Št. 24
Uhaja tokrat na teden, in afoer t torek, eetrtek In 1'oMfd- ob i, uri popoldne ter ittoe po poŠti •pejarijp« tU T8orio?..»r,dom.poHljMa:
v«a lato  :'...'., j . . 15 K
"¦¦/.        •      .'.J...      •     ¦     •'>'.;.     -10     »
V Gorici, v soboto dne 27. februvarija 1909.
PosamiCne Številke,stanejo 10 vin.
„S0Ca.d lin* fjgal-idnje čredne priloge: Ob no-rtm-letu „Ka|pot, po^^r^l^taj^|PJ^fllMm,<-Jp
„&allpot pe^ubljani In- kranjskih mestih'
trat v letu „Votnt red leleznic,  parnlkov in poltnil
mi".                                         '.   t
Naročnino sprejema »pravniStvo v Gosposki ulici* Uev. 7 I. nadstr. v »OoriSki Tiskarni* A.'Gabr55ek tla naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice s"e*ra8unijo*TSo PeHt-vrstah & tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Trsta. VeCkrat po dogodbi. VeSje črke po prostoru. — — Reklame in spisi t urodaiSkem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
»Vse ti narod, svobodo in napredek I*   Dr. K. Lavrič,
Tacaj XXXIX,
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v L nad,t
Z urednikom je mogo5? govoriti vsak dan od 8. do 12.
dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in
praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvosena
haja v Gosposki ulici 5t. 7 v L nadstr. na levov tiskarn
BaroGnino in oglase Je platatl loeo Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le u r e dn i * t V o.
ffaroflnina, reklamaoije in drage re5i\ katere ne
»padajo  v  delokrog  uredništva,   naj   se pošiljajo   le
npravnUtvn.
/ »PRIMOBHC" izhaja neodvisno od »SoCo sak peMk in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. -
|»So5a« in »Primorect se prodajata v Go i i v MS* knjigarnah in teh-le tobakarnaht Schwarz v fcc si ui.,%Hersitzv Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSSu '• s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski uh"oi, I. Bajt v po-kopaliSCni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski uUoi št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenSid na trgu della Gaserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tolcrfon it. 83. —
Deželna norišnica.
(Konec.)
Konstatovati moramo, da deželni odbor še sedaj nima v rokah ni kakega iz-vestja iz peresa psihiatra, katero bi bilo pisano tako, da bi se moglo reči: po tem izvestju vidimo, da je goriška deželna norišnica s pšihiatriškega stališča res popolno delo. Pri nemških psihiatrih niso imeli sreče, več sreče pa so imeli pri laških iz kraljestva. S' poflosom kažejo na Pieraccinija in na Belmondo, češ, tu sta dve izvestji, kateri morata zapreti usta vsem onim, ki se spodtikajo nad deželno norišnico. Ni dvoma, da so ju klicali v namen, da dobijo zaželjeni parere. Naši laški gospodje s Pajerjem na čelu pa znajo ob takih prilikah govoriti jako prikupljivo in jasno pokažejo, kaj pravzaprav hočejo.
Ne verjamemo, da bi bil rekel Belmondo, da norišnica ob Šempeterski cesti odgovarja vseskozi svojemu namenu, ako bi jo bil prišel ogledovat kar sam brez vednosti deželnega odbora. Če bi bil stal sam tam ob Šempeterski cesti pa študiral in primerjal, ne verjamemo, da bi se sodba tako ugodno glasila, kakor se glasi v pismu na deželnega inženirja. Pred očmi moramo pač imeti dejstvo, da isti Belmondo je na shodu psihiatrov v Benetkah pov-darjal, da po novih zahtevah psihiatrije je potreba za norišnico zemljišča 20 do 30 ha ter da je vsled te zahteve izključeno, da bi mogla stati norišnica v pomeriju ali v neposredni bližini kakega stolnega mesta, kajti jako težko je dobiti v takih okoliščinah obsežno zemljišče brez poslopij in bližnjih cest.
Če je Belmondo takega mnenja v Benetkah, mora biti tudi enakega v Gorici. Ali njegovo, pismo na deželnega inženirja nas poučuje o nasprotnem. V Benetkah obsoja bližino mesta, zemljišča zahteva 20 do 30 ha, v Gorici pa je ves navdušen za norišnico ob Šumni cesti na zemljišču, katerega je mnogo manj nego ga zahteva v Benetkah. Odkod vendar ta prememba
»Gor. Tiskarna« A. Gabrfcck (odgov. J, Fabčič) tiska in zal.
v temeljnih naziranjih)...gjLd.g jguadenj norišnic po modernih zahtevah psihiatrije? Gospodje pač znajo in znati se mora, če se hoče kaj doseči. — Pribijamo, da je bilo visoki »psihiatrični« gospodi jako neljubo, da je bil začel dr. Pontoni takoj s po-četka temeljito pobijati nakane in načrte onih, ki so imeli v rokah usodo norišnice. In dr. Pontoni je povedal zadnjič jasno in odkrito, da"se ga je hotelo pripraviti do molka »con mezzi non poco civili e meno ancora cavallereschi«, z ni a loč ednini i s r e d s t v i i n š e m a n j k a v a 1 i r-s k i m i. — Kakšna sredstva pa so porabljali, da so dobili ugodna izvestja iz Italije
0  deželni norišnici? Ali so se tako milo držali, da se jj,h je usmilil psihiater, zapus-tivši svoje stališče, izraženo na shodu psihiatrov v Benetkah?
Dejstvo pa ostane, da psihiatriške o-dobritve goriške deželne norišnice, ki bi se dala res smatrati za tako, n i in je tudi nikoli ne bo.
Zato pa bo deželna norišnica, sodi jo s tega ali onega stališča, katastrofa za našo deželo. To pa zato, ker je deželni odbor delal vse le po svoji glavi.
