Glasilo „Nabavl!a!ne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani ¥H Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18’ . — Posamezna številka stane Din VSO. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VIL Zadružna zvestoba. Eden najvažnejši in za uspeh celokupnega zadružništva najodločilnejši činitelj je brezdvoma »zadružna zvestoba«. Dobro vodstvo in kontrola zadružnega poslovanja sta obsebi umevno neobhod-na, ampak oba ta dva činitelja rasteta in padeta v svoji relativni vrednosti, sorazmerno z močjo zadružne zvestobe pri posameznih članih. Najboljše poslovodstvo in najtočnejše knjigovodstvo nič ne pomaga k ugodnemu razvoju zadružništva, ako so zadrugarji samo slučajni konzumenti pri svoji zadrugi, ako ima zadruga 2000 do 3000 zadrugarjev samo na papirju, od katerih je ena tretjina pasivnih. Kakor ni naša namera, da bi si prikrivali pomanjkanje navdušenja in vztrajnosti članov pri zadružnem nakupovanju blaga, tako je tudi v resnici težko najti pravo sredstvo za poseben ustroj člana, ki bi brez dvoma mogel sam spoznati, da leži njegov dobiček ravno v zadružnem nakupovanju blaga. V tem spoznanju bi tudi nedvomno ugotovil, da s svojo zadružno zvestobo in s svojim deležem pomaga zbirati potrebni kapital za svoje lastno zadružno podjetje. Ako pa je morebiti zadrugar podpisal svoj delež samo radi takta, ali obzirnosti do kogarkoli, ali iz drugih postranskih nagibov, da je potem mogel reči »ni bilo drugega izhoda, kakor podati se«. Bedna zadruga, ako bi se morala opirati na take člane. Eno pa lahko danes pribijemo, da nam še mnogo, mnogo manjka, za globlje pojmovanje zadružne ideje, na poznavanju najpriprostejših zadružnih načel in s tem tudi zadružne zavednosti. Brez zadružne zavednosti pa ni mogoče govoriti o zadružni zvestobi. Nepoznavanje najpriprostejših zadružnih načel in iz tega izvirajoče pomanjkanje zavednosti sta očitna sovražnika zadružnemu pbkretu, ki rušita temelje zadružni zvestobi. Ako pristopi k zadrugi nov član, se pač sme od njega pričakovati, da je z načeli zadružnega gibanja poznan, da je prepričan o koristih zadružništva in da je pri- stopil k zadrugi z namenom zadrugo podpirati in varovati njen ugled. Zavedati se mora, da ni pristopil samo za to, da pomnoži število organiziranih zadrugarjev, marveč za to, da izpolni svoje obveznosti z zadružno zvestobo. Dolžni smo, na korist zadružništva in njenih idealov, otresti se vseh osebnih interesov v zadrugi, kjer ti niso na mestu. Vsi skupaj z vodstvom zadruge vred moramo imeti eno samo stremljenje, da čuvamo in dvigamo blagostanje vseh članov kot celote, ker je blagostanje celote tudi blagostanje poedinca. Ako v tem pravcu res vsi vršimo svojo dolžnost v bodočnosti, potem je, ako to hočemo bodočnost naša in bomo z upravičenostjo trdili, da so naši uspehi rodili dober sad. Temelj tem pravcu je pa vsekakor zadružna zvestoba, ker brez zvestobe vseh članov so vse žrtve malega kroga posameznikov zaman. Pomen zadružništva je tako vzvišen tako svet, da bi mogli člani tekmovati med seboj, kedo bo zadružnemu pokretu več koristil in delal za njegov ugled. Tekmujmo od danes, če hočemo biti gospodarji bodočnosti. Kako se zavaruje zadruga ? Kjer je članstvo nezavedno, visi vsaka zadruga na niti, To izkušnjo imajo voditelji največjih naših zadrug. Ljudje pa, ki se ne poglobijo v razvoj in življenje zadružništva, so pesimisti in skeptiki glede zadrug. Tudi mi jo moramo dostikrat slišati: »Dobro, sedaj uspeva zadruga. Kakšno garancijo pa imate^ da se ne vrinejo v vodstvo ljudje, ki izrinejo poštenjake iz odbora, pa začnejo gospodariti in eksperimentirati po svoje.