NOVE REKREACIJSKE POVRSlNE
Bo Sava športni raj?
Pri gradnji novih športnih in rekreacijskih površin je treba pomtsliti tudi na L         vzdrževanje
Vemo. da se v Ljubijani rw more-mo pohvalitl z množico teleanokul-turnih objektov in rekreacijskih po-vrtin. ialosten izgled pa kaiejo tudi tisti objektl, kr jih te imamo Pred-niačita predvsem hata Tivoll m Centralni stadion za Beiigradom. Ceprav ae tetesnokulturm deiavci v zadnjem Lasu trudijo m usmerjajo vstlk del sredstev. namen)enih za tatoano kulluro. v obnovo in vzdr-„ {evanje ob|ektov, pa ta denar le |mafokrat zaaosluje za kaj vet kot f mažen^e lukenj. Venelno bo Ireba sredstva v pnhodnje iskali še kje drugje, sai bi nadaljnje drpanje iz sredstev. zbranih za telesno kultu-ro, pnpeljalo do siromasenja dejav-nosti osnovnih organizacij
Kljub temu pa s sportmmr objek-ti, namenjeniml za vrhunski Sport, v naiih skromnih razmerah Le neka-ko shaiamo. mkakor pa ne moremo biti zadovoljni z rekreacijskimi po-vr&nami. Teh akoraj m, tako da bo moralo preteči Se vailko vode. pre-dno bomo priblizali (elesno kutturo res vsem obLanom In ravno ob vo* dl se lahko pomudimo nekohko d(je.
V Ljubljanl le dolgo razpravljaio o rekreacljskem centru, kt bi bil do-potnllo oslalim povr&nam v posa-meznlh obfiinah Omenjenih je bilo ža veL možnosti izgleda pa. da bo najtezje uskiaditi različne oDCinske inlerese in seveda zbratt potrebna sredstva.
Za Bežigradom imajo predlog o uredtlvi rekreacijskega centra ob Savi, ki bi mora) blti zgrajen z naj-manifiimi stroLki in b< pri tem nudil L|ub1janLanom kar največ možno-stt za akliven oddlh. Ob tem so pre-pričani. da ima njihov predlog vrsto pi ednosti.
Vsi veliki centn so ob vodnih po-vrSinah, da jih fohko uporabljajo tu-di tfst), ki se ukvarjajo z vodnimi Iportl. Tako bf lahko v načrtovani center. ki bi potekal skoraj 7 kilo-
metrov vzdolz Save, vključili tudi slalomsko progo v Tacnu. z manjfii-mi stroškl pa bi zgradili Le proge za druge vodne Sporte. Na tem pro-
storu so &e drugi objektt, kot so nova dvorana na Ježici, kopaliSče Štern in liubljanski hipodrom. ki bi
postali sestavni del novega centra. Dejstvo je, cia bi večina LjubljanČa-nov imeta naposreden dostop do Ssve. le manjši del bi imel nekoliko dafjso pof Polotai pa bo za sfedrije boljši po dograditvi obvoznic okoli mesta.
Za Beiigradom se tudi zavzema-jo, da bi ufedili predvsem rekreacij-ske povrSine na prostem in ne bi več Qradili pokritih objektov, za ka-tere je potrebno veliko denarja. drago pa je tudi vzdrzevanje. Naju-čtnkovitej&a je rekreacija prav na svežem zraku in ne v zatohlih dvo-ranah, kjer nas poleg gibanja greje-jo Že Stevilni radialorji. Ob igrižčih in stezah pa bi morale biti urejene garderobe in sanltarije ter nekaj gostinskih obratov. kjer bi se lahko utrujent rekreattvci okrepčafi
Gradnja novih objektov jb ena plat medalje Druga temnejša, ps je vzdrievanje. Pra« s lem imajo za Beiigradom slabe izkuSnje. V zad-njem času so namreč zgradili več
pokrivih dvoran. Ki Jih s težavo V2dr-žujejo. Nepravllno bi bito namrefi. da bi morali uporabnikl, ki so \z svojih osebnlh dohodkov ie pri-spevali za Izgradnjo objekta, za uporabo platevati §e polno eko-nomsko najemnino. ki je izredno vlsoka. Zato teiesnokulturm delavci razmiSljato, da bi morali denar za vzdrievanje zagotoviti Se predno se začne objekt gcaditi. Za Bežfgra-dom bi bilo mogoče lo začasno ureditt v samoupravm interesni skupnosti za fmanciranje in razvoj druzbenega standarda. ki je zgradi-la že vrsto gportnih objektov v obfii-m Seveda pa bo treba dolgoročno zagotoviti ustreinejfii vir.
Vidimo torej, da se v Ljubljani res premika na bolje. Telesnokullumi delavci se trudijo, da bi v okviru možnosti nudili kar najvei Imajo kup idej, nekaj manj načrtov tn še veliko man) moznosti. Zato se bodo morali najprej dogovoritt, kje m kakfine objekte potrebujemo. us-kladiti vrstni red gradenj, rezervrra-ti zanje povrSine in izdelati načrte. Ko bo to urejeno. se bodo lahko odiočilr, kako bodo zanje zagotovili polrebna sredatva. Verjetno bodo morali za objekte, ki jim bodo pri-sodili mestni pomen, sredstva združevati. Na to kažejo ludi izkuš-nje, sa) do danes z drobnjakar-slvom \n nemalokrai zap(o1nižko misalnostjo nismo pnSli daleL.
D. RENČELJ