Stroški so strašni. Nad 1 i n p o I m i-
1  i j o n a K j e ž e stroškov, dovoljenega je bilo pa 950.000 K. Sklep deželnega zbora je bil zakon, ki je dal deželnemu odboru natančno navodilo, kaj mora in sme storiti; ali deželni odbor je kršil zakon ter zidal in zidal pa zazidal že 1 in pol milijona K. Koliko pa bo še troškov? Tudi ni bilo mar dež. odboru, da bi bil v jesenskem zasedanju dež. zbora predložil račun in zaprosil naknadno potrdilo glede prekoračenja, nič; piska na pravilnik in zakone, pa dela po svoji- glavi naprej. Strašna bo odgovornost, kajti dosedanji troški in vzdrževanje zavoda bodo taki. da jih ne zmore naša dežela.....
Za vse to se imamo zahvaliti Pajer-GregorčiČevemu gospodarstvu.
Ker bo letos še dosti prilike za razgovor o norišnici, zaključujemo s tem sedanje poglavje o tem ponesrečenem deželnem zavodu.
Iz" temnih kotov klerikalne stranke.
(Pripovedi bivši MerikaltJ agitator.)
(Konec.)
Kaplan Uvrenčič je težko pričakoval mojih poročil iz Dalmacije. Pred odhodom mi je dal razne vprašalne pole, ki naj bi jih izpolnil, in v latinščini napisano priporočilno vizitko. To vizitko je podpisal tudi dekan Valentinčič, da bi sigurneje mogel doseči — zloben namen. Za kanonika v Zadru sem dobil posebno latinsko vizitko.
Naročil mi je vse posameznosti nemudoma brzojavno poročati in sicer, da bi stvar tajnejša bila, vsakikrat pod drugim imenom. Sestavil mi je vrsto raznih imen, katerih naj bi se držal po redu pri oddaji brzojavk, Lastnega imena nisem smel pod brzojavko podpisati,
Dm5 6. aprila, v pondeljek, sem se vkrcal v Trstu na parobrod. Na parobrodu sem se seznanil z nekim duhovnikom, katerega imena bo ne morem več domisliti, pač pa ga imam v spominu prav dobro, ker je bil „čo-tust". Ko eem mu pokazal priporočilno vizitko, je postal z menoj jako prijazen. Čim ljubeznivejši je bil z menoj, toliko težje mu je bilo pri srcu, mislečemu na lepo početje teh svetih mož.
Prišedši v Zader, krenem naravnost na namestništvo. Povedal sem tam, po kaj sem prišel in kdo me je poslal, a nihče mi ui hotel ničesar povedati.
Od tu grem k onemu kanoniku v Zadru z vizitko, ki je bila njemu namenjena. Prijazno me sprejme, a izrazi mi veliko obžalovanje, da mi ne ve ničesar povedati, s čemur bi mogel ogrditi A. Štreklja.
Od tu grem na pomol z namenom, ukr-cati se za pot v Šibenik.
Kmalu stopi pred me neki gospod (bil ja detektiv) in mi reče, da me aretira. Odgovoril sem mu, da grem ž njim pa naj mi
pove?, kdo je. ao mi pove" svoj značaj, prosim ga, naj me spremlja prej do znanega kanonika, ki bo izjavil, da nisem nevaren človek in najmanj tisti, katerega on išče. Šel je z menoj in kanonik je potrdil, da sem poslan po važnem poslu od njegovih pre-častitih sobratov s Krasa. Na to me je policist pustil.
Od tu grem brzojavk Bujasu, nekemu mi od prej znanemu posestniku v Šibenik«, da pridem po važnem poslu k njemu. Sprejel me je ta gostoljubno, a isti večer mu nisem Se odkril, zakaj sem prišel v Šibenik, ker mi je bilo preteSko.
Drugega dnt* v sredo, 8/4., povedal sem mu pri zajutreku, kajmidufioteži,
Bujas mi reče, da z marsičem bi me lahko poslužil, a p roti osebi prezaslu-ženega g. A. Štrekelja ne more ničesar slabega reči, ampak VID le dobro.
Vendar sem moral vsled naloga kaplana «ft comp. v Komnu prinesti izjave, naj bodo že iste kakoršnekoli.
Tedaj mi Bujas spiše tri izjave po danem vzorcu od kaplana. Pod te izjave podpisal je izmišljena imena kmetov in jih poslal na moje ime v Komen.
Potem greva z Bujasom nekoliko na sprehod po Šibeniku. Hotel me je peljati tudi v občinski toplik (t. j. stavba, ki je namenjena za umetno cepljenje trt,) a tu zagledam g. Vendlerja, o katerem vem, da j<* dober prijatelj Štreklja. Tekel sem proti morju in se mu tam skril. —
V  sredo, dne 8/4. ob 4 uri popoldne sem se odpeljal s praznimi rokami in s prazno mošnjo proti domu.
Domov sem prišel v četrtek, 9„ aprila, ko sem se vozil celo noč in cel dan. Vtrujen sem počival v petek doma. —
V  soboto 11/4. sem šel — seveda kakor vedno — zvečer pozno, poročat dekanu Valentinčiču in kaplanu Lavrenčiču o ,,vepehihu v Dalmaciji. Nesel sem tudi tri izjave z izmišljenim podpisom, (da nisem tako praznih rok prišel,) ki mi jih je Bujas v Šibeniku naredil.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
===== „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: —=   ALKXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
—  Ali res?
—  Nasprotno, reži moram oelo, da smo bili prav zadovoljni ž njim!
—  Ni mogoče!
—  Res, res: njemu se imamo zahvaliti, da smo prosti.
'— Njemu?