« To je tudi največji pomislek pri fuziji zadruge z Gospodarsko poslovalnico. Po naših informacijah so imeli tam z odbori slabe izkušnje — in ne smemo zameriti, da je kdo pesimist. V zgodovini slovenskega zadružništva imamo dosti primerov, da so pasivne postale zadruge, ki imajo dosti lepo preteklost — ravno zaradi nezavednosti članov in odborov. (Tako mnoge mlekarske zadruge, neka žebljarska zadruga.) Druge hirajo in so skoro obsojene na pogin. Pametni in previdni zadružniki zavarujejo zadrugo pred takimi pretresljaji, kolikor se pač more. Tudi naša Uredba — zakon o nabav-Ijalnih zadrugah ima precej določb, ki varujejo zadrugo pred nepremišljenimi koraki. Tu omenimo: Določbe o rezervnem fondu, potem sistem, da se ne menja odbor naenkrat, ampak, da izstopi vsako leto samo tretjina odbornikov. Gospodarsko delo v odboru pa spremeni skoro vsakega odbornika tekom enega leta tako daleč, da postane sčasoma oprezen, da spoštuje trgovska, zdrava gospodarska načela. Tudi se ne more odbora kar tako vreči. Varstvo za zadrugo je tudi naš Savez. Letne uradne revizije, ki trajajo po celih 10 dni — so merodajne za ocenitev zadruge. In po tej oceni — da Savez denar, posojilo, ali ga ne da. Pa si bo tudi premislil odbor — pred-no izgubi posojilo, ako ga postavi revizor na zatožno klop. Pri danih ugodnostih ne more naša zadruga priti v težkoče. Gre se samo za manjši ali večji uspeh. Da zavarujemo zadrugo tudi s te strani, da doseže lahko vedno največje, dosegljive uspehe — da ne bi zašla zadruga v mrtvilo — da se ne bi začele razne organizacije puliti za premoč, za izkoriščanje zadruge — kaj naredimo? Kako delajo drugi! Severozapadna železnica je imela na Dunaju velikansko konsumno društvo. Članstvo je volilo polovico odbornikov po lastnem preudarku, drugo polovico pa po zahtevi direkcije. In direkcija je delegirala v odbor povečini bivše odbornike, ki so se že skazali kot zmožni, pametni voditelji. Tako je varovala uprava pravzaprav pametne, od železničarjev voljene odbornike in potem njih zadrugo. Tak je bil kontakt med zadrugo in upravo železnice. Drug primer! Akademski kolegij — mladi, neizkušeni, včasih lahkomiselni ljudje, pa so jim dali popolno samoupravo, se nič ne vmešavajo v njih zadeve. Po pogodbi imajo lokal zastonj. Če ne parirajo, če bi se godile malverzacije ali slično — pa jim zagroze z odpovedjo lokala — in takoj je red v hiši. Tretji primer: Ogrodje, eksekutiva zadruge je nastavljeno poslovno osobje. Ravnatelj z voditelji raznih pododdelkov. Ko so jih enkrat preizkusili in spoznali za dobre, poštene, prvovrstne moči, naredi odbor tako pogodbo z njimi, da si premisli poznejši odbor razdreti to ogrodje in poskušati po svoje gospodariti. V takih zadrugah ne more posamezen odbornik mnogo škodovati, koristiti pa lahko. Ta princip so uveljavili v velikih zadružnih podjetjih — ki zahtevajo že po svoji naravi in po svojem obsegu takega ogrodja, hrbtenice. Kajti trgovina je veda, znanost in še celo delikatna znanost, ki zahteva mnogo učenja in dolgoletne prakse, povrh tega pa še posebnega temperamenta, ki mora biti človeku prirojen. Tu navajamo par vzgledov, kako se