NO. 6 R » ^ St p R°gan j 62 StU^ C^ch Z AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, , ^ ?m I t- \f> - i L;: ■' - SlgOV€HIAN tiaSUXk FORMING N€W5PAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSpringa CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 13, 1977 LETO LXXVlII. Vol. LXXVH1 M-Ci se priJoluje Novi grobovi \ Zadnje vesti nad rašfcom Carteria n-cfi'vs! ", Hitije zahtevajo , vrr'e Ni hitrejše pospeše->T'.rs'- podarsI.se rasti, "• •n’ja Carter. TV/ ' ' :NG7^;N, D.C. — Go-spcr. ’ . i.roerani J. Carterja se zdi vodnikom organiziranega delavstva preskromen in preveč raztegnjen. Predsednika dolžijo, da se je odmaknil od programa, ki naj bi naglo zmanjšal število nezaposlenih. O takem programu je J. Carter govoril v času volivnega boja in tudi še po njem, pa vedno pristavljal, da bo njegov program zavisel od položaja v času, ko bo nastopil vlado. Ko je še nedavno izgledal gospodarski položaj sorazmerno slabo, se. je v zadnjih tednih o-krenil in prevladuje prepričanje, da je “odmor” v gospodarski rasti končan in da moremo pričakovati pospešeno gospodarsko dejavnost v prihodnjih mesecih. Konservativni gospod arski krogi svarijo pred povečanim pospeševanjem gospodarske rasti v sedanjem trenutku, ker da bi to moglo privesti do novega vala inflacije, za kar že vidijo več znakov. Delavske unije so še vedno za obsežen program javnih del, k: bi naj močno in naglo zmanjšal število brezposelnih. Za nje je znižanje odstotka brezposelnih od 8.1 na 7 N , kot so napovedali Carterjevi gospodarski svetovalci, za konec letošnjega leta premalo in prepočasi. Oni pred lagajo naj bi v letošnjem letu vložila vlada v pospeševanje gospodarske rasti toliko, kot predvideva Jimmy Carter za prihodnji dve leti skupno. Jimmy Carter je na te očitko odgovoril, da je to, kar zahtevajo unije, “neizvedljivo”. Podpora privatnim »olarn v Ohiu pred V rhovei m sodiš čem WASHINGTON,' D.C. - Zvezno vrbo’ uo sodišče je sprejelo predlo!1 v iv ez ?!o "rt.ovrc.W dr> no; v ?. V n v. O" d •„ ki dof-vroljule državi rOi-Ao poroči privrtnirti, 'med drugim tudi ka-toliž' k n- farnim šolam. P; O; uomoči' ki obsega pr oko PJ ••'•'lijotr.n dolarjev, pro-'t.... oovdt Ohio Cbop^r or the A; Union. Civil " Liber lie*-- za pravosodnega tajnika, pa tudi on bo po wsem sodeč potrjen. TEL AVIV Izr. — Izraelci so strašno hudi na Francijo, ker je izpustila Abu Daouda, ki Louis J. Malnar V ponedeljek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 57 let stari Louis J. Malnar s 1184 E. 60 St, ro jen v Teksasu, zaposlen pri Eaton Axel kot, nadzornik, mož Antoinette, roj. Svete, brat Olgo Jesenšek (Fla.), Mary Wolf, Ca . Mine Kastelic, Jamesa, Carla, pok. Anthonyja. Pogreb bo jutri, v petek ob 10. iz Zako-vega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Kose Zehe Na Prince Edward Island v Kanadi je umrla 5. januarja 78 let stara Rose Zehe, roj. Hočevar, preje poročena Leo, ki je živela v Clevelandu na Carl Avenue, pa se pred 10 leti preselila k svoji hčeri v Kanado. Njen prvi mož je bil Victor Leo, po njegovi smrti se je poročila z Lousom Zehe-tom, ki je umrl leta 1952. Pokojna je bila zaposlena v Cleveland Clinic kot vodnica gospodinjskega oddelka skozi 10 let pred upokojitvijo leta 1960. Zapustila je sina Vic- WASHINGTON, D.C. — Od-torja Leo, hčer Lillyan Sudbury nosi med izvoljenim predsedni- WASHINGTON, D.C. — Senat- dllCrfl ni odbori nadaljuje zasJiševa-j nja članov nove Carterjeve t*. , ■ , i- -i vlade. Največ težav ima Grit-; P«™1!"'!« fin Bell, ki ga je Carter izbral divizije NATO, sodi, da bi Kusi. lahko v dveh dneh prodrli do Rena in zasedli Zahodno Nemčijo. BRUXELLES, Belg. — Maj. gen. Robert Close, ki poveljuje naj bi bil odgovoren za orga-j belgijski 16. oklepni diviziji v nizacijo umora izraelskih at-j okviru NATO, ki ima svoj glav-ietov na olimpijsluh igrali av- ni stan v Kocin , pravi v svoji gusta 1972. Francozi so med- knjigi, ki bo izšia v bližnji bo-narodno znanega terorista iz-Ročnosti, da je Sovjetska zveza pustili in ga poslali z letalom' sposobna v 48 urah zasesti Zvez-v Alžir, ker se niso marali: n0 republiko Nemčijo in pro. zameriti Arabcem. Izpust je [dreti do Rena v določenih oko-naletel na splošno obsodbo c IJščiPah. zahodnem svetu. Obsodil ga je] pri kateri je živela, bila je sestra pokojnih Josepha, Antona, Alice Mayhn, Mary Pitek in France' Zugel, 10~krat stara mati in 3-krat prastara mati. Pogreb je danes ob 9. iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Vida ob 10.. nato na Kalvarijo. Mary Jelarcic V Phoenixu, Aiuz., je unuia v Doctors bolnišnici v ponedeljek, 10. januarja, Mary Jelarcic, stara 77 let, s 6748 North 25th Dr., rojena v Novih selih v Sloveniji, živeča do leta 1961 v Clevelandu, Ohio, članica Saint Simon and Jude Cathedral, Saint Simon and Jude Golden Age Club ...... „. ., V knjigi z naslovom “Evropa med drugim, tud. ,zvol,em brez obrambe?,. ise bel ijskj predsednik ZDA Jimmy Car- general) da Scvjetska zveza v določenih okoliščinah ob uporabi največjega možnega iznena-denja in pomanjkanja priprav Zahoda lahko napade in v 48 urah doseže reko Ren. Ko je gen. Close to svo j e. mnenje prvič povedal in ga je londonski Times prinesel preko vso strani v preteklem marcu, sp Carter in Kennedy v osebnih stikih Sinoči je predsednik ZDA Gerald K. Ford poda! na skupnem zasedanju obeh zbornic Kongresa svoje zadnje poročilo o stanju Unije, ko bo prihodn ji četrtek izroči! vodstvo ZDA svojemu nasledniku Jimmy ju Carterju. Gerald R. Ford, ki je bil v P red s ta vn iškem domu od januarja 304J1 pa vse, dokler ni bil izbran za podpredsednika ZDA po odstopu S. Agnewa, se je prijateljsko poslovil od svojih starih kongresnih tovarišev. kom Jimmy jem Carterjem in sen. E. M. Kennedyjem so sorazmerno hladni, vedar trdijo v poučenih krogih, da se Jimmy oekateri zahtevali njegovo od-Carter prizadeva, da bi zveze Pushtev, oziroma umaknitev iz s senatorjem iz Massachusettsa eno^ ^-ATO. Ta se je odločno ohranil in izboljšal. ogradil od generalovega mne- Tako je sen. E. M. Kennedy ja n3a-v naprej obvestil o vseh svojih Zahodnonemšk obrambni rm-izborih za zvezne tajnike -n nister George Lebesr je k gene-piav posebno še za izbor T. So- ralov * izjaii pi.. uii:!, J-., je «»- rensena za direktorja CIA.. Dr. Salk nagrajen v Indiji NEW DELHI, Ind. — Dr. Jonas Salk, ameriški zdravilk, ki je razvil cepivo proti pobu, je in St. Joseph Society. Zapustila dobil indijsko nagrado Javahar-je sina Anthonyja Jelarcica lala Nehruja za mednarodno ra-(Cleveland), Rolanda J. J Mar- y.umevanje. Predsednik Indijo c i ca (Kalif.), brata Matijo Pa- Ali Aimed je označil v podelit-dovca (Slov.), sestre Agnes Vis- venem govoru dr. J. Salka za kovic (Uoboken, N.J.), Kahirino velikega dobrotnika človeštva, Krkovič (Kočevje) in Ann. Hein- k j je re£ft milijone otrok. sohn (Phoenix). Pogreb je da- ______^______ nes, v četrtek iz Grimshaw Bethany pogrebne kapele n z 710 W. Bethany Home Rd. v cerkev 3V. dini način, da bi Rusi dosegli Ren v 48 urah tisti, ko bi za-hodnonemška vojska služila ruskim četam za kažipote. Belgij ■ ski general Close je oster kritik sedanjega načrta NATO krenit' svobodno Evropo pred napadom z vzhoda čim. bližje vzdolž železne zavese. (z Clevelanda in okolice l -O— Simona in Jude, kjer je ob Večje vloge v gospodarstvo WASHINGTON, D.C. — Tr-30 sv. maša, 'nato pa na poko- govinško tajništvo ie objavilo, pališče sv. Frančiška v Phoe- da bo gospodarstvo povečalo v nixu. letu 1977 svoje vloge za 11.8% na skupno 134.9 bilijonov. Obsežna uporaba Kovino nikelj uporabljajo do 3 000 različnih zlitinah. Dr. V. Truhlar umrl LJUBLJANA, SR Slov. — Tu je umrl v 63. letu'starosti 5. januarja 1977 upokojeni profesor teologije na papeški univerzi v Rimu dr. Vladimir Truhlar, doma z Jesenic. S svojimi spisi in stališči, ki jih je zavzemal, je sprožil -evilne razprave in glasno zavračanje. Prištevali si ga k oporečnikom- uradnih ceri kvenih stališč in k podpornikom jugoslovanskega režima. K večnemu počitku so ga -po- WASHINGTON, D.C. Predsednik ZDA Gerald R. Ford je ustaljenosti na svetu. Posebej, je sinoči podal pred skupno sejo pozval predsednik Ford k, edo-Kongresa poročilo o stanju Uni-, britvi novega strateškega bemb-je temu in vsoj deželi ter se od ! nika B-l, k gradnji novih atom njiju poslovil, ko novi predsed-; skih podmornic Trident ter k nik Jimmy Carter ureja zadnje razvoju in gradnji nove ;r ukv priprave za prevzem vodstvo linske rakete, ki rrej ■ . ■■ 'ss dežele. To mu bo Gerald R. no:,, v. > . ■ dr ■ p i’. . .. r-. Ford p-repuštil prihodnji četr- kotu. ‘ e rudo po ■ : tek, 20. januarja 1977. Kongres ko Lov ts ; .r'. . t i je predsednika Forda, ko, je. pri- r,: rdi c :!:• \ 1 'v / n bajal v zbornico Prel stavni .’.n- Ko jv lan: oz. oči d: c Lije U j ga doma med svoje stare prija- kfr “pe "dobro", jo r r?; prod •. -i lelje in tovariše, toplo pozdrr- nik Ford to predstavil ko ''do j vil: Trenja in spori zadnjih bro”, koc veliko boljše, kot je i dveh in pol let, ko je bil Ge- bilo v času ko je on nasledi! kot irald R. Ford predsednik ZDA, predsednik'ZDA odstepivšega R i starih dobrih odnosov niso bi- M. Nixona. Pri tem je Ford priz-štveno spremenila. nal, da v marsičem ni uspel, d:< je doživel razočaranja, zlasti i . Pjredsednik Ford se je ponva- bilo Tečka v reševanju ener-iil, da so ZDA pod njegovim ke ' krize kar je bistvene vodstvom prešle od nevarnega vsžnoJ,ti za ZDA. m mu uspem slabljenj i oboroženih sil k np- reforme v javni upravi, hovi ponovni krepitvi.^Kongres ,k(>t je narceraval) in ni us, Darovi Slovenski 5o!i— Slovenska šola Sv. Vida je prejela poiične darove od g. Franka Toplaka, Društva Presvetega Src? št. 172 KSKJ, Ameriške dobrodelne zveze in ge. Frances Ntmanich. Odbor staršev se darovalcem prisrčno zahvaljuje. Zvestoba listu— Omembe vredno je zvesto, dolgoletno naročništvo pionirko Mi’s. Mary Baraga, 17901 Marcella Košd; in njenega poaoj-.rega moža Franka. Na Ameriško Domovino sta se Zakonca Baraga naročila na njun poročni dan pred šestdesetimi leti, dne 13. januarja 1917. Vdovi Mary Baraga srčno želimo, da bi zdrava in vesela še dolgo lah;v , .'bratranec. Zadnji je opravil mo- tezko jrncakovam ,„ , „ , , iitve za umirajoče. Po njunem Zbornik Svobodne Sloveniie je ,, , , ' , ... . ■' .odhodu so zbrane sestre zoper ie pri,sel, navkljub velikim teza- ... . . . i molile rožni venec, vam, ki jih imajo v Argentini z razpošiljanjem, katere jim po vzrbča država s svojimi predpi- Mladika, št i) jebilakonianainapa- , , , . ’ . . . mo. da je prejela krono zmage. 197o med drugim takole ocenjuje _ v . . i v , , , „ , , Lepše smrti si ne moremo zele- no svojem sodelavcu Edvardu ^ r Žerjalu sedaj izdani Zbornik: | l'', , . v. , Tr , ‘‘Ob tridesetletnici odhoda iz' UmrlVe’ kotzlvela‘ Vsak domovine so v Argentini izdali can P° soli -ie blla n-iena Prva 24. Zbornik Svobodne Slovenije Pot v kaPel°’ k-'er ^ darovala z.a leta 1973, 1974, 1975 (430 sira- dnevno delo Bogu in opravila ni velikega formata in 80 ilus- sve(o uro- Navadno je sla po-tracij J. Uredili so ga uredniki .tem na sPrehod k lurški Mariji tednika Svobodna Slovenila in dalje po farmi. Med potjo jc Kmalu je mirno kot dete zaspala v naročju svojih rodnih sester Margarete in Stanislave. Borba z živ- Oanica Kanalo Petriček”. molila rožni venec — sprehod V Ocenjevanju se dodatkr.e ^oriSd telesu, rožni venec po oosameznih poglavij, kot o boji.' diši. Bila je zelo priljubljena '-■■.oreških Slovencev za svoj na- med sestrami zaradi svpjega odni obstoj. Nas begunce bode mirnega, krotkega in Ijubezni-;osebej zanimala poročila in vega značaja. Prava redovnica, pisma Angleža Johna Corsellisa, dobra hčerka sv. Frančiška. Po- grešale jo bomo Sestra M. Ana je bila rojena Pueblo, Colo. bila Frank in Njena starša sta Ivana Bambick. Imela sta 13 o- ki je kot vodilni uradnik deloval ned Slovenci v taboriščih Lienz in Spittal na Koroškem. Cme-|4. marca 1910 ijeni so trudi Primorskih Slovencev, da jih ne potujčijo, in >e in še. Svojo oceno je ocenjc- trok. S. Ana je bila peti v vrsti valeč ugotovil; “ZBORNIK JE j Ko ji je bilo dve leti, se je dru-NAJBGLJ REPREZENTNTIV-j-žina preselila v Fredonio, Kans NA -KNJIGA V ZOMSTVU. bo-j Tam so živeli 60 let in ko so o-vata in temeljita, pri njej sode- troci dorasli, so si ustanavljali bijejo avlorji različnih strme in'svoje družine in odfrčali iz svet. Štiri hčerke, na-na višini, poročila kažejo težaveIšc sestre: Margaret, Stanislava, in uspene Slovencev po svetu. V (Geraldine in Ana so si izvolile 24 Zbornikih je sodelovale nad “boljši del’’. Dva brata, Joseph 3p0 ljudi, ki so napolnili okrog in Louis, sta umrla, zato je oče 7.500 .strani”. prepustil posestvo najmlajšemu „ T., Zbornik lahko dobite cribite sinu Johnu in odšel v Chicago, |.!e Pomoči. Da bi nam izprosila ali naročite ($12.50) v Slovenski ‘oa tam v Lemont. Seveda je šla pisarni, 6304 St. Clair Ave , Cie-j z njim tudi. žena. Počutila sta se veland, Ohio, 44103. Odprta za j kot rastlina, ki jo izruješ iz daj tudi s. M. Ana našla svoj domek — do vstajenja. S. M. Ana se nam je pridru-Ižila kot dijakinja srednje šole 1. 