—  Da, naroČil je svojemu strežaju Bernouinu, naj naju pelje, mene in Porthosa, v oranžni paviljon, in od tu sva šla potem za njim do grofa La Fere-ja, Nato nam je ponudil prostost, ki smo jo vsprejeli, in bil celo tako ljubezniv, da nam je pokazal pot do vrtnega zidu, katerega smo ravnokar prav srečno pleple-zali, ko smo srečali Grimanda.
—  Al pravi Aramis, to me je spravilo zopet s kardinalom, in hotel bi, da bi bil tu, da bi mu rekel, da ga nisem smatral za zmožnega tako lepega čina.
—  Monseigneur, pravi d' Artagnan, ki se ni mogel več vzdržati, dovolite, da vam predstavim gospoda viteza d' Herblava, ki se Seli pokloniti Vasi Eminenci, kakor ste že lahko slišali.
In d' Artagnan se umakne ter odkrije Mazarina, ki je bil ves zmeden, Aramisovim začudenim očem.
—   O, o! pravi Aramis, kardinal ? Lep plen! Hola, hola! Prijatelji, konje! konje!
Na te besede prihiti nekaj jezdecev.
—  Pri moji veri! pravi Aramis, torej sem bil vendar za kako korist! Monseigneur, blagovolite prejeti moje udanostne poklone! Stavim kaj, da jo zopet naš sveti Krištof, Porthos, imel svojo roko tu? Da res, pozabil sem skoro...
In Aramis zašepeče nekemu jezdecu neko povelje v uho.
—  Zdi se mi, da bi bilo dobro odriniti, pravi d' Artagnan.
—  Da, toda pričakujem še nekoga... nekega Atho-sovega prijatelja.
—  Prijatelja ? se začudi grof.
—  Da, glejte ga, že dirja semkaj skozi grmovje.
—  Gospod grof! gospod grof! zakliče mlad glas, pri katerem Athos zatrepeta.
—  Raoul! Raoul I vsklikne grof La Fere. Za trenutek je Raoul pozabil svoje navadno spoštovanje ter se oklenil očeta krog vratu.
—  Glejte, gospod kardinal, ali ne bi bilo škoda, ločiti ljudi, ki se tako ljubijo, kakor se ljubimo mi! Gospodje, nadaljuje Aramis, obrnivši se proti jezdecem, ki so prihajali v vedno večjem številu, gospodje, stopite krog Nj. ftminence, da mu izkažete čast: blagovoli nas osrečiti s svojo družbo; upam, da mu boste hvaležni za to. Porthos, ne genite očesa od Nj. Emi-nence.
In Aramis stopi k d'Artagnanu in Athosu, ki sta se posvetovala, ter se pridruži njunemu razgovoru.. I
—  Pojdimo sedaj, pravi d' Artagnan, ko so se pet minut pogovarjali, na pot!
—  In kam gremo? vpraša Porthos.
—  K vam, dragi prijatelj, v Pierrefonds; vaš lepi grad je vreden, da ponudi Nj. Eminenci svojo pleme-nitaško gostoljubnost. Ima tudi zelo pripravno lego: ne predaleč ne preblizu Pariza; od tu se čisto lahko zvežemo s stolnim mestom. Pojdite, Monseigneur, tako bo vam bo godilo, kakor princu, kar ste tudi v resnici.
—  Poraže,i princ, pripomni Mazarin klaverno.
—  Vojna ima svoje slučaje, Monseigneur, odvrne Athos, a bodite uverjeni, da teh ne bomo zlorabljali.
—  Ne, toda porabimo jih, pravi d' Artagnan. Vso noč so dirjali  z  ono  neutrudljivo hitrostjo
kakor nekdaj; Mazarin je bil tih in zamišljen, in dirjal je kakor v sanjah med temi nočnimi prikaznimi. Do zore so pretekli nepretrgoma dvanajst milj; polovica eskorte je bila Čisto zmučena, nekaj konj je počepalo.                                                                 -
—  Konji niso dandanes več tako dobri kot so bili nekdaj, pravi Forthoš; vse propada.
. — Poslal sem Grimanda v Dammartin, pravi Aramis; privesti nam mora pet svežih konj, enega za Nj. Eminenco, štiri za nas. Glavno je, da ne zapustimo Monseigneur-ja; ostanek eskorte pride pozneje za nami; ko imamo enkrat Saint-Denis za seboj, se nam ni treba ničesar več bati.
Grimand je res pripeljal pet konj ; gospod, na katerega se je bil obrnil, je bil Porthosov prijatelj, in ni hotel konj prodati, kakor je hotel Porthos, temveč ran jih je drago volje posodil. Pet minut pozneje se je eskorta vstavila v Ermenonvitle-ju; toda prija-
Potrdila sta mi oba, da sta prejela možje telegrame, bi sem jih pošiljal iz Dalma-cfe; faalčega ž drirgim podpiBčm, da je jstvar tako z vso gotovostjo tajna! Vendar nista bila nič kaj zadovoljna, ker se ni mogla vresničiti njih zlobna nakana. —
V  pondeljek, 13. aprila, sem prišel po naročilu dekanovem k njemu. Ponovno me je pončeval, kako naj »govorim* proti Jos. in Al. Štreketf glede izmolževanja kmeta in kar se zakonskega življenja tiče, seveda ne dobro. Dal mi je 100 K na račun mojega dela »v vinogradu gospodovem*.                       j
Dne 15/4 sem šel nalašč k spovtli h kaplanu Lahrenčiču, To pa ni bilajfpo-ved, ampaL pogovor, ki se je sukal samo o tem, kako vničiti Josipa Stre ki j a.
Ker je ta pogovor trajal precej dolgo ia da bi ljudem v cerkvi ne dalo v oči, mi je naročil, naj istega dno zvečer pridem k njemu v kaplanijo, kjer razvijeva nov bojni načrt. Sledil sem vabilu' in' pozno ponoči me je učil kaplan, kako se Štrekelj izkorišča na račun kmetov vsestransko. Ugovarjal sem, ali kaplan mi reče, da ako ne poslušam njegovih besed, ne ceni vsega mojaga delovanja prav nič. Moral sem obljubiti, a izvršil nisem, ker mi poštenje ni dopuščalo. Moje poštenje je večje od kaplanove besede.