zavaruje zadruga, kjer niso člani zavedni. Še boljše pa je, da se odpravi vzrok takega zavarovanja, da se vzbudi med člani zavednost. Za to mora skrbeti odbor v prvi vrsti. Manjka nam zavednosti, manjka nam vzgoje, uvidevnosti, objektivnosti in ne vem, kaj še vse. Kdo je že razmišljal o sestavi odbora? Da mora biti odbor pisan, sestavljen iz ljudi raznega tipa. Da je treba imeti med njimi pesimiste kot optimiste. Da ni dobra prevelika harmonija, zaupljivost — in da ni spet prevelike nezaupljivosti. Da ni dober zadrugar, altruist tudi dober trgovec. Da je dober trgovec redkokdaj tudi dober zadrugar. Predaleč bi tu zašli. Take zavednosti ne bomo mi doživeli. Treba bo dosti pouka, drage šole in neuspehov, predno bo prosta demagogija v gospodarskem podjetju, kot je zadruga nemogoča. Ne sme se odbor zavarovati in izogibati pred zdravo, stvarno kritiko. To bi ubilo vsako agilnost in zadružno misel sploh. Ali kritika ne sme biti žaljiva, strastna. Dosti imamo ljudi, ki bi boljše vodili » našo zadrugo, kot mi. Pa beži, če ga nagovarjaš, da bi se pustil voliti v odbor. »Se bom pustil jaz pljuvati!« je povprečni odgovor. In zavarovanje pred neumestnimi napadi je ona sporna točka, da še nismo prišli do zaključka pri pogajanjih za lužijo z Gospodarsko poslovalnico. Rezervni zaklad. Zadružniki vodijo po večini premalo brige o tem važnem predmetu. Kaj in kak pomen ima'za zadružništvo rezervni zaklad, hočemo v naslednjem podati nekaj pojasnil. Že uredba o nabavljalnih zadrugah predpisuje celo višino procentov od čistega dobička, ki jih je treba na občnem zboru določiti za rezervni zaklad ali (rezervni fond). Rezervni zaklad je po svojem namenu vezano premoženje zadruge, ki si ga je v teku poslovne dobe zadruga ustvarila iz poslovnih prebitkov in iz pristopnin članov. Glavni namen tega zaklada je, da služi kot kritje, za eventuelne trgovske izgube in da zasigura obstoj zadruge brez ozira na menjajoče se članstvo. V gospodarstvu z neprestanimi krizami, kakor jih preživljamo sedaj, ima rezervni zaklad še poseben pomen. Ta važnost ni pri vseh zadrugah ali konzmumnih društvih enaka. Pomen in potreba rezervnega zaklada se pri različnih zadrugah stopnjuje, sorazmerno temu v kolikor je zadruga izpostavljena nevarnostim izgub, ki so posledica ravno danes v skakanju denarja. Nestalnost valute je danes zadrugi največji sovražnik, ker se lahko čez noč s kupčijo izgubijo velikanske vsote denarja pri največji pazljivosti vodstva zadruge. Nevarnost izgube ni samo pri padcu naše valute, marveč tudi pri porastu. V svrho kritja takih izgub, ki jih je lahko zagrešilo najuzornejše vodstvo zadruge, je namenjen rezervni fond, da obvaruje zadrugo pred še večjo nesrečo. Že priprosto gospodarstvo veleva, da je treba zbirati v dobrih časih rezerve za hude čase. To priprosto gospodarsko načelo nam veleva gospodarjenja z rezervami, posebno danes, ko se gospodarski položaj tako silno in pogosto menja. Rezervni zaklad da zadrugi gotovo stalnost in neodvisnost v poslovanju. Zadruga z močnim rezervnim zakladom je podobna premožnemu posestniku, ki mu vsak lahko reče, da lahko gospodari, ker ima s čim. Obče gospodarske važnosti pa je zbiranje rezervnega zaklada zato, ker pomeni to zbiranje štedenje, ki je osnova in pogoj vsakemu kapitalu. Ker zadrugarji veliko premalo poznajo pomen rezervnega zaklada, je posledica velike kratkovidnosti, ki