1924. Obiskovala je Mercy H.S. v Chicagu in dve leti v Jolietu Na DePaul University je dobila svoj B.S. Dne 15. avg. 1926 je postala sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja. Z njo sta bili sprejeti s. Celina Pleša in s. Eli -zabeta Košir, ki sta že pred njo odšli po plačilo. Njena prva služba v šoli Marijinega rojstva v Njena prva služba je bila v šoli Marijinega rojstva v Jolietu. Od tam je odšla v Chicago k Sv. Štefanu in pozneje k Presv. Srcu Jezusovemu. Učila je 'tudi v Euclidu pri Sv. Kristini in v St. John’s School v Kansas City. Njena zadnja pošto janka je bila v St. Peter’s School v Steeltonu. Bila je učiteljica in ravnateljica, a preden je končala to službo, je zbolela Šla je v sanatorij za jetične: St. Rose Sanatorium, St. Louis, Mo. Tam je ostala nekaj nad eno le lo. Ko se ji je zdravje zboljšalo, se je 1. 1951 vrnila v Mt. Assisi, provincijalni dom, v Lemontu. Ravno takrat so ustanavljale srednjo šolo. S. M. Ani so poverili skrb za denarne zadeve. Leta 1956 je bilo sezidano novo šolsko poslopje Mt. Assisi Academy. Zdaj je slonela vsa finan-ca na njenih ramenih — vse kupovanje, plačevanje, šolnina itd. Bila je izvrsten knjigovodja. Nekaj časa je tudi učila knjigovodstvo. Bila je vestna uradnica — do vsakega centa je bilo vse vpisano. Starši in dijakinje se je bodo spominjali kot prijazne, uslužne, smehljajoče se sestre. Pred sestro Ano so odšli v večnost starši s. M. Geraldine ter orata Jožef in Louis. Preživeli so jo: naši sestri Margaret in Stanislava in bratje Frank in Anthony, Chicago; John, gospodar farme v Fredonia, Kans. Njene druge sestre so: Mary Jones, Frances Baker, Chicago, Dorothy Summer, Tampa, Fla.; Rose Bambick, Topeka, Kans. Edina teta te družine, Agnes Bambick v Neodesha, še tudi živi v veselje svojega sina patra Martina Stepanicha, frančiškana v Lemontu, in naše s. M. Su-sanne v Kansas Cityju. Naj omenim, da so bili vsi o-troci te mnogoštevilne družine vzgojeni v slovenskem in katoliškem ozračju. Mati je večkrat napisala kak dopis v A. Slovencu. In vse štiri naše Bambicko-ve sestre so znale in govorile slovensko. Kako je zdaj z drugimi člani, pa ne vem. K pogrebu s. M. Ane so prihiteli mnogoštevilni bližnji in daljni sorodniki. Dne 3. januarja 1977 je bila naša kapela napolnjena s pogrebci. Sv. mašo ob 2. pop je služil p. Atanažij Lovrenčič in imel tudi primeren govor, saj je lahko povedal samo lepe stvari o pokojni sestri, ki je živela samo za Boga in zanj vršila delo, ki ga ji jo naložila pokorščina. Somaševa! e Rev. Duffy, župnik fare Lady of the Ridge. (Nisem mogla izvedeti od sester, v kakih odnosih je bil skpokojno sestro.) Sestre so pele velikončno sv. našo. Ni bilo videti nobenega žalovanja, samo tu in tam se nam je utrnila kaka solza ... P. Martin je molil v zakristiji med sv. mašo. Kbsto so nosili njeni bratje in sorodniki. Hvala Bogu, da ni bilo premrzlo, da je lahko več pogrebcev spremilo s. M. Ano na njeni zadnji iemontski poti in tako je tudi dobila več molitev. Naj v miru počiva v bližini sester in staršev! Našo drago pokojno priporočimo v molitev, ako še potrebu- f"; •••.* f' ' ■' -J IR W loj e i > Pogrešan kapitan izpraznil blagajno in šel na “potep” Pod tem naslovom je ljubljanski list “Delo” priobčil 24. decembra 1976 sledeči zanimiv sestavek. Preiskovalnemu sodniku na Reki se je prijavil 31-letni Slobodan Delak, kapitan Jadje ‘Novo mesto’, last Splošne plombe iz Pirana. Delak je izginil z ladje 11. decembra in od takrat se je izgubila vsaka sled za njim. Krožile so govorice, da je pobegnil čez mejo, naredil samomor, ker je iz ladijske blagajne izginila tudi pištola in podobno. Ladja Novo mesto je priplula Lepo je kupcu, ko sliši, da so tovariši mislili nanj in naročili dodatno pošiljko kruha — toda od tega pojasnila ne bo sit tri dela proste, dni. (“Delo” 4. I. 77) Velike izgube v gospodarstvu Ljubljansko “Delo” je par dni pred novim letom 1977 prineslo sledeče poročilo: V letošnjem letu se kot posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja pojavlja sorazmerno velik obseg izgub v gospodarstvu, ki bodo po ocenah ob koncu leta znašale kar okrog 1.5 m-lijarde dinarjev. Zato je nujno v Reko 3. decembra in takrat je tako temeljito analizirati glav-bila na ladji prirejena tudi slo • ne vzroke izgub in pripraviti po-vesnost, ker je bil to prvi pri-jtrebne predloge, da bodo delavci že ob zaključnem računu /a letošnje leto sprejeli ukrepe za odpravo pomajkljivosti v poslovanju. , V Sloveniji so umrli: 30. decembra 1976 V Ajdovščini: Antonija Kavčič; v Ljubljani: Josipina Šuštar, roj. Smrkolj; v Kamrtiku: Ivanka Albreht; na Volavljah: Rudi Jelnikar; v Starem trgu (Trebnje): Alojz Kržič; v Radencih: Franc Tramšak. 31. decembra 1976 V Ljubljani: Ema Mostar, roj. Babič, Rajko šporn, Vera Ru-dež, roj. Vlajkovič, Elo Kos, Maks Pavšič, Jože Smrdelj v Kranju: Rudi Balderman; na Kapeli: Franc Tramšek; v Grosupljem: Anton Zrnec; v Žalcu: Pavla Štorek. 