Dne 17. maja je bila vinarska razstava v Tomaju. Objavljeno je bilo, da bo tudi Jo3. Štrekelj imel pri tej poučno predavanje. Skrbelo je to kaplana Lavrenčiča ia naročil mi je, da moram iti tje in vsemožno proti njemu govoriti. Tudi medklice bi moral delati, da bi njegov ugled trpel. Šel sem na razstavo tudi jaz, moja vest mi ni dopustila bojevati se proti Štr. na tak način. Zato sem pa dobil ukor, ki sem ga vendar laglje prenesel,
Denar, ki sem ga dobil za volilno agitacijo, sem porabil, da še več, posebno, ker sem imel velike troške s potovanjem v Dalmacijo. To sta priznala kaplan in dekan, in potrdila, da mi Še dosti gre.
V  soboto, 10. oktobra, sem bil po svojih opravkih v Trstu. Na postaji srečam kaplana Lavrenčiča. Praša me: - »Kaj je to, da ne. pride vaš tovariš po denar k dekanu?" Odgovoril sem, da mi ni znano, ali da ga obvestim.
V  pondeljek 12. oktobra sem šel v družbi t znancem k dekanu Valehtinčiču po plačilo.                         ••    ¦-.
Dekan nama je dal vizitko- popisano v latinščini z naročilom iti k dr. Pavlici v Gorico.
V  torek 13. oktobra greva v Gorico naravnost k dr. Pavlici Bila sva oba brez denara, ker sva upala, da ga tam dobiva.
Pavlica pa naju je nahrulil, da se je na Krasu premalo storilo za njih stranko in da se je posebno v občino Gorjansko ogromnega denara izdalo, pa brez vspeha. (Seveda Valentin Bvara iz Gorjanskega je mnogo stotakov prejel, in ta ~e bil tisti čas jako razaipljiv, vendar koliko, prav natanko, ne vem;)                        ,  * .
. Ker sva dr. Pavlici ugovarjala, da sva denar pošteno zaslužila in da ga nam je tudi on obljubil pred Volitvami, kazaje namt visok kup bankovcev, namaje zagrozil, ^ pozove redarja, ako se takoj ne odstranimo. Moj znanec je zagrozit dr. Pavlici maščevanje in potem sya odšla,. —
V sredo 14. oktobra t. j. naslednji dan 9em šel k dekanu Valentinčiču poročfct 6 postopanju dr. Pavlice.
Obžaloval je z opazko, da ima on le še majhno zalogo ter mi dal 30 K za znanca, ki sem mu jih nesel v Gorjansko. Naročil je napraviti meni in prijatelju natančen račun,   ter   da  bo  on   denar izposloval v
Gorici.                      *                 l
*
* * Nekoliko komentarja prihodnjič.
OV
je za na želodcu trpefie neprekosljiva pi^tvo
Katero ima prednost pred vsemi dingimi-dra.
. stičnimi Čistil, kroglicami in grenCioami.
Cena orig. škatlje K 2 —
Ponarejanje se sodniško Msledoje.   -
lolkvo Franc, žganje
za ribanje tivota. — Bolečine olajšujoče ia otaepJujoSe ata-roznano sredstvo proti trganju in   prehlajenja vsake   vrste. Orljr. steklenica K1-90 Na prodaj po tseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. 1011, c. Inkr. dvorni »aloiaik, DanaJ, I. Tuchlauben 9.      „.'..„. Zaloga v Gorici v lekarnah:. O.. Gristofoletti, A. Gironcoli.            ,
DOPISI.
Iz ajdouskega okraja.
Iz Sela. — (Koiiec.) Zakaj lii pisal »Prismojenee«, da je morala priča, ki je najprej trdila, da je kaplan iz Crnio. govoril o Mennolji take reči; H -nasprotujejo paragrafom, vse preklicatUn plačati 1H9K 77 h zato, kerse Je pri spdiiiji umaknila:
S^cer poštenim -ijrua^rrh ne gVe i nln e g r e v g 1 a vo/kak o-Tfipc&r e m o ž.n a j p r ej trdit i, d a j*e-'g & v or il t ailco in tako k a p 1 a n, a po t-e m s e uma k ni t i i n rajši p 1 ač a t i f 1 8 9 K 7 7 K,-k a k o r p usti ti d:o* a; z prav e. Poštenemu človeku ne gre v glavo, kako more mož, ki. je-si-c e r r e v č e k, p 1 a č a t i t a kt) n a 1 a h-kembrez obotavljanja, sam se ponuditi, brez- najmanjše žalosti 189 K. 7 7 h. Saj če ljudem kokoš p d g in e, so vsi obupan i'in j o Č e j o — a tu k a r 1 8 9 K 7 7 .h ;t n .n i č žalosti.                                    -  .    ;
T o d a r; i s 1 i t i pošten i.m. 1 j liri em! In mi si tu d i svoj e m i.s-Jii.mo! G. državnemu pra vdn-i k irbii pripor o e a l i, d a s e z a s t v a r p o b r ig-n e in   s i d a, a k t e o t o ž b i M e r-
moliaprotiVodopive c, kaplanu i ž Č r n i č, p r e d i o ž i ti. :^: Klerikalcem ne bode všeč, da. se je ta stvar spravila v javnost. Oni so začeli, da bi mi molčala, ne gre. ' Sčdaj je župan »če ne falim«. JJpajmo, da bode »falil«. To je posebne vr.ste občinski, mož«. 5 let ni bil pri občinski seji (bil je odbornik), če ravno se ga je predlagalo v kazen zavoljo izostanja od sej.. C. :kr.- okr. glavarstvo pa je ta sklep razveljavilo.
