Stev. 128. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v sredo, 9. mala 1917 Letnik XI!?. Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo t Ulica Sv. Frančiika AsiJkega ?t. 20. L iiad .tr. — Vsi der4si i:a] sc poSiljajo uredništva lista. Nclrankirana pL.na se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. It'*2:ite!] In edgoverni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij* !lyti .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z oacfenlrr. poroštvom v Trstu, ulica Sv. hrančiSka Asiskega 2t. 20. Te'.cfon uredr.iStva fn uprave 5tcv. li-57. Naročnina znaša: Za ce"o let'*.......K 3120 Za pol leti.................15 60 za tri mesece.....................• 7&S) s a nedeljsko Izdajo za celo leto...... • 620 ra pol leta..................... 3*60 Posamezne Številke .Edinosti" sc prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslc::ke, oglaii der^rnih zavodov ...............mm po 20 vlifc Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—' vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najnunj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka AsiSkega it. 20. — PoStnohranilničnl račun it 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 8. (Ker.) Uradno se razglaša: 8. maja 1917. Poiožai povsod neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fmL Nemško uradno porodilo. BEROLIN, S. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. iiiaia 1917. Zapadno bojišče. — Armada i a r-?yprei ta: Na ^rra"*t fronti se •e top, v ki boj >e povečat Sovražni na-oači r.z grajski drevored v Roeuxu in naše postojanke med Fcntainom in Rien-courtoni so bili krvavo odbiti. Pri bojih za posest ftullecourta je zasedel sovražnik jugovzhodni del vasi. Danes zjutraj so /3 v zele : &še čete Fresnoy in ga ohranile prtKi \eč angleškim napadom. Privedenih ie bilo dosedaj nad 200 ujetnikov in 6 strojnic. — Armada nemškega cesarieviča: Na bojišču ob Aisni ie po budi. težki borbi 73Ć i^h dni bojno delovanje včeraj mesio-rnc oslabelo. Do večjih podvzetij je prišlo teko:, dneva le severno Crarne?la, kjer so «e Francozi v brezuspešnih, izgubonosnih napadih tr tdili, da bi nam iztrgali postojanke me J Hartebisom in Craonncm. Imeli niso nikjer sreče. V večernih in ponočnih urah so kV<\ izvršeni na več točkah fronte od Vau\aiilona do Corbeny sovražni delni sunki, ki so se razven majhnega krajevnega uspeha Francozov zapadno Craonna pe. -oJ izjalovili ob hrabri obramb:. Pri La Netiv iilu ie c\edel p' poldne močen tope, ski egeni brezuspešen sovražen napad pr< ti višini i00 in našim sosednjim jar-ko.ii. V kampanji se bojujete obe artiljeriji z naraščajočo srditostjo. Preti višinam severno Prosnesa nsmeravani francoski napad se je vsled našega uničevalnega ognja zamogel razviti ie na eni točki. Začasno uspeli sovražnik je bil potem zopet pognan v izhodne jarke. — Armada v o j v ede Aibi elita: Nobenih posebnih dogodkov. — Dne 7. maja je izgubil Sovražnik 20 letal. Poročnik Bernert ie sestrelil svojega 27.. poročnik baron Richthoffen svojega 20. nasprotnika. Vzhodno bojišče. — Poiožai je »vih premtn jen. \\ a c e d o n s k a fronta. — Med Ohridskim in Prespanskiin jezerom so \ vstrijci »n Turki krvavo odbili sovražne aapade. V kolenu Cerne so bili včeraj po dvodnevni močni topovski pripravi izvršeni pričakovani sovražni napadi na širini 8 km. ki so bili vsled odličnega zadržanja zveznih nemških in bolgarskih čet odbiti. Danes zjutraj je doletela nove sunke Francozov. Rusov in Italijanov ista usoda. Zapadno Vardarja iu ob Dojranskein jezeru je razvijala scvražna artiljerija neobičajno delovanje. Meseca aprila so izgubili sovražniki 362 IcUl in 29 pri veznih balonov. 299 leta! je bilo sestreljenih v zračnih bojih. Mi smo izgubili 71 letal in 10 priveznih balonov. Pretekli mesec so dokazale nemške zračne s?le popolno sposobnost. Dočim so se naša obrambna sredstva z uspehom prizadevala, da odbijejo zločinske napade so-vražitika z bombami na domovino, so zahtevali te>ki boji v aprilu od letalcev največje napore. Letalci, privezni baloni in obrambni topovi so bili v tesnem skupnem delovanju kos svoji nalogi. Naša letalska brodovja so uničila z bombnmi vtžne vo-jaške naprave. Naše poizvedovanje v zraku ie prineslo vodstvu dragocena poročila, p -žrtvova!ni letalci pa so na vzoren njJn podpirali težke boie pehote in artiljerije. Prvi generalni k va rti r mojster; pl. Ladendorff. VEČERNO POROČILO. BEROLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. mala 1917. V*..ed meglenega vremena iu deževja ie danes bistveno oslabelo bomo delovanje tako pri Arrasu kakor ob Aisni. Boiscrsko uradno poročilo. sonja, 7. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V kolenu Čeme PODLISTEK, Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisa! Evgen Chaveae. — Cc sem srečen, pa prav gotovo nisem v igri. kot se mi zdi. — Kaj pa je vam na izgubi ali dobičku! Za izgubo vam ni mar. dobička pa ne potrebujete. \!i vaš položaj ni morda stokrat boljši kot moj----pa naj sem še tako srečen igralec. -- Moj poiožai? Kakšen položaj? — je Je-iil kapitan poizvedujoč, kani neki meri -e Lozeril. — Pojdite, pojdite, ne delajte se tako skromnega, moj ljubi mojster, kajti priznavam vas za svojega mojstra in občuduje ;ii vašo spretnost. — Spretnost, v čem. — O, ravnal ste zelo spretno, ker ste ves dan srdito streljanje topov in minovk. ! Zapadne Vardarja živahen topovski ogeni. Proti večeru so izvršile sovražne pehotne čete napad po krepki topovski pripravi v smeri na Alčak Mahle, južno Gjevgje-Hje, a iih je naš zaporni ogenj odbil. Na ostali fronti slabo topovsko delovanje. — Na romunski fronti nič važnega. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 7. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Iraška fronta: Letalski narednik Pe;nrich je za sovražnimi črtami sestreli! sovražno letalo. — Ob meji pri Suieimnnie so se vršili spopadi med^ patruljami. 7 Rusov je bilo ubitih, dva ujeta. Kavkaska fronta: Pri živahnem patruljnem delovanju smo prizadejali sovražniku | na več krajih izgube. — Na ostalih frontah ' nobenih posebnih dogodkov. Sovražna urati/sa poroiila. Italijansko poročilo. 7. maja 1917. — V suganski dolini ie dne 5. t. m. nagel nastop naših topov utišal srdito sovražno bombardiranje. Dne 6. t. m. sta dež in megla preprečila topovsko delovanje na trentinski fronti. Na fronti Julijskih aip. od Plav do morja, je b:la sovražna artiljerija vseh kalibrov zelo živahna. Mi smo odgovarjali krepko in uspešno. V manjših patruljnih bojih smo napravili par ujetnikov. Rusko poročilo. 6. maja 1917. — Zapadna fronta: V smeri Kovlia in Vladimirja Volinjskega ie sovražnik srdito obstreljeval naše jarke. Pri Zološevskem, v ozemlju Kabarovcev, je izvršil sovražnik v noči na 6. t. m. ofenzivo. Sovražni valovi so se bližali našim žičnim oviram, a jih je takoj obsul ogenj naših topov in strojnic, nakar so se umaknili v izhodne jarke. Na ostali fronti streljanje pušk in običajna poizvedovanja. — Romunska in kavkaska fronta: Streljanje pušk in izvidne akcije. 7. maja 1917. — Zapadna fronta: Severno Berezine so se v okolici vasi Po-tašriri poizkušali sovražni poizvedovale! približati našim jarkom, pa jih je razpršil na** artiljerijski ogenj. V smeri ^d Vladimirja Volinjskega v okolišu južrro Zubil-nega je po srditem minovškem in bom-bovškem ognju nekako ena sovražna pehotna stotnija udarila iz svojih jarkov in začela obmetavati naše jarke z ročnimi granatami Naš artiljerijski in pehotni ogeni je pognal sovražnika nazaj v njegove iarke. Na fronti Kataroge Zborov ie sovražnik močno obstreljeval naše postojanke. — Romunska fronta: Sovražne poizkuse proti postojankam južno okoii-ce jugozapadno Okne smo odbili z zapornim ognjem. Na ostali fronti pehotni ogenj in izvidna podjetja. — Kavkaska fronta: Majhen turški napad severovzhodno Kigi smo zavrnili s svojim ognjem. Ravnotako smo odbili napa^, ki so ga nekako en bataljon močni Turki izvršili v okolišu Asagi-Sugin. severo-zapadno Ognota, zavrnili popolnoma. Na ostali fronti pehotni ogenj in poizvedovalna podjetja. — Letalstvo: Z artiljerijskim ognjem smo sestrelili nemški zrakoplov, ki je padel na tla v okolišu Ourehumore. Oba letalska častnika smo ujeli. Nemški letalski oddelek je obmetaval z bombami Seletino, Moldavo in Kiinpolung. Dogodki na morju. BEROLIN, K (Kot.) NVolffov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo vnovič potopljenih 12 parnikov iu 2 jadrnici, skupno nad 50.000 ton. Med njimi: dne J. aprila oboroženi angleški parnik »Ard-gask < (454o ton) z raznim blagom iz Anglije na potu v Francijo, dne 4. aprila oboroženi angleški parnik »Parkgate« (32.32 ton) in neznan globoko natovorjen parnik razreda »City« (70TMI ton), vtae 7. aprila oboroženi angleški parnik »Maplewood< M239 ton) s 5175 tonami železne rude na potu iz Tunisa v Anglijo, dne 8. aprila italijanski parnik »Albac (16.39 ton) s premogom za Italijo, dne 10. aprila oboroženi francoski parnik »EstereU (2574 ton) z bombaževim), dne 11. aprila oboroženi angleški parnik »Cvrarthfa« (3040 ton) s si znal dobiti za zeta milijonarja, ko vendar sani niste rmel ničesar. Hanibal se je glasno zakrohotal in dejal: — Zakaj pa vendar ne! Pripisujete mi spretnost, ki je nikakor nisem imel. kajti tu je storil vse le slučai. Moja hči je ljubiia nekega drugega, kateremu sem celo že obljubil njeno roko. Dotičnik je celo že plačal veliko svoto---- — Kaj. plačal vam je---- kako vendar? — je vprašal začudeno de Lozeril. Hanibal je hitro omolknil. — Ne. ne. — je nadaljeval potem, — izrazil sem se napačno. Stvar je bila taka-Ie: Ce bi omožil svojo hčer, bi ji nc bil imel -Jati ničesar drugega, kot .... Kapitan se je zopet prekinil, da bi raz-uiišijal. kaj naj bi bil sploh dal svoii hčeri oh poroki; ker pa ga ie zapustil spomin, ie ponavljal samo: 3800 tonami ovsa in vina Iz Orana na potu v Solun, dne 12. aprila oboroženi angleški parnik »Glengliffe-c (3673 t«i) s premogom za Italijo, dne 15. aprila angleški prevozni parnik s Četami »Arcadian« (8939 ton), ki se je potopil v p:ir minutah z velikim delom čet. BEROLIN. 