4. januarja 1977 V Ljubljani: Ivo Simčič, Rudolf Ribič, Ida Oblak, roj. Kušar, Marija Levčenko, Ivanka Zajc, roj Alič, Barbara Dežman, roj. Vangoš, Mihael Bizovičar, Edvard Škof, Janez Berčan, Jožefa Sternad, roj. Čučnik, Marija Antončič, Milena Pavčnik, roj. Vrtačnik, Stanislav Primožič, Marija Doič, Bogomir Okrupa, salezijanski duhovnik Anton Lo-gar; v Novem mestu: Darinka Pod-bevšek; v Celju: Malči Skale; v Kočevju: Zinka Pucihar, roj. Možina; na Skaručni: bivši župnik na Jesenicah in sedanji ekspozit na Skaručni Leopold Govekar; na Viču: Šarlota Martinjak, roj. Koritnik. stanek te ladje v jugoslovanskih lukah. Ladje je iz Adena pripeljala tovor fosfatov in 11. decembra, ko so bile luške operacije še v toku, je neznano kam izginil kapitan Delak. Njegovi znanci so ga zadnjič videli zvečer v enem od reških lokalov, preiskovalci pa so kas-neje tudi izvedeli, da si je Delak izposodil avtomobil v gori-ški poslovalnici Avisa. Podrobnosti pa je preiskoval nemu sodniku pojasnil sam Delak. Iz blagajne, v katero ima pristop samo kapitan, je Delal: vzel $3,000 dolarjev, vlomil pa je tudi v blagajno drugega oficirja in vzel 36,000 din. S tem denarjem in s sposojenim avtom se je podal na pot po Jugoslaviji: ustavil se je najprej v Zagrebu, potem v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu. Povsod se je dobro “veselil”, tako da je prišel na Reko s samo tisoč dinarji- Medtem ko se je Delak zabaval po Jugoslaviji, je na Reki tekla obsežna preiskava, kak^ pa je bila zaskrbljena tudi njegova družina v Novi Gorici, pa sploh ni treba posebej pripove- J dovati. Med drugim so potapljači luške kapetani)e preiskovali morsko dno okrog ladje, preiskoval- ( ci pa opravljali obsežne poiz- j vedbe na vse, strani. Delak pa je med drugim de i jal, da je v časopisu prebral' vest, da je izginil, kar ga je presenetilo, saj on sploh ni izginil! j Seveda pa ta njegova “zabava” 1 s tem še ni končana, saj bo verjetno obtožen za več kaznivih dejanj, med katerimi ga posebno brčmenijo grabež, vlom ir zloraba uradnega položaja. M. R. Zukaj v Ljubljani na Silvestrovo ni bilo kruha 31. december je delovni dan. toda kaj bi se sprenevedali: vsi vemo, da delavci po službah že Zadnje vesti | Za zadnja vesti iz Sloveniji 1 poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Sloveni- ,. , , . , j 3e” vsak večer od ponedeljka do praznujejo ah pa gledajo, da I ^ „„ wxm.F„ cm,prej ogrnejo domov, oprav,-1 JO se zadnje nakupe, poskroijo j ^ za frizuro in se začno priprav-,j; ijati za silvestrovanje. Vendar j ^ pa so službe, v katerih si tega iW j/\SiHI Y ffiST ne morejo privoščit), ali si vsaj I ne bi smeli. O", firrrhara Pavlnvči* V Ljubljani je na zadnji dan starega leta 'zmanjkalo kruha. V nekaterih trgovinah so bile krušne polic« prazne že ob dvanajstih, ponekod so se izpraziv-ie ob enih, bile so prodajalne, kjer so ga prodajali celo do Euclid. O. — Spoštovano u red ništvo! že sem mislila obnoviti naročnino, pa ste me prehiteli z Vašim obvestilom. Priloženo pošiljam naročnino in dar za tiskovni sklad. Moj pokojni mož je bil zelo dveh. Toda potrošniki tudi s zadovoljen z Vašim listom. Do osebni obisk je vsak dan, od de-(zemlje. Kmet in zemlja sta ne- { setih do dveh popoldne, če po- ločljiva. Oče je umrl že 1. 1963. j trebujete drug čas, kličite 881-'žena mu je sledila eno leto 9617. (pozneje. Oba počivata na poko- Uprava slovensKe pališču sv. Alfonza v Lemontu, pisarne Cleveland j blizu kotička, v katerem je se- poklicev! Naj ji sveti večna luč! Vsem sorodnikom pa naše sožalje! s. M. Lavoslava tem niso bili zadovoljni. Celo ob pol treh, treh in še kasneje so tekali od trgovine do trgovine in iskali kriih, namesto da b: 3e zbrano pripravljali na odhod starega leta in veselo pričako-j vali novo. Oni pa nič. Oči trgov- zadnjega je rad čital Ameriško Domovino. Najprej je pogledal, kdo je umrl. To ga je najbolj zanimalo. Sedaj pa jaz njegova vdova, obnavljam naročnino na ta dobri zanimivi list, ker je tudi me ni zelo všeč. Vse me zanima; če IVERI V sebi nosiš možnost za oblik življenja. Thomas Mann cev so zahtevali kruh. Trgovci imajo v tem primeru (nimam časa prebrati podnevi, [vedno pripravljen odgovor:'preberem ponoči. > “Peki so napekli premalo kru-j Želim Vam mnogo nadaline tisoč ha. Mi smo ga naročili dodatne (Sreče pri izdajanju slovenskega količine, majo.” pa pravijo, da ga ni- časopisa. S I spoštovanjem! Frančiška CrtaLič P. BERTRAND KOTNIK - 40 LETNICA MAŠNISTVA Mesec dni bo že skoraj, kar jakobsko. Odločil se je, da poje praznoval pri slovenskih šol- stane redovnik-frančiškan. Pri-skih sestrah v Št. Rupertu pri glasil se je tirolski frančiškanski Velikovcu na Koroškem 40-let- provinci. V mašnika je bil penico mašništva p. Bertrand Kot- svečen, kot že povedano, pred nik, OFM. Med nami v ZDA 40 leti, ali točno: 19. decembra kakor tudi v sosednji Kanadi ni 1936 v Ljubljani. Posvetil ga ,io slovenskega človeka, ki no bi Bertrandov ožji rojak ljubljan poznal več ali manj tega gospoda, saj je toliko časa živel v MIKLAVŽEV VEČER 'ski škof dr. Gregorij Rožman v fvoji osebni kapeli na škofiji. Tedaj nekako pa se je zgodilo, Washington, D.C. — Nekateri naši slovenski, stoletja stari običaji so tako lepi in tako pomembni, da imamo Slovenci kljub svoji maloštevilnosti vso pravico, da z njimi vzbujamo pozornost tudi v tako raztezni deželi, Kot je Amerika. Ne sicer prav te besede, vendarle besede v prav tem smislu je pred leti spregovoril washingtonskim kaj točnejšega o tem še nisem I Slovencem, v svojem nagovoru mogel ugotoviti, da je p. Ber- senator Frank Lausche. trand prestopil iz tirolske v slo- Nekateri naši običaji so edin- pisal, da jo je sam Bog obilno olagos lovil z obema rokama. Običaji v čast sv. Miklavžu, ročilo, potem se moramo resno potruditi, da jih navajamo, da pri naših prireditvah tudi sodelujejo. Miklavževanje je gotovo ■zelo primerna prilika za tako sodelovanje Čeprav moramo kakršni so naši, so v navadi tudi pri tera stremeti za čim višjo pri drugih narodih. Na žalost pa jih marsikje izpodriva Santa Klaus in njemu podobni obdaro-valci, ki pa v njih ni niti sence verskega pomena, verskega izročila ali verske vsebine. Prav hvalevredno se nam zdi, ko beremo v Amerikanskem Slovencu, da mnoge podružnice KS- Lemontu, na ameriških Brezjah, približno zadnjih deset let, preden se je pred kakim letom dni preselil v svojo ožjo domovino na Koroško, pa bil kaplan na slovenski župniji sv. Cirila v New Yorku P. Bertranda poznamo ameriški rojaki zlasti kot dobrega duhovnika-frančiškana fn pa po njegovem pridnem pisanju v slovenski verski mesečnik “AVE MARIA”, ki ga izdajajo leto manj kot 70 let slovenski oo. frančiškani v Lemontu, nekdo nekje njegovo akcijo venci sov verski običaji, ki so predvsem ker s tem prezre ei.o BI. Mnogo pa je tudi pisal in ispodmaknil in Hajnškova akcija osrodotočeni na