139. številka.
Ljubljana, nedeljo 21. junija.
VIT. leto, 1874.
Izhaja vsak iiau, UVMmJI pui.eilulj.te ,n P" praznikih, ter veija po posti pn-jeuian, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold.
»a či»trt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 goid. 30 kr., za en mesne I gold. 10 kr Za pošiljanj« na dom so računa 10 kraje. M mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel., leto 20 g.ld., -/.a po! leta 10 gold. — Za foapođ« učitelje na iiiidskih šolah
• »t      t 'i     r I I i fl 1   a     u.ill'i      In i -i   » r« ......      I«*      — i ---- ~f ..     * *—^- **---_—     If _ a*_*     1 _    _     rt. ___1 j       K rt    1____ r . ■ >» . a _   * * __ ** . i      v        • •
od čnfirl-kr.
jovi hiš'.
Odstavljenje Kuhnovo in Ogersko.
Iz Budiiu-lVšte 18. jun.
[Izv. dop.j
Tudi pri nas je odstop skupnega vojnega ministra Kultna predmet splošne privatne in javne diskusije. „Pest. Lloyd" poudarja zlasti tri momente 1. da se je odstop brez znanja Andrassvjevega izvršil, 2. da je naše merodajne politične kroge jako neugodno ta vest zadela in 8« da ta odstop nič dobrega ne pomeni. O politienej poruembi tega dogodjaja se tudi pri nas nič pozitivnega ne ve. Kar so o pomernbi govori in piše, to so same konjekture, imajoče ena od druge več ali manj verjetnosti. Naj neugodnejše jo naše Magjaro to prijelo, - da se je Kuknov odstop celo za hrbtom Andrassvjevini izvrši). Naravno je tedaj, da ae v tem manevru vidi intriga dvorske stranke. Splob se misli, da bo vsled tega tudi Andrassv odstopil, ter da je tako rekoč muraličuo prisiljen odstopiti. Ce ima — o čemer skoro niti dvojbe nij — Kubuov odstop globljejo politično pomembo, nij Bamo Andrassyjev odstop verjeten, nego tudi cela vrsta drugih osobnih prememb. Da! uže so poroča iz Dunaja, da bo tudi Mollinary v Zagrebu nekemu drugemu svoje politično važno mesto odstopiti moral. Ce je to res, smo stoprv na začetku splošne krize. Pa pustimo pomembo krize v stran, ter raje preiščimo njen povod. — Vsakemu razumnejšemu jc bilo uže nekoliko časa sem jasno, da tako, kakor do sedaj, ne more več dolgo naprej iti. VeČini v cislajtanskem in v našem državnem zboru, nositeljici dosedanjega duva-lističnega drž. sistema, razpalt ste bo. Drugega, ki bi bil ta sistem  pobral,  na pleča
naprtil, ga branil in daljo nosil, nij bilo niujer; in če se reče, da je duvalističen drž. sistem uže daljo časa mrtev, je to de-nes, če še nc formalna, pa gotovo faktična resnica. Ce sedaj dvorska stranka, kar je dosta dolgo oklevala, v situvacijo neposredno poseza, .je to v nek* m pogledu opravdano in celo potrebno. Namerila je bila od nekdaj strašilo za vse politične naprednjake, in sicer s pravico. Vpraša se pa: fedo je kriv. če denes kamerila v akcijo stopa, mar nezadovoljna, v svojih narodnostnih pravicah žaljena slovanska plemena ta in onkraj Li-tave? Nikakor ne, nego ustavoverci tam in Deakovci tukaj, ki so s svojo krivično politiko kamerili in njerej bratranki reakciji pota delali, po kat r k denes ponosno in javno korači. Krič v ustavaverneni iu dc-akovskem taboru na p; maganje, bo našei gluha slovanska ušesa. Slovani ta in onkraj Litave nemajo nič izgubiti, in zato nemajo kaj braniti. Naj si brani kdor kaj ima. Politične koristi tlačenih slovanskih narodov logično vzeto vendar ne morejo identične biti s koristmi gospodujočih Nemcev in Magja-rov! — To pišem pod uplivom prvega de-primirajočega vtisa, ki ga je vest o Kutinovem odstopu tukaj sploh naredila. Upajmo, v prospeh svobode, da se kriza ne bo dalje razširila, da ne bo za svobodo tistih moril-u.li nasledkov imela, katere Črnogledci pro-rokujejo, zlasti pa, da bo preteča nevarnost do sporazumljenja in solidarnosti narodov vodila.
Politični razgled.
H'oti°ftftiiJ<* dežele
V Ljubljani 20. junija. Iz €mt'nUva se poroča, da sta sekov-ski in lavantinski škof ces. namestniku na-
znanila, da He konfes jonalnini postavam ne bosta nič Ustavljala.
Narodni razpor med €'vlti sega vedno dalje. Tako so 17. t. m. češki študentje imeli zbor f-kademičnega bralnega društva, kjer so se zarad netaktnosti staročeških privržencev, kateri so hoteli radikalnega urednika Sta8nega izključiti, tako spili, da je vladni komisar zbor razpustil.
