oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine RAVNO E Q U ALIT Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds '■ XXXI. __ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 9, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 27 ace vesti ^°Parji zajeti ^ petek popoldne je tolpa ro-v prostore Relia-^teel Co. na 2330 E. 79 St. Ifi ^ pride do denarja, lo prinesen za plači- če J ustrahovala navzo-33.. potem pa ustrelili George Margolisa. varne?Vlastnik to-ure p 1 ° je v teku dobre v 2apQ ° zajela in odvedla zjutraj ob 8:15 tjii^a ^^^ala zadušnica-sed-spočpj Brezmadežnega rior ^ 43 St. in Supe- Zajc pokojnega John 6:30^^ /^tiruarja se bo ob Ca zjutraj brala zadušni-da 2 ' '^^^"ica v cerkvi sv. Viki Anton Šribar, 1948. Sorod-Se on». ^'^^j^telji so vabljeni, da Poroka ~~ Pf ^^'^oto zjutraj sta se Kisg 4 ^ cerkvi sv. Kristine Mr. j ^tonia Kinkopf, hčerka ^^ODf • ^ John in Frances ^adeiji Jimmy Kapič. želiuio ^ čestitamo in mu najboljše v zakonu! ''lovi grobovi Peaojj ^ je preminila Albina Marshall in Eisenhower sta prepričana, da ne obstoja nevarnost vojne WASHINGTON, 7. feb.—Državni tajnik George C. Marshall in gen. D wight D. Eisenhower, ki je danes odstopil kot šef generalnega štaba, sta osebno uverjena, da Sovjetska zveza ob tem času nima nobenih vojnih načrtov in da se ne želi z nikomur zaplesti v konflikt. Eisenhower je včeraj v pošlo-* ' ' vilnem pogovoru s časnikarji j ško ljudstvo nudilo zadostno rekel, da je "gotov," da Rusija i podporo. ne želi vojne ob tem času, iz j Isti neuradni, ampak verodo-enostavnega razloga, ker ni pri-1 stojni viri pravijo, da je Mar-pravljena za vojno in ker bi ne i shall prepričan, da čim bo Ev-bilfj, v stanju voditi vojne sve- j ropa s pomočjo Marshallovega tovnega obsega. | načrta stabilizirana, bo obsto- "Ona ne bo začela vojne, do-jjala izvrstna prilika, da se Ame-kler ne bo prepričana, da bi izmika in Rusija vsedeta za mizo nje izšla kot zmagovalka," je | in dosežeta sporazum glede svo-pristavil Eisenhower. jih medsebojnih nesoglasij. AlarshaJl ni i)odaI iiilcaJce jav- i P* I)ričakova1j, 8C)di Miir- ne izjave, s sigurnostjo pa se ' shall, da se bo to zgodilo preje more tiiiiti, cki lae v tem pogledu |kotl)o Preteku štinli let, kcdikor struija z IGisenliowerjern. T/iri, i casai bo vzelo, dsi se 1%) IGvrojpa ki se jili smatrSL za verodostoj- Zesdinjenili držav sta- ne, pravijo, da je Marshallovo j ^ naziranje glede Rusije sledeče: I ^ Rusija želi, da na svetu via-] Vile rojenice da mir, toda obenem želi, da bi Dne 4. januarja so vile roje- g/ ^®jena Godec, stara 35 St, je na 3268 E. 49 I'i'oga p zapušča žalujočega so-sinove Carl, Vin-^arv -v '^^ael ter hčerko Rose Louis Godec, p. d. W, ^^8tre, Mrs. Anna Ro-^ Alice brata Louis in An-^jutraj yf^ je vršil danes ^«ga 10 uri iz Ferfoliato- Pog^bnega zavoda. * ERŽEN ^fla J Popoldne ob 1. uri je ®^ojemu domu Mrs. ®hzen, stara 73 let, °koj^i 15601 School Ave. ^^Žice bi^a doma iz So-koder je prišla v S drugf 1913. Bila je čla-2ri Jožefa št. 169 i)oH v®"® Slovenke št. 22 V št. 10 S2Z in Oltar-Tukaj zapušča sini ^ Stanley, dve hče-5^inie Novak in Mrs. v' J vnuke in pravnu-bo vršil v četrtek I? Pogv.pi uri iz Svetkove-L' 152 Rt zavoda na 478 i'^ cerkev Marije Vne- f'avla na pokopališče h A ' „ ^0 VeA JVANCIC bolezni je v , A,/^ '^a svojem domu Sta„„ star 36 S je na 19520 Shel- ter bil v Cleve- Član društva «■ 158 L pri Cleveland Son ^^kaj zapušča ža-kS Josephine, roje. v Aij' ^''^čka Roberta in Johna, ki je *^''"^tva "Zaved-k h 158 SNPJ, ma-V)!?" ^Ua Johna in sestro t h V F-ogreb ,e bo 4. b ob 2. uri Hd W n zavoda Kenneth Highial^i^n Nottingham ^"'and Park pokopali- kontrolirala čim več sveta in raztegnila svojo oblast tako daleč, kolikor je sploh mogoče, ne da bi se s tem zapletla v vojno. Navzlic prepričanju, da Rusija ne želi vojne, pa Marshall nima namena, da- bi odnehal z "diplomatsko vojno" proti Rusiji. Poleg tega ne namerava odnehati s prizadevanji za močno oboroženo silo in obvezno vojaško službo. Marshall, prav kakor Eisenhower, je prepričan, da je možnost za preprečen je vojne z Rusijo najboljša, ^ko se bo gledalo, da bodo Zedinjene države vojaško močne. 'Državni tajnik je dalje prepričan, da bo načrt, ki nosi njegovo ime, sigurno nice pustile pri poznani družini Mr. in Mrs. Frank in Marion Sodnikar, ki vodita Merrymakers Cafe na 4812 Superior Ave., zalo hčerkico, ki bo delala družbo svojemu bratcu. Tako je Mrs. Končan zopet postala "grandma" in Mr. Sodnikar pa "grandpa". — Naše čestitke! Moka za staro domovino Samo še danes imate čas, da lahko naročite moko svojcem v stari domovini. Dentrna nakazila, ček ali poštni "money order" se naslovi na: Dobrovoljni odbor, c/o Yugoslav Home, 205 West 41 St., New, York, N. Y. Kot znano ta odbor pošlje za vsoto $13 sto funtov pšenicne uspel, ako bo kongres nudil po- [ moke. Parnik bo odplfil iz New trebno pomoč in ako bo ameri- Yorka sredi tega meseca. Francija in Španija naznanili, da bosta ponovno odprli mejo Francoska federacija železničarjev ne bo vozila vlakov v Francovo Španijo PARIZ, 7. feb.—Francija in Španija sta danes naznanili, da bosta v ponedeljek opolnoči ponovno odprli svojo mejo, ki je bila zaprta blizu dve leti. Akcija pa je takoj naletela*" na odpor s strani francoskih delavskih unij in komunistov. Francoska federacija železničarjev je naznanila da njeni člani ne bodo vozili vlake v Španijo fašističnega diktatorja Franca. Komunistične organizacije in Generalna konfederacija dela, ki se nahaja pod vodstvom komunistov, so močno protestirali proti otvoritvi meje. Komunistični poslanci iz južnih francoskih pokrajin so na francosko zunanje ministrstvo naslovili formalni protest. Komunisti pravijo, da je to "ukaz iz Washingtona" Komunistično glasilo "L'Hu- Zamorski bariton pel in govoril na shodu za Wallacea v petek večer se je v Friendship Baptist Church v Clevelan-du vršil uspešen shod "Wallace for President", v katerem je prisostvovalo čez 3,000 Cleveland-čanov. Na shodu je pel in govoril sloviti zamorski bariton Paul I^o-beson. Zapel je šest pesmi, med ostalim tudi "The Battle Hymm of the Republic". Občinstvo se je pri zaključenih ,verzih priključilo in cerkvena dvorana je odmevala z regremom; "Glory, Glory, Hallelujah; the People Are Marching On." Robeson je v govoru pozval prisotne, naj se zedinijo in razbije jo vire predsodkov in zatiranja in da podprejo zunanjo politiko, ki bo dovolila ljudstvom sveta, da si zgradijo svoj način življenja kot sami želijo. Sloviti zamorski bariton in podpredsednik P. C. A. je izjavil, da je predsednik Truman dovolil, da je "Fair Employment Practices Commission" izginila, senator Robert Taft pa da je obljubil, da ne bo dovolil, da bi se zopet pojavila. Poudaril je tudi, da se ne bi smelo dovoliti, da se ponovno zgradi fašistično Nemčijo, ki bi zopet s svojo peto stopila na vrat svetu. "Podpiram Henry A. Wal-lace-a, človeka, ki poskuša ustvariti boljši svet," je izjavil Robeson. Shod je priredil odbor P. C. A. Cedar-Central, ki vodi kampanjo "Wallace za predsednika". li velik vpliv. Pozneje je Rusija v organizaciji Združenih narodov predlagala, da se podvze-mejo ekonomske sankcije proti Francu in prekine diplomatske odnošaje s fašistično Španijo. Toda skupščina Združenih narodov je leta 1946 sprejela le resolucijo s priporočilom, da vse članice odpokličejo svoje ambasadorje iz Španije. Trgovinska pogajanja se bodo v kratkem začele Skupna izjava francoske in španske vlade pravi, da bo meja odprta za potnike, ter poštno, telegrafsko in telefonsko zvezo. Po otvoritvi meje bodo lahko manite" pri komentarjih glede! francoske ladje zopet pristaja te akcije pravi, da se je fran- j le v španskih lukah, letala pa coska vlada ravnala "po ukazu iz Washingtona." Socijalistični časopis "Le Po-pulaire" pa opravičuje akcijo vlade in pravi, da je to bila edina pot za Francijo, ker so samo "nekatere države" podprle francosko proti-Francovo politiko. Meja je bila zaprta marca meseca leta 1946, ko so komunisti na španskih letališčih. Iste privilegije bodo uživale španske ladje in letala v Franciji. Sporazum se nanaša tudi na francoske in španske protektorate v Maroku, Alžiru in Severni Afriki. V izjavi je nadalje rečeno, da bosta obe državi v kratkem začeli pogajanja za sklenitev trgo- Sovjetski delegat podpira Jugoslavijo pri