družino in ki jih naših prelepih in pomenljivih bo, tako vsaj upamo, še naprej'je propadla, gotovo v veliko obhaja družina kot enota, se krščanskih izročil, tudi v “AVE MARIA KOLE- škodo katoliške stvari med Slo- bolj značilno slovenski kot pa Prihod sv. Miklavža po K J prirejajo božične prirediUe vensko ljubljansko frančiškan-1sfveni. Porodili so se kot zuna v skrbi za mladi naraščaj. Gbža-sko provinco. S tem v zvezi bi nB izrazi našega verskega čuta. lovati pa moramo, da jih je ko-ob tej priložnosti še to zapisal, Neka3 Jih Sfega v davno pretek- maj peščica ki še zvesto cnra-da si ie rajski p. Odilo Hajnšek ^ost še pred čas, ko smo pred njajo naše slovensko izročilo in v nekem času sila prizadeval za tisoč dvesto leti prvič izpove- praznujejo god sv. Miklavža: to, da bi dobili frančiškane uidi dali krščanstvo; vendar s > da- obžalovati ne toliko zaradi tega na Koroško v celovško škofijoPnes VS1 bisiveno krščanski. Kr- ker se s tem odrekajo možnosti, 'Seveda slovenske frančiškane iščanstvo polaga veliko važnost da ne-Slovencem predstavijo ne- Ko je bil že čisto na tem, pa jejna družino in med nami Slo- kaj, kar je bistveno naše, ampak DAR”. Odkar se je p. Bertrand preselil v svojo domačo deželo in se tam utaboril pri slovenskih šol- stari dognanost izvedbe, je pa treca pri otroških predvajanjih vedro tudi razumevanja in blagohotnosti do morebitnih pomanjidji-vosti. Dopra in trdna volja sama je vredna pohvale — je naša stara modrost — kjer primanjkujejo sile in moči. Naša mladina ‘se je s svojo udeležbo pri Miklavževem programu kar dobro in vešče odrezala. Otroški program Miklavževega večera, ki ga je spietno venci na Koroškem. Toda, nepremagljiva težnja, da si za- šegi praznujemo na njegov god stvar zgodovinarjev je, da vso §ot°vimo samostojno mesto tudi 6. decembra ali pa na dan, Ki jc preuče in ugotove dejstva. j kot politična enota v svetovnem temu godu čim bliže. Washing-Po teh okoliščinah je p. Ber-!skloPu liarod°v. I tonski Slovenci' smo imeli skih sestrah v Št. Rupertu, ki t rand končno prišel v Ameriko L Prav §otovo ni domišljavost, lavževanje, ki ga je priredilo imajo tam že lepo število let'v Lemont. Ko bo p. Fortunac, ce smo Ponosni> k° nam tujci Društvo- škofa Barage KSKJ svojo slovensko gospodinjsko'urednik Ave Maria, te dni pri- ^zrekaj° pohvalo, ko vsako leto 257, v soboto 4. decembra. Zi šolo za slovenska koroška dek- pravljal poročilo o proslavi 40- blagoslovimo hišo in dom s ka- nas to praznovanje godu sv. leta, od časa do časa pa zaide letnice mašništva svojega sc.. dilom in blagoslovljeno vodo alt Miklavža ni le pomemben slo-1 med nje tudi po katero sloven- brata Bertranda v Št. Rupertu, ko na vfdko s°boto prinesemo venski običaj ampak tudi naš za na3G oT.roke, za naše očete, za sko dekle matične Slovenije in bo gotovo kaj več in bolj točno, VGbkonočne jedi k žegnu, ko se zdaj že usidran krajevni običaj, nag0 Vero in za našega sv. Mik- zadnje čase celo iz naše sosed- kot bi mogel ta pisec, povedal sPombdamo, kako so naši očetje ki se ga dizi Društvo škofa Ba- lavža.” C.M.P. uredila in vodila Bernardka Kovačič, zasluži vso pohvalo. Staro in mlado je uživalo ob slovenskih pesmih, ki so jih zapeli naši najmlajši, ob točki glasbenega “ansambla” Antolinovih in ob petju in plesu angelčka- ko-dravčka iz Gržinčičeve operete “Miklavž prihaja”, ki so nam krajšali čas, ko smo nestrpno pričakovali svetega dobrotnika In ko je končno tudi prišel, smo se vsi počutili mlajši in boga-nil<" I lejši. Naše občutke je tedaj prav pi i memo izrazil že odrasel obdarovanec, ki mu je sv. Mnc-lavž velel, raj zmoli kratko molitev, ko je takole pomolil-Hvala Ti, “Hvala Ti, ljubL Bog, nje Kanade, pa se tam oglaša v C) življenjski poti in delu tega in Pradedie v procesijah hodili rage že prav od ustanovitve in koroškem slovenskem družin- slovenskega sina sv. Frančiška.^0 njlvah Proseč božjega blago^ki vsako leto pritegne vedno več skem mesečniku “Družina in pjSec bi le to povedal, da se je slova za dri,žino in letin0 • • - Ta-,udeležencev. Dom”, katerega izdaja z veliko p Bertrand branil na vse kri- ki in Pcdobni obredi so se vršili J Našega prvega sv. Miklavža slavo ter jo tudi organizirale pojav med Slovenci’so Pa Šoto-,je dobri svetnik materi v nebe-kar se da dostojno in lepo. Izivo lzraz giobokega verskega ču-.sih zvesto predal to vneto spo-Ljubljane je prišel sedanji fran-u in P°vmena- Vse, kar je v na-1 ročilo. Kar srečni in por osni čiškanski provincial, od' Koroš-^slh mocf: moramo storit’- aa sm0> da £e raš sv- MikJavz leto kdo drugi bolj poklican kobnam oblca->i ne zamro v gasili .za letom vrača med nas v sprem-dr. Janez Hornboeck iz;burmh čas*h’ ko novi red’ red' stvu ^gelov, svečan in dobro- cev msgr. Podgorja, ravnatelj Družbe sv. Mohorja itd, ki sta s slavijen- WASHINGTON, D.C. — Izvoljeni predsednik ZDA Jimmy ki ga-preveva mržnja do krščan- ten, oblečen v bleščeča škofovskih običajev in krščanskega ž;| ska oblačila, in deli darila in cem-jubilanfom' sTmašev^Tal vljenja> piše n?Xe P°S,tave Sl0" j n^vete, hvali in graja, ter krc ti Carter in’njegov državni’tajnik ga seveda med njo tudi nago • jvencem. /endT_ naših oceto\, parkeljne, če ka.kemu malčku Cyrus Vance pleteta stike z dr-vorila ter izrekla svoje čestitke J v zerabp’ ? materi je Ivan ^an- preveč grozijo. davnimi in političnimi vodniki Pri maši so se zbrali polnošte- kar’ ta “»s vtieu in verni času-; če hočemo, da bedo naši otro- p0(jr0&j, ki predstavljajo tre- lec svoje slovenske matere, za- ci res zaživeli naše slovensko iz žrtvijo Družba sv. Mohorja v ppje vsakemu svojemu osebnemu |*eto za na velike letne je majhna deklica naprosila, naj Celovcu; kdaj pa kdaj pa napiše proslavljanju. Toda zmagale s0 Praznike se vršijo še danes j nese njene pozdrave njeni mapo kak zgodovinski prispevek sostre ki so hotele imeti pro- <~'e morda kat.eri niso edin.si.ven teri v nebesa. Ne dvomimo, da tudi v koi’oški slovenski tednik1 ~vlorl °'' v'"' nr'*n- VNT” (Naš tednik). Zadnje čase objavlja zlasti v reviji “Družina in dom” poljudno znanstvene članke pod naslovom “Naše hiše in bajte”. Z znanstvenega področja, ka teremu se p. Bertrand z vso ljubeznijo in vestnostjo posveča, velja omeniti zlasti dva predmeta ali