ŽHimo, da bi se otresel raznih pijavk. Naj še <-yomni na takrat, ko je bil on župan v Črničah, in če se bode držal omenjene skušnje, ne bode »talil«.
* Sicer če hočete, gremo naprej na me-i gdan, in  videli bodemo,  kje je  gnjilost, ! Inmparija in še kaj.drugega.   Hočete, da I Varn povemo, k do je b i l v G r a d i š, k i; kdo jetiro, ko&o ukradel;  kdo je •tat po poklicu;' kdo pozna 6..zapoved v^ . tem smislu,   da- se »ne« izpusti..   Imamo gradiva dovolj,   r ,-f     , -'                      "
Od sedaj ne bodimo več molčali, na /yaše. hudobne dopise. Videli bodemo, kje . hode več gnjilosti. — ! Glas iz ajdovskega okraja. — Vprašanje o premeščenju okrajnih uradov iz Ajdovščine je razburilo cel okraj tako, kakor le redko kdaj. Res je čudno, da so o-krajni uradi na samej periferiji. Slučaj je. pa -nanese!, da je odpovedal sedanji lastnik prostorov okrajne sodnije in davkarije, ker se ne vjcrna z dosedanjo najemšči-no in ker poslopje, tako kakor je zdaj, ne odgovarja svojemu namenu. Trebalo bi mnogih poprav, združenih z velikimi troški, a najemščina bi nikakor ne odgovarjala. Uradi se bodo morali seliti in sicer, kakor se govori, celo v še bolj odročne Pale nad Ajdovščino, če tudi le začasno, vendar za cel okraj neugodno.
Že doslej se je upravičeno trdilo, da ni prav, da so okrajni uradi na periferiji ob samej okrajno-deželni meji. Vendar od leta 1848. do zdaj se je prebivalstvo že privadilo razmeram, četudi je bilo za več občin primerneje, dokler so bili uradi v Sv. Križu. Zdaj pa, ko se je dognalo, da so uradi brez strehe, da se*bodo selili v Pale, vzbudilo se je po okraju vprašanje* da ,bi bilo prav. da bi.se uradi premestili proti središču okraja..Poskrbelo se je sicer, da se bodo zidala potrebna poslopja v Ajdovščini; a to ni moglo zadržati gibanja za premestitev uradov proti središču,. Več županstev se j;e že izjavilo na posebni vlogi n a c. kr. n a m e s t-n i š t v o, d a b i s e u r a d i p r em es t i I i k R e b k u, kjer je neki pravo središče sedanjega ajdovskega okraja. Šmarje se je izjavilo za Sv. K r iž - Do b-r a v l j e. — Županstvo v S v. K r i ž u pa je sklicalo dne 24. t. m. izredno starešin-stveno sejo k posvetovanju o tem važnem vprašanju. Le naravno je, da Sv. Križ ne more pozabiti, da je imel okrajne (deloma patrimonijalne) urade nad 3"0 let — do leta 1842. ko so se začasno premestili v Gorico, a leta 1848. v Ajdovščino, ker ne-
ki kakor se govori, niso hoteli nefaj ' -0^. natje imeti v svoji sredi uradov, . - Naravno je, da je sklenil qr^b^j, starešinstvo, da naj bi&c Wf^ m e s t i 1 i uradi v Sv. Kri ž-O^st u — ali Dobrav 11 e.
Zanimljivo je gibanje, ki se je'W|l)i^j. dilo. Kak uspeh bo imelo, nairt . p^ldi^c bližnja prihodnost.
Iz kolenskega okraji
IZ PHskOflCB.   —   (V   odgovor. <lfl|)i^iii
»Primorskega Lista" z. dne 18. febr. \9 »flj, v 8t. 7.) Det 13. t. m. popoldne je bilo* pc^. vabljeno ;.\ovo starešinstvo za izv^p vDC^. vega župaaa; navzočih je bilo kar j8 'pki To je prav. — Izvoljen za župana jo gii%, Josip Vrabec b. št. 12. Res je županIH pf%f 7 leti; velike krivde ni napravil a^l)^ tudi ne. Za podžupane so res jzirodjeM ^ 4 Žerjali, pa- seveda bliža se pomlad, %te%o pričakujemo, da vidimo Žerjale, a jfcrj^jllfcflf različni; sodi se po barvi in petju, '---If% se zadevate ob bivfiega gosp. župana. fflttJ&^ii, se popolnoma varate ; on je bil r&gefl 0^t | v preteklih letih njegovega županov^ % je veliko potrudil in marsikaj na^r^il, *%li ne vem sedaj, kako pojde, ampak sntuirt^, -n-Nič ne de, če je tako imenovani ,GS3i*V ukazal podreti slavolok po orožnikih; tjostvo-pal sem po starašinstvenem sklepu N l^li moč, kateri imajo sedaj glavno besedo v 8*0-stilni pri Kosiču Št. 103 in na „Kr%(l^i" pred imenovano gostilno.
Našega Žerjala, tako imenovanega ,fa^. sterja", da ste ga penzyonirali že m*ej«<^n avgusta ob volitvah, pravite! Saj s«m ^c ^j* jaz izrazil osebno, da državnozborV^* yc^,. litve in deželnozborske volitve so na pa^gi strani, občinske volitve pa opravite \|; UjakHr Vas preč. g. vikar nauči. Ako ni»e.oi *=* ^> rešinstvu, mene prav nič ne jezi, anapiiU^ ol\j. žaljnjem Vago izvolitev, meni niste jil^ o% vzeli s tem, kar si mislite, lahko nosim klobuk vrh glave, pa ne na očeh, kakor ic^flk<i kedo misli.