V ttfft't-s k rut zboru pride pred sklepom tudi na vrsto postava o nezdružljivosti poslanske časti z drugimi položji, takozvana postava o inkompatibiliteti. Leta postava bode med drugim določila, da mora poslanec odstopiti čegar dnina je žaru bijena, pa nij mogel v '.i mesecih rubeža odpraviti. Ako poslanec aktivno volilno pravo izgubi, tudi poslanec neha bii, poslanci, ki kot državni uradniki dobivajo stauoviiino, ne dobivajo diet za stanovanje.
V bi it la J v <lirž.ive.
Španjjtkat uradna „Gaccta" javlja, da so republikanci totalno zmagali 12.000 Kailistov pod don Alfonzom pri Alcori. Sin iufauta Henrika je v boji padel.
Znani karlistični general Lizarraga je izdal v Puenti la Regna dnevni ukaz, v katerem pravi, da je za olikanega človeka najgrše oko je nehvaležen (ali za neolika-uega ne ?). in da je težko umeti, kako morejo biti še taki ljudje, ki svoj jezik z bogoklet-jem Rkrunijo. Oa pravi, da bode tako slabo odgojene, nevedne in strastne ljudi, ako bodo vj rvič kleli boga, za (!) katerega se bojujejo, navezali ploh na hrbet, kateri bo moral cel dan nositi; akn pa to nc bode pomagalo, se jim bode jezik z gorečimi kleščami od-ščipnil, in bogokl«.tec se bodu iz „svetoga (!) regimenta" izbacnil. Klerikalci, zagovarjajte 1
Mhtpeš je pri sprejemu svetega kolegija imel, kakor telegrami jjravijo, „važen" ogovor. Jamral je v njem o bednem proga-njanji zoper cerkev, povedal, da visokope-stavljene politične osobe delajo predloge na sprijaznenje, a da on noče od  svoje trme
Vila.
(Novela posl. Dav. Hostnik.) I.
Debel dež je šel in dan je bil jako pust, premda je bil uže april, Burja se je podila po rochetailleeskcni mestu, tresoča drevesa ter ropotajoča z nezaprtmi okni. V dvorani neke hiše v korderijski Četrti je kakih devetnajst let stara deklica lenivo vodila prste po starem glasovirji. Nežni zvoki so postajali vedno glasnejš. ter 8" se mešali z ropotaujem dekle, ki je imela v kuhinji opravka. Med igranjem je mlada deklica vedno gledala dolgočasno po zaspanih družinskih slikah in po trohljeni pripravi, ki je etala tu pa tam po dvorani. Končno neha sonat o ter gre proti oknu, kjer upre čelo ob steklo, po katerem so se trkljale kaplje. Zunaj je  bilo vse nezrečeno žalostno. Po
terasi so hijacinte povešale oprano cvetje v raztepeno prst; mali potok zraven jc imel vodo vso blatno. Strehe so kazale visoke dimnike iznad drevja, iz katerih se je v vrtincih valil siv dim. Vsa pokrajina je imela < braz, kakor bi se hotela raztopiti v solzah.
Mlada devojka sede gopet k glasovirju, ter tresoča se začne igrati znau valcer, kateri pa naenkrat neha. Potem zopet da pasti roke na glasovir, a jih urno vzdigne, rekoč: Ah, kako mi je dolgčas, kako mi je dolgčas.
— Kaj ti jc, deklica? vpraša dekla, ki urno vstopi, z zavihnenimi rokavi, belim predpasnikom in piteno čepico, katere dva uhlja je premikal veter. Dekla je oklena, še precej poštenega lica, premda je štirideset let stara, njene modre oči imajo mil in dober pogled.
— Kaj ti je, Antonijeta, jo vpraša še enkrat z nemirno nežnostjo.
— Celina , reče Antonijeta ter upre mokre oči v deklo, ako pojde še dalje dež, me jutri zakopljete. Ah, dolgičas, vsklikne ter vstane, vse je tukaj napojeno z njim, od teh le neumnih papirnatih cvetic do onih malovrednih slik pradedov, katere bi naj-rajša začela trgati, da bi se vsaj malo raztrcsla.
— Ah! draga moja, ko bi te bil oče vsaj hotel peljati k notarju ali kovačevi vdovi! . . Saj no iu:»nka ljudij tukaj. A gospod Lisle je se svojim drobečim licem vso družbo v Koch< taillčeji spravil proti sebi. Njemu je ljubša Pitoisetova krčma, kjer kolikor se mu ljubi pije se prijateljskimi poštnimi tatovi.
— Ubogi oče, govori Antonijeta ter vzdihne, njegovo življenje tukaj v tej vasi tudi nij prijetno. Gotovo mu je žal po lepem času, ki ga je preživel v Toursu, in pa po lepi službi, katero je tam imel.
— Zakaj jo je pa izgubil? vsklikne
nikakor odstopiti, ker bi bilo to cerkvi in dražbi le škodljivo.
Xrtn.iki zavezni svet je v svoji sklepni seji sklenil, da zak. osnove glede sodnijske ustave, civilno in kazenskopravdnega reda v prihodnji jesenski sesiji državnemu zboru ob enem s predlogom na ustanovljenje stalne izredno državnosvetske komisije glede njihovega predposvetovauja do sesije 1875 predloži.