temi. slovenski ameriški misijonski škof Friderik Baraga in pa imenonoslovje krajevnih imen, priimkov itd, ki se pojavljajo meči Slovenci na Koroškem. Že ko je bil p. Bertrand v Ameriki, je posvetil ves svoj prosti čas brskanju po knjižnicah in arhivih, zlasti še po newyor-ških, za gradivom o škofu Baragu. Za to ga je pridobil rajnki p. Bernard Ambrožič, ofm, ko je bila ustanovljena prav v Lemontu Baragova zveza, iz katere je izšla pobuda za razglasitev Baraga za svetniškega kandidata odn, svetnika. — Ko je pred leti pisatelj Karel Mauser začel pisati biografski roman o Baragu pod naslovom ::Eno je Bertrand Jimmy Carter plete diplomatske slike Izvoljeni predsednik ZDA in njegovi sodelavci se naglo seznanjajo z mednarodnim položajem, zlasti z njegovimi perečimi vprašanji. vilno vsi Bertrandovi sorodniki in seveda vsa samostanska družina. Glavni pridigar je bil g. Dušan česen, provizor na bozje-potni župniji Žihpolje. Od zbrane duhovščine naj naštejemo še rožeškega župnika Nika Markt-ia, sveškega župnika Martina Skorianza in vgorškega provi-zorja Vinka Zaletela. Pele so pri maši samostanske gojenke pod vodstvom s. Karmele. Naj -lepše od vseh je p. Bertranda označil znani, sedaj že vpoko-jeni župnik-pesnik, Anton Kuch-hng, ki skupno s p. B. deli usodo šentruperške samostanske strehe. Njegova pesem-prigod-niča, ki jo je na kratki akade-ki je bila po obedu v samostanski obednici, deklamirala potrebno”, mu je p. zelo veliko pomagal z nabavlja- miji prispevke skrbno hrani, le ško- javljena v 'Ave Maria ■ Vojcn-da, da so vsi napisani s svinčni-. ke so slavljencu na cast zapele kom in dostikrat težko čitljivi “rSr^i vr^h: P, SertrLu^sUta tudi naj trandovih prispevkih je razme- ‘1JC^ke v Ameriuf ter roma Veliko novih zgodovmskin znanci odkritij o Baragu, ki so pa le mu žele do neke mere uporabljeni v Mauserjevem delu. Že ko je bil p. Bertrand v Ameriki je ves svoj prosti čas posvečal brskanju po knjižnicah in arhivih, odkar pa živi na Koroškem, pa vse delavnike tiči ( celovškem deželnem arhivu l.fe’CAA# A' ■%# še veliko božjega bia goslova in lepih uspehov p>i nje-, govern tako mnogostranskem; delu. Janez Sever i ------o----- ?0r©f«a slivenskega para gp'^ fe ‘v-- -J -. RIRRIRIS ■■ ČVri.! nutno najkočljivejše zadeve v mednarodni politiki za ZDA. Cyrus Vance se seznanja z a-rabskimi stališči preko njujor-škega odvetnika Najeba Hala-byja, bivšega predsednika Pan American, ki je kot član Brookings Institution komisije za Srednji vzhod v stalnih stikih z egiptovskimi, savdijskimi in jordanijskimi zastopniki. Vse te podatke ,posreduje N. Halnby Tudi svojemu tovarišu v komisiji Z. Brzezinskemu, Carterje vemu glavnemu svetovalcu za vprašanja narodne varnosti. | Izraelski poslanik Simcha Di-nitz je vzpostavil svoje lastne stike in vezi s Carterjem, Van-! cejeni, Brzezinskim in Monda- V? BOŽIČNO DREVO? — Vejam slična stvar je kristal volframa povečan dvestokrat na elektronskem mikroskopu. : lejem. | Vance je govoril s predsednikom italijanske vlade, z Ivorom ! Richardom, ki išče rešitev za rodezijsko krizo, in je v stalnih stikih z E. Bunkerjem, ki se po-| gaja s Panamo o novi ureditvi ' položaja Panamskega prekopa. ........................;.................................. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32 Mi do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi ori moških ali ženskih čevljih. N* primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je te ameriške mere 6l/i; št. 40 je 7. it. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10 14 je ll; ženski čevlji so navad ,io manjši kot gornje mere. Ta 2 je 44. Isto je pri meri za deklic* ivropsks št. 38 jc ameriška T/ 10 je 14, 42 je 16. 44 je 18 n je 20. Pri moških oblekah pa zače njo mere v Evropi s št. 42, kai e enako ameriški meri 33, št. 4^ .e ameriška 34, 46 je 36, 43 je 3fc 30 je 39, o2 je 41, 54 je 43 ir. 6 je 44. Pri moških srajcah pa je raz Uka v označbi sledeča: št. 31 pomeni ameriško mero 13%, 3t je 14, 37 je 14%. 38 je 15, 39 jt ;5%, 40 je 15%. 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: 1 pint = 0.571 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — l galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod) = 181.741 Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča 28.35 g Toplotne mere: 9 Fahrenhei lovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0F je —17 78 stopinj C; 100 C = 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker — 10.46 arov; J kv, milja =. 2.fšf icv. km. J J: i V ZVEZNI ARHIV — Državni tajnik Henry Kissinger je pre pustil vse svoje zapiske in do kumente zveznemu arhivu, kjer pa bo obdržal nad njimi svoj nadzor. ALI ŽE VEŠ? Da hitreje zaspiš, če spiješ pred spanjem kozarec sladkane vode? Da nikoli ne piši pisem v jezi, ne tistim, ki jih ljubiš, ne onim, ki jih ne maraš, čim manj uporabljaj v pismih besedico jaz in nikoli v njih ne kritiziraj ali žali. Da se načeta šunka ali salama ne posuši, če namažeš narezano mesto z mastjo? Pogosti obroki za vitkost Kdor hoče postati vitek, naj pogosto jb, svetuje bonnska potrošniška posvetovalnica tistim, ki si želijo pristradati idealno telesno težo. Utemeljitev: zaradi omejitve hrane na dva ali tri dnevne o-broke s preračunano kalorično vrednostjo čuti organizem pomanjkanje te ali one hranilne snovi, s tem pa se zmanjša sto rilnost. Kdor tako ravna, se muči po nepotrebnem, saj je bolje razdeliti število kalorij na pet do sedem ustreznih obrokov. ’Količina sladkorja v krvi se zato manj ;preminja, občutek lakote ni tako izrazit, storilnost je razmero-nai boljša. Izvedenci za prehrano so ugo-ovili, da tisti, ki si uredijo pet io sedem ustreznih obrokov, izgubijo več telesne teže kot dru-i, ki porazdelijo enako število kaio-ij na tri obroke. Brooklyn, N.Y. — Silva K j vain drugod’ kjev’ pričakuje, kje f-ič in Joseph Vodlan sta se po-. bi še kaj iztaknil za svoje rnav:- ročila v Soboto dne H. Jeeem-stveno delo. Vse to je samo tisto, kar bilo o p. Bertrundu ibra 1976, v Cerkvi Sv. Matija! ie'nia Catalpa Avenue, Ridgewood, potrebno Brooklyn, N.Y. Ohcet se je vrsil j tako mimogrede napisali kam in oravcem našega listo.; Av-i u e kM T1? • , gin ji, so za 75-l.einico dali p .wer>-ino