jemlje preveč obzira na sebičnost posameznika. Vodstvo zadruge je primorano voditi zadrugo tako, da gre k vedno boljšemu razvoju in da ji pripravlja temelj za stalni obstoj. Sebičnost slepi poedinca, da ne vidi večje koristi zase in za občnost v skupnem zadružnem premoženju in da stremi za razdelitvijo, čeprav pride na posameznika malenkosten delež, ki mu v gospodarstvu nič ne zaleže. Proti taki kratkovidnosti, mora vodstvo zadruge pokazati dalekovidnost in smisel za skupno zadružno premoženje, ki je v korist občnosti, kakor posamezniku. Proti sebičnim zahtevam posameznikov mora vodstvo zadruge s trdo roko in brez strahu za svojo popularnost čuvati interes skupnosti, interes zadruge, pa čeprav ve, da stoji samo kratko dobo na čelu zadruge. Delajmo, zbirajmo in varčujmo, dokler je čas! Kaj bo z dividendami? Radi izdane okrožnice skladišča živil glede 4% dividend za odjemalce skladišča živil — prinašajo nekateri člani k pam knjižice, — drugi vprašujejo, kdaj in koliko bomo dividend delili. Gotovo bo tudi dosti prepira. Na to odgovorimo na občnem zboru marca meseca. — Napisati in spraviti ne moremo v javnost tega vprašanja, ker lahko škodujemo drugim, ne da bi imeli sami kako korist od tega. Pozivamo naše člane, da ostanejo mirni, in da ne reagirajo na morebitna izigravanja, kot leta 1921—1922. . Ako ne bo vprašanje fuzije do občnega zbora povoljno rešeno, vemo sami, kaj nam je storiti. Tudi mi se ne pustimo izigravati, in bomo pritirali stvar do raz-čiščenja. Toliko za sedaj! Upravni odbor. Član — odjemalec. Prve zadruge na svetu so ustanovili možje, ki so si bili blizu kot prijatelji, kot tovariši po poklicu in po usodi, zato v najožjem pomenu besede »zadrugarji«. Zadruga, ki je bila prvotno zgrajena na sotrudništvu oseb in ne na združenju ka- pitalov, je precej izgubila na svojem pomenu, ker ni mogla tekmovati s podjetji, katerim investicijskega kapitala ni primanjkovalo. Zato zadrugar v resnici nikdar ne sme pozabiti, da ne stoji napram zadrugi v istem razmerju, kakor proti poljubnemu trgovcu, ampak se mora zavedati, da je zadruga podjetje, katerega solastnik je tudi on sam, in za katerega poslovanje nosi tudi on odgovornost. Odgovornost vsled tega, ker tudi on na občnem zboru sodeluje s svojim glasom pri izvolitvi vodstva zadruge, kateremu je za gotovo dobo poverjena usoda zadruge. Zato mora stati napram vodstvu zadruge v prijateljskih in zadrugarskih od-nošajih. Žalibog, da se taki prijateljski odno-šaji zelo pogrešajo ter se rado pozablja na zadrugarsko zavest in stopi na osebno polje napram članu zadruge ali člani vodstva zadruge ali na celo vodstvo. Ako je v resnici dan povod, da so člani z vodstvom zadruge nezadovoljni, potem je gotovo napačno, ako na cestah in trgih govorijo o slabem gospodarstvu ali nemarnosti v zadrugi. Nasprotno, člani so dolžni vodstvo zadruge opozoriti na domnevne ali resnične pogreške. Vodstvo zadruge bo gotovo take migljaje vzelo hvaležno na znanje in skušalo zadovoljiti one, ki imajo pritožbe. Član pa, ki za hrbtom sramoti vodstvo zadruge in opravlja zadrugo, škoduje tudi samemu sebi. Dotičnik, o katerem govorijo za hrbtom, se pač ne more zavedati svojih napak in jih vsled tega morebiti nezavedno nadaljuje. S takim postopanjem se poslovanje zadruge gotovo ne zboljša; nespameten član pa spravi s takim zahrbtnim govore-njem, zadrugo samo na slab glas. Posledica takega