8. (Kor.) \v'olffov urad poroča: Po nanovo Oospclib poročilih so bili potopljeni zopet trije sovražni transportni parniki in sicer: 15. aprila vzhodno Malte en /»olnozaseden, po dveh italijanskih ru-šilcnih spremljan transportni parnik za čete s kakimi 10.000 Ižjutto-tonaini, na jK)tu v Egipt; 20. aprila zapadno Gibraltarja en angleški transportni parnik za čete s kakimi 12.000 tonami, na potu proti vzhodu; 4. majnika v Jonskem morju italijanski transportni parnik za čete Pcr-seo« (3935 ton) z vojaki 61. polka na krovu, ki je bil izstreljen iz spremstva, zavarovanega po rušilcih. Nač. adm. štaba mornarice. KOPENHAGEN, 7. (Kor.) Norveška trgovinska mornarica je izgubila meseca aprila 72 ladrj. VsloJ5 zgradbe 22 novih ladij znaša dejanska izguba 50 ladij, skupno 9b.531 ton. YMUIDEN, 7. (Kor.) Posadka danske trojadrnicc »Helje«, ki je bila potopljena v četrtek od nemškega podvodnika, je prispela semkaj. HAAG, 7. (Kor.) Pri severnem svetiljni-ku, ob Dogerskih sipinah, je bil potopljen en ribiški parnik. _ Dunaj na predvečer rojstnega dne Njenega Veličanstva cesarice. DUNAJ, (Kor.) Danes, na predvečer rojstnega dne cesarice se je vršil tu veiik mirozov, ki se ga je udeležila velika vesela množica, ki se je razšla šele proti 10 zvečer. Cesar za šesto voino posojilo. DUNAJ, 8. (Kor.) Cesar je brzoga vil finančnemu ministru, da podpisuje 12 milijonov kron vojnega posojila. Vojna razstava na Dunaju. DUNAJ, 8. (Kor.) V^jna razstava se otvori 18. majnika. NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR, BEROLIN, 7. (Kor.) Državni zbor je končal generalno debato o vojnem proračunu. Tekom razprave je načelnik vojnega urada Groener z ostrimi besedami grajal navijanje cen živil in rekel: Moj ceterum censeo je bil vedno: Dokler ne bo par teh lopovov obešenih na Potsdamskem trgu, ne bo nikdar bolje. Z ozirom na Lede-bourjevo kritiziranje znanega odloka je opozarjal Groener na angleško od 9. junija 4915 obstoječo splošno sladkorno prepoved v vseh obratih municijskc in-tostri-je, kakor tudi na druge nročne omejitve svobode delavcev in naštel dalje vsebino desetih letakov, ki so bili razdeljevanj po tovarnah v Nemčiji in hujskali delavce k protestu proti izstradanju naroda in opozarjali na revolucijo v Rusiji. Groener je naglašal, da ima vsebina letakov ennke tendence, kakor jih zastopa skrajna levica, in je končal z besedami: Stvar govori sama zase. V osebni pripombi je pasi. Ledebour odklonil, da bi se spušča! v kako kritiko letakov drugih oseb, ker se izrabi vse, da bi sc pripravilo škodo drugim osebam. Pripetljaj je vzbudil v zbornici veliko vznemirjenje. BEROLIN, 7. (Kor.) Posl. Hcckscher je stavil v državnem zboru državnemu kan-celarju sledeče kratko vprašanje: V angleški spodnji zbornici je član kabineta lord Cecil na poročilo, da pridobiva nemška vlada mast iz vojaških trupel, odgovoril, da to ti i neverjetno. Kaj namerava ukreniti državni kancelar, da nastopi uspešno proti temu najpodlejšemu izmed vseh angleških obrekovanj? BEROLIN. 8. (Kor.) Ustavni odsek raihstaga je sprejel predlog, ki določa poslancem pravico, da odklanjajo pričevanje v izvrševanju poklica, dasiravno se je državni tajnik državnega pravosodnega urada izrekel proti predlogu. Konferenca francoskih socialistov. PARIZ. 7. (Kor.) Glasom >Petit Pari-siena« je priredilo včeraj v Parizu 45 od — Mogel ji nisem dati ničesar drugega, kot..... — Kot pošteno ime, — je izpopolnil de Lozeril. — Glej, tako je. Kje, vraga, je bil moj um, da se nisem domislil tega. Ker ji torej nisem mogel dati drugega kot pošteno ime, nisem mogel dati njene roke človeku brez imetja. Oni, ki ga je ljubila----bil >e neki Gaskonjec____ je dejal, da ni ravno posebno bogat, da pa ima če.Jno imetje. Za to sem torej zahteval dokazov---- vraga, kako ne bi tudi, ko je bil Gaskonjec---- saj razumete moje očetovsko nezaupanje? — Popolnoma. — Pričel je torej tako. da mi je predvsem izročil veliko svoto. — Hm, hm, — je dejal de Lozeril. — Čemu ta hm? — Bil je pač zelo naiven človek. — On? Ta Gaskonjec!