priznanje na banket n '■ l-jniericttn Muszum oj Natv.ral j History v Nav Yorku. s 1 z(e-■ nm je sodelovala skozi ČO 1st. Čistilko išfcejo Žensko /a čiščenje v slovenski naselbini iščejo. Kličite tel. 361-5115. (8) Housekeeper 2 or 3 days. Shaker Heights home, one block frdm rapid transit. Paid vseationjs. Phone 991-3874 or 229-7665. —(8) Help Wanted Maje or 1'cmale LINOTYPE OPERATOR Call 361*4088 Jim (x) bila med njima na Visoko, gladko čelo je razodevalo njeno izredno bistroumnost; ravni in tanki nos, živahni nosnici ter sivkaste, nenavadno jasne oči pa so kazale na čudovito hitrost. In srce in čustvo! Težko je povedati. Njeno gladko, plemenito lice se je zdaj razžarilo v plemenitem zanosu, zdaj spet prepreglo s pikrim nasmehom; zdaj se je jalo od srca, potem pa zopet Že Okrog snežne- razlika je ga kolena pleše bistra studenčnica in skozi vodo vidiš dve majhni, obli in beli nogi. Nekoliko daljne stoji gost grm s širokim listjiiem in med njim košati lotosov cvet. To je skrivališče, izza katorega kukata dva poželjiva starca. Plešasti glavi, nagubana lica, sivi bradi, mršave roke — vse je tako, kot. bi oka iz barvanega stek'-a, kjer se je' ske tančice, kdor je opazoval, obleki, da je namreč Teuffen-bach nosil črnorumen pas cesarskega generala, medtem ko jej okamenelo kakor marmor. Rindsmaula krasil belo-zelen j njene polne, na pol odprte ust-trak štajerske vojske. \ 'lice, že njeno nemirno premi- Obadva gospoda sta se gospe kanje telesa je dokazovalo, da Klari globoko priklanjala, vsak polje v tej ženski kri. Kdor je seveda na svoj. način. Saj sta se j videl polna in kakor mleko bela tudi lahko! Pri visokem oknu;ramena, ki so silila izza bruselj- i menelo, samo oči jima živo gore, sijejo in plamene kakor ogenj. Na drugi preprogi je uvezen zlat šotor. Spredaj stoji črn velikan. Vojaki ga vežejo in se mu smejo. A on besni, z nogami se upira ob tla, mišice so mu ob zavesi vzpenjal bršljan, je j kako se lepi, obli roki kradeta sedela v naslonjaču gospodarica.; iz dolgih rokavov, kako se male Imela je nakaj nad dvajset let. j nožiče prestopajo po medvedji Bila je visoka, polna ženska in koži — kdor je vse to videl, je zlati kodri so ji nalahno padali moral vzklikniti: Ta žena je bila izpod pisernega, lesketajočega rojena za ljubezen, ta žena hoče se pokrivala. in mora ljubiti. Ali je ljubila? nabreknile, brada se mu mrši, oči pa mu gore kakor dve hudobni zvezdi, ki sta pripravljeni zažgati nebo in zemljo. Te oči mu strme na lepo in bujno žensko, ki počiva na levji koži. Biser ji spenja zlate lase, a polno telo ji pokriva nagubana obleka iz zelene indijske svile. Na vrhu čela se ji svetlika bleščeč smaragd kakor grozovito bazilisko-vo oko. Krasno glavo je naslonila na mehka ramena in zdaj gleda izpod zlatih trepalnic na velikana. Smeh ji trepeta na bujnih ustnicah. Glej, levo roko vzdiguje! Z nečim se igra. Čudna igračka! Drobni prsti kuštrajo črne lase, ki jih je odrezala možu ter ga izdala Filistejcem, nasprotnikom judovskega rodu. To je zlata kača Dalila, to je ukročeni lev Samson. Tla v sobi so bila narejena iz drobnih kamenčkov v obliki zvezde. Velika vrata je zakrival zastor iz rdečega žameta, v kotu pa je izlivala pozlačena kača bistro vodo v marmorno školjko.: Okrog školjke so cvetele v kristalnih posodah rože in lilije, ki omamljajo človeku glavo. Po sobi so prihutale bele grlice, ki j so se polj ubovale in griikale. I Okrog in okrog pa so bili posta-1 vljeni pozlačeni stoli, oblečeni; y moder damask. Tu je sprejemala gospa Klara svoje goste. To pot sta ji samo dva preganjala dolgočasje. Sedela sta na velikih stolih, si izmišljala zgodbe, ki so gospodarici izvabljale smeh. To sta bila general Ser-vacij Teulfenbach in polkovnik Mihajlo Rindsrnaul. Prvi visok, močan, ošivel človek, obritega lica, španske brade, nizkega čela in podolgovatega nosu; v vojski pogumen, železen, da, naravnost surov; poleg žene pa krotak, Za-! ljubljen in nežen kakor jagnje j Njegov tovariš je bil manjši, toda enako ipočan, okrogle glave, redkih rdečih las, velikih ušes, rdečih lic in polne brade. Po nizkem, oglatem čelu, po topem nosu in praznih modrih očeh je; človek lahko spoznal, da ta mož! ni ravno rahločuten in ostrega uma. Oba obiskovalca sta bila oblečena v gladko jelenjo kožo! in samo bela ovratnika in široka ] klobuka s peresoma sta izdajala, j da sta gosposkega rodu. Le ena S Suž« AMERIŠKA domovina ' ‘.©a« ___ ■ m i.........................sEj mmm)m &&& mmmm §» msarMM mmm hi morala biti vsaki slovenski hiši iraosH iSS rnmzBmmm CESTNI PRIZOR — Tako naj bi v očeh umetnika zglodala mestna cesta v bodočnosti. Dejansko je to dolg. pokrit hodnik. VELIKA IZBIRA — Grace Dyar (na sliki) ima na svojem domu preko 300 punčk iv. drugih figur, kateih del bo na 33. letni Na rodni antični razstavi v Madison Square Garden v New Yorku. czr Society' ONE FAIRLANE DRIVE OOUET, IL 60434 Sine« 1914 . - . ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protectir n at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Fact# Che Holy Family Society is a Society o Catholics mutually united in fraterned dedication to the Holy Family of Jesus Mary and Joseph, Society’s Catholic Action Programs are: 5, Schola- snips for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 1. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basKeibail and Httle league baseball, fr Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer I been recipients of the generosity of the Holy Family Society. Among its many other services, the Holy Family Society has added its spiritual and financial support to the work of the Franciscan Sisters at St. Clare’s House of Prayer. Most recently, the Society has helped in the drive for funds to build a new wing onto the House of Prayer. While the Society has fulfilled its pledge to the Franciscan Sisters, we will continue with monthly donations at the direction of the Supreme Board. We cannot forget the annual President’s Ball which your Society hosted and was attended by almost everyone present at this convention. At this gathering you will remember that the Society had given recognition to our Charter Members and the other Lodge members who have been dedicated to the fraternal activities of our Society. Your Society has reached out and allocated land to persons of all ages, the young, thv fvi.ddlc-aged and our elderly. Your Society will coVtioue :'.a • i.npo : to e ■ o Site programs available throng.) : '• on ,3 ’i o ■ , i; . Cal t'.o’ic Kemo and Fam- o '.o - i have n • r;oned, your vw,. cur •.of.,... “DEDICA-ioV-.JT NOME AND Družba sv. Družine Officers President ................