dela je, da poide zaupanje zadrugarjev v zadrugo in s tem tudi kredit zadruge, zmanjša se število odjemalcev in skrči obseg poslovanja. Posledice tega pa bodo trpeli zadru-garji sami in tudi oni zadrugar, ki je ne-osnovano zadrugo in njeno vodstvo opravljal. Trgovci se bodo veselili in imeli od tega prav lep dobiček. Gotovo je o takih stvareh težko govoriti onim, ki so pristopili v zadrugo, ker so mimogrede videli v izložbi kako blago cenejše označeno kot pri trgovcu, katerim so pa splošna načela zadružništva in interesi njihove zadruge deveta briga. Vodstvo zadruge mora skušati vse svoje nameščence vzgojiti v zadružnem du- hu, jim pokazati, ker so običajno tudi člani, sodeležniki podjetja, da imajo pri prodaji opraviti, ne z odjemalci, ampak s tovariši, sodeležniki. V takem duhu vzgojeni nameščenci bodo najboljši razširjevalci in pospeševalci zadružne misli, ki je danes še žalibog na jako nizki stopnji. Pokazali smo na hibe, ki jih bo treba, v kolikor se uvajajo tudi v naši zadrugi, brezpogojno odpraviti, brez ozira na to, katera oseba ali skupina, če tudi morda samo kratek čas, danes odločuje v vodstvu zadruge. , Odpravimo nedostatke! V svoji prvi ševilki je »Zadrugar« očrtal pomen svojega izhajanja in pojasnil program, ki ga bode dosledno vršil. »Zadrugar« je doslej redno vršil svoje dolžnosti, niso pa svoje dolžnosti izvršili posamezni člani (povdarjamo posamezni člani) do svojega glasila. In zakaj? Ker naš »Zadrugar« prihaja popolnoma tiho brez šuma med svoje člane, se zgodi, da se njegova skromnost, vzlic bogati vzgojni in informativni vsebini, nagradi s tem, da ga prejemalec položi na zaprašeno polico, kjer čaka, da ga gospodinja uporabi za podkurjavo ali kaj drugega. Pripominjamo samo, da ne pride tu v poštev samo moralna škoda, ki jo lahko trpi zadružništvo vsled padanja zadružne naobrazbe in zadružne misli, ampak tudi gmotna škoda, ki jo trpe poedini člani vsled nepoučenosti. Zato se dogajajo slučaji, da član kritizira in hoče imeti informacije za to in ono, kar je bilo že parkrat listu pojasnjeno. Ako ga vprašamo, zakaj ni čital »Za-drugarja«, se navadno izgovori, da ni imel časa. Pol ure časa radi skromne velikosti, žrtvovati za »Zadrugarja« in ga prečitati, je dolžnost slehernega člana. Ako tega ne bomo storili, bo zadružna zavest in misel pešala. Uredništvo lista se trudi, spraviti na skromni prostor čimveč prepotrebnega gradiva z edino željo, da bi rodilo dober sad za procvit zadružništva. Ne rogajmo se njegovi skromnosti in ponižnosti, ker le ljubezen članstva ga bo dvignila, da bo večji, močnejši, zanimivejši in. popolnejši. Kakor se je naša zadruga razvila iz skromnih početkov, tako se bo naš »Zadrugar« razvil tekom časa v list, na katerega bo lahko ponosen sleherni železničar. To pa dosežemo, ako odpravimo ne-dostatek, ki smo ga zgoraj omenili. Vprašanja in odgovori. R. 0. Novomesto. Zakaj so se tiskale dvojne glasovnice za volitev delegatov za občni zbor, tako da so imeli nekateri člani po dve glasovnici? Odgovor: Upravni odbor je sklenil dostaviti vsakemu članu po eno glasovnico, kot prilogo v listu »Zadrugar«. To se je tudi zgodilo. Ker pa so prihajale pritožbe, da pošta nekaterim članom niti lista ni dostavila, je bil upravni odbor primoran, da zadovolji i one, ki niso prejeli lista, dostaviti nove glasovnice. Upravni odbor je imel pošten namen. Če pa so se vsled tega