Iz^aia vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 7jutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne. h Ulic* c.v Fr2na§ka .Viškega vt C- 1. nadstr. — Vsi u , . . .-j-;*, nst* Nefrankirana nisma se ne nat comzr^ o ure niii.j - , - in rokopisi ?e ne vračajo. • ' -ovni Licdnik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Iz^tteij in ocg V-.L- '"tiskarne „Edinosti*, vpisane zadrge z JLi.^ ;frUvon V Tr-tu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 23. •IT c t mir perosrto. Telefon i:rcdni ^ ! ! ' ™ xm pol leta................. V Trstu, v ponedeljek 17. maia '1515. fiz Posamezne Številke .Hiliri ti* sc prolajajo i vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokoaii ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. . .......K 20 — vsaka nadaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po 1 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in s e rat nt oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži sc v Trstti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoŠtnohranilnični račun št. 841.652. jpiftii liiiMm &yiuEii(i]is Odtiit ruski napad pri SzawlaH — Uir.aKniteo manjšem nemškega oddelka ob Dufiicl, — Odbiti ruski napadi pri flusustouem in ob reki Omuleuj. Srdito pehotne in Mhe bitke v Flandriji in no Francoskem. - Kralj odklonil demisijo kabineta liitumr Z avstr!jJko-ru^ssa bojišča. DUNAJ, 16. (Kot.) Uradno se objavlja: 16. maja opoldne. Na Rusko-Poljskem nadaljujejo zvezne Cele z zasledovanjem južno od dolnje Piliće, so očistile pogorje okoli Kielc do gornjega toka Karoiene sovražnika in so pro-rirle ob Visli do višin severno od Klimon- Daije južno pri Eiragoli so bili Rusi z izgubo 120 ujetnikov vrženi nazaj. Severno in južno od Avgustovega in na obeh straneh reke Omulew so se izjalovili močni ruski ponoćni napadi ob težkih izgubah za nasprotnika. 245 Rusov je bilo ujetih. Jugovzhodno bojišče. Med Piiico in gornjo Vislo, kakor tudi tova. na fronti Sambor (40 km jugovzhodno od Ob sjnski progi Rudnik - Przen,ysl so j Przemysla) - Stryj—Stanislavov,prodira-hili ru-ki zadnji oddelki vrženi z zapadne- jo armade zaveznikov dalje. Ob dolnjem ga brega, pri čeiner je biio ujetih več tisoč | Sami. od Prze:nysla navzdol, se sovraz- v oiafcov i uP*ra- U Gozdnatih Karpatov prodirajoče ar-j Vrhovno armadno vodstvo. made so nadaljevale s prodiranjem. Močen ruski oddelek zadnjih čet je bi! pred-včerajšnjim razpršen v ozemlju višine1 Magiera, pri čemer je bilo vplenjenih 7 j topov. 11 strojnih pušk in ujetih nad tisoč inož. Naše čete so vkorakale dopoldne ob /voklh godbe in navdušeno pozdravljene v Sambor. _ V jugovzhodni Galiciji so bili severno od Kotomeje odbiti novi napadi Rusov in odvzeto sovražniku neko oporišče. Dalje ob Prutu navzdol do državne meje vlada razmeroma mir. Namestnik šefa generalnega štaba, pi. Hofer, fml. Armadno povelje nadvojvode Ferdinanda. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Poveljnik Četrte armade general pehote, nadvojvoda Ferdinand je izdal na XIV. -mmarini zbor sledeče povelje: Z nemšbo-francosKega bojišča. BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. maja 1915: Zapadno bojišče. Severno od Yperna napadajo zamorske čete od včeraj popoldne ne oziraje se na vsake izgube naše postojanke zapadno od kanala pri Steenstrate in Hetsas. Pri Het-sas so bili odbiti vsi napadi, pri Steenstrate se boj še nadaljuje. Jugozapadno od Lilla so Angleži po močni artiljerijski predpripravi napadli naše postojanke iužno od Netive Chapeile. Napad je na večina mestih že odbit. Na posameznih točkah se bo j še nadaljuje. Dalje južno, na obeh straneh Lorettske-ga višinskega grebena in pri Souhezu, kakor tudi severno od Arrasa pri Neuville, so se novi francoski napadi zopet razbili v našem ognju. Posebno težke izgube so i-Ogledal sem si danes bojno pozoriščei me£ Francozi na Lorettski višini, pri Sou okroii Ivovske hiše št. 402. in okrog Kote j chezu ln Neuvvillu. it. 419. ter sem se lahko osebno prepriča! o silni moči te. v večjih vrstah zasno-sovražne postojanke. Z občudova-sem se spominjal pri tem slavnih ki jih je bojeval XIV. zbor v tem [ ^jrj. kI-ub trem „^„j,^ za sovražnika ri!. Z ganotjem sem se spominjal j.