zadevi z zlatom LAKE SUCCESS, N. Y., 7. feb. — Vodilni sovjetske ekonomist in delegat Sovjetske zveze pri organizaciji Združenih narodov dr. Amazaps Arutinian je danes izjavil, da bo Sovjetska zveza podprla Jugoslavijo pri njeni zahtevi, da ji Zedinjene države vrnejo njeno zlato. (Jugoslovansko zlato je bilo pri začetku vojne odpeljano v Zedinjene države, kjer ga je ameriška vlada "zamrznila"). Arutinian je izjavil, da ima Jugoslavija popolnoma prav, da to zlato zahteva in da ji nihče ne sme kratiti pravice do tega zlata. Jugoslovanski delegat je v svoji izjavi Združenim narodom izjavil, da je Jugoslavija naložila večji del svojih vrednosti v Ameriki in da odklanjanje Amerike, da zlato vrne, škoduje, obnovi Jugoslavije. V zvezi s tem se je Jugoslavija obrnila na Ekonomski in socialni odbor Združenih narodov. Sovje^ki delegat je nadalje izjavil, da Amerika nikakor ne more zadržati jugoslovansko zlato kot odškodnino za podr žavljeno ameriško imovino v Jugoslaviji. "Zelo lahko je, da se vrne zlato, ki vam ne pripada, toda težje je denacionalizirati podjetja, ki so bila nacionalizirana (podržavljena);" Vlada zahteva $9,333,000,000 za pomoč v Evropi in Kitajski Gen. Van Fleet dobil važno pozicijo v Grčiji Imenovan je bil za poveljnika ameriške vojaške misije v Grčiji Grčija in Turčija dobita nadaljno vojaško pomoč; tudi Trst pride v poštev WASHINGTON, 7. feb.—Administracija je danes obvestila kongres, da bo njen skupni račun za zunanjo pomoč :za prvih 15 mesecev programa, ki se prične 1. aprila, zna-jšal $9,333,000,000. V to vsoto je vključena tudi pomoč v Kini v znesku $570,000,000. Skupni proračun je bil zvišan* --- WASHINGTON, 7. feb. — Zedinjene države so danes imenovale za poveljnika ameriške vojaške misije v Grčiji enega najbolj veščih generalov in sicer! seimtnega odbora za zunanje majorja generala James A. Van I odndšaje Vandenbergu ameri-Fleeta. ški ambasador v Angliji Lewis za $250,000,000, ki niso bili vključeni v Trumanovi poslanici glede budžeta. Račun je izročil predsedniku Gen. Fleet bo pomagal grški monarhistični armadi pri borbi proti demokratični armadi gen. Vifiadesa. Major gen. William G. Livesay, ki je načeloval misiji in vojaškim skupinam v Grčiji, bo še obdržal svojo pozicijo toda ukvarjal se bo izključno s pomožnim programom, dočim bo major gen. Fleet pomagal grškim monarhistom pri ustvarjanju načrta za veliko spomladansko ofenzivo. V poročilu je rečeno, da bo major gen. Fleet uporabil svoje skušnje pri borbah v Nemčiji, Douglas, kateremu je poverjen takozvani Marshallov načrt za obnovo Evrope. Douglasov proračun soglaša s Tinmanovim, z izjemo, da je "ostala zunanja pomoč" zvišana od $750,000,000 na $1,000,000,-000. Trst vključen v račun, liakor tudi Koreja in Japonska Douglas je s pismom pojasnil, da je v račun vključena pomoč za Kino, nadaljna vojaška pomoč za Grčijo in Turčijo, ar- kjer se je posebno odlikoval in madna zahteva za stroške ob-kjer je služil kot pomožni štaba operacij v Nemčiji. šef Uradnik CIO aretiran v svrho deportacije Zvezni agentje so pretekli četrtek aretirali Aleksa Balinta iz Clevelanda, pokrajinskega direktorja CIO Mine, Mili & Smelter unije, ko se je vračal z unij-ske seje v Michiganu. Kakor se poroča, je bila aretacija izvršena z namenom, da se ga depor-tira. Nekaj ur po aretaciji je bil Balint izpuščen pod varščino $1,000. Rekel je, da se ga obtožuje, da "skuša nasilno prevre-či vlado Zedinjenih držav." Pod enako obtožbo je bil pred letom dni aretiran njegov brat Dave Balint, ki je bil tedaj uradnik CIO jeklarske unije. Njegov slučaj se še vedno nahaja pred sodni jo. I Oba brata sta bila rojena na Madžarskem in sta prišla v Zedinjene države kot otroka. Aleks je ponovno prosil za državljanstvo, ki pa mu je bilo odklonjeno, ker so oblasti trdile, da je komunist, kar pa je on dosledno zanikal. Ko so Aleksa Balinta oblasti v četrtek zvečer spustile na prosto, je rekel: "Značilno je, da sem bil aretiran en teden potem, ko smo sporočili Precision Castings Co., da nameravamo odrediti stavko v njenih štirih tovarnah, ako ne pristanejo na kolektivna pogajanja z unijo glede mezd in delovnih pogojev. "Danes se v tej deželi nove v Koreji in na Japonskem, pomoč za Trst in sklad za med-ameriško sodelovanje. V svojem budžetnem proračunu je predsednik Truman pred enim mesecem vključil v pomožni program $6,800,000,-000 za obnovo Evrope, $1,400,-000,000 za ozemlja pod okupacijo, $133,000,000 za vojno odškodnino Filipinom iz $750,000,-000 za ostalo zunanjo pomoč. Douglas je pojasnil, da je delo glede programa za Kino tako napredovalo,, da lahko označi verjetno vsoto okrog $570,000,-000 za te namene, "akoravno to ne predstavlja uradno zahtevo, katero je Truman odobril." Republikanski voditelji v senatu so določili, da se debata glede programa za obnovo Evrope začne 1. marca. Zakon predlagan v zvezi z Wallaceom WASHINGTON, 7. feb.—New-jrorški odvetnik. Louis Walda-man je danes v kongresu svetoval ,da se sprejme zakon, pQ katerem bi bil Henry A. Wallace, ali pa kakšen drugi politični kandidat, prisiljen, da sprejme ali pa zavrže komunistično podporo pri svoji kandidaturi. Waldman je to priporočilo podal v kongresnem odboru za neameriške aktivnosti v zvezi z načrtom, da se obrzda komuniste. Pri zasliševanju ni Waldman sicer omenil Wallacea, toda čas bili še v vladi in so levičarji ime- vinskega sporazuma. Prvorojenka Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Stanley Strekal na Arcade Xve. in jima pustile zalo hčerko prvorojenko. S tem do-' godkom je Mr. Jakob Strekal iz j Arbor Ave. zopet postal stari oče. Čestitamo! nikarjem je pozneje pojasnil, da svo-1 je predloga v prvi vrsti naper-bodno kreta na tisoče znanih fa-1 jena proti Wallaceu. šistov, kar je oblastim popolno-1 Soglasno s to predlogo bi ma znano. Dejstvo, da ničesar vsak kandidat moral podati pi- Začeli so uvažati delavce s Portorike Neka privatna delavska posredovalnica, ki ima svoj urad v Filadelfiji, je v teku zadnjih par tednov dobila v Lorain, Ohio, kakih dve sto delavcev s Portorike, in kakor se poroča, se bo portoriške delavce začelo uvažati tudi v Cleveland. Vsi ti delavci so ameriški državljani, ker Portorika je posest Zedinjenih držav, ampak delali niso nikoli prej v industriji, in vsak, ki pride sem, ima najmanj $75 dolga pri agenciji za vozne stroške. Jasno je seveda tudi,, da ti portoriški delavci niso organizirani in da se jih bo v slučaju delavskih sporov zelo lahko izra^bilo kot stavkolomce. Za enkrat se te delavce upo-sluje v lorainski tovarni jekla National.T'iJ«^iCo,, katero lastu-.. je U. S. Steer Corporation. Samuel G. Fiedman, ki je lastnik privatne agencije, je reporter jem rekel, da je v teku zadnjih par let spravil v Zedinjene države že dva tisoč Por-torikancev, in da mu je bilo povedano, da je v raznih mestih Srednjega zapada prostora za 57,000 delovnih moči. Podružnico svoje agencije namerava ustanoviti tudi tukaj in zainteresirati tudi clevelandske tovarne v delavce s Pbrtorike. Vsekakor je malo čudno, da se je portoriške delavce začelo uvažati v Zedinjene države ob času, ko so se začeli pojavljati prvi znaki brezposelnosti. Tudi stanovanjski problem, ki je tako pereč, da na tisoče veteranov ne more dobiti svojih domov, kralje industriji, očividno čisto nič ne zanima. In kdo bo preživljal te delavce, ki jih spravljajo semkaj, ako deželo udari nova depresija? DEČEK UMRL PO ŠTIRIH LETIH NEZAVESTI SEVILLE, O., 7. feb.—Včeraj je umrl tukaj sedem-letni Dicke Shipman, ki je pred štirimi leti padel po stopnicah in od tistega časa nikdar več prišel k zavesti. ne ukrenejo proti njim, dokazuje, da je moja aretacija samo nadaljevanje proti-d e 1 a v s k e ofenzive, katera se je začela, ko ,je bil sprejet Taft-Hartleyev zakon." Naročajte, širite 'Enakopraimost!" in čitajte smeno izjavo, da sprejme ali pa odklanja podporo "totalitar-skih" organizacij. (Glede drugih kandidatov, ki uživajo podporo fašističnih organizacij, seveda ne Waldman in ne dr-ugi ne dajejo nobenih priporočil, da bi kandidati takšne podpore odklonili). Pustna veselica Kot običajno vsako leto, bo direktorij skupno z Klubom društev in Gospodinjskim odsekom Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredil jutri večer pustno veselico v Klubovih prostorih. Odbor je pripravil vsega dovolj za okrep-čila in zabavo, ter se priporoča za udeležbo. Na oddih v Florido Poznana Mr. in Mrs. Matt Be-ros, ki vodita svoj studio na 6116 St. Clair Ave., bosta jutri odpotovala z avtom na oddih v sončno Florido. Tamkaj nameravata ostati do 20. marca in ■med tem časom bo studio zaprt. Želimo jima obilo zabave in razvedrila ! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. februarja 1948. u ENAKOPRAVNOST n Owned and Published by THE AMERICAN lUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RAT^S—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out* of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)-- FOi. Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) --$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 GRČIJA—SOD BREZ DNA Grška monarhistična vlada, ki je doslej že izvlekla iz žepov ameriških davkoplačevalcev $400,000,000 in vrgla svojo lastno deželo v še večjo nesrečo, seje zopet obrnila na "strica iz Amerika" za nadaljno pomoč. Ameriška misija, ki se nahaja v Atenah, kjer monarhistom pomaga pri boju proti "komunistični nevarnosti," je baje že poslala v Wahington detajlirane predloge glede te nadaljne pomoči. Pomoč v znesku $400,000,000, ki je bila soglasno z objavo Trumanove doktrine odobrena za Grčijo in Turčijo, je že pri koncu. Za vojaške namene se je začel uporabljat sklad, kije prvotno bil namenjen za^ ekonomsko obnovo Grčije. Toda navzlic zagotovilom naših veščakov pri borbi proti "komunistični nevarnosti," ki pridigajo, da je najbolj učinkovito orodje proti tej "nevarnosti" blagostanje in resnična demokracija, se v Grčiji na ta način borbe sploh nič ne da. Zato bo grško ljudstvo trpelo bedo in pomanjkanje, zato bodo Grke, ki so proti sedanjemu monarho-faši-stičnemu režimu, zapirali, streljali in deportirali na osamljene otoke. Toda kaj to. Dajte nam več topov, več letal, več municije, da pobijemo še več grškega ljudstva, je očitno geslo vlade v Atenah. Ko pa bo sleherni Grk, ki se sedaj obupno bori za svojo in svojih otrok boljšo bodočnost, vržen v zapor, ustreljen ali pa deportiran, bo menda konec tudi tej "komunistični nevarnosti." V Grčiji se ne vrši nič drugega, kot pa borba proti fašizmu, borba proti nionarho-fašistični kliki, katero so angleški imperijalisti s tanki, in bajoneti vsilili grškemu ljudstvu. Toda vsled "strategične-ga" položaja Grčije, se prav glede Grčije največ vpije o "komunistični nevarnosti" in poskuša zvrniti krivdo za odpor proti vsiljentpSu fežTmu in hionarhiji na Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo. Pomoč, ki je bila odobrena za pobijanje "komunistične nevarnosti" v Grčiji, ni popravila položaja in te "nevarnosti" ni odvrnila. Celo, kot iz pičlih poročil v ameriškem tisku izgleda, so se proti-vladne sile še bolj organizirale, še bolj ojačile. Z druge strani pa je teror monarhistov postal še večji, aretacije in streljanja so na dnevnem redu. Nihče ne ve koliko bo stala ta pustolovščina v Grčiji. Predsednik senatnega odbora za določanje izdatkov Styles Bridges je baje izjavil, da bodo skupni stroški v Grčiji dosegli vsoto $1,00(T,000,000! Preteklega leta je Grčija dobila $400,000,000, Turčija pa $100,000,000 navzlic dejstvu, da je kongres odobril za obe državi skupaj $400,000,000. Kot Kina, je tudi Grčija postala sod brez dna, v katerega se meče denar ameriških davkoplačevalcev, ne da bi to pomagalo-kitajskemu ali pa grškemu ljudsftvu. Ravno nasprotno. V Kini so na dnevnem redu proti-ameriške demonstracije, kajti tudi resnični proti-komunistični Kitajci so se začeli zavedati, da ameriška pomoč samo veča njihovo bedo in da je samo vsled te ameriške pomoči korum-pirani kliki Koumintanga, Kina pahnjena v tragično civilno vojno. To isto velja tudi za Grčijo. Jugoslovanski izseljenci v Južno-afriški uniji ter severni in južni Rodeziji Naši ljudje, ki jih je beda in pomanjkanje eksistenčnih pogo-! je v stari Jugoslaviji in pa še v j prejšnji avstro-ogrski monarhi-j ji prisilila k izselitvi, so danes večinoma še vedno raztreseni| po vseh petih kontinentih. Tudi' v Južnoafriški uniji, deželi zla-' tih in diamantnih rudnikov, je danes še nad 1,800 jugoslovan-j skih izseljencev. Ti so večinoma, nastanjeni v Johannesbourgu in j Pretoriju, nekaj pa jih je tudii v Capetownu in Durbanu. j Prvi jugoslovanski izseljenci — Črnogorci, Kotorčani in Dal-matinci — so pričeli prihajati v Južnoafriško unijo že konec 19. stoletja in jih tamkaj poleg Hb-j landcev smatrajo kot prve ev-j ropske naseljence. i Prvih 700 izseljencev iz jugo-1 slovanskih krajev v času pred pivo svetovno vojno se je mo- j ralo boriti z velikimi težavami, j ker niso poznali niti razmer niti jezika. Opravljali so najtežja dela pri gradnji železnic in cest in se v burski vojni v velikem številu borili skupno z Buri proti angleškim imperialistom. Z marljivim delom in sposobnostjo so si kmalu izboljšali življen-ske pogoje in si pridobili velik ugled, tako da so novodošli izseljenci brez večjih težav kmalu dobili dobro plačane službe. Nekateri izmed teh prvih jugoslovanskih izseljencev v Južnoafriški uniji so se' posvetili poljedelstvu in so še danes lastniki lepo urejenih farm. Ko so ZDA z zakonom o emigraciji omejile pritok izseljencev iz Evrope, so se ])o prvi svetovni vojni okrog leta 1925. pa vse do pričetka druge svetovne vojne začeli iz Jugoslavije izseljevati v Južno afriško unijo tudi številni izseljenci iz Jugoslavije. Nekateri naši izseljenci so 2)rišli v Južno-afriako unijo celo iz Južne Amerike, med njimi zlasti kvalificirani delavci, ker so bili tu boljši delovni pogoji. V novih razmerah je četrtina naših izseljencev sprejela južnoafriško državljanstvo, ne da bi se seveda s tem odrekli domovini. Po letu 1930 so se naši izseljenci pričeli naseljevati tudi v severni in južni Rodeziji. Večina se jih je naselila v bližini velikih rudnikov bakra in to v Coperbeltu, Lusani itd., kjer so zaposleni kot rudarji in zidarji. Jugoslovanski izseljenci v Južnoafriški uniji so si v dolgih letih ustvarili razmeroma ugoden socialni in ekonomski položaj. Mnogi izmed njih so si pridobili celo razmeroma dokaj velika bogastv^ in med našimi izseljenci trenutno ni brezposelnih. Le majhen del izseljencev se peča z ročnim delom, večina izmed njih pa so trgovci, uradniki, farmarji in pripadniki raznih intelektualnih poklicev. Jugoslovanski izseljenci, ki se pečajo z ročnim delom, so večinoma kvalificirani delavci, in to zidarji, usnjarji, mizarji, elektrotehniki, mesarski pomočniki in rudarji. Čeprav so živeli dolgo vrsto let v tujini, se izseljenci niso izneverili materinskemu jeziku. Med sabo govore v materinščini, nekoliko slabši pa je položaj pri mlajši generaciji, rojeni v Uniji, ki obiskuje samo angleške šole. Razumljivo je, da so se najbolj odtujili otroci mešanih zakonov. Časopisje iz domovine prihaja zelo poredko in zato naši izseljenci čitajo večinoma časopise, ki jih izdajajo izseljeniška društva Jugoslovanov v Severni in Južni Ameriki. Na žalost doslej izseljenci še niso mogli poslušati oddaj kratkovalovne radiooddajne postaje Beograda. Razumljivo je zato, da si izseljenci izredno žele čim več domačih knjig in literature, da bi se seznanili pobliže z razmerami v domovini. Naši izseljenci v Južnoafriški uniji so se že zgodaj pričeli povezovati med seboj, že leta 1915 so v Johannesbourgu osnovali društvo "Slovanska sloga", leta 1921 pa drugo društvo "Slovansko kolo". Kasneje pa sta se obe društvi združili, izseljenci pa so osnovali še društvi "Slovansko slogo" in "Sokol". Umor Stjepana Radica v jugoslovanskem parlamentu, ki ga j3 organizirala velesrbska klika in korumpirana dinastija, je našla velik odmev med izseljenci, ki so večinoma Hrvati. Ti so zato osnovali "Radičev klub", ki se je leta 1935 preosnoval v "Jugoslovanski napredni klub". Politična nasprotstva so vzporedno z osebnimi ambicijami posameznikov v tistem času močno vplivala na društveno življenje naše kolonije. Ko pa je Cvetkovičev fašistični režim 25. marca sklenil pakt z Nemčijo, so se marsikomu odprle oči. Bivši knez Pavje, eden izmed iniciatorjev tega sporazuma, živi danes v Južnoafriški uniji in se tamkaj druži s pobeglimi narodnimi izdajalci, je že takrat postal najbolj osovražena oseba med našimi izseljenci. Kraljevska begunska vlada v Londonu si je med vojno zelo prizadevala, da bi si priJobila simpatije naših izseljencev, vendar v tem ni uspela. Že 1. 