____Kaj si domišljate vse! 90 v. Franciji obstoječih socialističnih zvez konferenco, da določijo svoje stališče na narodnem kongresu socijalistične stranke One 27. maja. na katerem se bo razpravljalo o udeležbi stranke na sestanku v Stockholmu. Predsedoval je posl. de Guise, ki je izjavil, da je treba za žrtve vojne zahtevati -odškodnino. Voditelj manjšine posl. Longuet je prečital Brantingo-vo brzojavko, glasom katere je bil sestanek v Stockholmu preložen na 17. junija. Longuet je naglašal, da je treba smatrati spor v nemški socijalni demokraciji in rusko revolucijo kot nova dejstva, ki omogočil jejo zopetni pričetek mednarodnih o-iTošajev. Manjšina bo na narodnem kongresu vztrajala na tem stališču. Nato so bili prečitani razni dopisi, ki konstatirajo napredovanje manjšinskega gibanja v provincah in izražajo željo, da naj se takoj skliče mednarodni urad. Ameriški senat. WASHINGTON, 8. (Kor.) Po peturni razpravi ob zaklenjenih vratih je senat odklonil izprcmenjevalni predlog k vohunskemu zakonu, po katerem naj bi bil predsednik pooblaščen za prepoved izvoza samo tedaj, če bi amerikanski proizvodi zamogli doseči sovražnika. Wilson je protestiral proti izpremembi. Ameriško posojilo Angliji. WASHINGTON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Vlada je sklenila posoditi Angliji 100 milijonov dolarjev za pokritje njenih potrebščin meseca maja v Združenih državah. Drugi znesek na račun, 25 milijonov, je bil nakazan angleškemu poslaništvu že včeraj. ii£io$e parlamenta in Sržaune uprave za bodočnost. Načemu parlamentu ni bilo uđojeuo, da bi bil junak vojno, ampak igral bo le vlogo poznejega sodnika. „Arb. Ze tg.« S tem stavkom je socijalnodemokratično glasilo na kratko, a jedrnato označilo vlogo, ki naj bi jo bil igral naš parlament v tako velikih -časih in — na tem je Janes izključen vsak dvom — zgodovinsko-žna-menitih časih, za vso bodočnost države: ki naj bi jo vršil sedaj, ko se njegova vrata odpirajo! A je ni vršil, ker — ni mogel! Tega dejstva, da so bila vrata našega parlamenta zaprta ob takih dogodkih, ni obžalovati ie s stališča konkretnih državnih koristi, z ozirom na naloge in potrebe, ki jih vojna neizogibno ustvarja, — torej z ozirom na končni cilj vojne — marveč tudi v mora-ličnem pogledu. Kajti, kdo bi si upal trditi, da sc je višal ugled države na zunaj m — recimo kar naravnost — tudi na znotraj steni, da smo bili mi edini mec'vojskujočimi državami, kjer odločilni činitelji niso imeli potrebnega zaupanja do parlamenta, da bi mu biii privolili, če že ne soodločujo-če, pa vsaj sosvetovalne besede?! SeOaj pa je sklican tudi naš državni zbor! A po kakih .peripetijah! Ni potrebno, da bi tu ponavljali, kake in kolike, in od kakih strani so se stavljale ovire sklicanju našega ljudskega zastopa. Vršili bi nepotrebno delo, nesmotreno vsaj za ta tre-nolek. ker bi pisali le zgodovino, ki smo jo vsi doživljali — pripovedovali bi o dogodkih, ki smo jih vsi gledali na svoje lastne oči. Dejstvo, — da-si zelo karakteristično in netolažljivo, — da namreč vlada sama ni imela odporne sile proti izvestnim, dc-struktivirim in ekscesivno sebičnim elementom — puščamo na strani. In da-si b' bilo zelo vabljivo — ker bi bilo tudi v preresno svarilo za vse bodoče vlade — nočemo danes raziskovati, ali se je to zgodilo bodi že iz nerazumevanja veličine in znamenj časa, zahtev, ki jih ta postavlja državi za sedanjost in bodočnost (še va-žnejih za bodočnost, nego pa za sedanjost), bodi iz strahu pred' izvestnimi gromovniki, bodi po fizikaličnem zakonu vztrajanja na podedovanih starih, izvoženih poteh! Danes nam je računati z dejstvom, da slednjič tudi naš parlament prihaja do besede, da se je vkljub vsemu in vsemu uveljavilo uverjenje tudi v meroda.mth krogih, dta je ustavna država, v kateri so parlamentu zamašena usta, podobna človeku sicer krepkega in zdravega organizma, ki mu manjkajo edino le zdrava — pljuča. Vegitira, a ne — živi! Ali zopet gledamo čuden in značilen pojav. S tistih strani, kjer so bili polni predsodkov proti parlamentu, ki niso temu dovoljevali. da bi bil »junak vojne«, da bi vrssl nalogo sedanjosti, pišejo sedaj v svojih glasilih resna svarila na naslov parlamenta: naj gle-Ia, kaj dela, če hoče vršiti svojo nalogo za bodočnost in če hoče tudi sam — živeti!! Kakor da je le na parlamentu samem krivda, da ni deloval! bto-ril ni sicer ničesar — ker mu je bila odvzeta možnost za to, — kar bi bilo opravičevalo toliko nezaupanje do njega. — Drugi so mu vezali roke le zato, ker -so si domnevali — ali so vsaj zatrjevali, da si domnevajo, — da bi mogel kaj storiti, kar ne bi bilo v skladu s koristmi '-Vžave, ali bi moglo biti celo usodno za nje najviše potrebe. Sedaj pa ga vendar sklicujejo k —delu! Da bi že sedaj vršil tisto vlogo, ki jc gori označena v citatu iz socijainodemokra-tičnega glasila, vlogo sodnika — da bi jo namreč vršil tako izdatno in v tisti meri, kakor bi bilo potrebno in kakor