____t___. Mnnon ma- nnogih hrabrih vojakov, ki so mo- va nj bc P*" o chezu in Neuwillu. Zapadno od Argonov smo zvečer z naskokom zavzeli močno francosko oporišče, 600 m široko in 200 m globoko, in sicer severno od Ville sur Tourbe in smo ga ob- izgubonosnim protinapadom. Mnogo ma- .........—■.....,v . ^ Vm, i tenjala in 60 ujetnikov je ostalo v naših ili žrtvovati kri m življenje. Za XIV. ar- roScah adm zbor pomeni junaška borba za vi-| ^ Mozq Mozek> ^ M vrim oa vsej fronti živahni artiljerijski boji. Do infan-terijskih bojev je prišlo le na zapadnem do, Na nosi I vojvoda Josip te armade«. Ferdinand. poveljnik * južno Taraowa novo slavno dejanje, mu ponovno zagotavlja moje prizna- m '"tdn^n^^r^nr, ~ —^ Mer b« še ni Vrhovno armadno vodstvo. Francosko povelje z« sedanjo ofenzivo. BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, Kakor je naša navada pri francoskih napadih z velikimi cilji, se objavlja v sledečem francosko povelje za sedanjo ofenzivo severno od Arrasa: »Po vojni devetih mesecev, ki je trajala sedem mesecev v zakopih, ie sedaj čas, da se izvrši zadnji napor v svrho prebitja sovražne fronte in prežene Nemce za enkrat z naših tal. Trenotek je ugoden. Nikdar še ni bila armada močnejša in bolj navdušena. Sovražnik se je moral po srditih bojih prvih mesecev omejiti na o-brambo njegove zapadne in vzhodne fron- Castike dalmatinskega deželnega glavarja, j Na brzojavni* častitko dalmatinskega deželnega glavarja dr. Ivčevića je vrhovni armadni povehnik odgovoril s sledečimi besedami: -Zahvaljujem se Vam, gospod glavar, \v lojalnemu prebivalstvu cesarju in državi zmerom zveste kraljevine Dalmacije, naj-toj 'ejše za povodom zmagovitega uspeha naših zveznih armad v tako patriio-tiJnih besedah tolmačene mi častitke. Feldniaršal nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni poveljnik. Rav notako milostivo je odgovoril Njeg. čene ^s^^c^^gds^ ^dočim čakajo nevtralni narodi da jim višjega cerkvenega sveta. dr. VVolfgan- i damo z uspehom znamenje za boj. i a Haa^a i Sovražnik, ki je pred nami, razpolaga u ... | menda samo s par divizijami. Mi smo šti- Ćastitke Tirolske k zmagi v Galicifi. ] rj^rat močnejši nego on in imamo artilje- DLNAJ. 16. (Kor.) Iz vojnega časnikar-i rijo, tako strahovito, kakor je še ni bilo se! ga stana poročajo: Njeg. c. in kr. Vi-^ na bojišču. Danes ne gre več za to, da iz-ikost. feldmaršal nadvojvoda Friderik je vršimo napad in vzamemo kak jarek: gre za to. da potolčemo sovražnika. Zato ga je treba napasti s skrajno srditostjo in zasledovati z neprimerno, žilavo silovitostjo, nc meneč se za zmučenje, lakot, žejo ali bolesti. Nič ni doseženo, če ni sovražnik potolčen definitivno. Zato naj bo vsak — oficir, podoficir. povodom velike zmage i;aših čet v zapadni Galiciji prejel tudi častitke dežele Ti- _____ie, na katero je Njeg. c. in kr. Visokost odgovoril s sledečo, na deželnega glavaria in višjega mojstra deželnih strelcev naslovljeno brzojavko: Zahvaljujem se Vaši ekscelenci in cesarju zv_............... radostnega srca prihajajoče in vroče domovinske ljubezni prepojene častitke, tolmačene mi povodom zmagovitih uspehov naših armad. Junaško kakor zmerom se bore Tirolci. Njim gre odličen delež na zmagah naših čet. Feldmaršal nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni poveljnik. estim Tirolcem najtoplješe za iz in vojak — prepričan, da zahteva domovina od trenotka, ko je izdan ukaz za napad. do končnega uspeha drznost, vse napore in vsako žrtev od nas. Poveljujoči general XXXIII. armadnega zbora: Betain. Šef generalnega štaba: nečitljivo. Posebno interesantni so podatki o nemški defenzivi na vzhodni fronti. Vrhovno armadno vodstvo. Z nemfto-rcM bojicu. »Zmaga francoskega brodovja«. BERLIN. 