Tukajšnja posojilnica meno tttd! prft" v nič ne jezi, pa sumim, da mogoče g, Jlopl8 *-nika bo jezilo, kadar bo treba obresti [il^iiti , Denar se prav lahko sprejme in gn h4^l>^j bodemo videli v najdaljšem obroku 6 let^( ako bomo živi, k»ko bode posojilnic^ d^liu , Dostavku uredništva skoraj ni vredno <*l$-varjati, da sva z g. Petelinom bnisib ^0Kl kar ni res; ako zamore kedo dokttziiti^ il% sem jaz le enega nagovarjal, da mora lite^j ali tako voliti v obč. zastop, dobi pr\ c^aU nagrado 1000 kron. Ako Vam ni do>\olj^ bf^. dopisnik „ Primorskega lista", nadLaljnJljiiii) - ; sem pripravljen ob vsaki priliki sam s5*?!))0^ močjo. In ker se vidi v dopisu, da ste 0 i učen in na katoliški podlagi, tudi Vas pro*^ da drugič se podpišete, drugače Vas s#%ift^ za nepoštenega človeka.
Karol Bandelj, posest, in tpgo^^e *V Pliskovici, h. št. 78.
(Dalje v prilogi.)
telji z Mazarinom v sredi ao hiteli na čilih konjih dalje, s podvojeno hitrostjo.
Opoldne so prišli do Porthosove grajščine.
—  Ah! pravi Mousqueton, ki je jahal poleg d'Ar-tagnana in ki.ni bil pregovoril celo pot niti besedice, ah! gospod, 5e mi varujete ali ne, sedaj sem se prvikrat dobro oddahnil, odkar sem odšel iz Pierre-fonds-a.                                      .¦..'•*>•-•'¦
Ia Mousqueton vapodbode konja v dir> da naznani drugim služabnikom prihod gospoda' d u V al-lona in njegovih prijateljev.                                        I
—  Štirje smo, pravi d'Artagnan svojim prijateljem ;• menjevali se bomo pri straženju Monseigneur-ja, in vsakdo izmed nas bo čuval tri ure. Athos pogleda
, grad, ki ga treba utrditi za slučaj obleganja, Porthos bo skrbel za živež in druge potrebščine, Aramis bo nadzoroval prihod vojaštva, to se pravi: Athos bo prvi inžener, Porthos glavni intendant, Aramis vrhovni oskrbnik.
Najprej so nastanili Mazarina v najlepših grajskih prostorih.
—  Gospodje, je dejal kardinal, ko #e mu je od-kazalo stanovanje, upam, da me ne boste imeli tu predolgo »ineognito«?
—  Nikakor, Monseigneur, odvrne d' Artagnan: nasprotno, razglasiti mislimo prav kmalu, da vas imamo ujetega.
—  Potem boste oblegani. .-=- Na to pač računamo.
—  In kaj storite?
—  Branili se bomo. Ko bi pokojni kardinal Ri-chelieu Se živel, bi vam lahko povedal neko zgodbo,
kako smo se .nekoč mi Štirje.s svojimi štirimi lakaji in dvanajsterimi mrliči, v Saint-Gervais-u branili proti celi armadi.   . .     .,
—  Taka junaštva se dogodš enkrat, gospod, a se ne ponavljajo, več.    ,
—  Saj bi nam pa danes ne bilo treba tolikega junaštva; I jutri bo pariška Vojska vedela o vsem, po jutrišnjim bo že tti: Namesto da bi;se torej vrŠilii bitka pri Saint-Denis-u ali^pri cliarentdnu, še bo ^Vršila pri Coinpiegne-ju ali^Tilldtsi-Oo^tereto-u.  '     ,    I,-   J
—  Gospod P^rihc vas potolče, kakor vas je vselej potolkel.
—  To je mogoče, Monseigneur.; toda predn^ pride do bitke, pošljemo Vašo Eminenco na neko drugo grajščino našega prijatelja du Vallona, saj ima tri. Ne maramo izpostavljati Vaše Eminence vojnim nevarnostim.
. — Ah,  pravi IViazarin,  vidim,  da se bo  treba udati.                     .,       .     . ,         r
—  Pred obleganjem ?
—  Da, pogoji bodo tako morda boljši.
—  Ah, Monseigneur, kar se tiče pogojev, boste videli, kako smo pametni!
—  Torej, kakir,sp vaš| pogoji?
—  Odpočijte sa>najprej, Monseigneur, in mi malo pomislimo.                                              t.
—  Ni mi treba počitka, gospodje, a treba mi je pa vedeti, če se nahajam v sovražnih ali prijateljskih rokah.
—  V prijateljskih,  Monseigneur, v prijateljskih!
—  Prav, torej povejte mi takoj, kaj hočete, da
vidim, če se bomo mogli  pobotati. Govorite,  ^jro%|if% Ffere.' —
—  Monseigneur, pravi Athos, jaz nimam zflS*^ii% česar prositi in za Francijo bi moral preveč pi*c^sl% Odklanjam torej vse in dam besedo gospodu vi$t$z%i d'Herblayu.
In Athos se prikloni,  stopi korak  nazaj * #% nasloni na peč ter posluša molče na dalj na pogajanj *«. '•"    *— Govorite torej, gospod vitez d'Herbla^, P^7 H kardinal. Kaj želite? Ne lovite se za 'besede it* u^IHN-dite dvoumni. Bodite jasni, kratki in določeni.
—  Monseigneur, igral bom očitno igro.
—  Torej igrajte.
—  V žepu imam seznamek pogojev, ki "va^li1!! je prišla predvčerajšnjim stavit v Saint-GermaiiU k v putacija, pri kateri sem bil tudi jaz. Spoštujtno naj i< prej stare pravice; prošnje, ki se tičejo teh p<^**jc,v-, se morajo izpolniti.
—  Strinjal sem se skoro z njimi, pravi MCa^ -rl11 -; preidimo torej k posameznim točkam.
