nagodbi in dobiti • • jej večino za nagodbene predloge. Slovenci zapuščeni. Ms Obrtnija. » nega odbora desnice so bile jako jezikovnega vprašanja. Poljaki ostre zadnji seji izvrševal-razprave radi uredbe so se postavili na stališče, Zakon o obrtnih sodiščih. naj se jezikovno vprašanje uredi samo za Češko in Moravsko. Slovenci so se temu uprli, in čehi so jo potegnili ž njimi, Novi zakon o obrtnih sodiščih pomeni prav znaten temu kakor jo je nemška katoliška stranka potegnila s Poljaki. Če napredek v primeri bi bilo prišlo do glasovanja, bi bili Slovenci ostali v manjšini. Ta razprava je pokazala, da Slovenci nimamo v desnici ni-kake zaslombe, kajti tudi solidarnost Čehov s Slovenci se nam prejšnjemu zakonu, in so vzlic , da je tudi ta novi zakon v nekaterih ozirih pomanjkljiv. Pred vsem so vsaj večinoma odstranjene ovire zdi bolj taktična. Dozdeva se nam, da izvira ta solidarnost prejšnjega zakona glede snovanja obrtnih sodišč, zlasti iz zahteve, sploh preprečiti uredbo jezikovnega vprašanja z državnim zakonom, kajti čehi stoje na stališču, da spada ta zadeva jedínole v kompetenco deželnih zborov. se je vprašanje o stroških nekoliko ugodnejše uredilo, na ta način namreč, da morata odslej stroške obrtnih sodišč plačevati država in občine. Nadalje določa novi zakon Ogrska V ogrskem državnem zboru se je začela izrečno, da je ustanoviti obrtna sodišča v sredo razprava o nagodbi Kossuthova stranka se je izrekla kar pomeni i proti nagodbi in to iz državnopravnih razlogov, druge stranke pa so se vse izrekle za predloge. Balkan. V turškem cesarstvu vre na vseh koncih da se morajo ustanoviti — v tistih krajih, glede katerih so prizadeta ministrstva (ministrstvo notranjih del, ju-stično, finančno in trgovinsko ministrstvo) mnenja, da so in krajih. V Aziji so Turki začeli zopet preganjati in mesa tam Dotrebna Oviralo bode snovanje obrt. srdišč seve to i riti Armence, vsled česar je ruski poslanik v Carigradu inter- da se mora poprej vprašati deželni veniral pri sultanu, v Macedoniji pa vlada popolna anarhija, novine, kar za Kranjsko ne velja. zbor dotične kro Vsled izdajstva je turška vlada dobila v roke vse orožje, kar ga je nabral revolucijski odbor in izvedela za imena zarotnikov. Vsled tega je prouzročila v Prilepu grozno klanje, in Bolgari btže na vse strani. Zajedno je turška vlada opustila z verige divje Arnavte, kateri so v družbi z 2000 regularnimi Najvažnejša določba celega zakona ta, da se njim določa izključna pristojnost obrtnih sodišč meni, da bo v prihodnje tam kjer se ustanovi kar po obrt no sodišče jedinole to kompetentno za razsojevanje v turškimi vojaki prekoračili dne 14 pregnali mejno stražo ter napadli srbsko prebivalstvo Vlada je poslala več bataljonov vojakov proti njim Boj je trajal več dnij. Naposled so Turki in Arnavtje z bogatim plenom zapustili srbsko ozemlje Vse velesile so radi tega posredovale pri sultanu. Okolnosti kažejo, da sultan nima ni volje niti moči narediti konec anarhiji v Macedoniji. junija srbsko mejo in obrtnopravnih prepirih me) delodajalci in mej deloje malci. Koder ni obrtnega sodišča, tam bode razsojanje » tacih prepirov v prihodnje kompetentno jedinole dotično okrajno sodišče, in je s tem končno vender odstranjena velik kriza Francija. Prezident Že dober teden traja v Parizu ministrska kompetenca napredek. političnih oblaste v, kar je gotovo Loubet je že naročil Poinoarréju, Waldeck Bourgeoisu. naj sestavi novo mini Kakor rečeno, imamo upanje Rousseau-u, Delcasséju