1941 so izseljenci raje poklonili svoje prispevke organizaciji "Russian Medical Aid", kakor pa bivšim kraljevim ustanovam. Ko pa je prišla v Johannes-bourg kraljevska vojna misija, da bi mobilizirala naše izseljence v kraljevsko vojsko, se je zaradi razkošnega življenja in nemoralnega vedenja svojih članov kaj kmalu povsem razkrinkala in še pojačala odpor naših izseljencev do gnile stare Jugoslavije. Novoustanovljeno "Jugoslovansko delavsko kulturno društvo", ki naj bi pomagalo kraljevski vojni misiji, je kaj kmalu klavrno propadlo. Leta 1942 so preko moskov- skega radia naši izseljenci prvi-' krat zvedeli o jugoslovanskih partizanih in njihovem voditelju Titu. Navdušeni nad narod-no-osvobodilno borbo so progresivni izseljenci osnovali društvo "Jugoslav Partisan Army of Liberation — Relief and Medical Aid Committee". Po končani vojni sta se združili leta 1946 društvi "Partizansko udruženje" in "Jugoslovanski napredni klub" v enotno društvo "Jugoslovansko udruženje v Južni Afriki". Velike zasluge pri kovanju enotnosti naših izseljencev si je pridobil zlasti delavec Mate Saf-tič. Lahko rečemo, da je po dolgih letih medsebojnega političnega nasprotovanja in nesloge danes naša izseljeniška kolonija v Južnoafriški uniji po svoji ogromni večini složna in enotna ter občuduje uspehe pri izgradnji in obnovi svoje domovine, nove Jugoslavije. V severni in južni Rodeziji so naši izseljenci osnovali društvo "Yugoslav Relief Found", ki zbira pomoč žrtvam vojne v domovini. Kljub nesramni imperialistični gonji proti Sovjetski zvezi in državam nove demokracije ostajajo naši izseljenci trdni in mnogi izmed njih so včlanjeni v "Northern Rhode-sien Friends of the Soviet Union". Marsikateri tamkajšnjih izseljencev je žrtvoval tudi celo mesečno plačo, da bi pomagal domovini. Tako kot izseljenci v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Franciji itd., se tudi naši izseljenci v Južnoafriški uniji ter severni' in južni Rodeziji pripravljajo na vrnitev v domovino, nekateri pa so se že vrnili. Zavedajo se, da bodo s svojimi sposobnostmi lahko v mnogočem doprinesli v izgradnji naše domovine in na njeni poti v socializem, ki ne pozna niti krize, niti brezposelnosti, kar je vse značilno za kapitalistični družabni red. Vtisi s potovanja v Jugoslavijo (Piše: P. Barbiš iz Los Angelesa) (Nadaljevanje) Velika suša je 'prizadela tudi Slovensko Primorje Kot sem že omenil, je bila letos velika suša po celi Evropi in tudi na Slovenskem Primor-ju. Kmetje so mi rekli, da takšne suše ne pomnijo. Krompir je bil droben, pšenica slaba in edino koruza je bila nekaj boljša. Kar se sadja tiče, tega je letos bilo dovolj in kmetje niso imeli zadosti posod za jobolčnik. Češplje niso dosti obrodile, vseeno pa bodo imeli za zimo nekoliko slivovice. Kmetje v Kosezah, Mali in Veliki Bukovici, Zarečici, Zareč-ju, Dobropolju, Jasenu, Vrbici, Jablanici, Dolenjah, Dolnjem in Gornjem Zemnu niso toliko prizadeti izven, da so izgubili živino, največ pa konje, tekom vojne. Hiše so jim sicer vse otres-kane od granat in akoravno njih strehe puščajo ko deži, jim hiše še vedno stojijo, medtem ko v Kočanih, Lipi, Klani, Tominjah, vseh Brdih, Podstenju in v dosti drugih krajih, so kmetje vse izgubili, ker vasi so bile do tal požgane. Materiala za obnovo sedaj še vedno ni dovolj, posebno pa manjka šip, cementa, že-leznine vsake vrste kot žebljev, predvsem pa dobrih in izvežba-nih delavcev. "Povedali so mi, da je bil par-cijalni dobiček, ki ga je imela tovarna sintetičnega lesa (fa-lerrsa) v Ilirski Bistrici prešlega ekonomskega leta 1947, investiran v zgradnjo delavskih stanovanj do okoli začetka leta 1948. Ravnateljstvo, ki vodi konstrukcijo hiš, ne more najti zadosti izvsžbanih delavcev in strokovnjakov. Računa pa se in Petletni plan za industrializacijo in elektnkacijo deželo predvideva, da se bo v tem času cela dežela obnovljena in elektrifi-cirana. Kar se tiče lokalnega položaja, je ljudska vlada odobrila za obnovo Slovenskega in Hrvatskega Primorja 43,000 dinarjev. V ta plan spada isto asfaltiranje ceste med Ljubljano in Reko, katera je od začetka vojne pa do sedaj bila v slabem stanju. Istotako se bo po planu posadilo 660 hektarjev golih hri-I bov z borovci v Bistriškem okrožju in 600 hektarjev v Se-Ižanskem. Kot so mi pojasnili, I pričakujejo, da lyo Jugoslavija ! do konca petletnega plana na ' gospodarsko-industrialnem polju popolnoma neodvisna. Treba je vpoštevati, da so fašisti, nacisti, ustaši, četniki in ' domobranci pobili 90 odstotkov 'narodne inteligencije. Vzelo bo 'nekaj let, predno se bo izvežba-lo nove kadre inteligencijef ker na tem polju je država danes posebno prizadeta. Sedaj manjka I pred vsem tehnikov, inženirjev, knjigo vodjev, zdravnikov, lad- jedelavcev, izvežbanih strokovnjakov vseh vrst (zidarjev), predvsem pa strojev, ki bi pospešili obnovo v deželi. Vse, kar se danes dela, se dela takbrekoč z golimi rokami. Pozdravi za sorodnike v Zedinjenih državah Hočem omeniti, da so mi kmetje naročili, naj jim sorodniki iz Amerike pošiljajo v paketih take stvari kot senene železne vile, železne grablje, žage, kladiva itd. Sledeče osebe pa pozdravljajo svojce v Ameriki in se priporočajo za pakete (večji bodo, bolj bodo dobrodošli): Janez Batista iz Male Buko-vice pozdravlja sestro Mary Vicich in moža v Wooster, Ohio, mati in oče Vičič pozdravljajo hčer Pavlino in moža v Can-tonu, Ohio; Lovreči iz Male Bu-kovice pozdravljajo rodbino Stefančič v Clevelandu; žena Jožeta Zlosel iz Male Bukovice pozdravlja moža v Cantonu, Ohio, in ga prosi, da ji pošlje vozni listek za Ameriko; družina Potepan iz Male Bukovice pozdravlja hčerko Ivanko Božič in moža v Verona, Pa.: Jože Če-kada in zena pozdravljata mater, sestro in brata (Haretove) v Clevelandu in isto Petra Se-gulina; Mati Jagodnik pozdravlja sina Franka in Pepeta ter obe ženi v Cantonu, Ohio. Toni Surina in Anica Turk iz Sapjan izročata pozdrave bratu Johnu Surini v San Petro, Cal.; Ivan in Ivanka Gaberšnik iz Draganič pri Zagrebu pozdravljata sestro Rozi Bačič in moža v Los Angeles, Cal.; J. Čaklica iz Zagreba mater in očeta Vinko Saboliča, Buffalo, N. Y.; Fanica Batista iz Male Bukovice sestro Marijo Bradelj v James City, Pa.; Janez Batista iz Male Bukoviče bratu žene v Couderport, Pa.,' Milka Franjič iz Zagreba sestri v Wooster, Ohio, Marija Štercaj iz Trnova pozdravlja sestro Ivanko Škerl v Clevelandu, Ohio. Marija Božič iz Ilirske Bistrice brata Joe Bozicha, Van Nuys, Cal.; sestre Mandič iz Matulj brata Jo(hn Mandicha iz San Pedra, Cal.; Franc Cekada iz Dolenje in Trnovo brata v Bar-bertonu, Ohio. Antonia Mrsnik iz Smrja pozdravlja sina v Eu-clidu, Ohio; Gilda Mohorič iz Ilirske Bistrice pozdravlja sina ^ Zvonimirja v Clevelandu in Vla-deta v New Yorku. i And! Mikuletič in Franca Ka-jstelič pozdravljata Ivanko Čeh , v Canton, Ohio; Frank Zadnik ' iz Kozjane (Vremski Britof), pozdravlja Jožefa Zadnik, Square Bar Cafe na E. 83 St., I Cleveland, Ohio; Alma Kreševič , iz Topol pozdravlja Jožefa Jenko v Clevelandu, Ohio; Frank Kakcž, Marija in August Am-'brožič pozdravljajo Jožefa Ka-kez, Sheboygan, Wis.; Ivanka Derenčič pozdravlja brata Karla Strekel, Cleveland, Ohio. Alojz Bostjancich iz Koseze sestro Vrh In moža v Clevelandu, Ohio, ter brata v Veroni, Pa.; Amalija Benigar iz Trnova pozdravlja John Benigarja, Chillicotte, Ohio; Marija Sam-sa in Lina Pugelj pa Antona in Lucy Pugelj, Pittsburgh, Pa. Pozdrave so mi izročili tudi mnogi drugi, imen pa se sedaj vseh ne morem spomniti. Veliki napori^ da se obnovi pristanišče Reke Železniški promet med Ljub- ljano in Reko je zelo živahen in med dvemi postajami preide okoli 15 osebnih in tovornih vlakov vsakih 24 ur. Proga na tej železnici je električna in istotako je lokomotiva na električni pogon. Vsedel sem se v vlak in odpeljal proti Reki, kamor smo dospeli v eni uri. Odšel sem v mesto, da vidim, kako izgleda in reči moram, da so Nemci in zavezniška bombardiranja naredili vse, kar so mogli, da bi mesto uničili. (Dalje prihodnjič) POSTAJE ZA DOGNANJE RAKA V borbi proti raku,, ki povzroči eno od vsakih osmih smrti v tej deželi, igrajo postaje za dognanje ali zasleditev raka zelo važno vlogo. Od konca vojne je bilo odprtih večje število ta^ kih postaj, tako da imamo v Zed. državah sedaj 181 te vrste preglednih uradov, kjer je mogoče