sc gotovo zgodi o%primernem poznejem času: tega —- bodimo iskreni — ne pričakujemo za bližnje hipe. • Pričakovati in zahtevati pa morejo iii morajo naro.M tc države, da sc parlament z vso resnostjo loti dela, ki jc potrebno kot priprava za veliko delo bodočnosti, za zdravljenje ran, ki jih je vsekala vojna — veliko delo sanacije, obnovljenja in ojačenja, da pride po bolezni in krizi uspešna rekonvalescenca! Delo bo to za popolno konsolidacijo gospodarskega življenja, za vzpostavo vsega, kar je porušila vojna na malerijelnih, kulturnih in mo-raličnih imetjih. Ob enem pa tudi delo za povsem novo zgradbo političnega, narodnega in sccijalnega življenja v državi! Vsi dogodki zadnjih treh let v notranjem življenju in izven države govore tako glasno in jasno, da mora razumeti vsakdo, ki je trezne glave, nepokvarjene duše i.i poštenega srca: da tako, kakor je b5!n pred vojno, ne sme in ne more dalje! Kakor da je fatum, zla usoda naše države, da mora priti velik pretresljaj, da pridejo potem izdatne, globoko- i:i dalekosežne izpremembe — bodi že v tej ali oni smeri! — Po letu 1859 je Avstrija postala konstitucijonelna država; po letu' 1866 ie prišla duvalistična uredba z državnimi temeljnimi zakoni o pravicah in enakopravnosti narodov v naši polovici — in se Janja vojna stavlja neizogibno zahtevo po popolni preuredbi državnega notranjega življenja. Poleg nalog zdravljenja gospodarskih ran in socijalnih reform bo moral parlament v prvi vrsti vršiti delo za notranjo politično preuredbo na vse drugačnih novih podlagah. Na ruševinah hegemonije in privilegijev mora vzrasti nova stavba na-cijonaine enakopravnosti in socijalne pravičnosti! Na ves glas pa sc moramo upreti — naj" pa že prihaja to iz nerazumevanja, ali pa "n neprijateljstva do parlamenta, iz želje, da bi ta ponesrečil in da bi ga megli potem pokopati — poizkusom, da bi se odgovornost za njegovo ekzistenco in njegov even-tuvelni polom valila le na parlament sam. Ni samo od njega odvisno, ali bo mogel zadostiti ogromnim nalogam, ki se mu bodo stavljale. To ie odvisno marveč tudi od vseh tistih visokih činiteljev, ki morejo in so po ustavi dolžni povspeševati delo .parlamenta, s tem, da respektiraj.) vse njegove pravice in svoboščine, da ne vidijo v parlamentu le oroaja za svojo politiko za kak vladni »režim« — orodja, ki se mo-reio poljubno jemati v roko ali devati iz roke, — msrveč da spoštujejo v parlamentu suvereno ustavno ustanovo, pred-siaviteljico volje in zastopnico potreb ljudstva! A ljudstvo je, ki edino pojmu države daja vsebino. Parlamet se sestane. To }e dogodek, ki postavi ljudski zastoj) iti Oržavno upravo preti naloge velikih časov in za velike cilje. Narodi pričakujejo, da bosta tako prvi kakor druga razumela svojo dolžnost in jo izvrševala na način, ki ga zahteva duh konstitucijonelne -ržave: vlada svetuj iu ;.di na roko; parlament razpravljaj, presojaj in odločaj! Velika naloga bodočnosti _ preuredba države — bodi delo parlamenta ob smotrenem sodelovanju državne uprave!__________ igazne &e§e!š£ne vesti. Izpiememba državnozborskega poslovnika. 2e prošli petek se je bavil z izpre-membo poslovnika v to poklicani odsek, kateremu je predsedoval posl. dr. Stein-\vender, ki jc bil obenem tudi poročevalec, in so mu pripadali kot čiani poslanci Stanek. Tuzar, Hummer in dr. Mataja. — Podlago posvetovanju sta tvorila dva zakonska načrta, svoječasni načrt bivšega ministra notranjih stvari barona Handla, in pa načrt ministra dr. Baernrcitherja. — Odsek se ie načelno sporazumel, da črta iz načrtov vse določbe, ki bi mogle dati posameznim strankam povod za ugovore. Dr. Steinvvender bo izdelal novi referat in ga predloži odseku, ki se bo bavil ž njim v seii prihodnji teden. Nato sc izvoli ou-sek 26 članov, v katerem bodo zastopane vse zbornične stranke. Ta odsek bo se pred sestankom zbornice končno uredil novi nličrt. Takoj, ko se sestane parlament. se izvoli oficijclen poslovniški odsek 26 članov, kateremu bodo pripajali kolikor mogoče isti člani in ki v par urah dogotovi načrt za zbornico, katera potem že takoj v začetku zasedanja lahko končno 'sprejme novi poslovnik. Iz obstoječih vladnih načrtov so si črtale določbe o disciplinarnih kaznih in globah, paragrafi, ki dajejo predsedniku pravico, da poslance enostavno izključi za nedoločen čas ali za vedno, in omogočajo nadaljne razne kazni JUNAKI na bojnem polju žrtvujejo kri in življenje. — Ti pa posojaj samo den?r. --PODPISI VOJNO POSOJILO! Stran II. »EDINOST* štev. 128. V Trstu, dne 9. maja 1917- vai Po i _ Ka nlka. posle oseb rzvd čuna te/i v«i i bila nenii O za pcs'ancc, n. pr. izgubo mandata. Črtala se je tudi določba o uvedbi parlamentarne straže. Odobrile se tudi niso določbe o uprostitvi in skrajšanju razprav. Število