16. (Kor.) Veliki glavni stan,j BERLIN, 16. (Kor.) \Volffov urad po-16. maja: roča: 13. maja se je pojavila francoska Vzhodno bojišče. i križarka >D' Estrćs« pred Aleksandretto V ozemlju Szawelj je bil ruskr napad ter je postavila tamkajšnjega nemškega oubit hrez truda. Število tamkaj v zadnjih j konzula pred alternativo, da odstrani v bojih ujetih Rusov znaša 1500. ! proslavo Vnebohoda na konzulatnem po- Ob babici, severozapadno od Lgianega, slopiu plapoiajočo nemško zastavo, ali pa ie ir.jral manjši naš oddelek umeknitijse pripravi na obstreljevanje konzulata, pred močnejšimi ruskimi silami. Izgubil je Konzul je odpustil parlamentarja brez odriva topova. i govora. Francozi so konzulat res začeli obstreljevati in je po petnajstem strelu padel drog zastave. Posadka križarke je presenetljivi uspeh pozdravila z burnim zmagoslavjem. Tako je sedaj tudi francosko brodovje junaštvom zadalo svoj prvi udarec proti obstoju nemške države. Ta uspeh pač lahko s ponosom vkniiži v anale svoje zgodovine in mu ni treba več z zavistjo gledati na angleško pomorsko zmago pri Bergenu. Protinemški izgredi na Angleškem. LONDON, 16. (Kor.) »Daily News« konstatirajo, da je bilo hujskanje proti Nemcem razširjeno potom lepakov z napisi »Doli s svinjami!«, ne da bi se vlada in policija kaj zanimali za to. ROTTERDAM, 15. (Kor.) Iz Londona se poroča: Sklep vlade, da naj se internira vse podanike sovražnih držav oziroma se jih izžene, je imel za posledico, da se je včeraj veliko število Nemcev in Avstrijcev prostovoljno zglasilo pri policiji. LONDON, 15. (Kor.) V nekaterih okrajih Londona so se včeraj ponovili izgredi proti Nemcem. Trgovine so bile oplenjene in oropane. LONDON. 15. (Kor.) Skladišča in zaloge več tvrdk v Durbanu je povodom izgredov proti Nemcem uničil požar. Delavsko .gibanje na Angleškem. LONDON, 15. (Kor.) Glavnemu mestu grozi resna stavka nameščencev tramvaja. Včeraj je stavkalo že okoli 7000 voznikov. LONDON. 16. (Kor.) Stavka nameščencev tramvaja, ki je izbruhnila včeraj, je zavzela na dimenziji. Sedaj stavka že 7 tisoč nastavljencev. Vojni Tirtlle pnH tmpiNziM. Boj zi Dirduele. CARIGRAD, 16. (Kor.) Glavni stan javlja: V Dardanelah se včeraj niti na morju niti na kopnem ni vršila nobena pomembna akcija. Predvčerajšnjim je par sovražnih oklop-nic brez uspeha streljalo na naše sprednje baterije, ki so z uspehom obstreljevale sovražno taborišče in postojanke na Seddil-Bahru. Nato ste oklopnici »Maje-stic* in »Albion« poskušali priti v morsko ožino, a ste biti po našem ognju pregnani. Na drugih bojiščih nobene izpremem-be. CARIGRAD, 16. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Na dardanelski fronti pri Ari Burnu so trije sovražni bataljoni podpirani po tehničnih četah, ponovno poizkušali z naskoki presenetiti naše postojanke na desnem krilu. Bili so vselej odbiti z izgubami in vrženi v njihove glavne postojanke* Našteli smo 300 mrtvih, ki jih je sovražnik pustil na bojišču. Sto pušek in veliko vojnega materijala je prišlo v naše roke. Na naši strani so bile izgube razmeroma majhne. Sovražne ladje so tudi včeraj brez uspeha obstreljevale naše baterije ob vhodu v morsko ožino. Vkljub temu pa so baterije silno obstreljevale sovražne postanke pri Seddil Bahru. Tri kroglje so zadele angleško oklopnico »Vengeance«. Naši letalci so z uspehom metali bombe na sovražnika, ki stoji pri Seddil Bahru. 1. majnika je v Akabskem zalivu francoska križarka »Viktor Hugo« spustila v zrak hydroplan, ki pa ga je poškodoval naš ogenj in je padel v vodo. 2. majnika je hotela vojna ladja izkrcati v čolnu vojake, ki pa so bili pregnani, ko so izgubili pet mož mrtvih in ranjenih. Nato se je križarka »Viktor Hugo« umekni-ta. Na drugih frontah nič pomembnega. LYON, 15. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Toulona: Semkaj je prispel iz Dardanel velik transport ranjencev. Hemski podmorski čolni v Sredozemskem morju. ATENE, 16. (Kor.) Tukajšnji angleški poslanik je dobil od poveljujočega admirala angleškega sredozemskega brodov-ja poročilo o navzočnosti nemških podmorskih čolnov v Sredozemskem morju. ATENE, 16. (Kor.) Časopisi poročajp, da je bil pri rtiču D' Oro na otoku Evbeji opažen neki oodmorski čoln. Bolezen trškega kralja. ATENE, 15. (Agence Tel. d'Athenes.) Ob 7. uri zvečer izdano sporočilo o kraljevem stanju pravi: Splošno kraljevo stanje kaže znatno zboljšanje. Bolečine čuti samo pri kašlju. Mikroskopične preiskave izpljunka so imele ugoden rezultat. Z vseli strani Grške in iz inozemstva prihajajo neprestano brzojavke, v katerih se izražajo simpatije za kralja in želje, da bi skoraj okreval. ___ Italijanska Kabinetno Kriza In položni u Italiji. RIM, 15. (Kor.) Kakor poroča »Giornale d'Italia«, bo kouferiral kralj s poslancem Bosellijem, ki se v trenotku ne nahaja v Rimu in prispe tjakaj jutri. List potrjuje, da bo zopet Salandri poverjena sestava novega kabineta. RIM, 16. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Kralj ie sprejel danes dopoldne poslanca Bosellija. RIM, 16. (Kor.) Kralj ni sprejel demisije Salandre. Zato ostane v uradu ves kabinet. Demonstracije, izgredi, barikade v Rima. BERLIN, 16. (Kor.) Privatni korespon-deut Wolffovega urada poroča iz Rima: Včeraj so se obnovile demonstracije v Rimu v povečaui mer! in so zavzele skoro revolucijonarni značaj. Demonstracije so bile med psovkami na Nemčijo naperjene proti GioIitUju, ki ga označujejo kot podkupljenega od Nemčije. Tudi proti knezu Biilo\¥u je bilo slišati enake psovke. Knez Biilow je tudi danes napravil svoja običajna pota. Do hudih izgredov je prišlo na različnih krajih mesta. V pozni večerni uri je prišlo povodom predavanja DfAnnunzia v gledališču Costanzi do resnih nemirov v okolici gledališča. Demonstranti so razbili ulične svetiljke, tako da je bila ulica Vi-minale popolnoma v temi. Grajene so bite barikade. Uporniki so posegali po samokresih. Poseben pritisk so izvrševali demonstranti na trgovce s tem, da so zahtevali, da naj se zapro vse trgovine. Tudi od gledališč so zahtevali zaključek predstave. Iz posameznih mest, kakor iz Milana, Florence in Benetk, se poroča istotako o hudih demonstracijah. Najhujše je bilo v Milanu. _____ Državljansko revolucija na Portugalskem. PARIZ 15. (Kor.) »Echo de Pariš« poroča. da so izbruhnili v Lizboni resni nemiri. Upornega gibanja se je udeležilo tudi brodovje. Predsednik republike je pobegnil. MADRID. 15. (Kor.) Po poročiih, ki jih je dobilo notranje ministrstvo, je položaj na Portugalskem zelo nevaren. Zveze so prekinjene, v Coimbri in Samtaremu so izbruhnili nemiri. V Lizboni je bila baje proklamirana komuna. Govori se, da je bil -Alfonz Costa umorjen. Cele ne morejo zadušiti vstaje. MADRID, 15. (Kor.) Uradna poročila govore o revolucionarnem gibanju na Portugalskem, ki je vodi v Tahu se nahajajoče brodvje. Vojne ladje bombardirajo mesto in so napravile znatno škodo. MADRID, 15. (Kor.) -Agence Ha vas« javlja: Poveljnik križarke »\asco de (lama s je bil baje umorjen. Lizbonska garni-zija je ostala zvesta predsedniku. Po nekem poznejšem brezžičnem brzojavnem poročilu iz Lizbone, je bil upor potlačen. Kapitan Martino Lima jc prevzel poveljstvo republikanskih čet. PARIZ, 16. (Kor.) »Agence Havas« javlja iz Madrida: Z ozirom na dogodke na Portugalskem je kralj konferiral s ministrskim predsednikom, mornariškim ministrom in ministrom za vnanje stvari. Vlada izjavlja, da Španska ne bo intervenirala. temveč se omeji na to, da bo varovala koristi na Portugalskem bivajočih Spancev, ako bo potrebno. t MntKo Hsnđi t Pogreb. Včeraj dopojdne smo spremili Matka Mandiča na poti k večnemu počitku. Bila je to za sedanje čase in prilike naravnost presenetljivo veličastna manifestacija čut-stev. ki jih je živelj nas gojil do nepozab- nega pokojnika. Vspričo dejstva, da so tisoči našincev odsotni od Trsta, smo se čudom čudili, od kje neki so se vzele take silne množice. Od njih, ki so še o-stali doma in ki po naše čutijo, so pač prišli vsi, ki so le mogli. Iz mesta in okolice so prišli zastopniki številnih naših društev in druzih narodnih ustanov. Tudi ženstvo je bilo zastopano v naravnost ogromnem številu. Videli pa smo tudi mnogo občinskih zastopnikov in drugih gostov iz Istre in Krasa. V sestavi teh množic je bilo izraženo, kako res je bil Mandić personifikacija hrvatsko-sloven-skega edinstva in demokratizma. V znak hvaležnosti za vse, kar je pokojnik storii za našo narodno skupnost, mu ie narod kot zadnjo ljubav poklonil — vse, kar jc le mogel. Po sili razmer smo sc morali izogniti vsakemu počeščenju po naših narodnih organizacijah in po govorjeni besedi. Brez zastav, brez narodnih itrdruštvenih znakov, brez sožaljne pesmi in brez govorov, so položili Matka Mandiča v začasni grob pri sv. Ani. Ali mesto teh .vidnih znakov je prinesel narod Matku Mandiću svoj zadnji pozdrav i:t izraz ljubavi, spoštovanja in hvaležnosti — v svojih srcih in svojih dušah. Z globoko žalostjo v duši in nje