in 8trstvo, a nobeden teh odličnih politikov ni bil v stanu izvršiti prevzeto naiogo. Vzrok temu je nejedinost mej republičan- , da se ustanovi obrtno sodišče tudi za Kranjsko, in da bodo torej tudi kranjski obrtniki poklicani, sodelovati sodniki. pri njih kot strokovni skimi čela strankami Italija. Funkcijska doba prisednika obrtnega sodišča bo V laškem parlamentu je okrajna levica za- trajala štiri leta. Izvoljenec mora volitev sprejeti in pre pravo pravcato obstrukcijo, ker hoče vlada utesniti dru vzete štvene in zborovalske pravice. VeČina je vsled tega se dogovorila z vlado, da izvede premembo opravilnika za državni zbor, in se je dotična razprava začela v sredo. Mirovna konferenca v Hagu se je naposled vender ijedinila, da ustanovi razsodišče, a ta bo tako, da ne bo dolžnosti izpolnjevati. Po preteku štiriletne funk cijske dobe zamore biti zopet izvoljen, a sedaj ima pra vico » da izvolitev za jedno funkcijsko dobo odkloni. cijsko Važno dobo vprašanje, če sme prisednik mej funk » za katero je bil izvoljen, odložiti mandat imelo nobene prave vrednosti. Angleži, ki imajo na vseh koncih To Prva stvar> za katero se bodo zlasti delodajalci sveta konflikte, so preprečili ustanovitev resničnega razsodišča, zanimali > zakaj o tem ni prav nobenega dvoma, da bo 224 priaedništvo pri obrtnih sodiščih veliko breme se bodo ljudje skušali čim prej otresti. katerega Po novem zakonu se prisednik ne bo mogel odpovedati častnemu, a težavnemu njegovemu mestu kar takrat, kadar bi se mu zljubilo. Zakon namreč določa, da Kompetentno za odstavljanje prisednikov je deželno sodišče, v čigar okolišu se nahaja obrtno sodišče. Deželno sodišče določi ob jednem z odstavitvijo tudi čas, v katerem od-stavljenec ne more biti več izvoljen. Proti odločbi dežel- nega sodišča je dopustna pritožba na višje deželno sodišče se sme delodajalec odpovedati prisedništvu pri obrtnem sodišču, samo če opusti tisto delovršbo i vsled katere in se mora ta pritožba vložiti tekom štirinajstih dnij. Prisednik obrtnega sodišča ni za svoje specielno de zadobil pasivno volilno pravico, v katerem slučaju ima lovanje kot sodnik nikomur odgovoren, in je njemu prav tako tudi pristojno dež. sodišče dolžnost ga prisiliti k odstopu, kakor sodniku po poklicu po državnih osnovnih zakonih ako bi se sam te odpovedal. Dopustna je sicer odpoved zajamčena popolna neodvisnost. samo v tistih slučajih, v katerih sme delodajalec sploh Prisednik obrtnega sodišča ima napram prisednikom odkloniti izvolitev za prisednika, torej v slučaju, da prisednik mej funkcijsko dobo prekorači 60 leto svoje stavěč sposoben za opravljanje a rosti » če oboli tako j da ni sodnikom seveda primerno disciplinarno oblast, službenem oziru. Z ikon daje v § 16. prisedniku pravico v 9 prisedništva, ali če se priseli iz okrožja dotičnega obrtnega sodišča. da prisednikom naloži primerno globo, ako ne prihajajo pravočasno k sejam, ako izostanejo od sej, ne da bi se bili zadostno opravičili, ali se kako drugače odtegujejo Kdaj pa se more prisednik obrtnega sodišča odsta- svojim uradnim dolžnostim. Globa mora znašati za vsak viti? Na to važno vprašanje odgovarja 17. j da se sme posamezen slučaj do 200 gld, povrh pa se sme malo- prisednik odstaviti v tistih slučajih, v katerih delodajalec marnému prisedniku naložiti plačilo nastalih sodnih troškov izgubi volilno pravico Ako se prisednik naknadno zadostno opraviči, ima pred Pri tej priliki je opozoriti, kako velik razloček je sednik pravico, mu