dobiti enkrat na leto popolno fizično preiskavo po predpisih Ameriškega kolegija kirurgov. Dosedaj so bile pregledne klinike ali postaje odprte v 30 državah ter v Washingtonu, D. C., Teh uradov pa nikakor ni istovetiti s klinikami, ki se ukvarjajo s slučaji, v katerih je rak že bolj ali manj gotova stvar. Postaje za zasleditev te zavrat-ne bolezni služijo predvsem ideji, da se vkorenini navado peri-jodičnega pregleda v svrho dognanja raka v začetnem štadi-ju, ko je še lahko ozdravljiv. Te vrste zdravniški pregledi stanejo nekaj malega, večji del stroškov krijejo prispevki v ta namen. En celj teh postaj je namreč navaditi ljudi na dejstvo, da je mogoče zaslediti raka v njegovem začetnem stanju samo ako se človek da perijodično, torej vsaj enkrat na leto preiskati zdravniško. Te postaje so pa le en del borbe proti tej bolezni, ki je leta 1947 zahtevala $14,000,000,-000 iz zveznega sklada in $12,-000,000 je bilo potrošenih privatnih prispevkov. Do lanskega leta ni zvezno nakazilo nikdar presegalo $4,500,000 in tudi prostovoljni prispevki so bili nižji. Kakor se je torej stopnjevala bolezen, tako je bilo treba povečati prizadevanje za preprečen je in zdravljenje ter predvsem dognanje te navadno prepozno zasledene bolezni. Tipičen pregledni urad je v Washingtonu, D. C., ki je bil ustanovljen pred manj kot letom dni, toda je že v enem mesecu obstoja zabeležil dolg seznam prosilcev za pregled, dasi se urada ni oglašalo, izvzemši ob priliki otvoritve, ko je bilo par tozadevnih vesti v listih. Ker mora ta pregledni urad sodelovati z mestnimi bolnišnicami, more delovati le en cel dan v tednu, ker bolnišnice tega izredno zaposljenega mesta pogosto nimajo prostora za bolnike. Značilno je, da so pregledi 150 oseb tekom nedavne jieri-jode dognali, da so bili med temi štirje slučaji raka, čeprav so bile vse štiri osebe n a videz zdrave, šestnajst drugih oseb pa je imelo izrastke (tumors), kateri bi znabiti eventualno povzročili raka. Pregledni specialist je dejal: "Naša ideja je, da s poslovanjem prenehamo čim bodo vsi medicinski študentje poučeni, da je treba pri zdravniških preiskavah dajati pozornost navidezno malenkostnim zdravniškim dejstvom." Industrijalna postaja za zasleditev raka je bila odprta v predilnicah Avondale Mills, v Sycalauga, Georgia. S sodelovanjem Ameriškega društva proti raku, bo ta klinika služila kot vzorec skupnega boja proti raku od strani delodajalcev in delavcev. Spočetka je ta klinika nudila zdravniško preiskavo samo delavkam ali pa ženskim so-rodnicam moških, vposlenih v predilnicah. Sedaj se klinike lahko poslužujejo ženske iz vsega okrožja in celo iz podeželskih predelij v bližini. Brezplačne zdravniške preiskav® vsakega pol leta se priporočaj" in delavke uposljene v predilnicah so plačane za čas, ki si vzamejo za preiskavo v kliniki- "Ideja ustanovitve klinike, je dejal načelnik Ameriškega društva proti raku za Alaba-mo, "je bila, da se ljudi prepri" ča o možnosti raka, ne da se človek zavedal tega in pa, ^ je rak v mnogim slučaji^ ozdravljiv ako je odkrit pravočasno." Temeljita zdravniška pr^'®' kava za zasleditev raka je kO' ristna tudi v drugih ozirih, ker lahko odkrije bolezni, ki jih takojšnje zdravljenje odpravi. Common Council- Pustna zabava v Druši. domu na Euclidu Euclid, O. — Pustni torek j® vedno bil dan naših starih Slovanov. Običaj in god vseh veselih ljudi je bil vedno dan starega boga Kuranta, Naši ljudje so praznovali in mu vedno dajal' lepo čast. Na pustni večer bomo prazno^ vali v krogu vesele družbe P""' nas v Euclidu, v Društvene®'' domu. Vse težkoče, katere nai# nudi vsakdanje življenje, bodo na ta večer pozabljene. V upanju, da ga bomo prihodnje leto praznovali v novem dO' mu, bomo šli vsi v slogi na delo-Pošteno in veselo razpoloženj® ima še Bog rad, so rekli naS' stari ljudje. Po tej šegi se bom" ravnali tudi mi. Na ta večer bo različnih zabav in drugega raZ* vedrila, na ta večer bo odločeno, kdaj bomo odšli na Burmo. Pustni večer je lep spomin . slovanskega življenja — Da vstaja narod iz globin k pomladi vstajenja. • Slovani vstajamo za svetoV mir ob enajsti uri združeni si boljše dni pripravljamo- Življenje novo ti ustvari in mir pomladi prinesi; boljše čase, sreče dnij ^ v življenje naše ti razlij- Ak' pa ti to ne veruješ, mi vabimo te tu med nas; dobil boš tukaj dobre krof®' za vse bo tukai kratek čaS- / Jim Bottef' Oglesby, 111. — Blizu .-j ra, Cal., je bila v avtni koli^j^^ ubita Louise Gregorich, sta 69 let, y Ameriki od 1901-starega kraja je prišla v kegan, se poročila z Louis Gregorichem, ki sta se ])reselila v to naselbino i" _ dila trgovino. Dno 9. decc0 se je z možem, njegovo Mrs. Mahnich iz Chicaga svojima sestrama J. Gr'egoj|^j^ iz Peruva in Mrs. F. Gregor' _ iz La Salla ])odala v Calif^^ jo na zimske počitnice. Ko so^^^ zadnji teden iz Fresna ^ ie iich; J jjoliz'J F'rancisco k Mrs. Mahnich, prišlo blizu Madera do KO' ^ treh avtov in Mrs. Louisc gorich je bila tako poncsrcc da je dve uri pozneje Ostali so v bolnišnici z ali manjšimi poškodbami- g, kojna je bila pokopana v OS byju. 9- februarja 1948. enakopravnost STRAN 3 OSMI FEBRUAR, DAN SMRTI dr. FRANCETA PREŠERNA t pj- Prešernova rojstna hisa na Vrbi eseren in mi Leto os dne 8. februarja bo mi- ako slovenskemu narodu poleg kar devetdeset let, od- % devof reoruarjE devetdeset------ Unirj ; na Gorenjskem pesnik — tisti ij- ^^Geren. Prešeren je tom'p je pred vsem sve-nega ' legitimacijo kultur-ki sq Njegove Poezije, ktnicn konec leta 1846, z ,/^prihodni. fiašo, ^oslei ^jega leta — so Jo še skromno poezi- evropgjj ^ (dvignile na stopnjo janjj pesniškega ustvar-^ešerei, se je postavil ''^®^alcev°v> največjih ob-kar pq pesedne lepote in, iiaprimer Angležem 'iC lain Sla Puškin Mickiewicz ali Po- t o pomeni France Preše-Satpgge^^ osrednji duh, či-•^ilo J® postala ne le potr- tllfl •odnosfj ~ — %boi ' pomeni hkra- lepoti. hrepenenja po ^3. k ^ sodobniki sprejeli ^CRio i z zgodovine. in s tem tudi naše slovnic in molitvenikov preskrbi najpotrebnejših knjig za praktične potrebe. Nemogoče in tudi nepotrebno se jim je zdelo, da bi se v jeziku, ki so ga v tistem času govorili samo posli in kmetje, gospoda pa samo takrat, kadar je morala občevati s poslom in kmetom, zlagale pesmi in da bi se Slovencem ustvarila po njihovem mnenju nepotrebna, in nepraktična leposlovna književnost. To naziranje je bilo tudi vzrok, da je bil pesnik take vrste, kakor ga predstav- njegove poezije po-^°SO(}gK ^^'no izreden literarni bAnt ' ltl8 VnrOiX t-M. "ost Z^rveč so bile narav-®We(is],^^^^akovano 'eJt^ iJ trt eAyCfix^ u»2.^c rnx tn ,^/' *. / f Jflo^cc -Va .- ^ n^ty^trCto ^ '' ga je potemtakem čakal več kakor pol stoletja. Splošna zavest je postalo tisto, kar je pred sest in tridesetimi leti v predavanju o slovenski literaturi formuliral I v a n Cankar takole; "Pod zastavo Prešernovega imena, po poti, ki jo je on pokazal, so hodili vsi naši pesniki in pisatelji, se je razvijala vsa naša književnost do današnjih dni". In mi danes? Ali poznamo Prešerna, ali se zavedamo njegovega pomena? Menda na to lahko odgovorimo pritrdilno. Prešernoslovje je ravno v našem stoletju rodilo največ sadu in nam dalo dve tako pomembni knjigi, kakor sta Žigo-nova Prešernova čitanka s Komentarjem in razprava "France Prešeren — poet in umetnik" ter Kidričev Prešeren, ki obsega za zdaj Pesmi in Biografijo od 1800—1838, a bo sedaj izšel v celoti. O teni našem razmerju do največjega slovenskega pesnika priča tudi Prešernova rojstna hiša v Vrbi, katero je slovenski narod odkupil pred osmimi leti s pomočjo šolske mladine od Ribičevih, kakor se imenujejo Prešernovi po domače, in jo uredil v muzej, kamor romajo in bodo še dolgo romali vsi častilci Prešernovega imena in dela. Največje priznanje pa je dobil Prešeren prav v osvobodilni vojni, ko smo proglasili njegov dan za kulturni praznik slovenskega naroda. Kajpada nam slavljenje ne sme nikoli' postaviti samo sebi namen. Prešeren nam ne sme biti zgolj predmet znanstvenega raziskavanja, ne zgolj predmet spoštovanja, nego živo bogastvo našega duha, s katerim bomo danes in jutri in vselej krepili svoje duše in v katerem bomo našli vselej oporo v borbi za svobodo, bratstvo in napredek. Slavimo ga kot našega največjega pesnika, ki se je povzpel više mimo vseh drugih'in tako rekoč brez predhodnikov uvrstil slovensko