—  Torej mislite, da imam tudi takih ? pra\rj 8t%jlK. ljaje Aramis.
—  Mislim, da ne boste vsi tako nesebični kotjgo^ spod grof ta Fere, pravi Mazarin, se obm« Pijto^i Athosu ter se mu prikloni.
—  Ah, Monseigneur, prav imate, pravi -Af»tiiili%., in srečen sem, vide, da ste slednjič vendar r^rflVVlS^i napram grofu. Grof La Fere je nenavaden fik><v^,kli je vzvišen nad navadne želje in človeške strpati \ o%tfa stara, ponosna duša, človek posebne vrste. Pi*av tjii1'1^' vite, Monseigneur, mi nismo taki, in radi prizna^i^ to z vami vred.
ju. Stroj je jako praktičen., priporočljiv za domaČo industrijo* Stroj se da prenašati* ter se more tkati vse vrste v povoljni širini. Kdor bi si ga hotel naročiti, naj se o-bme naravnost na,omenjeno učiteljico.
Ri*Slill SilkaTSklll dll. - Kakor Neroo, se otvori jutri razstava del, katera so izvršili učenci v slikarski .Soli, katero je napravil  zavod  jza pospeševanje, obrti, v  Gorici.
hodnje leto na 'Dunaju. Vlada je določila prispevek 400.000 K, dunajsko . mesto; 300.000 K.                  .*;i    ':'"-¦
Poraba konjskega mesa. -- Kakor trdijo strokovnjaki,..je konjsko meso kot lirami iste vrednosti kakor goveje meso. Pri nas se ljudje bojijo konjskega mesa; rajši je mačko kakor konja. Drugod pa se /avžije konjskega mesa jako obilo. Lansko leto so ubili v Nemčiji 300.000 konj za hrano, na francoskem 60.000.
¦ Izkaz pesretfofilnlci sIiimsImi trgovskagi dniitfi »MERKUR* i Ljubljul. -V službo se Bprejme: 2knjigov.»dji inkorespondent, 12 pomočnikov mešane stroke, 15 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik modne in galast. stroke, 1 kontoristinja, 2 blagajničarki, 3 prodajalko, 1 učenec.
Službe iščejo: 3 knjigovodje in korespondent, 2 kontorista, 28 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika ždezoičarske stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, K blagajuičark, 18 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Kaj še zahtevamo od slovenskih gospodinj? V današnji časih se zahteva od zavednih Slovenk, da kupujejo svoje potrebščine pri slovenskih trgovcih. Prav tako moramo zahtevati od naših gospodinj, da izbirajo tudi pri onih mnogovrstnih predmetih, ki se uporabljajo v vsakdanjem gospodinjstvu. Poleg kave se uporablja skoro v vsaki rodbini tudi kavna primes, *ki jo je do zadnjega časa v veliki množini razpečavala pri nas tuja nemška tvrdka Franck iz Zagreba. Odkar pa imamo domačo »Prvo Jugoslovansko tovarno za kavne surogate v Ljubljani«, ki izdeluje znano izvrstno »Zvezdno« kavo, je že na tisoče sloven. gospodinj ..pustilo uporabo tuje nemške Franckove cikorije in kupuje sedaj samo slovensko »Zvezdno« kavo. Želeti bi bilo torej, da v vsaki slovenski hiši za vselej izgine škatljica nemškega Franckovega izdelka in se jo nadomesti s slovenskim izdelkom. One gospodinje pa, ki prepuščajo nakup vsakdanjih potrebščin svojim, uslužbenkam, naj redno pazijo na to, da jim trgovec morda iz površnost« aH namenoma ne vsili nemške Franckove cikorije, temveč jim postreže z »Zvezdno« kavo. Če se bo po tem navodilu ravnalo v vsakem slovenskem gospodinjstvu, bo kmalu izginila iz naših krajev Franckova cikorija, obenem pa bo slovenski tovarni zagotovljen uspešen razvoj.
Na Balkanu.
Črnagora je postavila okoli kraja Veli-mira okoli 6000 vojakov, pri Krstcu pa okoli 700. Vse te čete so jako dobre oborožene ter preskrbljene z vsem potrebnim. — Čas, katerega prebijejo naši vojaki na meji, se bo računal najbrže za vojno leto, toliko za častnike kakor za druge vojake. Skupno vojno ministerstvo stavi kak predlog.
Iz Belegagrada naznanjajo, da se je oglasilo 40.000 ruskih, 6000 laških, 6000 francoskih in 4000 angleških prostovoljcev, da pridejo Srbiji na pomoč, če izbruhne vojna. — 20.000 ruskih prostovoljcev je baje že na poti v Srbijo. — Zapisnik o sporazumu med Turčijo in Avstrijo je bil včeraj podpisan. — V ruskih političnih krogih se sodi, da ako bi Avstrija napadla Srbijo, bi bila Vojna med Rusijo in Avstrijo neizogibna. — Oukraj Drine se opaža živahno gibanje srbske armade. Zbira se tam vedno več srbskih krdel. — Z angleške strani se povdarja upanje, da bi moglo priti kmalu do balkonske konference sedaj po sporazumu med Avstrijo in Turčijo. — 7 avstrijske strani se zopet povdarja, da Avstrija ne namerava napada na Srbijo.
Poiltlčhipregted.
Državni zbor je sklican Jna/(dan 10. marca. —: Na posvetovanje o omogočenju parlamentarnega delovanja jugoslovanski poslanci niso bili povabljeni.
Laška mornarica. — Mornariški minister zahteva 10 milijonov lir za dve novi križarki...   ..
Razne vesti.
Akad. teb. društvo 'Jfltlii* v Gradcu se preseli s 1. marcem v Scbtinaugasse 17./I.