vršile zlorabe od posameznih članov je pa stvar njihovega okusa, za katerega upravni odbor ne more odgovarjati. P. N. Kranjska gora: Ali res naša zadruga ne bo izplačala dividend? Odgovor: Raznašale! takih vesti imajo gotovo zloben namen. V zadnji številki smo naznanili, koliko ima zadruga v preteklem poslovnem letu čistega dobička. Po zadružnih pravilih, sklepa občni zbor o razdelitvi čistega dobička, ter naravno tudi o višini dividend, ki se bodo izplačale. Upravni odbor o tem ne more in ne sme sklepati, temveč v smislu pravil samo predlagati občnemu zboru. Varujte se pa na vsak način sovražnikov zadružništva, ki delajo istočasno tudi v Vašo škodo. Zadružni vestnik. Vsem članom v vddnost! Da se bodo dividende v višini, kot jih bo določil občni zbor čimhitreje vpišejo članom v dobro, je potrebno, da se celoten konzum v letu 1924 po nabavnih knjižicah izračuna. V to svrho pozivamo vljudno vse p. n. člane, da oddajo nakupne knjižice zadrugi ob priliki nakupa. Po izračunan ju se knjižice takoj vrnejo. Termini. V številki 3. Zadrugarja je upravni odbor v svrho reda in točne postrežbe upe-Ijal termine za nakupovanje. K6r se v zadnjem času češče vrše navali zadrugarjev pri nakupu, le vsled tega, ker se ne ozirajo z^drugarji člani na določene termine, jih v svrho reda še enkrat priobčujemo. 1. Nakupovanje proti gotovini. Za vse kraje brez razlike vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. 2. Nakupovanje proti odtegnitvi pri blagajni drž. železnic. Za mesto Ljubljano in ljubljansko okolico od 5 do 8 v mesecu. Za Gorenjsko progo: od 9. — 13. v me-seču. /.. Za Dolenjsko progo: od 14. — 17. v mesecu. Za Štajersko progo: od 18. do 20 v mesecu. Za zamudnike vseh krajev: od 20 — 22. v mesecu. Embalaže (zaboji! se morajo dopo-slati tako pravočasno, da bodo iste en dan pred terminom dotične proge v zadrugi. Vsi zadrugarji se nujno pozivajo, da se v svrho preprečitve navala elanov na en dan, strogo držijo nakupovalnih terminov. Kdor bo prišel po živila izven svojega termina, se mu ne bo postreglo toliko časa, dokler ne bodo vsi v terminu določeni popolnoma postreženi. Posebno opozarjamo one člane na ta poziv, ki pridejo od daleč po železnici, ker se lahko dogodi, da izven termina ne bodo postreženi in naredijo pot zastonj. Upravni odbor je določil termine le zato, da se preprečijo navali, ki se zadnjem času opasno množe. Držite se toraj vsi, določenih terminov. Dovoz na dom. Vse ljubljanske člane ponovno opozarjamo, da dostavlja zadruga živila na dom, ter da je lepo število naročnikov. Vsi oni, ki si žele pošiljanje živil na dom, naj se javijo v pisarni zadruge. V svrho hitrejšega dostavljanja in popolno izrabo voznika za dostavljanje, se želi, da naročniki dostave živil na dom, nabavijo svoja živila prvi dan v terminu, ki je določen za Ljubljano in ljubljansko okolico. Velika noč. Da se omogoči vsem članom nabavo živil, ki jih potrebujejo za velikonočne praznike, je upravni odbor določil izredno samo za velikonočne praznike nakupovalne termine. Kupovanje proti odtegnitvi pri blagajni drž. žel. se prične dne 25. marca t. 1. in sicer: Za Ljubljano in ljubljansko okolico: dne 26., 27. in 28. marca t. 1. Za gorenjsko progo: dne 30., 31. marca in 1., 2. aprila t. 1. Za Dolenjske proge in Kamnik: dne 3., 4., 6. in 7. aprila t. 1. Za Štajersko progo: dne 8., 9. in 10. aprila t. 1. Ti termini veljajo samo