poezijo ob pesništvo drugih, velikih narodov, s katerimi smo postali tako enaki, če ne po številu, pa po moči duhovnega ustvarjanja. Prešeren je tisti, ki nam je pridobil te dragocene kulturne legitimacije s tem, da je dal našemu, dotlej zaničevanemu jeziku prožnost in lepoto, o kakršni se pred njim nihče niti sanjati ni upal. Ta jezik, ki so ga zaničevali tujci ter so se ga sramovali domačini, se je v Prešernovi poeziji pokazal v vsej svoji moči, lepoti in bogastvu ter zaživel prav v nji s toliko samoniklo močjo, da z lahkoto kljubuje vsem poskusom, ki bi ga hoteli uničiti. Toda Prešerna ne slavimo zaradi jezika, tudi ne samo zaradi njegove dovršenosti in lepote. Jezik je bil Pre-šarnu zunanje znamenje slovenstva, kateremu j e predvsem služil s svojo pesmijo, tudi tedaj, ko je vanjo izlival najbolj osebno bolečino svojega srca. V Sonetnem vencu, eni najlepših njegovih pesniških izpovedi, je sam poudaril to zvezo, ki je med njegovo poezijo in njegovim narodom: Želje rodile so se hrepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče, želje, da zbudil bi Slovenščino celo, ^ da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo. Prešeren pa nam ni samo zgled narodne zvestobe, zvestobe do svojega jezika, da svoje zemlje, do svojega ljudstva, ko nas opominja: "Ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup" — ampak nas hkrati tudi opominja k narodni slogi in skupnosti. Kot pesnik je hotel vendar biti Orfej, to je skrivnosti zedinjevalec src, ki je pel zato: da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zadinil rod Slovenščne cele. Kako plemenito in hkrati kako sodobno je pojmoval narod-inost, najbolje spoznamo iz njegovega razmerja do drugih slovanskih narodov, zlasti pa nam to potrjuje njegovo razmerje do vsega človeštva. Njegov patriotizem ni šovinističen in reakcionaren, temveč demokratičen in napreden, to se pravi, da ni" nestrpen in napadalen, temveč druži s poudarkom lastne narodne individualnosti tudi idejo o povezanosti in bratstvu narodov sveta. Res da je pel Prešeren v Krstu pri Savici, češ, da "največ sveta otrokom sliši Slave", vendar je v Ždravljici izpovedal tudi naslednje: , Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Tako se v Prešernovi pesmi skladno ujemata in dopolnjujeta narodnostna in človečanska misel. Kajti to je bilo zanj—iskrenega humanista in prepričanega demokrata—najvišji ideal, bodisi v osebnem, bodisi v socialnem življenju. Iz pesmi Slovo od mladosti vemo, da je Prešeren pesnik idealne, plemenite človečnosti, ki ga je globoko v srce ranila nravna spačenost in egoizem sveta in družbe, v kateri je živel, in to ne samo zaradi tega, ker je sam okusil njene krivice, njena nasilja, ampak v prvi vrsti zato, ker sta nasprotovala sanjam o pravičnem in lepem svetu. O tem priča tudi njegova ljubezenska pesem, kjer prav tako čutimo f na dnu to hrepenenje po lepoti in človečnosti, ki sta bili Prešernu ne le izvor,, ampak tudi končni namen in cilj vse umetnosti. Pesniško ustvarjanje je bilo zanj skrivnosten in težak poklic, ki zahteva od človeka, da nosi v sebi "al pekel al nebo" — to se pravi, da nikoli ne omaga v borbi za svojo dušo, za narod, za človeštvo. Zato je njegova poezija za nas kot Slovence in kot ljudi neizčrpen vir, iz katerega moramo zajemati, če hočemo živeti in bogatiti same sebe. To misel je pesniško lepo povedal Oton Zupančič v Pesmi hladine, ki jo je zapel ob stoletnici Prešernovega rojstva. Takole pravi: Mogočen plamen iz davnine šviga, veko ve preletel je koprne, in plamen naš se druži z njim, se dviga in plamen naš pogumno dalje gre, ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne . . . F. Vodnik. Ratje pri Hinjah, Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo in edinega sina, ki služi pri mornarici, v Pueblu sestro Louise Hochevar, v starem kraju pa sestro in brata. Pokopan je bil v Pueblu, kjer je prejšnja leta živel. OBVESTILO Vesti iz življenja ameriških Slovencev Chicago. — Dne 29. januarja je truk povozil rojaka Franka Vinterja, ki je živel na naslovu 8140 S. Ridgeway Ave. Nesreča se je zgodila na križišču Roosevelt Rd. in Independent Boulevard še pred deveto uro zjutraj. Od tam je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil. Bil je član ABZ. Pokojni je bil star 60 let, doma nekje od Ribnice n a Dolenj-kem. Tu zapušča soprogo in dva odrasla sinova ter enega brata. Pokopan je bil na Češkem narodnem pokopališču. Denver, Colo. — Dne 10. jan. je umrl Paul Papish, član SNPJ. Star je bil 53 let, doma iz vasi v cilju poprave in dopolnitve spiskov onih oseb, ki se nahajajo v inozemstvu, prosimo vse državljane F.N.R. Jugoslavije, ki živijo stalno ali začasno v Zedinjenih Ameriških Državah, na področju tega Generalnega kouzulata, da predložijo podpisanemu Konzulatu sledeče podatke: Ime in preimek ter očetovo ime. Dan, mesec in leto rojstva. Mesto pristojnosti (vas, mesto, srez in federalna republika). Poklic. Številka in datum potnega lista. Zadnji naslov. Podatki se lahko daje ustno ali pismeno. Podatki, dostavljeni pismeno&morajo biti lastnoročno podpisani. Prosimo vse naše državljane, da te podatke dostavijo po možnosti do konca meseca marca 1948 leta. Podatke dostavite na naslov: Consulate General of Yugoslavia, 188 West Randolph St, Rm. 1611, Chicago 1, 111. Iz Generalnega konzulata F. N. R. Jugoslavije v Chicago, Br. 9/48 od 28. januarja 1948 leta. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-(jodkih po svetu in doma! ZDRAVLJICA Prijat'lji, odrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komu najpred veselo _ zdravljico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse kar nas je sinov sloveče matere. V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očetov, najprej naj bo Slovencev dom, naj drobe njih roke si spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz yas bo strah sovražnikov! Mladen'či, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup; ker zdaj vas kakor nas jo srčno branit kliče čas! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Nazadnje še, prijat'lji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li ker.dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!— 1N[aJsitaiiilo in zalivala Globoko potrti naznanjamo vsem, da je umrla naša ljubljena hčerka in sestra BERNICE WIDGOY Zatisnila je svoje blage oči dne 9. januarja 1948, stara 21 let. Pogreb se je vršil 12. januarja iz Želetovih prostorov v cerkev sv. Jeromija ter od tam po opravljeni maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene pokojne. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njeni duši. Bog plačaj! Najlepšo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru in vsem, ki so jo spre j mili na njeni zadnji poti na mirodvor. Našo zahvalo izrekamo Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Končana je Tvoja pot, ljubljena. Mesto pred oltar, kamor si imela iti s svojim izvoljencem, je kruta smrt prekrižala vse načrte in danes počivaš globoko pod zemljo, kjer ni križev in ne težav. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in molitvijo do konca naših dni. . Žalujoči ostali: MARY TOMŠIČ, mati FRANK TOMŠIČ, očim FRANK WIDGOY, brat in mnogo sorodnikov. • . . Collinwood-Cleveland, O., 9; februarja 1948 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 9. februarja 194& PREŽIHOV VORANC; Samorastniki No. I DRIVE IN PROPER LANE (Nadaljevanje ) In Kamičnik ni dobil na to vprašanje odgovora. Toda preden je utegnil vprašanje ponoviti in ga zastaviti tako trdo, da bi se mlado dekliško srce zrušilo na kolena pred njim, je Meta strastno zajokala in njen jok je napolnil staro hišo do vrha. Namesto odgovora je bruhnilo iz nje: "Kaj boste storili z mojim in vašim otrokom? ..." "Molči, pregrešnica!" Kamen bi se prej omehčal, kakor pa Karničnikovo srce. Počasi, kakor bi vadil tnalo za cepljenje drva, je prinesel težko psico (kolarski stol) iz kota ter jo postavil pred mizo. Ob pogledu na psico, na laneno vrv in na predivo se je Meti še le posvetilo, kaj jo čaka. Njeno žalostno srce je kriknilo: "Mati, mati, branite me ..." Njene oči so se spogledale z materinimi, a zastonj so skušale odkriti v njih to, kar je pričakovala. Mati s§ je zgrbila za mizo, njen obraz je čisto posi-vel, ali iz njenih, od prejšnjega joka zalitih oči je sevalo kakor tolažba, vzpodbuda in tih