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President .......... Anna Jerisha Secretary .............._....— Robert M.’ Kochevai Treasurer ..................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drasier First Trustee................- Joseph Šinkovec Second Trustee ..............- Frances Kimak Third Trustee ............... Anthony Tomazin First Judicial .............—- Mary Riola Second Judicial .............— John Koves Third Judicial................. Frank Toplak Social Director....r........... Nancy Osborne Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.K.M. Medical Advisor............... Joseph A. Zalqr, M.D. MUTES OF THE 20lh GESERAL CONVENTION August 2Sih, 1976 The Holy Family Society of the U.Si., D.S.D. (Continuation) The Chairman, Joseph J. Konrad, now called upon the Second Judicial Board Member, John Kovas, for his report. Father Madic, Mr. Chairman, Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates: As reported by the First Judicial Board Member, the Judicial Committee of the Society is nov/ invited to attend the Board Meetings of the Society where we can observe the proceedings. These meetings have been, informative and we can all see how hard the Board wiprks for the betterment of the Society. 1 am very proud indeed to say that I have been serving the Society as a Second Judicial Member of the Supreme Board for the past eight years. I thank you. JOHN KOVAS, Second Judicial Member A motion was made by Marko Vouri and seconded by Mary Lou Golf that the report of the Second Judicial Member be accepted as given. Motion Carried. ily. Tii Society ha TED T' • FAMILY , ry A r Lang thu carried: the report or .Ot ‘rector / Harry Motion The next item of business was the reports of the Temporary Committees. The Chairman, Joseph J. Konrad, then called on Mr. Bernard Z. Malnar, Committee Member of the By-Laws Committee, to give the report of that Committee. Father Madic, Mr. Chairman, Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates: On July 2, 1976, a letter was sent to every Lodge Secretary asking them and their fellow Lodge Members to submit to the Home Office any suggestions or any business that they wished to have brought up at the Convention. There were no suggestions submitted to the Home Office. After a consultation between the Society’s President, Secretary and the Society’s Actuary who made a complete review of the By-Laws, it was found that no changes are required in the Society’s By-Laws. The Supreme Board of the Society, meeting on July 24, 1976, agreed with our President, Secretary and Actuary and unanimously passed a resolution recommending to us, the Members of the By-Laws Committee, that the present By-Laws of the Society remain in effect unchanged. After due deliberation, we, the Members of the By-Laws Committee, agree with the recommendation of the Supreme Board and we therefore recommend as a motion, to this, the 20th General Convention of the Holy Family Society, that the By-Laws remain as are presently in effect. BERNARD Z. MALNAR, Member BY-LAWS COMMITTEE A motion was made by Bernice Scuteri and seconded by Fran Kimak to accept the report as given by the Member of the By-Laws Committee. Motion carried. , (To Be Continued) Fr. Madic recovering The Society’s Spiritual Direc , very and you might wish to dre.o tor, Rev. Aloysius Madic, OFM, him a get well note or card at is now recovering from a recent I St Mary’s Seminary, 1400 Vfain illness. Your prayers are kind!} requested for his complete reco- Street, P.0 Box 608, Lemonk Illinois 60439. frfuy; The Third Judicial Board Member, Mr. Frank Toplak, was! now called upon for his report. Father Madic, Mr. Chairman* Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates: As reported by the other two members of the Judicial Committee, we have been attending the Meetings of the Supreme Board. I am very proud to say that 1 have been serving on the Board for four years and observed how very hard the Supreme Board works to serve all of its members. FRANK TOPLAK, Third Judicial Member A motion was made by Maryellen Mandzuk and seconded by Denise Lang to accept the report of the Third Judicial Member. Motion carried. The Chairman, Joseph J. Konrad, now called upon the Social Director, Nancy Osborne, for her report. Father Madic, Mr. Chairman, Members of the Supreme Board, Delegates and Alternates: I am here to report to the Convention the highlights of the Society’s Social and Athletic activities which have taken place during the past four years. Not only have we seen a considerable increase ip our lodge activities, but the increase in the spirit of our members to par-} ticipate in these lodge functions is proof that we are moving forward. At the Board Meetings during the past four years, your Supreme Board has listened to the various requests from members of the lodges, for funds in order to promote their lodge programs. We have heard about programs such as family picnics, golf outings, communion Sundays, special tourš, a cub scout troop in need of funds to help offset expenses for uniforms and camping equipment. We have continued to support our little league baseball team, our basketball, football and women’s bowling teams. We have also granted funds annually to the Franciscan Friar’s Vocation Fund. Lewis University, Marmion Academy Building Fund, Alvemia Manor and the St John’s Senior Citizens Club have all VES V LEDU — Murray Sawtelle v Winthropu, Mass., je ves v ledu, ki se je napravil na njem tekom gašenja požara v hudem mrazu. DELNIŠKA SEJA ¥ nedeljo, 6» februarja 1877 ob 2:00 popoldne se vrši REDNA DELNIŠKA SEJA Slovenskega doma na 15310 Holmes Ave. To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznikom _______FRANK KONCILJA, tajnik