odpustiti naloženo kazen. Proti nje-med pogoji, pod katerimi zadobi pasivno volilno pravico, govi odločbi se prisednik lahko tekom štirinajstih dnij Aktivno volilno pravico izgubi glasom tega zakona, pritoži na dež. sodišče. kdor se postavi pod kuratelo i kdor pride v konkurs » kdor se nahaja v kazenski preiskavi, ali v kazni in kdor je vsled obsodbe izgubil volilno pravico za občinski svet. Posebno važno določbo obsega 19 » kateri navaja slučaje, v katerih prisedniki ne morejo sodelovati Člani obrtnega sodišča so namreč od sodelovanja izključeni pri Znano je, da pri nekaterih obsodbah pravne posle- prepirnih zadevah, v katere so zapleteni ali sami ali nji- dice ugasnejo takoj, čim je prestana kazen. To se zgodi hove soproge ali končno take osebe, s katerimi so na-V prvi vrsti pri deliktih političnega značaja iu sploh pri ravnost v sorodstvu do četrtega kolena ali v svaštvu do deliktih, kateri niso nastali iz nečastnih vzrokov i torej druzega kolena. Pojem sorodstva in svaštva je vsakemu v gotovih slučajih veleizdajstva, jedne nasilnosti pri po- razumljiv toda vsakemu razumljiv j toda vsakemu ni i 41 da se iitičnih dogodbah, v slučajih dvoboja itd. Nasproti tem znano, kako avstrijske v pravu sorodstvo določi, pa stoje obsodbe, katere imajo tudi še po prestani kazni občnega državljanskega zakona pravi v tem oziru še pravne posledice in sicer trajajo te posledice po ka- koleno sorodstva mej dvema osebama določa po številu Po preteku tega časa oseb, katere stoje med dotičnima osebama in mej tisto katere oni dve izhajati. Oče in sin sta torej kovosti delikta 10 J ali leta. zadobi obsojenec zopet vse državljanske pravice, in s tem osebo od tudi aktivno volilno pravico za volitev prisednikov obrt- sorodnika v prvem kolenu i stari oče in vnuk v drugem nega sodišča. Ali pasivne pravice dotičnik s tem še ni zadobil. Pogoji za to, da more biti kdo izvoljen prisednikom obrt- kolenu, stric in netjak v tretjem kolenu, in bratranci v četrtem kolenu. Kar se tiče svaštva, se da to definirati tako -le Človek je v tistem kolenu z drugo osebo v nega sodišča, so jako strogi. Kdor kdaj zakrivil kako svaštvu, z bratovo ženo v drugem kolenu, s teto ki se hudodelstvo, ali je storil kak nečasten pregrešek ali pre« stopek ter bil radi tega obsojen, ali kdor je bil sploh primožila, v tretjem kolenu » in s sestričino i ki se obsojen vsaj na šest mesecev zapora bodi radi katerega greha proti zakonom, tisti vse žive dni ne more postati prisednik obrtnega sodišča, izvzemši za slučaj, da cesar v to izrečno privoli. Od prisedništva se dalje lahko odstavi tisti prisednik na znatnejši način grešil proti svojim uradnim dol- pr. v slučaju, da se je kot prisednik ude primožila, v četrtem kolenu. Če gre torej — v konkretnem slučaju za spravni spor kakega bratranca prisednika obrtnega sodišča, potem slednji ne more izvrševati sodnih funkcij i ker je s svojim bratrancem v četrtem kolenu v ) ki žnostim ležil razprave in razsodbe v pravni stvari, pri kateri bi na sorodstvu. Če bi pa šlo za žene tega'bratranca, torej pri-možene sestrične, bi mogel dotični prisednik obrtnega sodišča brez zadržka funkcijonirati, ker je s to bratran-čevo ženo v četrtem kolenu v svaštvu, zakon pa izključuje samo tiste prisednike, kateri so s prizadeto stranko ne smel sodelovati, ker mu to brani zakon, na pr. če sam interesovan ali njegov sorodnik itd., in končno more do druzega kolena v svaštvu. Važnost tega vprašanja zategadelj velika, ker biti odstavljen i