odpor duše, ki se v svoji revi čuti po krivici ponižana. "Meta, bodi trdna in močna; kar trpiš, trpi za svojo dušo." Njen glas je bil pogumen. Le Metino srce ga ni moglo razumeti. Zato se je zatekla k svojemu ljubemu' in ga poklicala: "Ožbej, Ožbej ..." Njen klic ni bi zaman; Ožbej, ki je ves čas stiskal svoj obraz v dlani, je skočil na sredo hiše: "Oče, kaznujte mene, jaz sem Vriv ..." Toda oče ga je zlomil z mrz Hm, grozečim pogledom, ne da bi stegnil roko. "Na kolena, sin!" je zagrmel stari nad njim in že se je zgru dil zlomljeni Ožbej na kolena za klop, kjer je spet zakopal glavo v roke. Meta je videla, kako nalahno drhti in čeprav je bila sama napol uničena, je bilo v njenem srcu prostora za tiho usmiljenje do strtega ljubčka. Takrat se je je dotaknila železna gospodarjeva fest. Obšla sta jo groza in stud, vendar je našla toliko moči, da je vstala, s trdim korakom pristopila k psici in se vdano usedla na mar-temiški stol. Materino ponašanje in pa usmiljenje do Ožbeja sta jo navdala s pogumom, ki ga malo prej niti slutila ni. Tudi ihtenje je popustilo in solze, | ki so še lile iz njenih oči, niso| bile več tiste bridke solze, ki; curljajo iz srčnih bridkosti; kmalu pa so se tudi te posušile v novi moči, ki je rastla v njej, ko je sedala na marternico, ko je polagala svoje roke na psico, da jih je okrutni gospodar mogel pod zapestjem privezati na les, da sta se navzgor obrnjeni, tesno stesnjeni dlani zaokrožili v majhno skledico. Metina žalost je bila zaradi ječe v kamri in zaradi prezira in sramote, ki ju je morala prestati po odkritju svoje nesreče, že čisto izčrpana in je bila na koncu svojih moči. Toda to, kar je doživljala zdaj, ko je na eni strani z materjo vred občutila svojo revščino, svojo neznat-nost in nevrednost, na drugi strani pa neizprosno trdoto svojih rednikov in njih dušeče sovraštvo . . . vrh tega pa poteptano ljubezen do Ožbeja, to jO je streznilo in navdajalo z novo močjo. V njej se je oglasil skrit, užaljen odpor, ki se je pa večal in jo vso napolnil ravno takrat, ko se je začenjala martra. Vedela je, da mora sprejeti trpljenje kot neizogibni boj proti krivici in da mora v tem, čeprav neenakem boju, tudi zmagati. "Delajte hitro, oče Kamičnik," je rekla z močnim, prezira jočim glasom. Pokora z žganjem prediva na rokah je bila starodavna pravica svobodnih kmetov, ki so imeli z njo kaznovati svoje posle za prešuštvo, za krajo, za nepokorščino, za lenobo in za druge grehe. Pred sto leti se je še čulo tu in tam o njej, potem pa je ta kruta šega izginila. Ta način kazni je mnogo hujši, kakor pa se zdi. Tleče predivo ne peče in ne žge samo dlani in prstov, ne prežge samo kože do živega mesa, temveč žge s peklenskimi bolečinami v možganih, pri srcu in v vseh čutilih telesa. Predivo tli počasi, brez plamena, toda peče tako žarko, da tudi najmočnejši ljudje le kratek čas prenesejo to mar-tro. Ko je njen sovražnik, karni-ški gospodar, prižgal predivo, je bil njegov obriti obraz mrliško miren. Ko je Meto spekla prva bolečina, je hotela v prvem hipu izviti roke iz otveze; ker so pa bile trdo privezane na težko psico, se je le onemoglo zvilo njeno telo. Potem je kmalu zasmrdelo po ožganem mesu. Metine oči so postajale vedno večje in iztopale so iz jamic; na čelu so se zbirale velike mu-čeniške srage. Mučenica je z zobmi grizla ustnice, da bi stopnjevala svojo odporno moč in zadušila stokanje . *. . Njena mati Hudabivka je že prej padla na kolena, sklenila roke in obrnjena k božji martri glasno molila žalostni del rožnega venca. "... ki je za nas krvavi pot potil ..." je pridušeno odmeval njen, sedaj čisto tuji, neznani in odsotni glas po veliki dimnici. Šega je namreč bila, da so navzoči med martro glasno že-brali. Zdaj je bila pa podoba, da moli samo Metina mati. Kar-ničnik je pazljivo nalagal kosme živega prediva na tleče prgišče, z drugo roko pa je z vso silo tiščal privezano Metino zapestje k psici, da bi se mučenica ne mogla ganiti; pri tem mu je zvijala ustnice besna zloba, ki je izdajala strastno uteho njegovega notranjega sovraštva. Mati Karničnica se je naslonila na steno in nepremično strmela v Meto; tudi njen obraz je pričal, da njene ustnice ne odgovarjajo Hudabivkinemu žalostnemu delu. Ožbej je klečal ves čas za pečjo, le da se je še bolj skrotovičil na kup in še niže skril svoj obraz. Po streslja-jih njegovega telesa pa se je zdelo, da v svoji notranjosti moli s Hudabelo. Meta je skušala vsaj neslišno odžebravati svoji materi, da bi ohranila svojo moč; njena trpeča duša je iskala v molitvi tihe opore, ali njen razum je ni našel. Zato se je že od kraja zmedla, kar je povzročilo, da je jela bolestno stokati. Hudabivka je hlestno in naglo molila: "Ki je za nas krvavo gajžvan bil . . . " In še hlegtneje in še hitreje: "Ki je za nas težki križ no-sU . . . " pč stari šegi je smela rihta trajati kvečjemu tako dolgo, da se je mogel odžebrati žalostni 2Iahe Road / U&e leH haWof read for overtaking wh«n it can b« done softly Ordlnarlljr dr>vcon ri^holf offood 3 Lane Usecttitcr lan« for ovei taking when it con be done safely Us« ceni«!-lane for making 1^ turn Ordinarily drive at right edge NEVER drive in left traffic lane Roadof4or More Lanes Use other lanes on your side for overtaking Vttlane io rigW of center for making left turn Never change lane* until It it safe to do 90 NEVER drive on this half of road except to cross to turn left '"S v Ordinorily drive at right edge lo. Nato pa je treščila vrata v podboje, da se je stresla vsa hiša. Zdaj se je začel drugi del Metine pokore — očitna sramota pred družino, iz katere je bila za zmeraj izgnana. V tistih časih so na kmetih kaznovali z očitno sramoto skoraj vsako prešustnico, posebno pri velikih družinah; ta kazen je ostala še potem, ko se predivo ni več žga-lo. Greh kake dekle je padel tudi na njene tovarišice; zato so po stari navadi imele pravico, Dela za ženske 0 Amtricon Associoiion of Motor Vehicle Administrators and Nol^nol Sofety Council del, ako sodnik že prej ni prenehal mučiti. Kamičnik pa je ostal do konca neizprosen; ves je bil zatopljen v svoje krvavo delo. S hlepeči-mi očmi je polagal predivo za predivom v Metine dlani. Po prstih je že režalo golo meso od kosti in po dimnici se je širil vedno hujši smrad. Meta se je zvijala od bolečin, kakor bi bila s svojimi silami pri kraju. Hropla je vedno glasneje, kakor bi s tem skušala zadušiti bolestno stokanje. Nekajkrat se je njeno telo tako krčevito, zvilo, da se je stresla vsa psica. Proti koncu je Metino hropenje preglasilo materino hlastajočo molitev. "Kateri si bil za nas na križi pribit ..." Enkrat, dvakrat . . . desetkrat . . . Potem je rožni venec zarožljal na tla. Hudobivka je planila k Meti . . . krvava rihta je bila končana. Kamičnik je razvezal roke in še hitro odpihnil pepel z dlani, da se je pokazala ena sama, velika, osmojena rana nakiplega mesa in žil. Meta se je sunkoma dvignila, a takoj s pobešenimi rokami omahnila materi v naročje. "Na tem svetu je pravici zadoščeno — da bo se na onem pa sama glej ..." S temi besedami je Kamičnik opravil svoje delo. Potem se ni več brigal zanjo. Meta je bila vsa pijana od bolečin in se je slepo prepustila svoji materi, ki jo je narahlo objela čez pas in jo vodila iz hiše, da bi čimprej izginila izpred oči teh neizprosnih ljudi. Pri durniku pa se je vmešala Karničnica, ki je doslej sedela, kakor bi bila izrezana iz lesa. Hudabivka je ume potegnila Meto za seboj čez visoki prag, kakor bi jo hotela obvarovati pred novim napadom. Toda v veži jo je Kamičnica z enim sunkom iztrgala i z materinih rok, se je polastila in se z nepopisnim sovraštvom zakadila vanjo. Strgala ji je haderco % glave, jo zgrabila za lase in jo sunila čez prag, da je Meta v Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z. Odbor za leto 1948 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t ; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov. Seje se vrae vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. loku zletela pred hišo in padla na obraz. "Prekleta cundra ..." Tako je zaklela Karničnica, hkrati pa zagnala vse Metine stvari za njo, njene obleke in njeno perilo, vsega za dobro cu- Veteran z ženo, ki bo kmalu postala mati, nujno potrebujeta stanovanje s 3 ali 5 sobami v West Parku ali Lake-woodu. OR 4110 Zakonca z otrokom STARIM 23 MESECEV