Senat zetlittjmih ttfinv je potrdil zakonsko osnovo o imenovanji mednarodne komisije, ki se ima baviti z najdenjem sredstva za večjo varnost pri morskih potovanjih. Hiša reprezentantov je sprejela več resolucij, ki na to merijo, da se odločba mednarodnih prepirov z odločilnim izrekom namesto z vojsko naredi.
Hit4i/Jtkit pošta prinaša vest o revo luciji na Koreji, ki ima cilj, vladarja Kaku-rina odstaviti, ter na njegovo mesto postaviti nedoletnega kralja. Kakurin je najbolj zagrizeni sovražnik vsega napredka in krščanstva, a mladi kralj bode deželo tujcem odprl. Polotok Koreja je dozdaj najmanj znan kraj v vzhodni Aziji. Poskušnje, kako bi se prebivalci na pota miru pripravili do občevanja z inostraujem, so bile ravno tako brez vspeha, kakor trud Francoske in severne Amerike, ki sti hoteli z oboroženo silo priti v notranje. Leta 1837 so francoski misijonarji vprvič stopili na tla rodovitnega polotoka, a so leta 1839 za svojo versko gorečnost morali smrt storiti. Leta 1844 se je v glavnem mesta Seoul zopet ustanovila misijonska štacija, in do leta 1866 je 12 francoskih misijonarjev delovalo s takim vspe-bom, da je bilo takrat število spreobrnencev nad 50.000. A vlada je misijonu z insceniranjem divjega klanja naredila konec, kateremu so bila žrtev ne le vsi duhovni, nego tudi tisoči in tisoči spreobrnenih. Francoska ekspedicija pod admiralom Boze je potem razdejala trdnjavo Kanghoa. Tudi Amerikanci leta 1808 in 1871 nijso bili nič srečnejši in admiral Rodgers, ki je zadnjo ekspedicijo na negostoljubno obal vodil, je moral z velikimi izgubami in ne da bi bil kaj opravil, oditi od novoutrjene Kan-ghoe.
Dopisi.
Iz tfovcgm iiiOMtn 17. jun. [Izv. dop.] Pri pričetku porotne obravnave 15. t. m. se je med porotnikom grof Barbotom in višje sod ni je svetovalcem g. Heinricherom vnela* naslednja kontroverza: Grof Barbo: „Jaz g. prvomeHtuika prosim, da izvoli prisego slovensko prebrati in sploh obravnavo porotnikom in strankam edino razumljivem slovenskem jeziku voditi." — G. Hein-
Živahno Celina. Po dnevi je bil vedno na lovu, po noči pa v kopeli, zato ga je pa vlada plačala. . . Za te nij prav nič skrbel, in kolikrat bi bila ti po smrti matere z raztrganimi Čižmicami šla iz hiše, ko bi mene ne bilo tukaj.
Dekla pomigne z rameni, ter se nasloni na komolce ob glasovir.
— Veš kaj? nadaljuje, namesto, da bi se bil razprl z družino tvoje matere, naj bi te bil rajši pustil v Parizu , pri njenih starših, ki bi ti bili gotovo našli soproga.
— O! odgovori Antonijeta ter se nevoljno zmrde, bog me obvaruj soprogov, katere bi določili starši moje matere. Mni-sterske uradnike in tepce, ki bi bili plešasti kakor magot in metodični kakor ura . . . lepa hvala! Zopet sem rajsa v tem zavodu, kamor so me bili zaprli.
— Zakaj te pa nijso tam pustili?
— Ker je bilo veliko plačati, mi smo pa ubožni, Celina.
richer: „Od gospodov porotnikov se terja znanje obeh deželnih jezikov." — Gr. Barbo: ..Ker se mi prošnja katero sem stavil, odbija, zahtevam sedaj odločno na podlagi §. 19 drž. osn. postave, da se prisega bere slovenski in da se vodi obravnava v slovenskem jezika."
G. Ileinricher: nVi se kažete r eni ten t-nega proti postavam. Jaz sem se vselej trudil, da zadostajem strankam in da ne kratim njih pravice. Jako žal mi je torej (nemir), da ste me provocirali." (!! Ur.)
Gr. Barbo: „Meni še nikdar nij prišlo na misel nasprotovati postavam, pa jaz terjam, da c. kr. uradniki ne ravnajo proti postavam in da se slovenskemu narodu ne kratijo pravice." — Ileinricher začne premišljevati, in nazadnje se menda vendar ustraši. Nasledek je bil, daje gr. B. dosegel, kar je zahteval. Obravnava se je vršila potem povse slovenski, akoravno je g. Ileinricher slovenščino menda tudi nalašč hudo pačil. Veselilo nas je pak slišati, kako razumljivo sta govorila slovenski gg. Leitmeier in državni pravdnik Jordan.
Otl .Tli ril c na Dolenjskem 19. jun. [Izv. dopis.] V Trebnjem je bila 15. t. m. volitev novega štipana v Mirni. Ker g. Suler nij hotel sprejeti kandidature, izvoljen je po njegovem nasvetu enoglasno narodnjak Lnop. S ovan, posestnik in usnjar v Mirni, za župana. Za občinske svetovalce so izvoljeni narodnjaka g. Sular, g. R;bernik in Avsenik. — Neubauer nij vjel ni enega glasu, če ravno so nasprotniki silno zanj agitirali. Nemškutarstvo je torej popolno premagano. Slava vam, slovenski odborniki! Zanimivosti o tej volitvi vam priobčim prihodnjič enkrat.
K dopisu v „81. Nar." 9. t. m. o „Pre-lesnikovi" preiskavi na Mirni in Št. Iiupertu je dostaviti še naslednje: Ko pridejo žan-darji in neki „beriČ" iz Ljubljane k Bene-dibu na Grilov hrib, gospodarja slučajno nij bilo doma. Ko so nže vse preiskali, zadeno na sobo, ki je bila zaklenena. Ker je Ben-dib ključ od te sobe soboj vzel, velč žan-darji prinesti sekire, da se vrata razsekajo. Vse je za trdno mislilo, da mora v tej sobi prelesnik skrit biti. A strašna prevara! Ko se vrata odpro, Prejemnika nij bilo notri. Ko pride gospodar domov, moral je žandar-jem jesti in piti in še en goldinar za vožnjo dati. Ali živimo v Avstriji? —
— Ubožni! reče Celina; se ve da, zdaj, ko je oče pojedel ves beli kruh, hoče pri-gospodar'ti kaj pri črni skorji drugih ter biva varčen. In starši tvoje matere so tudi varči, boga-mi! Drugega nijso imeli, kakor tvojo mater, ali bi te nc bili mogli odgojiti, ter plačati za-te v zavodu? Lepo te prosim, ne govori mi o teh ljudeh.
— Ah! Celina, vzdihne Antonijeta z obupanim obrazom, nihče me ne ljubi!
— Nihče! zakriči Celina razžaljena, e, kaj pa jaz? . . . Ali te nijsem božala in pestovala, kar sem prišla k vam, pred devetnajstimi leti o božiči? Kadar sem te gledala v zibelji bledo, suholično in tako dro-binckauo, oči si imel.t pa tako debela, vselej mi je srce poskočilo, in tako sem te ljubila, uboga zanemarjenka. Jaz sem te zibala, jaz sem te na sv. rešnjega telesa dan kot angeljčka oblekla, jaz sem te napasla, kadar te je mati kaznovala. Kaj te nihče ne ljubi, nehvaležuica? In ko bi v tebe ne bila
Jat 8«»vnlce 19. jun. [Izv. dop.] Od obeh strani radovedno prišakovana volitev župana in 5 svetovalcev za Sevniško občino je ravnokar gotova. Ker obče priljubljeni g. Praunseis Županstva nij hotel prevzeti, izvoljen je s 15 proti 3 glasom graščak g. Ludw. pl. Ratzesberg, kateri je tudi volitev prevzel, in v jako primernem govora razvil svoj program, s katerim smemo vsi popolnem zadovoljni biti. Njegov govor je bil z mnogimi dobro-klici sprejet. Za svetovalce so izvoljeni gg.: Franc Praun seis, J. Kropaj, Vin. Medic, Janez Hofbauer, in Gašper S en i ca, vsi prav inteligentni možje. Nadejamo se, da bode pod vodstvom novo izvoljenih mož naša občina krepko napredovala in ustrezala vsem mnogobrojnim terjatvam in bremenom, katera so dandenes naložena takim občinam kakoršna je naša Sevniška.
Domače stvari.
— (Veliki moralisti „L. T a g-b 1 a 11" - a ) branijo radostno potovanje" kneza Metternicha ter sumničijo resnicoljubnost našega lista. Hvaležni za vsak poduk, tudi če iz tacih nst prihaja, si bodemo z dopisnikom vred na grešne prsi tolkli, ako nam „Tagbl." le reši vprašanja: a) ali so se diete le zarad „inspekcije", ne pa zarad ^razdelitve" spravljale, b) ali je morda žrtvoljubni knez vse velikanske stroške svojega touristovanja iz lastnega žepa poravnal? — Tihi bomo potem ko miš ter celo pozabili angleškega geRla: „time is money" (Čas je denar), dasiravno samo iz tega uzroka, ker dragi čas nema povsod enake veljave in enake — vrednosti. Morda celo pri g. Metternichu ne! —
— (Iz ziljske Bistrice) na Koroškem se nam piše IG. junija: Naša posojilnica vrlo dobro napreduje. V teku enega leta je imela za 80.000 gold. denarnega prometa, gotovo velika svota, ako se pomisli, da je naša Bistrica le vas in delokrog posojilnice večjidel le na bližnjo okolico omejen. Društvenikov se vedno več oglaša k pristopu, in taki, ki so iz početka dvomili nad dobrim vspehora ali celo nasprotovali, so zdaj postali podporniki društva. Največja hvala pa gre požrtvova'neuiu delovanju našega rodoljubnega Vigele-ta; on je ustanovil
vsa zatelebana bila, kaj misliš, da bi bila zapodila snubce več ko desetkrat? Kajti, reče Celina ter stopi po konci — jaz sem imela vel ko ljubčekov, pa še kakšne! Toda tebe bi bila morala zapustiti, to je bilo! Kaj misliš, da bi bila ostala pri tvojih starših v službi, ko bi tebe ne bilo? Le nikar nc govori, da te nihče ne ljubi, poredno dekle!
— Da, ljuba Celina, ti me ljubiš! vsklikne Anton jeta, katere oči se zmočijo, da, ti me ljubiš, a samo ti!
— Kaj ti je pa treba drugih ? odgovori Celina ter poljubi Antonijeto na čelo. Sicer imaš pa tudi gosp. Ormanceya, ki ti je pošten in dober prijatelj.
Antonijeta se nevoljna malo -gane.
— Julij! reče, je včasi smel, in enkrat sem se kratkočasila s tem, da bi ga storila zaljubljenega.
(Dalje prih.)
zavod in ga izvrstno vodi. Naša občina pa tudi prizna njegove zasluge. G. Vigele je izvoljen za župana tukajšne občine. 13. in 14. junija je snežilo na planinah. Gospodarji, kateri so svojo živino uže bili odgnali na planino, morali so jo zopet doli spravljati. Silno težavno je šla navzdol po dva čevlja debelem snegu. Zdaj se je zvedrilo in upamo, da bode vendar enkrat stalno toplo vreme.
— (Od Borovnice) se nam piše: Slavni zdravstveni svet ljubljanske okolice obstati mora iz tacih nasprotnikov, da, če tudi čuje javno proseči glas Slovenca, po-mozi nam v naših težnjah, pogleda ga za-ničljivo preko rameua in si misli, pomagaj si sam, ali je pa tako zelo birokratičen, da svojih funkcij ne prične, dokler mero-dajna osoba, župan, uradno mu no naznani o epidemiji. Eao kot drugo je nezaslišano in ne odpustljivo. Ako čakate, da naš g. župan svojo dolžnost stori, čakati morate dolgo, umreti zna prej celo prebivalstvo z gospodom županom vred in še ne boste nič o hu-dej bolezni čuli. Opozoruje se sedaj dotični svet v drugič po javnem potu na razširja-joČo se epidemijo. Včeraj je umrl tretji za črnimi kozami, in še nij bilo videti zdravnika. Ljudje ga ne kličejo, ker nijso prosti predsodkov in se izgovarjajo s tem : komur je smrt namenjena mora umreti. A nas je tudi nekaj, kateri zaupanje imamo v pomoč zdravnika, posebuo pa strogo izpeljavo na-redeb v zabran razšii jatve kužnih bolezen, — Bode li to zopet glas vpijočega v puščavi?
— (Nečuvena surovost.) Piše se nam: V Šent Vidu pri Planini na Slov. Štajerskem to je v občini, katera sploh nij na posebnem glasu, so se 15. junija t. 1. kmetski fantje stepli. Zagnalo se jih je namreč 20 na en;-ga samega, katerega so tako močno nabili, da je na mesta obležal in so mu poslali po „ po slednje olje". A med aktom, ko ga je duhovnik poslednjim oljem previdal, zalučil je nekdo kamen na ranjenca in ko je duhovnik odšel, kričali so divjaki: „Zdaj mu moramo še sveto olje odbrisati" in udrihali so vnovič po njem, da nij skoro nič upanja, da bi si smrtno poškodovani še kedaj opomogel.
— (Gozdni požar.) Piše se nam od Laškega trga: En del gozda Jurjev kloš-terska graščina je včeraj pogorel pri mučnem vetru. SIcer nij velike škode ; največ so izgubili Italijani, kater tu oglje žgo, kajti ves njihov trud, i zaslužek mnogih mesecev je plamen uničil. Užgalo se je naime pri onih ogljarih i pri hudem vetru se je ogenj hitro razširjal.
Izpred sodnije.
V petek ob JJ. je bilo pred c. kr. dež. aodnijo javno obravnavanje o ugovoru našega odgovornega urednika gledć konfiskacije članka v št. 112 „Slovenskega Naroda", ki je govoril o brezobzirnem prestavljanji slovenskih poštnih in telegrafskih uradnikov. V „Laibacher-Zeitung" je c. kr. deželna kot tiskovna sodnija, razglašajo potrjenje omenjene konfiskacije, izjavila, da se jc list storil krivega zločina (Verbrechen) kaljenja javnega miru j a deželne sodnije predsednik g. Kaprec konstatira, skozi in skozi govoreč dobro slovenščino, da je beseda „Verbrechen" le po tiskarjevi malomarnosti namesto „Ver-
gehen" prišla v vladni list, ter pokaže državnemu pravdniku ter zagovorniku našega lista odlok sodnije v originalu, dalje duplikat, ki se je bil poslal „Laibacheričnemu" uredništvu in list, ki je bil nabit v sodski dvorani, v katerih vseh stoji „Vergehen", to je „pregrešek".
Gospod državni pravdnik Kočevar govori: Inkrimirani članek nij kritika v pravem pomenu besede kot izraz pameti, nego je le zasramovanje vlade. Objekt, o katerem članek govori, nij tak objekt, da bi se o njem soditi smelo, sicer se pa v članku ne kritizirajo fakta, nego le motivi. Motivi se pa ne smejo kritizirati, ker nijso javni. Celi Članek kaže, da mu nij za objektivno obdelovanje izbranega tema, nego le da bi bralce podpihoval k sovraštvu do vlado in njenih organov; članek kaže nezadovoljnost do vlade, in to nezadovoljnost hoče vedoma tudi na bralce prenesti, tako, da se motivi na BaVOV (!) način pačijo in z mnogimi izrazi zasramujejn. Tako kritikovanje je zasramovanje vlade, in je čisto sposobno, vzbuditi proti uradom. Vlada takih razposajenosti, takih zasmehovanj in prevračanj resnice ne sme trpeti, kajti vse to škoduje disciplini tar vladanje nemogoče dela. Zatorej se nadejam, da slavno sodišče odloči, da je konfiskacija št. 112 „Slov. Naroda" popolnem opravičena.
Zagovornik g. dr. Razlag pravi, da se mu je takoj čudno zdelo, ko je videl besedo „Verbrechen" mesto „Vergehen", ker navedeni paragraf niti no govori o zločinu. On je takoj mislil, da mora biti to tiskarsk po-grešek, vendar pa bi rad vprašal, dali se ta tiskarska pomota nij nalašč storila, ker je dokazano, da bo jo tudi lansko leto neka razsodba sodnije nalašč napačno tiskala, da bi se nekejv pregrešek občinstvu kot z zaporom kaznovan predstavil, in da bi se bilo s tem dobremu imenu obsojenca vsaj pri nevednih ljudeh škodovalo. — Kar se tiče stvari same, moram povedati, da živimo od leta 1861. v k on s ti tu ci j o n al n i pravni državi. Vse, kar se tiče javnega življenja, o vsem se sme tudi javno govoriti in pisati. Meja pri tem je edino le dostojnost in domoljubje. Jaz ne morem verovati, da bi se organi viade posebno podrejeni, mogli opirati na svojo nezmotnost, in tako si morajo uže dati dopasti, da so njihovo ravnanje po listih kritikuje. In kdor čita veliko dunajske liste, ki vsak dan izhajajo in imajo do 30000 predbrojnikov, bode videl, da oni vladno postopanje še vse drugačje sodijo, a jih zaradi tega nihče ne konfiscira. Občinstvo namreč ima pravico, primernost vladnih činov preskušati. Iu pri tem je pri nas tudi vse drugače, kakor postavim na Nemškem ali v Italiji. Tam ima vlada opraviti samo z enim narodom, ima torej lagljeje posle, pri nas v Avstriji pa živi več narodov, in vlada mora vesela biti, da se tu ali tam opozori, da je stopila na nevaren pot. Gosp. državni pravdnik pravi, da se v inkriminiranemu Članku resnica na surov uačiu pači. Jaz nc nahajam v omenjenem članku nikjer nobenega robatega izraza, nijenega pačenja laktov, in članek tedaj nij sposoben, da J bi proti vladi ščuval. Izraz „preganjati" v slovenščini ne pomeni samo „verf'olgen", nego i „vcr-sttzen", in zaradi tega nij nepristojen. „OtroČja politika" pomeni pri nas toliko, kakor „naive Politik" in to nij nikakor za-
sramovanje, ker ni rečeno ^pobalinska" ali „fantinska" politika. Kar do besede „krivica", moram vprašati, da-li se je dotičnim uradnikom storila kaka krivica? Toliko je gotovo, da nij noben uradnik mogel izvedeti, kaj je uzrok njegovega premeščenja. Uil je na pr. eden pri meni. Ta je dobil „izvrstno" spričevalo, tedaj o „dienstesrucksickten" tukaj ne more biti govorjenje. Odlok, vsled katerega so se imeli naši uradniki prestaviti, ima številko 1!>, odloki trgovinskega ministcr.stva v aprilu meseci pa imajo uže številko nad 3000. Iz tega je razvidno, da je bil odlok, ker ima stoprv številko 19, uže prve dneve meseca januarja izdan. Dalje so bili prestavljeni uradniki, ker Slovenci, zmožui obeh deželnih jezikov, a na njihovo mesto so prišli z Dunaja uradniki, ki slovenskega ne umejo, in z našim občinstvom ne Inogd občevati. Ako ae uradniki nijso prestavili iz Ljubljane zaradi tega, ker so Slovenci, zakaj na njihovo mesto nij prišel noben Slovenec, premda jih je več tudi kompetiralo? Videti je dakle, da je bilo nekaj soparnega v zraku. Nam je potreben red v državi, da se ne podkopa starodavna loyalnost, torej ne bi nikdar smelo obveljati načelo: stat pro ra-tione voluutas. Treba jc torej potrebe različnih narodov v Avstriji študirati in zopet preštudirati, da se vselej pospeši korist skupno države in vsakega posameznega naroda. Objekt, o katerem članek govori, je popolnem primeren za mirno kritiko v ustavni državi, in jaz ne morem deliti nazora gosp. drž. pravdnika, ki pravi, da ta objekt nij za javnost. Zaradi teh razlogov se nadejam, da si. sodnijski dvor konfiskacijo št. 112. lista, ki ga zastopam, odstrani. — Ko gospod zagovornik svoj govor konča, replicira mu državni pravdnik, ter v vseh od zagovornika navedenih besedah vidi zasmehovanje vlade, pravi pak, da pri inkriminiranem člauku vladajo pri gospodu zagovorniku kakor pri njem le nazori (Auschauungeu) in da bode imela slavna sodnija odločiti pravo.
Sodnija se potem odmakne v stransko sobo, ter Čez dolgo pride nazaj in obznani gospod predsednik, da je sodnija konfiskacijo potrdila in da je g. zagovorniku dano na voljo, v treh dneh obznaniti pritožbo na drugo instancijo. Koncem obžaluje, da se je v razglas vrinila taka grda pomota, ter zagotavlja, da se bode uredništvu oficijalnega lista ostro naročilo, naj stavec dobi „strenge Klige" iu naj so drugipot take zauikarnosti ostro kaznujejo. Voila tout.
Tujci.
19, in '20. j u ii i j a : Kvropft:   Stenovlo  iz Zagorja. — Novotny
gimn. prof. iz Laškega.
Pri slonu: gr. Puro \/. Ponoviča. — Wolf, We)sburgj Goldtaa, Hiraohler, Iliilcr z Dunaja. ■— Ogrineo iz Gradca. — Lusato /. družino iz Trsta."
Pri : Proscnjak,  Nantanski, Strasor,
Kaperan, SohUtz, potniki, Konce, trgovec z Dunaja.
— Spida iz Sonilina. — Baaai, z družino iz Trata.
— Ungor, iz Celja. — Oberreigner iz Uaasborga. — llortol iz Berlina
Pri y.i*iii<>r«-l: Perkovic, gdć. Vottor pl. De-gonfold iz tiradca. — Zagradnik, Dolenc, Janovic iz Trsta. — Zolans iz Sapiaue. —Jlor.skv iz Maribora — Go.sda Nog z družino iz Štajerskega. — Gresler od av. Martina.
Dunajska borza 20. jnnija.
(Izvirno tetografično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   o*9 gld. 4"> kr.
Enotni drž. dolg v srebrn    .   .   74   „ 90 „
IHtiu drž. posojilo.....10»   „ 40 „
Akcijo narodne banke       •     990   „ — „
Kreditne akcije    ....     '221   „25 „
London ■........111   „ 90
Napol..........8 „ 93'/, „
C. k. cekini.......—   n — n
Srebro.........100    „ 25
Pomfano.
Vseai bolnim moč in zdravje brez leka
in brez stroškov po izvrstni
Rmlesciere ilii Barrj
9' ¥jOtt<t£f)9t**.
ItVntDO v.i!r.-i\ lin IJi'\:ili's<-i<-i-t: du Barry odstrani
■vse bolesni, ki si- lekn soperstavHajoi, namreč bolesen v želodci, v živcih, v prsih, na pij urah, jetrah, žlezah, na slizniri, v dušujaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprt bavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, nir.Iliru, in liljcMirijc k t* v i tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revniatizcin, pnitin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem le kom kij uho \ ala:
Spričevalo *t. f.S.171.
T i u n o 11 o pri Mondovi, 20. oktobra 1809. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalesciero du Hany' rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svojo starosti, niti teže svojih <Sl let več ne čutim. Moje nogo so zopet šibke postale, moj pogled jo tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bU 80 let star, — s kratka, čutim so pomlajen; jaz priiligujem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, Čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbe 1' e t c r C a s t e 1 1 i, Bach-es-Theol. in župnik v Pruncttu,
okrog Mondovi. Spričevala št. 75.706.
Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega jo Vaša Kevalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem, krču, kašlju in driski, od kojega me jo Vašo izvrstno zdravilo odrešilo.
L. (J r o s m a n n.
". ečnejU kot meso, prihrani fruvaleacic-re pri Odr&icenib in pri otrocih 5ukrat svojo oeno jh zdravila.
V pleha«'i h pu&ioah po pol funta i gold. 50 kr., 1 fant 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 ^old. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 1" funtov 20 gold., 34 funtov lt';> gold.,
— Revalesciura-Eiscuiten v puiieah a 2 gold. 50 kr. in i &old. 50 kr. — Rev&iesciero-Chocoluteo v prahu In V ploščicah kh 19 ta« 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., 4i> tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta i 10 gold., za 288 tao 20 gold., — za 570 taj 36 gold.
— Prodajo: Burry d u Barry i Coni p. na i>u-■Mli« WalltlHehK»NU« št. 8, v Ljubljani Ed. Mhh ', v Wr»*lcl bratje Ob e r a n zm oy r, v Uns-brukn Dieehtl Frank, v Oelovel P. Hirn-bacher, v Loućl Ludvig Mtillor, v 9furiboru F. K o letnik & M. Morič, v Tlernua J. B. StuckhauBon, kakor v Vseh mestih pri dobrih le-karjih iu .,].. < ii.-k !'. trgovcih: tudi razpošilja dunajska mđaua -ae krajo DO noitnih oak tsniesJb nli ;iov*iet;jih.
Samo /a
(157—1)
Pollak-ova
na novo odprta
27
kraje.
Univerzalna dvorana i» Waio
JDuma]f9
M a r ia hi I (er&i rasse I.
Tam so pod naJstrogOJŠO garancijo sa najboljšo in pravo blago en gros et en (letali oddajat
Blago iz ovčje volne,
najfinejšo in najmodernejša v vseh barvah, gladko, progasto ali škotko, in sicer: liiHtor, luti«n«-, gr«-uu«liii, un/.i('i's, ripi( uiozuiiibi«!!!«*, juco-naf.s, kuNiiiaiioHbi pereail, lmti*t, brilliinliiio
enobarven ali mttitran (prava barva garantirana), creton (tuišk za spalne suknjo;, rumbursko, boland-sko ali nepripravljeno sileško platno, cicasti ali čipkasti zastori, atlas-giadl, posteljna priprava, plat-neno-daiuustasto brisaike in serviete, gradi za zimnice in sofe, chiffon , in " , širok, nanking, zidane zavratnice, nogovice, žakeljčki za nogo, rokovico, platnene in batistaste rute in io veliko tisoč drugih predmetov. (158_i)
Vse le po 27 kraje,
vatel, ho* ali |iar.
Pošiljatvo po povzotnici urno in vestno. — Zapiski o muštrih in blagu gratis in franko.
27 kraje.
iitlcl, l«o* uli pur se pod unjstrogcriio garancijo za naj bo j še in pravo blago en gros et ei; detaii oddaja :
Blago iz ovčje volne,
najfinejše in najmodernejše v vseh barvah, gladko, progasto ali škotko, in sicer: ln«.i«r. imn-i', Krciiariin, gu/iorH. rij,-.. iiiuzaiabi«|ii«s |sss< iiiifM, koNinuuoiski |»<»r«-ail, hatist, hrilliiiitiiii'
enobarven ali muštran (prava barva garantirana), creton ituršk za spalne suknje), rumbursko, holand-sko ali nepripravljeno sileško platno, cicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-neno-dainastaste brisaike in serviete, gradi za zimnico in sofe, chiffon , in 1 , širok, nanking, zidano zavratnice, nogovice, žakeljčki za noge, rokovice, platneno iu batistaste ruto in še veliko tisoč drugih predmetov edino in aauio v kot solidni in reelno znani
prvi in iiisjveeji
M*vai*€ini zdi Mfif/o9
Dunaj, Kanitneistrasse štev. 34,
(poslopja meščanskega spitala). Pošiljatve po povy.or.iuci urno iu vestno. — Zapiski o muštrih in blagu gratis in franko.
Za oskrbništvo za vojaško menažo
(Mannschafts-Menage-Verwaltdng)
ki s 1. julijem i. 1. pri 17. rezervni komandi »topi v -življenje, so za okolo 450 mož potrebne viktualijo, ekskluzive govejo meso od reservne komande za preskrbovanje razpišejo^ in naj vsi <-ni, ki hočejo s kontrakt m prevzeti preskrbovanje (LietVrung) viktnalij, iu sicer: krompirju, rajža, moke, cukra itd. svoje dotične oferte najdalje do !H<K t. ni. podpisane) rezt-rvur j komandi vpošljejo. Pogoji kontrakta se pogledajo lehko pri lieut. Polainer-ji, št. Petersko predmestje štev. 94. (166—8) Čas preskrbovauja obsega obrok od 1. julija IHI I «|<> konca maja IHT5.
Od c. kr. rezervne komande 17. peš-polka.
PRODAJA.
bilo potrebno, tudi naslednje dni, vsakokrat dopoludue od 0. du 12. in popoii do 0. ure,  — bode v larovži pri <lc»vici IVIariji v l*olji  iz zapuščine
o<»<r<c»k po krcMiiciii dnevu, to je        jusiijji   l%* I.  ali če bi
udne od 3. zapuščine ranjcega
gospoda fajmoltra IVIarUna 1'afiia — premakljivo blago, namreč : živina (0 krav, 2 konja in 7 prešičev), drva, žito, seno, iu druga živinska klaja, jesih, mošt, razna vina, tudi žlahtna v steklenicah (buttljuh), vezovi, konjske uprege, gnoj, poljsko, hišno, kuhinjsko in kletako orodje in priprave, obleke, perilo, postelje, lovsko in drugo orožje, in razne bukve itd. po očitni dražoi (lioitaadb) prodajano.
V Ljubljani, 15. junija 1<S74. (15G—2)
rNaturne mineralne vođe |
fiisno natočene v vseh sortah
se dobivajo v
§ špecerijski, materijalni, barvni, vinski, & katesni in semenski prodajalnici
deli-
Petra Lassnika. |
l>iiii«i.jsU«i izložba
2$ Edino priznana iiacuiaija tega najvišjega ra/.i<'da xa
p Mlatilnice,
U ki se dajo goniti z rokami ali s pomočjo konj,
I
podpisani v zalogi
Izgledne mašine so se za gospodarstvene muzeje v llerlimi, NI. ■ *«'<«'i-slui vti, ii in IVh'ov^Kojo Moskav nakupile.
Heinrich Lanz v Manheimu.
Iz te anonce se jasno vidi, da fabrika II. l-an/a v Manheimu najboljše gospodarstvene mašine izdeluje, katere mašine so se tudi tukaj na Kranjskem kot izvrstne izkazale.
Te zgoraj navedeno masinc, vetrnico in židic čistilnice ima
(154—2)
i9. S/.Yf/f •
V Ljubljani, 12. junija 1874.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivau Semen.
Lastnina in tiuk „JSarodne tiskarne1*.