za nakup potrebščin za velikonočne praznike. Cenik glavnih predmetov živil za mesec marec 1925. vrsta blaga enota Din Moka pecivna Ogg kg 7'— „ mehka 6'80 „ krušna 550 „ ajdova )> 7 — ,, ržena 5-50 „ koruzna 3 — Zdrob pšenični yy 8 — „ koruzni 4'— Otrobi pšenični 2 — ,, koruzni 1-50 Testenine makaroni dom. 10 — „ italijanski n 17'— Riž I vrste 10 — „ II „ 8 — Koruza v zrnu 2 50 Fižol 5'— Sladkor kocke 15'50 „ sipa 19 14 — Kava I vrste 56 — „ H „ )l 48 — „ žgana 60'— Cikorija Frank 23 50 Kava Kne p 11 14 — Mast domača 35 — „ amerikanska 31'— Olje namizno liter 24 — Olje olivno 26 — Milo kg 16*— Slanina prekajena 11 40'— Prekajeno meso 11 36'— Milo »Schicht« 18'— „ »Zlatorog« •1 16*— „ »Gazela« 11 15'50 ., tetpentinovo il 18'50 Sir 45'— Češple domače 9'— „ bosanske 12'— Suhe hruške 5'50 Rozine la 25 — Mandelni 52 — Med 23'— Polenovka 26'— Slaniki kom. 3*— Metle riževe velike M 15'— „ male 14'— Platno domače za rjuhe m 44'— Kotenina rujava m 15'— Madapolan m 15'— Šifon m 16'— Platno za predpasnike m 24 — Klot črni m 64, 52 Barveni tisk 19'50 Platno za brisače 20—22 Nogavice žensge par 22,34,42 » moške 11 14,26,30 » otroške 14, 16, 17 Čevlji moški 11 75, 320, 460 » ženski 11 200, 310, 350 » otroški 11 I Zadruga kupuje steklenice prazne: 1 I in 1 72 1 od 1-50 do 2 50 Din. * Sukno na metre si člani lahko nabavijo pri tvrdki »Textiliana« v Kočevju proti nakaznici. Čevlje vseh vrst možke iu ženske, sandale, ima zadruga v zalogi od tvrdke Roglič v Mariboru. Solidno in trpežno blago. Tudi ima zadruga v zalogi obuvala iz čevljarnice »Nabavljalne zadruge drž. nam. v Ljubljani. Tudi ti izdelki so po svoji okusnosti, trpe znesti in solidnosti in radi absolutno konkurenčnih cen priporočljivi. Komur vzorci v zadrugi ne ugajajo, se dobavljajo čevlji tudi po meri v delavnici, seveda proti nakaznici zadruge. Za vse tu navedene predmete nudi zadruga svojim članom radi ugodnih dogovorov nabavo na odplačevanje na mesečne obroke. Višina kreditov in mesečnih obrokov za nabavo goraj omenjenih predmetov, se odmerja po višini mesečnih dohodkov in po stanju nedvignjenih dividend. Vsa naročila se izvrše osebno ali pismeno v zadružni pisarni, kjer dobe člani tudi vsa tozadevna nakazila in pojasnila. V splošnem naj se drže člani sploh, da vse kar potrebujejo, kupujejo le v zadrugi. h upravništva. Ker se dogajajo slučaji, da člani lista redno ali pa sploh ne prejmejo, pozivamo vse one, da nam slučaje takoj naznanijo, da izvršimo potrebno intervencijo na poštnem ravnateljstvu. Uprave lista za take slučaje ne zadene nobena krivda. Vsak naročnik pa lahko reklamira list na bližnji pošti. Take reklamacije so brezplačne. Ce je kak železničar, ki namerava pristopiti, kot član k zadrugi, pošljite takoj njegov naslov, da mu dostavimo list. Listnica uredništva! Vse one člane zadrugarje, ki imajo veselje za dopisovanje v naš list, prosimo za sodelovanje. Pišite samo na eno stran papirja. Glavno je, da je dopis razločno pisan, brez ozira ali je- slovnično pravilen. Kar bo napačno, popravi urednik. Tovariši dopisujte! Izogibati pa se je brezpogojno člankov politične in osebne vsebine, ker tako pisani članki gredo v uredniški koš. Program našega lista je le gospodarsko zadružno vzgojnega in informativnega značaja. Uredništvo. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic« v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljam