TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. a? NaroCnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vs leta 90 Din, za 'U leta 45 Din, meseftno 15 Din; za inozemstvo: '210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Uto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 27. maja 1933. štev. 61. in ecgue** nase vlade. Delna prepoved uvoza iz Avstrije Avstrijska vlada je izročila naši vladi predlog, da se revidira sedanja trgovinska pogodba. Po avstrijskem predlogu naj bd se revizija pogodbe izvršila taiko-le: 1. Avstrijske carine na uvoz deželnih pi idelkov in živine naj se povišajo. ^ 2. Naši uvozni kontingenti za živino in živalske proizvode naj se pa zmanjšajo. 3. Uvoz nekaterih naših deželnih pridelkov, ki je bil dosedaj prost, naj se kon-iingemtira. 4. Jugoslavija pa naj zniža uvozne carine na industrijske izdelke, ki jih izdeluje avstrijska industrija. To revizijo trgovinske pogodbe utemeljuje avstrijska vlada s pasivnostjo svoje zunanje trgovine napram Jugoslaviji. Kakor je razumljivo, če hoče Avstrija uravnovesiti 9Vojo trgovinsko bilanco, je r©ba vendar reči, da so njeni predlogi uad vse neskromni. Že itak je Avstrija ovirala naš izvoz na vsej črti 'in ponovno pod' izgovorom svojih vitalnih 'interesov omejevala naš izvoz tudi v očitnem nasprotju z dotočili veljavne trgovinske pogodbe. Sedaj pa naj bi še mi sami pristali na iznižanje našega izvoza, a obenem olajšali uvoz avstrijskih izdelkov. Na tej podlagi bo pač težko prišlo do sporazuma, ker tudi mi moramo braniti svoje interese. Sicer pa je treba reči, da je avstrijsko mnenje, da bi se na ta način mogel povedati avstrijski izvoz, čisto napačno. Ce bomo mi manj uvažali v Avstrijo, potem 01,10 tudi manj izvažali iz Avstrije, ker ne bomo imeli denarja, da uvoz plačamo. Drugače namreč md uvoza sploh ne moremo plačati, ko z našimi deželnimi pridelki in z živino. Če Avstrija preprečuje izvoz teh pridelkov in živine, potem pač nimamo denarja, da bi kupovali avstrijske •zdelke in izvoz teh mora pasti. Avstrijski račun pa je pogrešen še iz drugega razlaga. Uvoz avstrijskih izdelkov pada, ker Niso ti konkurenčni z izdelki drugih dr-?&v. če znižamo mi carino na avstrijske izdelke, potem jo moramo po klavzuli največje ugodnosti znižati tudi dragim državam in posledica tega bo, da bodo avstrij-i ^zdelki še težje konkurirali in da se 0 se bolj znižal njih izvoz. Potrebno pa je tudi že enkrat izprego-voriti odkrito besedo o tako zvani pasi\ ni plačilni bilanci Avstrije proti nam. Dejansko Avstrija sploh ni pasivna napram uam, ker ima Avstrija še drug© dohodke >n ne samo te, ki se navadno upoštevajo pri računanju pasivne bilance. Tako se redno nič ne upoštevajo dohodki, ki jih Imajo avstrijski državljani kot lastniki naših industrijskih in dragih podjetij v naši državi. Mnogo premalo se upoštevajo tudi d°hodki, ki jih ima Avstrija od naših turistov. in kako velikanske vsote gredo iz haše države za avstrijske časopise, knjige ja revije! Nekateri dunajski listi itak žive 'e od naročnikov v nasledstvenih državah m med teimi plačujemo mi posebno velik davek dunajskim listom. Zato bi bilo nad vse dobro, če bi pri pogajanjih z Avstrijo 12* na^H tudi to vprašanje in prepričani smo, da bodo avstrijski delegati takoj bolj popustljivi. Ako pa ne bi 'imeli te uvidevnosti, bi bilo ^ na3 samo v nacionalno konst, če bi se vsled neizogibnih ukrepov naše vlade malo omejil uvoz avstrijskih listov in knjig. * Nevzdržnemu stanju, ki je nastal z neprestanim oviranjem našega izvoza, je na-Pravila konec naša vlada z energičnim in vse hvalevrednim ukrepom ter izdala el«o prepoved uvoza iz Avstrije. V noči od Pfetka na soboto je bil ustavljen iz Avstrije Vsak uvoz papirja, knjig, zemljevidov, slik, raznih strojev, brzojav. predmetov, trans-P°rtnih sredstev ter nekaterih kovin in kovinskih izdelkov. — Energični korak naše vlade toplo pozdravljamo. ž^eaditi ice&a novsko 4u/tomofdJlsUo cesto Opetovano smo že povdarjali, da je brez dobrih avtomobilskih cest vsak tujski promet nemogoč. Samo z dobrimi cestami bomo privabili tujce v našo državo, samo z dobrimi cestami pa bomo mogli dvigniti tudi notranji tujski promet. Kajti tudi ta je važen, pa čeprav nanj danes mnogo premalo pazimo. Tudi za udobnost domačega turista je treba skrbeti, ker drugače nam bo ubežal v tujino. Prav nič ne pomagaj če potem štejemo jugoslovanske avtomobiliste, ki so z naših slabih cest 'pobegnili na lepše tuje ceste, temveč pomagale bodo samo dobre ceste, da domačemu avtomobilistu sploh treba ne bo pobegniti na tuje ceste. Tako zaradi zunanjega tujskega prometa, ko zaradi notranjega je gradnja tlakovanih avtomobilskih cest neodložljiva. Od cest, ki jih danes za intenziven domač tujski promet najbolj pogrešamo, je dobra avtomobilska cesta, ki bi vezala naša glavna mesta. Zlasti pa pogreša takšno cesto Slovenija. Vsa lepota Bleda, vsa lepota naše Gorenjske lin drugih naših letovišč ne bo mogla privabiti toliko gostov iz vzhodnih banovin, kakor bi jih privabila dobra avtomobilska cesta. Ceste dajo smer avtomobilskemu in s tem tujskemu prometu in če hočemo, da se ta promet usmeri v naša kopališča, potem treba zgraditi cesto, ki bo vodila v naša letovišča. Ni druge pomoči in tudi najlepšd propagandni članki ne zaležejo toliko, ko ena' sama dobra cesta. Če hočemo izkoristiti naravno lepoto naših krajev, potem ni druge pomoči, ko da zgradimo dobre ceste do teh krajev. In cesta, ki bi mogla najbolj dvigniti domači tujski promet, je savska cesta. Iz Zagreba do Kadeč in dalje do Zidanega mosta, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Libije in do Ljubljane bi peljala ta cesta, ki bi imela vse prednosti moderne ceste. Združevala bi dve naši prestolnic':, peljala skozi romantične kraje ob Savi, odprla nove vire zaslužka za naše najbolj potrebne kraje in tem ustanovila tudi edino cestno zvezo tako z Ljubljano ko Zagrebom. Narodno gosj>odarski pomen te ceste je tako velik in tako evidenten, da ga sploh ni treba razlagati. Prav tako jasen je socialni pomen, ki bi ga imela gradnja te ceste. A pozabiti tudi ni, da bi bila nova savska cesta tudi velikega strategičnega pomena. Vsi momenta torej govore za zgradnjo te ceste in treba je samo delati na to, da, se bo gradnja tudi pričela. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta z dne 17. t. m. je bila na predlog inž. Pavlina sprejeta resolucija, ki naj pomeni začetek energične akcije, da se bo v kratkem pričelo z gradnjo savske avtomobilske ceste. V tej resoluciji se pozi vi je vlada, da se sprejme v načrt velikih investicijskih del tudi gradnja savske avtombilske ceste, ki bi vezala Ljubljano z Zagrebom. Akciji ljubljanske občine se morajo pridružiti sedaj vse posavske občine, zlasti pa naši premogokopni revirji, ki propadajo za brezposelnostjo. A tudi vsi naši gospodarski krogi se morajo pridružiti tej akciji in prav tako tudi vsi delavski. Savska avtomobilska cesta mora postati program Dravske banovine in sicer program, ki se mora pričeti že v bližnjih dneh uresničevati. Vsi brez razlike moramo delati v ta namen in neprestano je treba to zahtevo ponavljati, dokler ne bo uresničena. Kot ena prvih točk gospodarskega programa in investicijskih del, ki se naj izvede pri nas, naj velja savska oesta, ker je ta pogoj za oživljen je našega domačega tujskega prometa in za rešitev vseh obsavskih krajev iz obupne bede, v katero jih je spravila brezposelnost. &&cni cs&oc liuMj V torek popoldne se je vršil v borznih prostorih dobro obiskan VIII. redni občni zbor ljubljanske borze. Zbor je bil .posebno pomenben tudi zato, ker se je občni zbor naših borzijancev popolnoma priključil dr ugim našim gospodarskim krogom in apeliral na vlado, da podvzame potrebne korake za normalizacijo razmer na našem kreditnem trgu. Zbor je otvoril in vodil predsednik Dragotin Hribar, ki je po pozdravu vseh nav-zočnih konstatiiral, da je bil občni zbor v smislu pravil pravilno sklican, da je po prezenčni listi navzočnih, oziroma zastopanih 89 članov in s tem občni zbor sklepčen. Imenoma je nato pozdravil borznega komisarja, pomočnika fin. direktorja v p., g. Špindlerja in zastopnika banske uprave tajnika Šinka. Za zapisnikarja je imenoval gg. Gostiča in Kovača, za overovatelje zapisnika pa: dr. Slokarja, Zdenka Kneza in Franca Medica. Nato je predsednik Dragotin Hribar nadaljeval: Tudi preteklo leto nam smrt ni prizanesla in nam je ugrabila dva člana in sicer gg. Roberta Kollmana in inž. A. Ru-deža. Prosim Vas, da v znak sožalja počastimo stoje njih spomin. Prehajam k pročilu borznega sveta. Minulo poslovno leto se tudi na naši borzi izraža v splošnem v znaku gospodarske depresije, toda končni uspeh je navzlic vsem neprilifcam zadovoljiv. Depresija ne tišči gamo nas, ampak vse gospodarstvo in to ne samo v naši državi, temveč na vsem svetu. Na mednarodnem obzorju se sicer z bliskovito naglioo spreminjajo dnevne gospodarske prilike, toda za-željeuega olajšanja ne prinašajo. In dokler ne bodo prilike na mednarodnem tržišču urejene, se tudi mi ne moremo nadejati izdatnega izboljšanja. Da se pa to uresniči, se moramo vsi vrniti na realno podlago gospodarskih dogodkov in to čim preje. Šele tedaj bo dana možnost za zgradbo novega gospodarstva, ki bo v harmoničnem sodelovanju vseh gospodarskih skupin združevalo svetovno gospodarstvo. Pri tem mora biti pa naša prva in največja naloga, da uredimo z vsemi razpoložljivimi silami naše lastne gospodarske prilike, kajti svesti si moramo biti, da na-cijonalno gospodarstvo ne nasprotuje svetovnemu gospodarstvu, temveč se oba izpopolnjujeta in stojita v razmerju enega dela napram celoti. Imeti moramo pred očmi vedno načelo, da kakor more posameznik uspevati le tedaj, če gre vsem dobro, tako je tudi uspeh ene dežele le tedaj mogoč, če uspevajo tudi druge. Ker je bilo tiskano poslovno poročilo razdeljeno med vse člane, se je na predlog dr. Basaja smatralo poročilo za prebrano. V imenu finančnega odbora je podal izčrpno poročilo ravnatelj Gogala. Račun bilance Izkazuje na aktivni strani te postavke: Gotovina 12.275, naložbe 1,217.173, dolžniki 11.870, vrednostni papirji. 25.000 in inventar 1 dinar. Pasivne postavke: upniki 4991, stavbni sklad en milijon in prebitek 261.329 Din. Račun izgube in dobička izkazuje te postavke: plače 336 tisoč 852. upravni stroški 241.029 in odpisi 1591. Poslovni uspeh je znašal 780.150, obresti od naloženega denarja pa 60.652. Prebitek znaša 261.329. Ker so vse knjige v najlepšem redu, predlaga, da se odobri poslovno poročilo in bilanca ter podeli borznemu svetu razrešnica, kar sprejme občni zbor soglasno. Predlog predsednika Jelačina. Smatra za potrebno, da izpregovori par besed o situaciji našega gospodarstva in da tudi občni zbor ljubljanske borze apelira na vlado, da upošteva želje in predloge, ki so bili iznešeni na raznih sejah in anketah, ki iso se priredile v zadnjem: času. Na vseh teh posvetovanjih se je povdar-jalo, da ne gre tako naprej. Vsi naši denarni zavodi so ilikvidni in brez novih'nov-čnih sredstev ni mogoče nbrmaliziirati našega denarnega trga. Treba je zato, da vlada nekaj ukrene. To se je povdairjalo tudi na konferenci posvetovalnega odbora pri trgovinskem ministrstvu, ki se je vršila pred dnevi v Ljubljani. Pomoč vlade je tem bolj potrebna, ker naši denarni zarodi niso krivi, če so prišli v sedanje težave. Vsak očitek na naše denarne zavode je treba odkloniti z vso odločnostjo! Naj pa se ne eksperimentira, ker bi se s tem situacija samo poslabšala. Na konferencah posvetovalnega odbora sta se predlagala dva načina, kako normalizirati naš denarni trg. Pupilarno varna hipotečna posojila naših denarnih zavodov naj bi konvertirala Državna hipotekama banka ali Privilegirana agrarna banka. Kmetom bi se za ta posojila znižala obrestna mera na minimum, da bi znašala obrestna mera z visoko amortizacijsko kvoto največ 5%. Obenem pa naj bi se dala denarnim zavodom na ta način dobljena sredstva na razpolago. Finančno ministrstvo naj bi nadalje na podlagi davčnih zaostankov ali 70% teh zaostankov izdalo posebne nov-čanice, s katerimi bi moglo poravnati dolgove, zlasti fakturne. Ne bi bila to nobena inflacija, ker se te novčanice ne bi izdale nakrat in ker bi imele prisilen tečaj in bi se uporabljale samo v tuzemstvu. Opozoriti je le na dejstvo, da je znašat tečaj dinarja v Curihu nad 9, ko je bilo njegovo zlato kritje samo 20%, a je sedaj pri 35% zlatem kritju padell njegov tečaj v Curihu na 7. Pri tej priliki je treba tudi naglasiti, da je obrestna mera Narodne banke mnogo previsoka. Samo še Grška ih Bolgarska imata višjo obrestno mero. Narodna banka mora biti regulator obrestne mere in zato naj se njena obrestna mera zniža, ker pri sedanjih visokih obrestih ne morejo mnoga podjetja niti kriti svojih režijskih stroškov. Tudi v drugih državah so prišli denarni zavodi v največje težave, a so bili pravočasno deležni državne pomoči. Češkoslovaška je hitro rešila svoje denarne zavode, da se skoraj ni niti zvedelo po svetu o njih krizi. Vemo, kako je sanirala Nemčija d. d. banke. Videli smo, kako je Avstrija rešila situacijo po polomu Creditanstalta, ki je imel skoraj eno milijardo šilingov deficita. Vidimo torej, da je mogoče z dobro voljo rešiti situacijo in zato je potrebno, da tudi občni zbor ljubljanske borze apelira na vlado, da prouči vse predloge in mišljenja, ki so bila predložena posve-tovalnemii odboru in nato izda potrebne ukrepe za zboljšanje našib kreditnih razmer. Z odobravanjem je usvojil občni zbor ta predlog. Nato so se vršile volitve An so bili izvoljeni v borzni svet: Čeč Karol, Ivan Jelačin, Viktor Meden, inž. Vladimir Remec in Perkovič Mihovil. V finančni odbor pa: Josip Gogala, Ivan Gregorc, Janko Jovan, Kralj Anton in dr. Lukan Miroslav. V razsodišče pa: Ebenspanger Oskar, Hieng Ernest, dr. Loreitto Fran, Naglas Viktor, Pauli Anton, dr. Rekar Ernest, Rozman Rudolf, Rus Fran, Soršak Anton, Urbanič Josip, Bahovec Josip, Detela Karol,1 dr. Lunaček Aleksander, Rojina Anton, Vidmar Stane. Nato je predsednik Dragotin Hribar z zahvalo vsem udeležencem zaključil občni zbor. PREFERENCIALNI SPORAZUM MED AVSTRIJO IN FRANCIJO Francoska vlada je privolila na preferencialni sporazum z Avstrijo o uvozu lesa. Po tem sporazumu se dovoli Avstriji uvoz 16.000 vagonov lesa v vredhoeti 10 milijonov šilingov. Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti od 3. do 12. junija 1933. Pragltd vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstva. RjMHtuvičte obseg« 40.000 ms. Polovična vožnja na železnicah; po pust na p aro brodi h. Sjiecijftlne razstave: Pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, p*rutajna in kunci, »Živali in rastline v stanovanju«:. Legitimacije ge dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, biletar-nah Pulnika in pri večjih želemiških postajah DfAKsfc« banovine. Prenočišča preskrbljena, Volesejemjtko zabavišče je pestro in velikomesten. Opozarjamo vse pridobitnike, pravnike, trgovske zastopnike, delničarje in odgovorne poslovodje, kakor tudi YSe gospodarske organizacijo, da je tiskarna Merkur v Ljubljani (Gregorčičeva 23) izdala v posebni knjižici razpravo univerzitetnega profesorja dr, Milana Škerlja: >Pomen trgovinskega registra«. Knjižica stane Din 4-—,. s poštnino 1 Din več, jn se dobi v imenovani tiskarni in v vseh knjigarnah. Vazna anketa o cestah Ljubljanska inženjerska komora in Avto>-mobiiski klub kr, Jugoslavije — sekcija Ljubljana priredita anketo o naših cestah in njih rekonstrukciji in izgradbi po zahtevah modernega prometa. Anketa bo v ponedeljek, dne 29. maja t. 1. ob 20. uri (8. uri zvečer) v prostorih Avtomobilskega kluba (Kongresni trg 1, palača društva »Kazino«, I. nadstropje). Univ. prof. dr. ing. Alojz Kr£l predava o »Kvalitetnem materijalu *a betonske ceste« (rezultati Zavoda za preiskovanj© miaterijala s [posebnim ozirom na naše h rubine), inž. Milko Pirkmajer pa o: »Naših cestah in njjh rekonstrukciji«. Referatoma sledi stvarna diskusija. Zasedat*fc tarifama oMoea v MiuMfOM V ponedeljek io -torek je zasedal -v Ljubljani tarifni odbor, da izreče svoje komčno mnenje o predlagani novi železniški tesifi. V«ied mnogih novih predlogov pa tarifni odbor avi mogel dokončati svojega dela in je ibtfo aato zasedanje prekinjeno. Ko bo tarifni odbor ite predloge proučil, se sestane znova in tedna bo šele izrekel svoje končno 'mnenje o novi tarifi. Praktično pomeni odložitev !zasedanja tudi odložitev •uveljavljenja nove tarife. 'Tretje aaeedanije tarilnega odbora »e je vršilo v Ljubljani, v prostorih Zbornioe za TOI. Razen članov tarifnega odbora »o se udeležili Mje tudi delegati gospodarskih ministrstev, rudainske direkcije v Sarajevu, refone plovbe in Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zborovanje je otvoril predsednik tarifnega odbora, .direktor ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic Oagnrae. V svojem otvoritvenem govoru je sporočil pozdrav železniškega ministrstva, ki »e je a Majveojkn priznanjem izjavil o sedanjem ustanovitve vzhodnega bloka, ki bn ga v nasprotju z zapadnim blokom tvorile Poljska, Rusija in države Maje antante. Francija je na razorožitveni konferenci nastopila s protiofenzivo in grajala, da angleški načrt ne govori o pomorski razorožitvi. Jasno pa je, da ima razorožitev pomen le, če se izvede tako na kopnem ko tudi na morju. Carinsko unijo med Italijo, Avstrijo iJ Madjarsko hoče baje izvesti Mussolini, Ika-kor je trdil na seji franc, parlamentarnega zunanje-političnega odbora poslanec Iber-negare. Lord Snowden, bivši intimni politični so* delavec MacDonalda, je na seji lordske zbornice ostro napadel MacDonalda, ki da je izdal skupno z Rooseveltom o washing-tonskih razgovorih poročilo, iz katerega ne sije niti žarek pametne politike. Na pritisk avstrijske vlade so odstopili trije člani avstrijskega ustavnega sodišča in je to s tem postalo nesklepčno. Novih članov avstrijska Vlada noče imenovati in tako ne bo moglo ustavno sodišče sklepati o pritožbah deželnih vlad proti diktato ničnim odredbam Dollfussove vlade. S ten' je odpravljena zadnja opora republikanskega režima v Avstriji. Madžarski ministrski predsednik Gom-bos je obiskal na Dunaju avstrijskega kan-celarja dr. Dpllfussa. V budimpeštanskenj parlamentu pa so legiitimistični poslanci povdarjali, da je treba obnoviti monarhijo zato,,da se moreta ^družiti Avstrija in Mad-jarska. posedanji načelnik kr. vojaške hiše v Albaniji, ki je bil Italijan, je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan Albanec-Š tern je vrhovno poveljstvo albanske vojske prešlo v albanske toke. Tudi Nemško-avstrijsko alpinsko društvo se bo izenačilo. Na skupščini v BludenzM bo sklenjeno, da se v bodoče imenuje 1« Nemško alpinsko društvo, da se Židom prepove članstvo v društvu in da se izbriše W pravil določba, da je društvo nepolitično. Za zaprte nemške pacifiste so intervenirali pri nemškem zunanjem ministru holandski pacifisti. Uspeh intervencije še ni znan. Židom nameravajo , v Nemčiji prepovedati celo udejstvovanje pri športu. Vedno bolj agitirajo hitlerjevei proti obisku javstrijskih letovišč. Avgust ,W/otawa, dolgoletni voditelj avstrijske velene*nške stranke, znan po svojih protislovenskih nastopih v dunajskem1 -parlamentu, je umrl v Linzu. Prol. Junkersa, znanega izdelovalca nen^ ških aeroplanov, so narodni socialisti za' prli, ker baje hoče nemška vlada dobiti 0^ njega vse njegove patente. Največ jo radio postajo na svetu v Moskvi. ,iNova postaja bo imoja 500 Tartini odbor ,je posvetovalni organ ze-l&Eniškega..ministra, .kateremu mora jamčiti (1A pravilno rešitev tarifnih vprašanj- 6fat*i£sUi OUco&nL odtoc v MUmitocu jCitMfOHski veteseiem Med mnogimi našimi gospodarskimi ustanovami ima /velo važno vlogo za napredek domače industrije, obrti in trgovine Ljubljanski velesejem, iki je že dokončal 12 let svojega plcdonosnega dela za naše narodno gospodarstvo. Letos bo prirejen XIII. Ljubljanski veleum od 3. do 12. junija. Razstavni prodori so že zasedeni po tvrdkah najrazličnejših panog. Tako bo tudi ta velesejem navzlic težkim časom najvernejša slika ekonomskega stamja naše države in naj1-'kompeteratnejše merilo pulziranja vseh gospodarskih panog naše države. Močna udeležba ^našega gospodarstva na tein velesejmu je ponoven dokaz kakšna važnost se polaga na Ljubljanski velesejem in kako je upoštevan. Yelesejem bo obsegal v glavnem te oddelke: Strojna in kovinska industrija, fina mehanika. — Radio in elektrotehnika.— Bicikli, vozovi. — Lesna Lndustr. košarstvo, ščetkarstvo, igrače. — Klobuki, čipke. Krzno. — Papir, pisarniške potrebščine. _ Kemična industrija in industrija živil. — Raizno. — Specijalne razstave: ■pohištvo, poljedelski stroji, tekstilno blago, usnje in konfekcija usnja, perutnina^ in kunci, razstava fotografskih potrebščin, tujska promet Dolenjske, živali in rastlinstvo v stanovanju, razstava društva aranžerjev izložb. Razstava male obrti. Posetniki imajo na podlagi sejemske legitimacije polovično vožnjo na železnici. Legitimacije se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, podružnicah Kmetijske družbe, bile-tarnah Putnika in večjih postajah v Dravski banovini. imii iuiu po nizkih cenah J. VILHAR urar Ljubljana, Sv. Petra c.36 Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XIII. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 3. do 12. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bol- garija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija in Švica. Zatvoritev poti. Prehod skozi Lotterman-nov drevored, ki vodii od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejem-skih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 29. maja do 17. junija vsled prireditve velesejma zaprt. Gospodinjam bo nudil letošnji XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija vse, kar rabijo za opremo svojih domov. Zamogle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkošnejše gosposke »ohe, pleteno pohištvo, preproge, zastore, zrcala, tapetniške izdelke, cvetlice, štedilnike, posodp, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in še nešteto stvari, ki si jih želijo in katere si bodo najceneje nabavile na velesejmu. Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XIII. ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija posebno vrsto >Vardar« in »Drina« cigaret, ki ,se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejemski trafiki za obiskovalce velesejma. ‘Omenjene »Vardar« in »Drina« cigarete Se bodo prodajale v škatljicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne »Var-^t« oziroma »Drina« cigarete v trafiki sejmišču. t v Večjo množino v BoidLulfe^^. W hvpaiti tvrdka v Bordeaux. Na^“Tl St francoskem kon*^a^ al>lti pri tukajšniein Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet 1,843.618‘09 dinarjev Zaradi samo štirih borznih sestankov je zaključil ta teden s primemo manjšim deviznim prometom ter v primeri s preteklim tednom (tri milijone 486 tisoč dinarjev) nazadoval za en milijon 642 tisoč dinarjev. Na poedinih borznih sestankih je bil dosežen naslednji dnevni devizni promet: 22. maja Din 340.810'90 Dunaji—Ourih, .23. maja Din 624.837-81 Madrid—Dunaj, maja Diiu 242.606-32 Dunaj, 26. maja Din 636.30306 Din—Dunaj. Najmanjši dnevni promet izkazuje sredni, pajvečji pa včerajšnji borzni sestanek, ki presega eno tretjino totedenskega skupnega prometa. Narodna banka je posredovala največ v Curihu (za 119 tisoč ddnairjev), znatno ma-injo pa v New Yorku (za 29 tisoč dinarjev) in Londonu (12 tisoč dinarjev). Totale intervencijskih zaključkov znaša 160 tisoč dinarjev. Največje nazadovanje napram minulemu tednu (številke v oklepajih — vse v tisočih dinarjev) izkazuje devtza punaj (v privatnem kliringu) 657 (1'695), ker znaša padec samo njenega prometa nad en milijon 38 tisoč dinarjev, dalje dinarska deva'za (v priv. klir.) 587 (635), Curih 147 (200), London 44 (183), jpredvpeto Pa de-viza Berlin 37 4508), kaitpre je bik) v tem tednu nabavljeno ipgnj za 471 tisoč dinarjev potom priv. kliringa. Razvrstitev ostalih deviz je ta: Amsterdam 0 (1), New Yprk ?9 (0), Trg: 2j (5), Vpršgva j (0) in končno Pariz 1 (0). Devizna tečajnica tekočega tedna očitnje znaten tečajni padec New Yorka, ki je po spodnji tabeli od ponedeljka na včeraj oslabel za skoro 78 točk (7778) ;in Berlina ker je popustil v istem razdobju za nad šest točk (611). Dne 26. mtaija Dne 22. maja Tiainižji naj višji najtežji najvišji 2300-29 2320-65 290818 2319-54 1341-25 1352-06 1347-36 1358'IG 799-13 80307 79913 803‘07 1108-95 1113-85 1108-35 1118-85 199-86 195-46 19408 195-68 4919-37 4047-63 4997-15 501541 225-88 227— 225-88 227— 170-90 171-76 170-90 171-76 297-96 300-36 298-79 301-19 Amsterdam Berlin Bruselj Curiih London iNew York Pariz Praga Trst .Avstrijski šiling v privatnem kili-/»■irigu 8-85 8-85 Izmed ostalih deviz je nazadoval London za 0'2i2 točke, Trst pa za 0-&3 točke, medtem ko je Curih beležil še nadalje brez iz-prememb in bil trgovan na bazi 1113*85 za blago. Istotako je Bruselj, nalik Pariza in Prage, notiral včeraj ob ponedeljkovem tečaju, dočim je edini Amsterdam okrepil svoj tečaj za 1*11 poena. Avstrijski šilingi (v privatnem kliringu) so bili trgovani v ponedeljek po 8*85, v torek in sredo po 8 90, a včeraj že po 9’— dinarjev. Nemške marke so bile potom privatnega kliringa zaključene 23. t. m. po tečaju 1855*38, španske pezete pa dan preje (22. t. m.) po kompenzacijskem tečaju 6‘46 dinarjev. , V grških bonih ni bilo niti notic, niti prometa; devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna Izmed industrijskih papirjev je beležila v tem tednu samo Trboveljska premogo-kopna družba in sicer v sredo po tečaju 160 za denar, 165 za blago. V državnih papirjih je. bil 22. t. m. iz- venborzno perfektuiran en zaključek 7% Blaira po tečaju 3275. Notice 7 % Blairovega posojila kažejo od ponedeljka na petek malenkostno tečajno slabljenje t. j. za pol točke v povpraševanju in ponudbi, dočim je denarni tečaj 8% Blaira popustil v tem razdobju za eno točko, blagovni tečaj pa celo za tri točke. Včerajšnja notica Blairovih posojil je bila: 8% - 32-33, 7% — 3P50-32-50. Investicijsko posojilo je tekom tega tedna neznatno osciliralo, na včerajšnjem borznem sestanku pa notiralo ob ponedeljkovih tečajih t. j. 43 (povpraševanje) — 45 (ponudba). Sedigman je beležil samo v sredo (42 do 45) in petek (40 denar), Beglučke obvezr nice pa od torka dalje s čvrstejšo tendenco; včeraj je notiralo povpraševanje v teni efektu 31*50, torej za pol točke višje nego 23. t. m. Vojna škoda je od ponedeljka na včeraj (194) popustila za dve točki v povpraševanju in prav toliko v ponudbi od torka na petek (196). Lesno tržišče Tendenca še vedno mlačna Stavbena sezona, ki bi morala biti v tem času v najlepšem razmahu, nam obeta le malenkosten odjem stavbenega lesa na domačem trgu. Vsled denarne krize jč privatnikom lle težko priti do zidanja. Kar se zida »o le javne zgradbe in še teh je malo. Vsled tega se stavbeni les na domačem trgu le težko proda Pač pa se oddaja stavbeni 1©S v inozemstvo. Povpraševanja po deskah III vrste so precejšnja, tako da se I., II ati monte blago težje odda kakor III, ki pa vsled zmanjšane produkcije primanjkuje. V bukovini se v zadnjem času situacija ni nič spremenila. Odjem suhe bukovine je še vedno povoljen,. Trgovina v hrastovimi popolnoma počiva, isto velja za drva iin oglje, medtem ko se trami še vedno iščejo in oddajajo. 0 kakih spremembah v cenah pa za enkrat ni govora. --------------i* —----------------- Mednarodni borzni indeks Negotova situacija, ki je nastala vsled pogajanj okoli pakta četverice, je povzročila, da so ostati v preteklem tednu tečaji na svetovnih bprzah v glavnem na .stan višini, Čeprav je bila osnovna tendenca na borzah nagnjena k dvigu tečajev. Gibanje tečajev kaže ta tabela: Koncem 1927 15. IV. 6. V. 13. V. 20. V. - 100 % 1933 1933 1933 1903 London 58-7 59 3 61-3 61-9 ‘Pariz 58-2 039 64-6 62-5 Bruselj 282 32,-0 32"9 31-5 Amsterdam 28-3 32*8 32-4 32-8 Stockholm 10*1 '10-8 10-9 144) 'Berlin 024 83’5 81'7 31*5 Curih «1*6 47'3 45’9 46-3 Dunaj 83-3 368 361 86-6 Praga 632 568 664 66-5 Niewyoi-k B7 0 49-3 502 48-9 Na ppdlagi te^ajpv, doseženih na 10 svetovnih borzah, je , mednarodni borzni indeks v preteklem tednu zopet nazadoval za 0-25 % na 42 %. ----------------------------------- ZAČASNA STABILIZACIJA DOLARJA Predsednik Roosevelt je izdelal po posvetovanjih s fipančnim ministrom in nekaterimi finančnimi strokovnjaki deklaracijo o začasni stabilizaciji dolarja. Ta deklaracija bo predložena v najkrajšem času kongresu, ki jo bo gotovo sprejel. Stabilizacija dolarja ne 'bo definitivna, ker se Amerika ne namerava vrniti na zlato veljavo. Z intervencijanti pa se hoče doseči, da bo vrednost ameriške valute v razmerju z drugimi valutami stalna in se ne dzpme-minjala vsak dan. U § CIKORIJA Naš pravi domači izdelek MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA IN IZPLAČEVANJE VLOG ZA PORAVNAVO DAVČNIH ZAOSTANKOV Kakor smo že poročali, sprejema davčna uprava za plačilo davkov tudi hranilne knjižice ljubljanske Mestne hranilnice. Pa se anai-e postužiti te ugodnosti čim več interesentov, priobčujemo razpis fin. .direkcije v celoti. Dravska finančna direkcija v Ljubljani jp % razpisom z dpe 3. maja 193?., št. ex 1933 izdala vsem davčnim upravam na svojem področju nastopno okrožnico: »Vodstvo Mestne hranilnice ljubljanske je izjavilo, da je voljno izplačevati na hrainiine knjižice zneske, ki so jih vlagatelji dolžni na davkih in drugih javnih davščinah, ali da he more vse naenkrat izplačevati, temveč v nekaj mesečnih obrokih. Vsled tega odrejam: Ako davčni zavezanec ne more plačati, ker res nima gotovine, ima pa hranilno knjižico imenovanega zavoda, naj davčna uprava prevzame knjižioo kot kavcijo za zaostanek ter zahteva od hranilnice ^realizacijo potrebnega zneska. Ko bo ceh znesek odplačan, vrnite knjižico zopet stranki. Ako obstoji sum, da je stranka kupila knjižico za nižji znesek nego je vrpdnost (n. pr. Če se glasa na tuje ime), knjižice ni prevzeti, nego je izvesti izvršilno postopanje; samo ako se v takem slučaju drugače ne hi moglo piriti do kritja, je knjižico prevzeti in realizirati.« Vreče kupufe in prodala ALOJZ GREBENC* Ljubljana Tyrfieva (Dunajska) cesta 36 Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljen je kenkurz trgovca Urštija Antona v Laškem, ker se je sklenila prisilna poraynava. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovind tvrdke »Adria«, trg. družbe Urbanc Co., np Glincah. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni uprftvmik odve^tijc dr. Krejči. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Ljubljani dne'24. junija ob lj). Rok za uglasitev do 18. junija. Poravnalno ib BftflftUp deno o imoviui Mohorja -Franca, lastnika slaščičarne »Mila« v Ljubljani. 'Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Treo. Narok za sklepanje poravnave dne 24. junija ob 11. Rok za oglaaitev do 18. junija. Končano je poravnalno postopanje sedlarja iin tapetaika Stotera Ivana v Celju. Br.Pi rčeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, Jedilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav frijetnega okusa in jo pijo odrasli ot otroci z užitkom. Pregled z ozimino posejane površine Leta 1932. je bilo pri nas v pri mori z letom 1931 zasejano površine hektarjev s: pšenico 2,086.831 -f 6.079 ječmenom 234.275 — 12.092 ržjo 214.673 + 7.708 mešanico 49.300 + 1-574 ovsom 29.380 — 5.938 krupnikom 9.333 + 1.257 lanom 6.084 — 342 makom 5.452 — 1.183 gtrašico 4.380 — 122 laneno repo 3.501 — 4.594 skupaj 2,643.209 — 4594 Po posameznih banovinah je bilo posejanih helktarjev: s pšenico: v Dravski 863.432, v Savski 317.412, Drinski 224.892, Vardarski 216.714, Moravski 216.487, Virbaski 99.322, Drav-siki 60.758, Zetski 51.961, Primorski 35.853; i ječmenom: v Vardarski 72.636, v Savski 34.447, Donavski 33.775, Moravski 28.814, Primorska 27.344, Dravski 15.235, Zetski 13.213, Drinski 7793 in Vrbaski 1018; z rijo; v Vardarski 91.855, Savski 40.904, Dravski 31.814, Moravski 14.004, Zetski 10.276, Vrbaski 8.196, Primorski 7.428, Donavski 6.966 in Drinski 3.230; i ovsom: v Virbaski 17.507, Vardarski 3.410, Drinski 2.288, Moravski 1.843, Primorski 1.746, Savski 1.635, Zetski 946 in Donavski 5. RAZPORED RBNTNINE JE RAZGRNJEN Šef davčne uprave za mesto razglaša: V smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih z dne 28. februarja 1928., Ur. list št 75/26, in člena 126. pravilnika k temu zakonu naznanjam, da je razpored rentnine za davčno leto 1933 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 27. maja do 3. junija 1933. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št 5/II., soba št, 11. Vsi davčni zavezanci so odnosno bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din. PROMETNE ZADEVE Z odlokom prometnega ministra se s 1. junijem odpravi izredna doklada na železniške vozne listke za III. in IV. razred potniških vlakov, a le za proge do 20 km. OBČNI ZBORI Prometna banka, d. d. ima X. redni občni zbor dne 19. junija ob 15. v Ljubljani, Pred Škofijo 1/1. Izvoz svinj na Češkoslovaško nemogoč Po dolgih pripravah je bil na vse zadnje vendarle na češkoslovaškem ustanovljen živinski sindikat. Eno prvih njegovih del je bila uvedba posebne sindikalne takse, ki znaša 52 Kč za vsakega od nas uvoženega prašiča in 32 Kč za 100 kil uvožene svinjske masti. Od vagona svinj bi torej bilo treba plačati 2.080 Kč ali 4.400 Din, od vagona masti pa 3.200 Kč ali 7.000 dinarjev sindikalne takse, že itak pa so previsoki stroški pri uvozu svinj. Tako znaša uvozna carina 7.500 Kč ali 16.200 dinarjev, transport okoli 3.800 Kč ali 8.200 Din, provizija 3% ali 1.700 Kč, oziroma 3.600 Din in drugi stroški 3.000 Kč ali 6.000 Din. K temu bi bilo sedaj treba prišteti še 2.080 Kč ali 4.400 Din na račun sindikalne takse. Za vagon svinj, to je 40 živali v približni teži 8000 kil, bi bilo torej treba plačati stroškov 18.000 Kč ali 39.800 dinarjev, kar znaša skoraj 5 dinarjev od kilograma žive teže. Jasno je, da tako velikih stroškov ne more plačati naš izvoznik, ker enostavno blago tako velike obremenitve ne prenese. Posledica tega je, da se že več ko dva tedna sploh ne izvažajo več naše svinje v Češkoslovaško. Nadaljnja posledica pa je tudi ta, da se je poslabšala naša plačilna bilanca s češkoslovaško, vsled česar pridejo češkoslovaški izvozniki vedno težje do svojega denarja in je iz istega vzroka tudi nad vse nazadoval izvoz češkoslovaških industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. Prevelika gorečnost pri zaščiti agrarnih interesentov Je tako škodovala najbolj le češkoslovaški industriji. Upamo, da bo češkoslovaška uvedbo te nepotrebne sindikalne takse preprečila. POTOVANJE PAROBRODA »KRALJICE MARIJE« PO SREDOZEMSKEM MORJU Kdor hoče ceneno in udobno potovati po Sredozemskem morju, ta se naj prijavi za potovanje z luksuznim parobrodom »Kraljica Marija« (17.500 ton). Prvo potovanje bo od 28. julija do 19. avgusta po zapadnem delu Sredozemskega morja (Korzika, francoska ri vi je ra, Španija, Alžir, Tunis, Malta, Krf in Dalmacija). Drugo potovanje bo od 13. septembra do 6. oktobra z obiskom Egipta, Palestine, Sirije (Damask), Rhodosa, Carigrada, Aten in Dalmacije. Par obred se v vseh mestih zadrži toliko časa, da si vsak z lahkoto ogleda znamenitosti ,in napravi izlete v okolico. Potniki se vkrcajo v Splitu. Cene potovanja so od Din 5200'— dalje. V ceni je všteta vožnja in popolnoma prvovrstna oskrba na ladji. Izleti in ogledi v posameznih mestih, ki se jih želijo izletniki udeležiti niso vračunani. Parobrod ima samo I. razred in razlike v cenah se nanašajo le na udobnost posameznih kabin. Ostale informacije in prospekti se dobe pri »Puitniku« v Ljubljani za nebotičnikom. Prejeli smo: Državno življenje in industrija državne obrambe. Spisal Mil/ivoj M. Savič, načelnik trgovinskega ministrstva v pokoju. 150 strani, cena 20 dinarjev. Knjigo toplo priporoča naš znani vojaški pisatelj in vojskovodja general Ziivko Pavlovič. Knjiga opisuje pomen industrijske državne obrambe za naše narodno in državno življenje in je zato potrebno, da se z njo seznani vsak nas naobraženec in zlasti vsti naši oficirji. Druga vazna knjiga, ki jo je spisal načelnik trgovinskega ministrstva v p. Milivoj M. Savič, je knjiga >Industrija in carinske tarife«. Na 64 straneh opisuje avtor našo carinsko politiko in njen vpliv na naše gospodarsko življenje. Knjigo mora prečita ti vsak, ki se zanima za naša gospodarska vprašanja. Knjiga velja samo 20 dinarjev. Pri tej priliki naj opozorimo še na veliko delo istega pisatelja, ki ga je izdal pod naslovom: Naša industrija, obrt, trgovina in kmetijstvo. Knjiga je nad vse obsežno in izčrpno delo in prinaša zanesljive in točne podatke o gospodarskem stanju naše države. Vse delo obsega deset knjig rin velja kompletno 280 dinarjev. Vse tri knjige se naročajo pri avtorju, načelniku trgovinskega ministrstva v p., Milivoju M. Saviču, Beograd, Kataničeva ulica 10. Knjigarne imajo običajni popust. Že v 24 urah barva, plesira in kemično gnali obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manBetc. Pere, suši, moqga la lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon St 22-72. Uprava slagališta 1. Oddelka vojno-teh-ničnega Zavoda v Sarajevu sprejema do dne 14. junija t. 1. ponudbe o dobavi 1500 pol glanc-kartcna. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do dne 15. junija t. 1. ponudbe za dobavo 1500 ma kiišika in 120 m* disu-plina do dne 18. junija t. 1. za dobavo 384 kilogramov železne pločevine za kotle, 368 kg železne pocinkane pločevine, 30 kg železnih vijakov in 168 kg azbesta v ploščah, do dne 19. junija t 1. pa o dobavi raznega materi jala. Dne 26. junija t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertna licitacija o dobavi 82 komadov gasilnih aparatov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) »SLUŽBENI LIST« kr* banske uprave Dravske banovine z dne 24. maja objavlja med drugim: Nared-bo o izrekanju in izterjavanju kazni za že-lezniško-policijske prekrške in odškodnine za prizadeto škodo — Pojasnilo o taksno-i’ju vlog na zbornice za trgovino, obrt in industrijo — Izpremembe navodil za poslovanje s Poštno hranilnico — Dopolnitv« v čl. 10 pravdi o tari — Pojasnilo o jamstvu blaga za kazniva dejanja po čl. 173 carinskega zakona — Nared bo o pobijanju tuberkuloze — Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne drug« objave. Tijtu f oračih MARIBORSKI TRG Na sejem z dne 23. maja je bilo' prignanih 13 konj, 7 bikov, 142 volov, 361 krav in 95 telet. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejimu so bile te: debeli voli (za 1 kg žive teže) 4 do 4-25, poldebeli 3 do 3-50, plemenski 3-75 do 4, biki za klanje 3 do 3-50, klavne krave debele 2 do 3-50, plemenske krave 1‘50 do 2-50, krave za klobasairje 1 50 do 2, molzne krave 2 do 2-25, breje krave 2 do 2-25, mlada živina 3 do 4-50, teleta 4-50 do 6 Din. Prodanih je bilo 279 živali. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 8 do 10, meso od bikov, krav, telic 5 do 7, telečje meso I. vrste 10 do 12, F vrste 6 do 8, svinjsko ‘meso sveže 10 do 16 Din za 1 kg. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Zadnji tedenski sejem dne 24. t. m. je bil mnogo boljši od sejma v prejšnjem tednu. Mnogo konj je bilo kupljenih za dunajske mesnice. Dosežene so bile te cene: biki po 3’50, krave za mesarje po 3 do 3-50, krave za klobase po 2’25 do 2-40, junice 3-25 do 3-50, voli II. vrste po 3'50, junci po 3‘25 do 4-20, pitane svinje po 8 do 8'25, nepitane po 7*50, pujski po 120 do 220 kos, ovce po 80 do 120, konji od 2600 do 4000 par, žrebeta po 400 do 500 žival, kpnji za klanje po 1 do 1'25, sremske zaklane svinje po 11 do 11‘50, živa teleta po 4 do 5, zaklana po 8 do 8'50 Din. Detelja po 45 do 56, odava no 40 do 50, seno po 40 do 45, slama za krmo po 35 do 40, šop slame po 1-50 do 3 Din. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama. Sobota, dne 27, maja: Tartufie. Premiera. Izven. Znižane cene. Nedelja, dne 28. maja: Tartuffe. Izven. Znižane cene. Opera. Sobota, dne 27. maja: Andre Chenier. — Red D. Nedelja, dne 28. maja: Erika. Izven. Ponedeljek, dne 29. maja: Zaprto. J. HLEBS, LJUBLJANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-črkoslikarstro in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-70. SBrza/avi: SKrispercoloniale JCjubljana — ‘Celeron št. 2263 Ani. Krisper Coloniale Lastnik: Josip Vevlič ‘Veletrgovina koloni• Žalne robe. cVelepražarna kave. Slitini za diiave. ‘Sočna postrežba. Ljubljana iDunajska cesta 33 Ustanovljeno leta 1840 3>aloga špirita, raznega žganja in konjaka, iMineralne vode. Ceniki na razpolago, - LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 ge priporoča za naro-čila vseh trgovskih In uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike. Statute, tabele l.td, LASTNA KNJIGOVEZNICA KLIŠE) E vs^/i vrsi- foor f>log rafijah* ali risbah /*vrf is je najs&lidnojše ki »Š €9 ma ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Karlovška c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA nrj sin Motvoz Grosuplje domat slovenski izdelek -c- Svoji k svojimi Tovarna motvoza in vrvarma d- «L Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. M1HALEK, Ljubljana.