predsedništva ostane isto. predsednik in sede-n podpredsednikov. Popolnoma nove so določbe o dijetah. za katere se predlaga. da nai znašajo 800 K mesečno, a izven Dunaja stalno stanujoči poslanci naj bi dobivali poleg tega še 600 K stanarine za četrtletje. Končno se je črtala tudi določba, da bodi poslovni in razpravni jezik parlamenta nemščina. Nemški socijakri demokratje proti dr. Grcssu. Z Dunaja se poroča 7. t. m.: Klub nemških soci jal nedemokratskih poslancev je imel danes dopoldne pod predsedstvom poslanca Pernerstorferja v parlamentu sejo. v kateri se je razpravljalo o volitvi zfc rni:.iega predsednika. Poročal je poslanec Sci;z. Z vseh strani sc je kar najostreje nastopalo proti kandidaturi dr. (jrossa. ki jo je postavil nemški National-ver burni. Izjavljalo se je. da je izvolitev dr. (irossa treba izpodbijati ne samo iz osebnih, temveč tudi stvarnih razlogov, ker ta kandidatura pomenja naravnost ne-:os! za deiazmožnost parlamenta. — a; cu dr. Orossu da manjka prav vse. je iK)trebno za zborničnega predsed-. Da je trmoglav, da ne pozna dovolj )vnika, da mu manjka objektivnosti in iio dobrohotnosti. Če bi bil dr. Orcss licn za predsednika, bi bilo treba ra-z dejstvom, da bi bili v sejah najsi ori .sa dnevnem redu. V tem s > bili jruvonilivi enakega mnenja, razlika je le v vprašanju, kako naj nastopijo :'.i socijalni dcmokratic proti dr. -su. Dolini so sc izrekli nekateri za postavitev lastnega socijalnodeinokrat-skc.'a kandidata za predsedniško mesto, s > Jrugi govorniki zastopali mnct.je, da naj se oduaio prazni listki, ker je z ozirom na t . če bi slovanski poslanci, kot je pričakovati. tudi nasprotovali izvolitvi jr. (irussa, in storili enako, pač računati na to. da se odda skupno več praznili glasovnic. kot bi pa dobil -r. Gross glasov. Morda bi se potem dr. Gross. ki v svoji lastni sti2v;i. v nemškem Nationalverbandu, ni dol il niti polovice glasov, namreč 38 od 97, na podlagi takega volilnega izida odrekel predsedniškemu mestu. Socijalno-demokratska stranka danes še ni prišla do končnega sklepa, temveč bo še nadaljevala posvetovanja. Pojasnilo note ruskega ministra zunanjih stvari. Pctrograjska brzojavna agencija poroča: Z ozirt.m ra dvome, ki so nastali o tolmačenju note ministra zunanjih stvari, katera je bila pridejana sporočilu 9. aprila podane izjave provizorne vlade o vojnih ciljih zavezniiii vladam, smatra provizorna vlada za potrebno, da poda naslednje pojasnilo: I. Nota je bila predmet dolgega in temeljitega proučevanja s strani provizorne vlade in je bila sprejeta soglasno.. 2. Jasno je, da se ta nota, govoreč o odločilni zmagi, nanaša na rešitev vprašanj, ki jih vsebuje 9. aprila podana izjava in so biia razložena z naslednjimi besedami: j Vlada smatra za svojo pravico in svojo dolžnost, da izjavlja že danes, da cilji s\o-bodne Rusije niso niti gospostvo nad drugimi narodi, niti osvojitev njihove narodne lasti, niti zaposedba tujih ozemelj, temveč utrditev trajnega miru na podlagi svobodnega razvoja narodov. Ruski narod ne želi svoje zunanje moči ojačiti na stroške drugih narodov in ne stremi niti po pod-jarn iicnju niti po ponižanju kakega drugega naroda. V imenu najvišjih načel pravic; je ruski narod zlomil verige, katere so ukapale poljski narod1. Ne bo pa trpel, da bi njegova domovina izšla iz velikega boja ponižana aii izpodkopana v svojih življenjskih silah.3. Pod pojmi »sankcij in garancij* trajnega miru je ume-va!a provizorna vlada skrčenje oboroževanja, mednarodna sodišča itd. To pojasnilo sporoči minister zunanjih stvari veleposlanikom zaveznih dežela. vesti. Rojstni ilan cesarice Zite. Vladni komisar tržaške občine se obrača na prebivalstvo s toplo prošnjo, da današnji dan, ko se prvikrat slavi rojstni dan Njenega Veličanstva cesarice Zite, proslavi z izve-šenjem zastav. Vojna razstava. Prejeli smo: Izvrševalni odbor vojne razstave je bil razpisal natečaj med tukajšnjimi umetniki za petero diplom, ki se predlože Njunima Veličanstvoma cesarju in cesarici ter zveznim vladarjem v Najvišji lastnoročni podpis. Predloženih je bilo Jevetero osnutkov. Jurv. ki jo sestavljajo viadni svetnik Koch. arhitekt Orassi in slikar \\ ostrv, je priznala prve nagrado osnutku slikarja Toreliija z motom »Trst ter je odkazala za nagrad"Lev osnutek slikarja Toreliija z mot. m »Portuna - ter štiri osnutke prof. La iKSa z moti Astro , Idea« m »Lavore . — V kratkem odide na Dunaj posebno odposlanstvo, da predloži poklonil-no diplomo Njunima Veličanstvoma. Vrača politično življenje. Sklican je državni zbor in s tem mora po naravi stvari pri. ichati dosedanje mirovanje, naloženo po vojni vsem faktorjem javnega narodno - političnega življenja. Državni zb r ima braniti in zastopati potrebe, koristi in zahteve ljudstva. To pa naravnost imp »nira korporacijam. ki imajo nalogo nekakih posredovalcev med javnostjo in parlamentom, da zopet zaprično z delom. Zato sc je tudi naše politično društvo Edinost poživilo s sklicanjem občnega zbora za prihodnjo nc-eljo. da si konstituira nov odbor in da čuje želje in nasvete, ki naj bodo v navodilo našemu parlamentarnemu zastopstvu. Naglašamo to, ker smo doznali, da se čuiejo tu pa tam glasovi. češ: polente naj bi dali, ne pa občni zbor! Tako more govoriti le nepremišlje- nost. Kako naj dajo> odborniki političnega društva ljudstvu — polente?! Pač bo velika in nujna naloga parlamentarnega zastopstva, da bo opozarjalo na bedo ljudstva, in zahtevalo odredb, ki naj temu poslednjemu pomorejo preko — na to moramo biti pripravljeni — prehoda iz vojne v mirovno dobo! Pojde torej ravno za — polento, ki jo bo zahtevati od faktorjev, obvezanih v to po njih službeni dolžnosti. Poleg pogojev materijalne ekzistence, poleg »polente« pa bo treba zagotoviti še druge koristi nedogledne važnosti. V malo mesecih že se morda odloči bodoča j seda avstrijskih narodov! A -od odločitve ne bo odvisna samo naša nacijonalna ek-zistenca, naša politična veljava, ampak tadi naš bodoči gospodarski razvoj, torej zopet — polenta! Važni so torej razlogi, ki zahtevajo, da se začnemo tudi mi zopet gibati, da naše parlamentarno zastopstvo s primerno izjavo obvestimo o svojih željah in zahtevah, posebno o stališču, ki naj je zavzamejo napram raznim vprašanjem nedogledne važnosti, ki so jih dosedanji dogodki dozoreli za reševanje! Radi teh življenskih vprašanj, med katerimi ima svoje važno mesto tudi polenta, pričakujemo za nedeljo udeležbe vseh, ki jim je na srcu naša narodna in gospodarska bodočnost. Še nikoli ni naše parlamentarno zastopstvo tako potrebovalo moraličnega oslona javnosti, kakor ga potrebuje sedaj; še nikoli ni imelo na sebi tako težkega bremena velikrh nalog — življenskih v najvišjem pomenu te besede. Ponavljamo: vprašanje bodoče usode avstrijskih narodov dozoreva za rešitev. Moment ie to, ki se — čc ga zamudimo sedaj — bržkone ne povrne tako hitro, ali pa — nikdar več. Pozneje rekrhninacije — in med gromovniki bo morda tudi takih, ki canes mislijo samo na polento — ne bodo nič koristile. Kdor nc more umeti veličine trenotka in znakov časa, pa naj dela nadalje dovtipe o — polenti! Občinski otroški vrtec v okraju Sv. Vida se odpre oiicijelno danes, rojstni dan njenega Veličanstva cesarice Zite, ob 12 uri opoldne. Kakor čujemo, se je doslej vpisalo le pičlo število slovenskih otrok, akoravno je ravno v tem okraju veliko število našega življa, zlasti železničarjev. Pripisati je to menda okolnosti, da se o neposredno predstojeći otvoritvi tega otroškega vrtca skoro nič vedelo ni. Ni se čulo drugega, nego da se iščejo vrtnarije. Prepričani smo, da se naše ljudstvo posluži v obilni meri te lepe priložnosti za vzgojo in varstvo malih otročičev. Opozarjamo, da sc bo s slovenskimi otročiči slovensko občevalo in da bodo dobivali tudi hrano. Z zadovoljstvom poročamo, da je na željo od kompetentne strani protektorat slovenskega oddelka tega vrtca — kakor tudi onega pri Sv. Ivanu — prevzela gospa d»r. Rvbareva. Sram nas ie bilo. Iz Rojana nam pišejo: V nedeljo, 29. aprila t. 1., ob 7 zjutraj se je pripeljal v našo farno cerkev v Rojan milostivi gospod škof dr. Karlin. Imel je pred velikim oltarjem govor na družabnice Marijine družbe in potem sv. obhajilo istih. Nas roianske župljane je bilo sram, in zakaj? Slovenska župnija, slovenski župlia-ni, slovenski škof, slovenski govor, slovenska Marijina družba in nad slovenskimi župljani in gospodom škofom pa italijanske peterooglate zvezde na stropu. Ali ni to sramota za nas roianske župljane. da moramo v sedanjih časih kaj takega trpeti in gledati? Kaj si je moral misliti gospod škof? Radi bi vedeli. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 10 t. m., se bodo od 9*2 dop. do 1 pop. in od 31 - do 612 pop. prodlajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca junija leča 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 38.901 do št. 40.100. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad, ul. Sanita št. 25 III. nadstr., vrata 58. bo izplačeval danes odškodnino za vse komisije na vsa potrdila do Št. 4100. Kdo ima krompirja? Cenjene čitatelje opozarjamo na razglas c. kr. ravnateljstva drž. železnice glede nakupa krompirja. Pri žrebanju efektne loterije v korist tržaški vojni oskrbi so bile izžrebane naslednje številke: 80, 62, 70, 64, 100, 59. 55, 16, 29, 38, 105, 166, 121, 167, 162, 160. 164, 192, 154, 149. 204, 207, 256, 233, 244, 262, 292, 284, 242, 299, .383, 301, 337. 3.50. 387, 400, 381, 368, 362, 391, 486. 488, 432, 497, 478, 485, 405, 448, 435, 402. 596. 566, 546, 506, 541, 555, 57S, 574. 