odsevom, s solzo, v očesu je spremljalo naše ljudstvo pokojnega junaškega borilca svojega k večnemu počitku. Delo narodu posvečenega življenja je narod poplačal z najdragoce-nejim plačilom: blagosJovljal je pokojnikovo ime in njegov spomin: z osebno udeležbo in najčistejimi čutstvi v srcu. Ob deseti uri so se zaCele zbirati množice; od vseh strani so hiteli ljudje in so napolnili ulico Crociera in sosednje tilicc. Po blagoslovljenju zemskih ostankov pokojnikovih sc je razvil v sprevod, ki jc bil tako ogromen, da je bil zadnji del še v ulici Crociera. ko ie bilo čelo že pred cerkvijo sv. Antona novega. Med žalovalci smo videli tudi nastopne: Njegovo ekscelenco c. kr. namestnika Fries-Skene s prizidijalistom okrajnim glavarjem Fabianijem, mnnest. podpredsednika grofa Attemsa, deželnega glavarja istrskega dr. Ludovika Rizzija. državne poslance: dr. Matka Laginjo, Vckosinva Spinčiča, dr. Ravniharja, J. Gostinčarja, dr. Otokarja Rybara; deželne poslance: dr. Poščića, Mateja Skrbeča, dr. Zuecona, dr. Slavika, dr. Wilfana, prof. Ribarica, Valentiča, Antona Saucina, Antona Mi-klavca, Malalana, Ferlugo, Negodeta, Renčelja dočim so se dali po poslancu Spinčiču zastopati: dež. glavar dalmatinski Ivčevič in poslanca Biankini in Baljak ter istrska poslanca Sime Cev var in Hu-račič; dalje g. Fr. Flego v imenu buzešfce in dra. Kureliča v imenu pazinske občine; zastopnike pol. društva »Edinost« in pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri; župana Kazimirja Jelušiča v imenu ka-stavske občine, predsednika tržaške kmetijske družbe Ivana Ooriupa, poštnega in brzojavnega ravnatelja Pattaya, predsednika deželne sodnije Milovčiča. predsednika pomorske vlade Dcllcsa, višje-sodnega svetnika Sancina, dvornega svetnika v pok. Tomičića. gn/Jnega vt-, šjega svetnika Mirosovića, deželnemu šolskega nadzornika Matcjčiča, okr. šolskega nadzornika Neckcrmana, ravnatelja c. kr. hrv. gimnazije v Pazinu Kosa; novinarja in tiskarja Andreja Gabrščekn | iz Gorice; več članov oficirskega zbora, | zastopnike raznih naših slovenskih, hr-Ivatskih .in čeških denarnih zavodov; j mnogo odličnih osebnosti iz tr/aške slo-' vanske družbe brez razlike i -h'tič K Lia mišljenja (tuko smo videli tuui neka; g >-spod u v iz tukajšnje socijalne demokracije.). Zastopane so bile tudi občine pokojnikovega državnozborskega in d^eluo-zborskega volilnega okraja, ter občini Marezigc in Podgrad in tudi podgrajska posojilnica. Kondukt je vodil kanonik-dckan Lupetina ob azistenci 4 gg. duhovnikov. Na čelu sprevoda — za križem — so korakali naši Družbini zavodi z ravnateljstvi, učiteljstvom in mladino višjih razredov. Potem jc sledil voz z venci. Svome , nezaboravnome pok. Matku obitelj Man-'dic-Brnčič; Svojemu zasluž. predsedniku Del. podporno društvo; Svojemu dolgoletnemu predsednku politično društvo '"Edinost«, Dragemu prijatelju Ivan Hribar; Slava zaslužnom predsedniku Hrvatsko društvo Strossmayer; Svom počasnom gradjaninu občina Kastav; Zadnji pozdrav narodnome soboriocu Klub istrskih narodnih zastopnika; Glavarstvo občine bu-zet svom veiezaslužnom gradjaninu. — Venec rodbine je imel črne, vsi drugi trakove v barvah trobojnice.) Nato je prihajal »tT3f! S. .EDINOST- štev. 136. V Trstu, đnfc 17. maja 1015 zcmskimi ostanki pokojnikovimi, j jem bratimsko saučešče, Istru preporučam j slučaj zelo nemaren, je Mahkovčevi po Za krsto so stopali sorodniki z bratom j Boru ! pok »inika, drom. Franom Mandićem, na čelu. Tem sta sledila narodna zastopnika dr. izginja in Spinčič, a za njima gospod moja"na1iskrenija sućut namestnik Fries-Skene in deželni glavar - dr. Rizzi. Na to je sledil nepregleden spre-; vod. kakor smo že omenili. Ob straneh so vso pot stale velike množice in so brez razlike narodnosti — z največjim alnijih rodoljuba spoštovanjem gledale to žalno manifestacijo. Tako so menili nekateri Italijani na ■ glas. da od smrti pokojnega Veneziana! Andrijčić I vezal obe rani le za silo ter jo je dal poženi. odbornik ! tem nemudoma z ambulantnim vozom . j , , 'r i_* • x prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so Y ° 1« s,k ,Febl 1 čeSt,tOJ °h,teIjl zdravniki konstatirali, da ima Mahkov- Dr. Mate Trinajstić. čeva ranjeno črevo na več mestih in da so ji tudi ictra ranjena. Zato so pa zdrav-— Plačem s Vama nad jn sicer primarij dr. Massopust, dr. Celovec. .... , - _________. — __ grobom jednog od najzasluženijih i najide- Nigris in dr. Davanzo Mahkovčevo nemu doma operirali, izvršivši na njej takozva- Ivo Sancin narodni zastupnik ; no loparatomijo. ki jim je srečno uspela, vsled česar je upati, da deklina ostane pri Na zdravniški postaji j^Mah- ...U puilui.ii:*« • , Mali Lošinj. — (Družbi sv. Cirila življenju . „ , . sem ni bilo v Trsu, tako veličastne mani-M Metoda u Opatiji). Molim zastupajte ®e ^SS^I^9^ festaciie. Velika cerkev sv. Antona novega ni mogla sprejeti vseh žalovalcev. i K mjesto vjenča. Fo dovršenih pogrebnih molitvah v cerkvi' se je sprevod razšel. a oni, ki so imeli »inika na pokopališče, so, „eram irroi. ^pincicU;. — I govoril, a ker mu je ona odgovorila uža \ama na preranom grobu zastupnika ; in ifk 7 nn^m Oči spremiti p<------------------, j poseli v kočije, ki jih je bila nepregledna lClUUtt U vpaujii. j , . * , J. t na sprovodu Mandića u Trstu. Šaljem 10O star človek, ki jo je vedno nadlegoval s svojo ljubeznijo, za katero pa ona ni mara- Prof. Haračić, Ia. V mestni hlnišnici je pa povedala zdra- nar. zastupnik, vnikom vse drugače: rekla je namreč, da /n * e • —x \ i° ie nel ^ ,Jate, KalnaI - Bettio, ki stanuje v ulici sv. Sergeja št. 5,, preko ulice della Punta del Forno, ko so ga nenadoma obstopili trije nepoznani zlikovci. Deskle, ; Kal, Lokovec, Ročinj. Cepljenje koz v Gorici. Dne 18. t. m. : "i"L- r s.h i* hiin cnloh možno " ----v; "- Ijeno, da jo je zato zabodel z nožem. Oči- Kolikor uh je bilo splon mozrn MandlčSL uzlvao vjecni pokoj: na sprovod | yidr0 dekHna hoteja povedati, kdo da dobiti. . . Globoka potrtost se je izrazala na vseh obrazih pred cerkvijo nagromadenega ljudstva, ko so se začeli vozovi pomikati; bilo je pretresljivo slovo, bilo je. kakor da vsi kličejo svoj poslednji »z Bogom« nepozabnemu Matku. Slovo na pokopališče je bilo še težje, sicer tiho, ali pretresljivo, kakor s*) bili zbiani okolo svežega groba pokojnega Ma ka niegovi sorodniki, pobratini in so-borilci več desetletij. Nema je bila žalost, ali globoka, neizmerna, ker so se vsi z?.-, vedali, da jemljejo slovo ne le od naj-j ne mogu radi službenih zapreka i jo je ranij. _ Ko je bila 0 tem dogodku Župnik urasic. i obveščena po|icija. se je podal v bolniš-Kastav. — Nenadoknadivi gubitak; nico k Mahkovčevi redarstveni nadzor -svoga počastnog gradjanina, vrlog zastup- nik Tomadin z redarstvene stražnice v nika i uzor-rodoljuba sažaljuje potrtim ulici dei Bachi, a pozneje je prišed tudi pre-srcem Općinski upravni odbor iskovalni sodnik dr. Spongia. Zdravniki pa u Kastvu. Predsjednik: Jelušić. V o 1 o s k o. — Iskreno saučešče radi smrti za narod zaslužnog brata našega počastnog gradjana Glavarstvo općine. Buzet. — Najiskrenije saučešće u ime niso dovolili, da bi se ranjenko mučilo z zasliševanjem. Aretiranec, ki se ie uprl redarjem in mu je bil odsekan nos. Predvčerajšnjim popoldne je finančni stražnik Anton Fikelj, ki je bii v službi na vratih štev. 4 stare proste luke, ustavil in preiskal 271etnega pojiva v miru dobri, blagi, zvesti in junaški Matko! » » ♦ Pogre podjetje vse priz je priredilo vNovo pogrebno Ne da bi bili zinili niti besedice, so ti trije bo cepil kako mestni protohzik dr. Branio Bettia podrli na tla: eden mu je počenil na:v otroškem vrtcu m v mestni deKliski so.i kolena in ga obenem držal za obe roki, da|Code!li, dne 19. pa v Soli in v otroškem vrtij se ni mogel ganiti, drugi mu je z vso silo ™ Studencu, via Alvarez, dne 20. v ljudski „„ ^ 5nli v nliri Ho7o!n#» k'mpfii^lfp ^olf1 Podllir- tiščal usta, da ni mogel vpiti na pomoč, a tretji mu je med tem brskal po žepih, v katerih mu je našel novčarko, v kateri je šoli v ulici deželne Kmetijske šole Podlur-nom in na učiteljišču. V neko mesnico na Krasu so hoteli vlomit* Bettio imel še 10 kron denarj'a. Vzel rnu je; Marij in Jo?ip Strlica in Alojzij Zaver. Ali to novčarko in namignil onima dvema, ki j ko so bili na delu, da vlomijo in so že mi- nakraf nahaja v ulici della Muda vecchia in tam prijavil, kaj se mu je bilo pripetilo. S stražnice so bili sicer takoj poslani redarji na vse strani, da