POTRE BUJE TA 4 ALI 5 SOB V PRIJAZNEM KRAJU. NUJNO. MI 6075 MESAR IN ŽENA potrebujeta stanovanje s 4 ali 5 sobami Na zapadni strani mesta. AT 2072 ZAPOSLENA DVOJICA potrebuje 3 neopremljene sobe ALI VEČ. NA ZAPADNI STRANI AC 5397 Rich Body Shop 1078 E. 64 St. FRANK RICH, lastnik Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Moški in ženske, ki morajo nositi OPORE (TRUSSES) bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprla ob nedeljah. Mandel Drug LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah Zemljišča Moderna hiša za 2 družini 5 in 5 sob; na Myron Ave. od E. 74 St. blizu Superior Ave. Zidana garaža; ognjišče, "china cabinets," "tile" kopalnica; vse v prvovrstnem stanju. JOHN J. HROVAT EX 1348 WICKLIFFE HEIGHTS Za eno družino 6 sob; zraven je garaža za 2 avta, 6 let stara; lota 80x190x245; električna peč, ledenica. $12,500. DEVANNA REALTY KE 2227 535 E. 185 SI. KE 6523 HIŠA Na Tivcrlon Road, blizu Nottingham Road, med St. Clair Ave. in Euclid Ave. V Clevelandu, za eno družino, tri sobe spodaj in tri spalnice in kopelj zgoraj, klet pod vso hišo, hiša insulirana ter v najboljšem stanju, gretje na plin, (blower tipa) poletna in zimska okna in vrata, awningi. garaža z podstrešjem za dva avta, garaža in dovoz cementirana, .plinska gorkota v garaži, cena $15,000.00. Takojšnja selitev, na ogled vsak čas po dogovoru, lastnica prodaja vsled smrti v družini. ZgUsite se osebno pri Leopold Kushlan, 6411 SI. Clair Ave., Cleveland, Ohio. mmmmmmdmSfnk Stenografka za trgovski oddelek. Dobra prilika za delavno dekle, prijetne delovne razmere. 5 dni tedensko. Dobra plača. MRS. WILLS EN 3745 Ženska med 25 in 40 letom starosti za splošno delo na domu; mora ostati preko noči. Zahteva se priporočila. Zglasite se med 10. in 12. zj. 1586 Glenmont Ave., YE 0341 Razno DVOJICA—oba veterana z otrokom, nujno potrebuje 3, 4 ali 5 neopremljenih sob na vzhodni strani mesta. Ima dobra priporočila IV 2287 Vabilo lastnikom posestev, ki iščejo najemnike, ki bi obvarovali njih investicije. Dobra in finančno trdna družina potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami. Ima fina priporočila. Pokličite Stringfield, PR 7745 NUJNO POTREBUJEMO stanovanje s 5 ali 6 sobami na vzhodni ali zapadni strani mesta. 4 odrasle osebe. Pokličite čez dan SHadyside 8218 po 4. pop. pa OH 4471 Prestanemo preiskavo Bizniški eksekutiv s ženo in 13-letno hčerko želi doziti 5 ali 6 neopremljenih sob v Lakewoodu. Ima izborna priporočila ter je 20 let s sedanjo družbo. Pokličite med 9. in 5. — MA 3206. da se nad nesrečnico maščujejo ^ ----- na ta način, da ji nad glavo pre-[ vežejo krila in jo s šibami po goli sramoti iztepejo iz dvori- j__________________________ šča. Dela za ženske (Dalje pHTioanjid) Dela za moške Stationary inženir Licenciran Stalno delo Plača od ure Erie Railroad Roundhouse 3030 E. 55 St. Licenciran kurjač in za malo oskrbniškega dela. Do. bro delo za pravega moškega. Tedenska plača. Ure od 11. do 7. zj, LAUREL SCHOOL ye 1342 Operatorica šivalnega stroja Izurjena na "power" stroju; d®" bra plača od ure poleg drug'" podpor. CLEVELAND COAT FRONT CO. 608 W. St. Clair Ave. _ Klerkin j a-tipkarica Dobra začetna plača; stalno del' z priliko do napredovanja. UNIVERSAL C.LT. CREDIT CORP. _1200 Keith Bldg. ^ STENOGRAFKA Splošno delo v pisarni za mlado žensko, ki je dobra tipkar in zmožna "dictation." Dobra P'® SOBEL CORRUGATED CONTAINERS, INC. 3223 E. 55 St. _ Fantje za prodajanje masla in jajc stalno delo: jamčena plača poleg provizije. 1374 E. 105 St., Suite 2 Moški za voznika truka in čiščenje kokoši. Stalno delo, dobra plača. Kanter's Poultry Market 2763 MAYFIELD RD. Metal Fabricator NEKOLIKO IZURJEN DELA; PLAČA OD URE. Lake Shore Electric Mfg. Corp. 2400 WOODLAND Ženska za splošna hišna opravila; kuho in del® raj; nič pranja. Dober dom, "O plača. Mora ostati preko noci. ^ teva se priporočila. DR 2397 Klerkin j a-tipkarica Sprejme se začetnico; okolica. Dobra plača. City Loan & Savings 641 EUCLID AVE. ietn' Co. DEKLE za splošna dela v pisarnX# / dela na ediphone in tipkanje: ^ no delo z priliko do napredka- .j. - - I z dv. _____________________ . 8001 Franklin Blvd., OL Vozniki Samski, za delo na p^rkališču in v garažah. Zahteva se priporočila. Plača od ure. Zglasite se osebno. Hanna Parking Garage 1741 E. 12 St. COMBINATION BODY & PAINT MAN Moški za vodstvo popravljalnice avtov; dobre delovne razmere; dobro opremljena delavnica; prodajalec novih avtov; plača na podlagi provizije in jamstva. 3858 W. 25 St., ON 1200. Harmonike Prodajamo Excelsiors, Italo American, Polytone s Flototone, Hohner, Salanti, Marinucci harmonike, ter druge vrste. Imamo tudi saksofone, trumpete in druge inštrumente. ACCORDION SHOP, 671 E. 185 St., nasproti Gray Drug Store, KE 7474. NAPRODAJ JE dobro ohranjen trumpet za katerega bi morali plačati $99.50. Vam ga prodam za $30; ga morate sami sčistit. JOS. GORNIK, 15625 Holmes Ave. Dve odrasli osebi Morata dobiti v najem stanovanje s 4 aH 5 sobami do 29. februarja. SU 0199 Dvojica, ki dela in nima otrok ali živali, išče 3 ali 4 opremljene ali neopremljene sobe. Na vzhodni strani mesta. GL 4823 Zaposlena dvojica išče 3 ali 5 neopremljenih sob na vzhodni strani mesta. Pokličite CE 5410 Veteran in žena želita 2-3 ali 4 sobe, neopremljene, na vzhodni strani mesta. Pokličite LO 6421 Prodam svojo obrt za barvanje in sicer zanesljivemu barvarju, ki ima nekaj denarja; sem pri volji financirati in izučiti. HE 8349 Družina z 2 otrokoma želi dobiti v najem pet neopremljenih sob, v fari sv. Ignacija če le mogoče. Ima najboljša priporočila. W0 7842 ' 2 zaposleni dekleti in mati iščejo stanovanje s 3-4 ali 5 sobami in kopalnico; opremljeno ali ne. Imajo prvovrstna priporočila. Podnevi pokličite MI 6B30 zvečer CE 7120 Finisher na fini leseni opremi za pisarne; moderno orodje, s katerim lahko delate. Dobra plača od ure, stalno delo. Wagner-Henzy-Fisher 1852 Euclid Ave. četna plača $135 mesečno škom ob koncu štirih tednov, zadovoljiva. ADAMS PAINT finni FranVHn OL STENOGRAFKA ZMOŽNA PRI telefonu ^ Zemljiški urad na vzhodni str' dobra plača in dobre i"'®' AT 1331 ___' STENOGRAFKA in za splošno delo v pis^J" stalno delo; tedenska , MIDWEST merchandise 1224 W. 8th St. isl^i Dekleta za prodajanje W®' in jaj stalno delo. Jamčena 'plaČai provizije. . 1374 E. 105th St., Suif«^ TIPKARICA dela: Insulator Rockwool bath and blowing; delavci za splošno delo. Plača od ure. Za dogovor pokličite EN 0242 Boring Mill operatorji Prednost imajo delavci na Bul-lard vertical strojih; 1. in 2. šift. Plača od ure. Intervuji samo med 8.30 in 11.30 zj. WEST STEEL CASTING OO. 805 E. 70 St. Stenograf Mlad mož; za dictaphone; dobra prilika za napredovanje. Tedenska plača. Mrs. Caddy. UT 1-1818 PRESSMAN AND PRESSMAN'S ASSISTANT ZA MIEHLE 2-BARVNI 41 STROJ Čista, moderna delavnica. 4:30 pop. do 1. zj. 40 ur tedensko. Plačane počitnice. Bolniška podpora in hospitalizacija. Unija. Seemann & Peters, Inc. 405 Holden St. SAGINAW, MICHIGAN Shear Machine operatorji Majhen punch press stroj, velik punch press stroj, sheet metal layout; izurjeni delavci. Izredno visoka plača od ure; 5 dni. IRON FIREMAN MFG. CO. 3170 W. 106 St. Sheet Metal Layout Man ki bi delal na templets-layouts in izdeloval eksperimentalne in posebne dele za opremo. 2. Sift. The Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. "ENAKOPRAVNOSTI" OGLAŠAJTE V- z znanjem blagajniškega 5 dni tedensko. Tedenska plača. ,j Vprašajte za R. Binde«' UNITED VACUUM 1224 Huron File klerkin j a IZKUŠNJA NI POTRES^ ' 5-DNEVNI TEDNI#' DOBRA PLAČA. MA 7000. Line 223 Stenografka Inženirska družba v Rocky Ure od 8. do 5-Tedenska plača. AC 4670 ZA HIŠNA OPRA Nič pranja; mora imeti ke; za ostati preko noči ^ ggML sobo, kopalnico in radio. so mestna priporočila plača $30. — YE 8623. V Splošno delo v kaf®^®'^^ Zahteva se izkušene Podnevi—dobra plača Murray Ohio CO' 1115 E. 152 !r»j' 1 Stenografka za splošno delo v pisar^'; iH' \ delo 40 ur, 5 dni teden-Tedenska pla*®' i ^ The Patterson Saf9** 1325 E. 38 St- ri® Potrebujemo nekaj OPERATORIC ŠIVALNIH STROJA Stalno delo. 5 dni tede^i .sK"', Visoka plača od ure a'' j,oSP' Jamčena povprečnj lizacija, zavarovaln' General Bag C*' 2715 E. 34 Si' TIPKARIC^ J ri'i 40 ur tedensko; i jeten urad; prosta ho9P' ! ja; avtomatični povi^ki j J. G. benns:^, 838 HANNA