592, 510, 660, 694, 635, 682, 676, 63.*. 654. 686, 696, 667, 773, 734, 726, 737, 729, 784. 714, 736. 778, 775, 892, 891, 832. 840. 801, 814. 883, 873, 893, 838, 984, 910, 982, 924, 983, 953, 944. 9S(>. 951. 920, 1030, 1092, 1040, 1< >49, 1064. 1094, 1023, 1006, 1084, 1047, 1179, 1122, 1190. 1113. 1203, 1326. 1363. 1437, 1449. 16. 1630, 1056, 17.«, 1800, 1144. 1119, 1197, 1193, 1147, 1124, 1220, 1227, 1222, 1204, 1273, 1254, 1225, 1234, 1223, 1325, 1385, 1372, 1335, 1318, 1396, 1315, 1434, 1447, 1416, 1479, 1475, 1426, 1461, 142S, 1531, 1.540, 1571, 1518, 1538, 1589, 1.587, 1581, 1599, 1645, 1671, 1658, 1617, 1685, 1601, 1605, 1621, 1704, 1722, 1795, 1799, 1785, 1716, 1724, 1739, 1815, 1842, 1852, 1822, 1830, 1840, 1801, 1845, 1824, 18/7, 1908, 1974, 1970, 1962, 1958, 1969, 1907, 1927, 1942, 1971, 2034, 2074, 2007, 2091, 2616, 2097, 2038, 2041, 2068, 2027, 2117, 2172, 2194, 2139, 2106, 2102, 2124, 2107, 2111, 2160, 2250, 2268, 2224, 2252, 2294, 2203. 2202, 2267, 2277, 2296, 2380, 2392, 2320, 2323, 2339, 2377, 2367, 2388, 2355, 2331, 2409, 2468, 2499, 2451, 2472, 2500, 2402, 2474, 2484, 2473, 2572, 2549, 2563, 2592, 2553, 2565, 2579, 2554, 2570, 2539, 2688, 2656, 2700, 2663, 2650, 2652, 2603, 2693, 2610, 2617, 2752, 2758, 2787, 2703, 2793, 2799, 2702, 2708, 2750, 2762, 2887, 2814, 2886, 2856, 2802, 2883, 2811, 2879, 2844, 2868, 2962, 2994, 2932, 2969, 2992, 2912, 2985, 2943, 2949, 2988, 3091, 3039, 3002, 3041, 3081, 3073, 3057, 3066, 3009, 3071, 3173, 3140, 3127, 3154, 3103, 3132, 3169, 3108, 3166, 3138, 3222, 3241, 3286, 3267, 3289, 3291, 3288, 3254, 3215, 3255, 3312, 3317, 3328, 3368, 3327, .3321, 3334, 3353, 3360, 3305, 3479, 3406, 3464, 3420, 3401, 3459, 3458, 3434. 3446, 3457, 3592, 3567, 3523, 3537, 35*2. 3590, 3596, 3535, 3533, 3578, 36*9, 3633, 3612, 3642, 3695, 3662, 3632, 3700, 3678, 3616, 3793. 3763, 3723, 3709, 3713, 3701, 3788, 3778, 3746, 3781, 3864, 3821, 3862, 3887, 3824, 3806, 3883, 3826, 3894, 3831, 3997, 3924, 3906, 3939, .3954, 3958, 3953, 3917, 3940, 3914, 4006, 4018, 4027, 4016, 4028, 4009, 4083, 4029, 4066, 4071, 41.35, 4119, 4145, 4133, 4191, 4150, 4108, 4192, 4154, 4170, 42.33, 4252, 4262, 4219, 4212, 4281, 4287, 4207, 4208, 4215, 4814, 4397, 4315, 4384, 4309, 4387, 4390, 4358, 4304, 4352, 4478, 4435, 4406, 4403, 4487, 4454, 4484. 4455, 4449. 4500. 4571, 4574. 4527, 4532, 4581, 4559, 4550, 4558, 4510, 4515, 4684, 4628, 4624, 9647, 4689, 4700, 4676, 4637, 4663, 4661, 4790, 4720, 4741, 4743, 4799, 4760, 4718, 4708, 4793, 4767, 4863, 4818, 4844, 4892, 4828, 4801, 4832, 4895, 4830, 48.31, 4954. 4995. 4928, 4947, 4967, 4949, 4943, 4927, 4988. 4952, 5067, 5079, 5004, 5060, 5074, 5014, 5019, 50.33, 5046, 5068, 5167, 5141, 5121, 5157, 5112, 5196, 5110, 5183, 5ill, 5125, 5201, 5295, 5296. 5222, 5275, 5237, 5226, 5285, 5242, 5257, 5361, 5386, 5370, 5301, 5388, 5345, 5326, 5366, 5321, 5350, 6414, 5403, 5468, 5448, 5405, 5445, 5453, 5454, 5497, 5419, 5502, 5557, 5526, 5586, 5507, 5552, 5598, 5593, 5591, 5567, 5636, 5630, 5611, 5683, 5646, 5664. 5639, 5623, 5663, 5675, 5788, 5796, 5771, 5760, 5765, 5781, 5724, 5752, 5706, 5705, 5837, 5895, 5862, 5869, 5819, 5855, 5867, 5840, 5854, 5894. 5979, 5997, 5989, 5921, 5952, 5972, 5971, 5986, 5980, 5976, 6010, 6073, 6002, 6086, 6028, 6084, 6090, 6019, 6012, 6047, 6120, 6162, 6114, 6182, 6105, 6168, 6108, 6199, 6122, 6173, 6215, 6261, 6266, 6295, 6268, 6248, 6225, 6273, 6235, 6241, 6363, 6358, 6368, 6321, 6.364, 6371, 6306, 6335, 6397, 6309, 6421, 6410, 6488, 6473, 6485, 6489, 6460, 6427, 6471, 6403, 6547, 6563, 6550, 6514, 6525, 6577, 6509, 6528, 6578, 6505, 6654, 6663, 6601, 6616, 6631, 6678, 6655, 6676, 6608, 6604, 6713. 6799, 6735, 6762, 6749, 6766, 6730, 6734, 6782, 6794, 6869, 6894, 68.37, 6824, 6839, 6860, 6835, 6900, 6872, 6847. — Izžrebane dobitke je mogoče dvigniti do četrtka 17. t. m. vsak dan od 10—1 pop. in od 4—7 zvečer v komitej- nem lokalu (Via S. Antonio 3). Ra3i pomanjkanja prostora objavimo nadaljne številke tekom naslednjih dni. DAROVI. V počastitev spomina pok. g. Jakoba Klemenca daruje njegova rodbina 100 K v korist v vojni oslepelim vojakom. Denar hrani uprava. _ ŠESTO VOJNO POSOJILO JE TU. VSAK NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST. Razglas. Nakup hipiija. C. kr. ravnateljstvo držav, železnic Trst namerava nakupiti za svoje uslužbence na Kraniskem. Primorskem in v Dalmaciji 160 2 Ima varnostno celico (safe Jeposits) za shrambo vrednostnih lisna, dokumentov iu raznih drugih vrednot, popolnoma VŠrna proti ulomu in požara, urejeno po n^joovejjiem o^čiau ter i* oddaja strankam v najem po najniZjlh cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Hladu m: ni 9 da 12 dip. in od 3 do 5 pa Izplačuje vsti taM ri iiulaft aah MMMHMHMI