če se vzlic opetovanim kaznim ne ude določa 477. j da celo postopanje obrtnega sodišča v ležuje sej obrtnega sodišča. kaki zadevi nično, ako se ga je udeležil prisednik, 225 vied sorodstva ali svaštva od funkci oniranja v dotičnem ▼ Ze peti dan po porodu rabili so kobilo za lahko slučaju izključen, in bi vsi troški razveljavljenega posto- delo. Vreme je bilo jako prijetno, kajti bilo je nebo jasno panja zadeli tega prisednika. in niti jeden oblak ni pretil z dežjem. Tiho (Dalje sledi.) kakor pred kako hudo nevihto. Žrebe bilo moralo ostati samo doma, kjer je vedno rezgetalo, bilo je tudi jako nemirno, ker je žalostovalo po svoji materi. Po dveh urah je prišla kobila zopet domov. Kmetijstvo. Med ............................. tem časom je dobil mladič veselje sesanju : takoj skočil materi in jo začel sesati; a mleka se je jako Križi in težave soseda Antona Z živinskimi nabralo v dveurni odsotnosti ; žrebe pa je bilo s tem boleznimi. Rjava kobila stori. (Konec.) K večjemu se ji naj da dva funta ovsa, nekaj dobrega sena, rezanice, obstoječe iz sena in ovsene slame studenčno vodo in tudi otrobne pijače. Če se kobila pre nezadovoljno. Ako bi kobila izostala kakih ali ur i potem bi dobilo žrebe preveč mleka in postalo bi nevarno bolno. Šesti in sedmi dan, ko je bilo vreme zopet jako i lepo Med smelo žrebe svojo mater spremljati na polje. več krmi, oboli žrebe na dristi. Anton si to dobro zapomnil in dajal po nasvetu svojega soseda kobili nič več manj kot vsaki dan dva funta ovsa in dr., žrebe dobro vspevalo in vedno je bilo veselo. isto noč so šli še enkrat v hlev, je-li sta kobili in žrebe mirna. počitkom šlo je žrebe vedno k vimenu, kobila pa je lahko opravljala svoje -prejšnje navadno delo, ne da zaostala svojim dolžnostim kot mati. Devetega dne se je začela rjavka goniti. Anton jo ? solnce Noč Drugo prešla brez vsake nesreče. zopet pelje k žrebcu v dve uri oddaljeno mesto. Bil pa je jako mokroten dan in tudi hladen se je vedno hitreje skrivalo za oblake, pripravljalo se med potjo ju je vjel dež. Ko sta prišla jutro je kazala rjavka slast, a Anton je dajal toliko, kolikor je svetoval njegov sosed Kobila in žrebe sta se med seboj privadila. Bilo je za dež. žrebcu sta bila oba mokra do kože, kar je pa pri kobili provzročilo hudo prehlajenje. s •i 4 Drugo jutro je kobila zgubila vso slast do jedi in ma- milo gledati, kako se je muzal mladič okoli svoje tere, in potem ko je milo pogledovala mati svoje žrebe. Prvi in drugi dan sta bila oba še v hlevu. Tretji dan, vse veselje do dela kar pa ni bilo prav dobro zna menje; obolela je namreč na dristi. Mladič ni bil istotakoprav nič vesel, hotel ni več sesati i bil čmeren in upaden. ko je bilo tiho i nebo je bilo oblačno » pusti JU Anton na prosto. Peljal ju na travni vrt, kateri je Anton to zapazi in pokliče takoj svojega soseda sebi in mu razloži slab položaj. dobro ozelenel. Stara se je marljivo pasla. Mladič pa Sosed menil i da bo kmalu bolje; drista za letal nekaj časa okoli nje, a kmalu se je utrudil in na- tri dni popustila. Rjavka se je jako poboljšala, dobila je veličal neumnega skakanja. Ostal je pri materi nedelaven. zopet slast za jed in veselje za delo. Kmalu ga začelo zebsti in mladič se je tresel Sosed mu je še svetoval i da se lahko rabi kobilo za delo čez kaka dva dni, pri slabem vremenu pa jo ne sme od mraza. Sosed, seljem lepo žrebe, je menil, da bi bilo boljše, ako se bi dajati, dokler je še kolikor toliko bolna; voda mora biti kobilo prepeljavalo. Žrebe bi šlo za svojo materjo in kateri je prišel na vrt in je ogleda val z ve- mora pokriti z gorko odejo, mrzle pijače se mlačna. Trikrat na dan naj se žrebetu dá čašico kamilč bilo vedno v kretanju. Ako pa isto stoji v kakem kotu, nika, za sedaj pa naj ostane isto še v hlevu. Nadalje lahko ozebe storilo. Kar svetoval sosed se tudi takoj je sosed svetoval Antonu, naj pogostoma riba žrebični trebuh z gorko voljnato cunjo. Prepeljavali so kobilo kak dober četrt ure po pro- To se je zgodilo pa le z veliko težavnostjo. Kobila stem, žrebe pa je vedno šlo za njo in bilo je v kretanju, in žrebe sta smatrala ribanje za neposredno sovražljivost Drugi dan je bilo vreme premenljivo. Nekaj časa je sijalo solnce, nekaj časa je pa padal Takoj ko so peljali kobilo na prost, in je ostalo žrebe dež. Žrebe Je prišlo na prosto s svojo materjo, ko je sijalo solnce. Ko je zopet začelo deževati, menil je Anton s da to ne škodi žrebetu prav nič. Sosed pa mu rekel i samo v hlevu, je bilo mogoče strahovati mladiča. Ribali so na lahko trehuh brez vsakoršne nevarnosti. Četrti dan je tudi žrebe ozdravelo, smelo je zopet spremljati svojo mater na polje na delo, kar je mladetu naj pelje žrebe zopet v hlev, kajti žrebčna koža se težko po zelo ugajalo Poskakovalo je po travi, kakor da ne bi suši, ako je postala enkrat vzrok prehlajenja. mokra, kar večkrat moglo stati pri miru. e 17 dan po porodu so peljali zopet rjavko Po prešlih osmih dneh, začel je Anton krmiti ko žrebcu, in postala breja. bilo kakor pred žrebčevim porodom. Dobila je rjavka nekoliko ovsa več, ker jo je sesanje močno shujšalo. Aífcdbífcífcíti itiifcifeifcfcAAA AAífcťllAífc *km............................................................'■"'..........'i................................-fr I» Novice. tera je naprodaj pri pisatelju Milanu Ivančicu v Tolminu in Goriški tiskarni" v Gorici. Cena s poštnino vred 15 ............ WW WWWWWWWW WWWWWWWVVW9& Osebne vesti. Pri dež. vladi kranjski ustanovljeno . plačilnem razredu je podeljeno mesto dvornega svetnika v namcstniakcmu svetniku g, A. Sche merlu, ki je že dozdaj imel naslov in značaj dvornega svetnika. — Živinozdravnik v Ljutomeru g. Alojzij Pavlin je imenovan veterinarskim kon- pa v „ kr. 10 izvodov velja 1 gld. Društvo hišnih posestnikov se je u3tanovilo v Ljubljani v namen, braniti interese hišnih gosdodarjer. Mi želimo temu društvu največ uspeha, kajti položaj hišnih posestnikov je že res skrajno kritičen Nobena stvar ne more tako dobro pojasniti tega položaja, kakor ce povemo, da je že vse polno hiš sekvestriranih, in da je sodišče v zadregi za- cipistom pri dež. vladi v Ljubljani. Višji ravnatelj moške sekvestre ! kaznilnice v Mariboru g. A. Markovič ie premeščen v Občinske volitve v Gorici se bodo vršile dne Gradec in pride na njegovo mesto višji ravnatelj Jos. Reisl Profesor na državni gimnaziji v Trstu, vele- 24, 27. in 30. t. m. Slovenci se volitev ne udeleže iz Kartavza. zaslužni slovenski V Jarenini na Štajerskem so Slovenci pri ob pisatelj in šolnik g Janez Jesenko je stopil v pokoj in je tem povodom dobil naslov šolskega svet- nika. Podpolkovnik m zapovednik orožništva v Ljubljani činskih volitvah zmagali v tretjem in v prvem razredu tako, da imajo zdaj v občinskem odboru večino. Meščansko vojašnico v Ljubljani je na javni Andrej Smole je premeščen v Gradec in pride na njegovo dražbi kupil svečar mesto major Rudolf Riedinger iz Gradca. Okrožni zdravnik nje mala stanovanja Dolenec s čimur za o