bi našli roparje, a obenem so bile o tem obveščene tudi druge stražnice, a o roparjih ni še duha ne sluha. Materija: V imenu občine Materija izreka najiskrenejše sožalje na nenado-mestni izgubi velezaslužnega prvoborite- kar naidostoineje. na čemer mu Ija naroda anie. (Nadaljevanje brzojavk sledi.) M wm * #m m 1 B e c. Sa iskrenom zalogu aoDio sam - Politično društvo „Edinost" Ca' Va _____jirti Vašeg brata, zastupniKa na iieču prof. Matka Mandića i molim Ia primite izraz mojeg najtoplijeg Pred! jednik car. vijeća: dr. Sylvester. bo imelo svoj L, e Prf. Ka< r:ji >pinčić — (»patija: odom težkoga gubitka, koji je sti-, irodni klub preminućem prezasluž- j lana gosp. zast. na car. vijeću prof., v Mandića častim se izraziti Vam. i Zelniku kluba naitoplje i najiskre- fianes, 17. t. m. ob 8 zvečer veliki dvorani Narod, doma s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. ODBOR. Prijatelja, od najblažjega človeka,' pučanstva nad gubitkom veleza-! dninarja Ernesta Vičića ki stanuje v ulici — milica am- :ulvl s ^ , . .__: Tiviann v^r^iirk stev. 4. In res je našel pri kilogramov kave. Ker pa da je kavo pošteno kupil, so ga hoteli finačni stražniki oddati policiji. Tedaj se jim je pa Vičić uprl z vso silo: podrl je na tla Antona Fi-kIja, nakar sta temu prišla na pomoč še fi-! nančna stražnika Josip Maček in Edvard Občinski glavar: Kastehc. Summer, a tudi ta dva sta imela mnogo 1 opraviti, preden sta ukrotila Vičića, kajti ! ta je oba obrcal ter ju tudi ranil. Slednjič se je pa finančnim stražnikom pridružil tudi neki redar in šele nato je bilo mogoče Vičića odvesti na policijski urad v prosti Iuki, kjer ga je policijski oficijal Zafiitta vzel na zapisnik in ga potem poslal v j spremstvu redarja v zapore v ulici del Co-roneo. Med potio je pa Vičić redarju pobegnil. Redar je sicer dirjal za njim, a ni se mu posrečilo, da bi ga ujel, ker mu je Vičić kmalu izginil izpred oči, nakar ni redar več vedel. konik2 svog pobratima Matka ^ Z2^.,žne može _ v četrtek dne 20. t. m. se bo darovala v cerkvi sv. Jelene v Za zastur Mand ar. (Z; Iz ruskega ujetništva so se zglasili in sporočili, da se dobro ravna žnjimi: Anton t. Spinčiću >. — Molimo Grbec, četovodja 5. dom. polka iz Utovelj n; odu ir.ilog kolege p:i Tomaju, Milan Omahen 97. pešpolka aziie i dbini r:^-. naj ivlj fc Pi kg ada \r tom MĆ poddesetnik 5. domobranskega pešpolka iz Repentabra. O Tebi a 11 ] a. — A i i svima za i ra.itena deklina. Predsnočnjim se polnoma odsekal, a obenem mu je zadal dopisnic, ali doma nisa dodili niti ene. O Božidaru Kristančiču iz Višnjevika v Brdih se ne ve nič že od 16. avgusta dalje. Nobenega glasu ni, nobenega poročila, nihče ne ve nič, kaj se je zgodilo z Božidarom Kristančičem. Kristančič, ki je študiral eks-partno akademijo na Dunaju, je služil pri 87. pespolku, 6. stotniji kot enoletni prostovoljec. Njegovo sliko prinašajo „Tedenske Slike." Ako se vendar Je dobi koga, ki bi kaj vedel o Kristančiču, naj sporoči to očetu Ivanu Kristančiču, veleposestniku v Višnje-viku v Brelih. Za stavbenega pristava je imenovan dosedanji provizorični pristav Hugo Mahnič. Za pristava je imenovan tudi dosedanji praktikant E. Muller v Gradišču, ki je ob ednem premeščen v Trst. Promet zasebnih avtomobilov je prepovedan po glavarstvih Goriško-Gradiščanske. Ako bi vozil kak zasebni avtomocil po tem ozemlju, bi ga ustavile vojaške straže. Tu-ristovski promet in fotografiranje v tem o-zemlju je istočasno prepovedano. Na severnem bojišču je bil odlikovan naš rojak Alojzij Trampuš iz Temnice, saper, s hrabrostno srebrno kolajno drugega raz reda. Sam prestolonaslednik je pripel lastnoročno našemu junaku kolajno na prsi. Za poročnika je povišan Maks Kosovel, doma iz Sela na Vipavskem. Služi pri 47. pešpolku. Počasi se oglašajo. O Alojziju Gregor- Jakobu K. 10. Člani in gostje gostilniškega društva pri drž. kolodvoru so zbrali K 10 za moško podružnico CMD v počastitev spomina pok. prof. M. Mandića. Denar hrani uprava. Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu daruje K 10 tamošnji podružnici CMD namesto venca pok. prof. M. Mandiću. CESKO-BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste št. 14. Vhod v ul. G. Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Pertot, urar, ulica Stadion št. 26!.' i>28 zaieft JtssMds RsafcM. TOMi KiiišitinSi pisšž In CčVl. TRST, Camjfl Š. fitessso 11 In Conterfa 1 jZaeSaJ cerkve S*, iaksba) V zaiogi vedno novo dospzio blago. Cene zmerne. Postrežba točna. ♦ Krk. -za gvui-'% Jatelj: ne stanuje v ulici sv. Mavricija št. 2. Imela pozval na pomoč zdravnika z zdravniške v i^-.i :n ćanas popodne je veliko rano nad dimljami in drugo pod postaje in obenem obvestil o dogodku potni! enike. druga i pri- desni'-i fcplcnoin. Obe rani sta bili zadani licijski komisarijat v ulici dei Bachi. Na v iJ-Ja "parobroda nemam do po- z no Prva rana je bila smrtnonevarna, stražnici je pa imel Vičić močan živčni PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavi«r de Montepia — To se zgodi morda kedaj pozneje, a sedaj pa začniva z onim, kar je treba. — Kakor vam drago. — Imam ljubico .... — To vam verjamem prav rad. ^ Ljubico izredne lepote .... — Čestitam. — Ah, pravkar sem se domislil, da jo poznate. — Jaz? — Da. — To bi bilo čudno. — Nasprotno, popolnoma naravno je, ker ste vide! mojo > Madelinette < .... Ka^o? — je vzkliknil Fra Diavolo s hlinjeniin začuden jem; — pa morda vendar ni gospica Pivoine? -— Da, ona. — O, vi srečnik! Na Rubensa, ta deklica je pravo čudo lepote! — Ali ne bi bilo v čast umetniku, da bi #o slikal? — In pa še kaka časfc! — Potem se veselite, kajti Pivoine je. ki naj bi jo slikal. Ko je Arzen govoril te besede, |e začutil Fra Diavolo, ki doslej še m mogel verovati v srečni slučaj, ki ga je tako ne-1 Nabori v Gorici. V nedeljo je bil na vrsti let J nik 1897. za Gorico, v ponedeljekjletniki 1865 , J do 1872 tudi samo za mesto. Od torka dalje -pride na vrsto dežela; v torek 18. maja občine Štandrež, Bilje, Čepovan, Dornberg, Števerjan, v sredo 19. maja Grgar, Ločnik Umetni zobje z m brez čeljusti. z!aie Hrane h; clitcčki VILJEM TUSCHER konces. zebotehnik TRST, ul. tmrm š!. 13, II. n, Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. verjetno hitro dovajal do zaželjenega cilja, da je zardel kakor kuhan rak. | Bochu ni opazil te slikarjeve duševne razvnetosti in je nadaljeval: — Priporočil mi je vas eden vaših prijateljev, časnikar Bazilij Pitou, ki mi je pov edal, da so vaše zahteve skromne. Pero in čopič sta si tako blizu, da upam, da me boste smatral za tovariša. Koliko zahtevate za omenjeni portret? — Koliko zahtevam? — je jecljal Fra Diavolo. ki se še ni popolnoma zavedel iz svoje zadrege. — Da. — To prepuščam vam .... — Ne, ne, želim, da vi določite ceno. — No, dobro .... kako velika naj bi bila slika? — Kakor ta-le, — je odgovoril Arzen in pokazal ob steni sloneč okvir. — To bo. če se ne motim, četrtina naravne velikosti. Slikal boste mojo ljubico v celi postavi in v kostumu njene uloge. Ali vam u-gaja ta moja misel? — Izborno, imenitno! — Toraj rešiva denarno stvar tega vprašanja .... koliko zahtevate? — Dvesto frankov, — je rekel slikar. — Hudiča! to je veliko denarja! — O ne! — Ne za vaš talent, temveč za mojo mošnjo. — No, potem pa računajva stopetde- set. (Dalje.) ^SEfc-^le-V - -*■? 4> ❖ O O O-♦ ♦ • .-V: ZAHVALA. Duboko ganuti, tolikim dokazima saučešća izkazanim prigodom smrti i pokopa našega nezaboravnoga Prof. Matka Mandića zahvaljujemo se najtoplije svima, koji su na budi koji način počastili uspomenu milog nam pokojnika. Osobitu zahvalnost .dugujemo Njegovoj Preuzvišenosti gosp. c. kr. namjestniku Dru. Alfredu baronu Fries-Skene; presvjetlomu gospodinu zemaljskomu poglavaru za Istru Komt. dru. Ljudevitu Rizzi; častnom svećenstvu sa prečastnim mons. Antunom vitezom Lupetina, koji je truplo blagoslovio, na čelu; pročelnicima državnih oblasti; slavnomu zem. Odboru za Istru; gg. zastupnicima na carevinskom Vijeću i zem. saborima Trsta, Istre, Gorice,'Kranjske i Dalmacijc; zastupnicima općina u Primorju; vodstvu slovenskih pučkih škola družbe sv. C. IM. u Trstu; častnim sestiama i gojenicama sirotišta sv. Josipa u Trstu; svim društvima i korporacijama, koje su osobno ili putem odaslanika prisustvovale sprovodu; konačno svima ostalima, koji su cvijećem okitili njegov grob, svojim pribivanjem poslednju mu izkazali počast a nama ublažili veliku bol. TRST« dne svibnja 1915- Obitelli Mandić-Brnšlć.