Nemštvo v Istri. Zadnji čas se opaža sistematično prodiranje nemštva na jug. To prodiranje podpira tudi vlada. — Glavno sredstvo prodiranja so razni »Kurorti« in podpiranja prometa tujcev, kar ima za posledico priseljevanje in zahteve teh priseljencev po šolah in drugih sredstvih njihovega širjenja- Zadnji čas postaja delovanje intenzivneje s pomočjo dveh nemških društev: Schulvereiua in Sudmarke, Stidmnrka že deluje v Opatiji, Lovrani, Cigalah, Porto Rose, Puli in drugod, a zdaj je začel Schulverein, .ki je nedavno osnoval podružnice v Puli, Opatiji in Lovrani. Nemci so že razsuli po Istri svoje oaze z raznimi hospici, kopališči, »Kurorti« in sličnim, in zdaj gredo naprej. Brioni so njihovi, zdaj so obrnili pozornost na Cigale in Lovrano, a že segajo tudi v Medolin, Sustjepan in Porto Rose. Ampak oni se tudi zavedajo svoje moči iti ne taje svojih načrtov, ampak jasno pravijo, da morajo postati gospodarji na našem morju. Država pa jim v vsem gre na roko.
StriiM burja je divjala krog Doline pri Trstu ter zalotila na poti istrskega dež. poslanca J. Pangerca, ga dvignila ter nesla kakih 60 korakov daleč. G. poslanec je dobil pri tem več lahkih poškodb.
Ni plasti je umrl v Celovcu Adalbert baron Lippe, poročnik pri (5. husarskem polku. Zadela ga je kap.
Volili, M Ji rimi kapitana. - Pomorski kapitan It. Stipek je dobil v svoji hiši v ulici Sisano v P ulju nekega vojaka tamkajšnjega 87. pešpoika. Ko ga je vprašal, kaj da išče tam, ni vojak nič odgovoril, pač pa je por tegnil bajonet ter ranil kapitana v prsi, k sreči ne nevarno. Posrečilo se razorožiti vojaka ter ga odgnati v zapor. Vojak 3e piše Štefan Burnik.
Slovnica Za JeztK Opic — Profesor dr. Gar-ner iz Čikaga se bavi s poznavanjem jezika opic. Šel je v ta namen v notranjost Konga ter študiral tam v gozdnih gofičah jezik opic; izborno mu.je služil fonograf. Sedaj hoče sestaviti slovar in slovnico za jezik opic. Če je opica lačna, pravi „kina; kje si? se pravi v jeziku opic: nurt". Garner se je baje že čisto dobro pogovarjal z opicami.
Ntkft Rlikara, mlado dekle, je napadla na Reki bančnega uradnika Antona Matasiča na cesti ter mu prizadjala z bodalom rane na obrazu in prsih. Zakaj, se ne ve.
SlUtinikl n1lllMajll8CB, narednik domobr. peSpolka št. 27. Jurij Zidanšek, o katerem se je že pred meseci poročalo, da je v preiskovalnem zaporu zaradi veleizdaje, je zdaj obsojen od vojaškega sodišča v Gradcu na — 16 mesecev ječe. Zakaj je pravzaprav obsojen, se ne ve natanko. Eni pravijo, da zaradi tega/ ker se je nekoč izrazil, da bi se Avstro-Ogrski v slučaju vojne s Srbijo slabo godilo, drugi pa zopet, da zato, ker je baje pisal neke notice v „Slov. Narod" (kar pa ni res!). Naj bo že eno ali drugo, obsodba je naravnost drakonična. Poklicani činitelji naj posvetijo v aiero t
Šala za t UfimCI. — Kje ? V Avstriji v Hermanovera mestecu na Češkem se vzdržuje javna šola za enega nemškega otroka! To je Škandal I In toliko tisoč čeških otrok na Dunaju je brez šol
Pruski iOllalzaa. — Pruski uradi skrbno pazijo, da se nobeno dete ne izgubi nemškemu narodu. Prigodilo se je, da so nekateri Poljaki poslali svoje otroke v Galicijo, da bi se tamkaj izšolali v poljskem jŠtihu. Prusko sodišče jih je kaznovalo z Visokimi globami in odredilo, da se morajo " otroci' vrniti na Prusko.
Tudi UJiltalj. -^ Nemški učitelj Raab v Hilvatih blizu Ustja na'Orlici je mučil otroke, • ki niso znali nemSki odgovarjati. Končno jim jO začel odpirati usta in1 'pljuvati vanje, če odgovor ni bil povoljen. Tridi zlat list v nemški'pedagogiki.        ,•*¦¦¦*>-
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obseineJSl se raCuna za: vsako besedo 3 vin. Kajprlpramjše inseriranje za trgov« m obrtnike.
i „ :?oUk<» i« m»pj8iU trgovcev, in'Obrtnikov v Gorioi, katerih na delell (In celo y meahl)' nthSe neyPora«, Tter nikjer ne inserlra o. škod« ni majhna.      .           '
samec,  ki je popolnoma izvežban tudi   v vrtnarstvu  išče   primerne službe. Naslov pove uprava tega lista. *
llrltptfpiinn v dobrem stanj« se proda UIIUftlBIJUlI po ceiii radi preselitve. Naslov pove upravništvo.
L»L¦»LLLL»LLLL»»&
Ugodna prilika!
V Gorici je na prodaj hiša tik državnega kolodvora. V isti se nahaja dobrovpeljana gostilna. Hiša se proda z pa-tento gostilne vred.
Natančneja pojasnila se izve v restavraciji »TRIGLAV" na Mirodvorski cesti.
Ivan Kravos
na Korntrit. II. GfRIOi m Komu it. II sedlarska delavnica
in zaloga  različnih konjskih vpreg za lahko aH   pa   težko vožnjo;   dalje ima  v  zalogi različne* konj-. r:^»« jmr~~      ske potrebščine, potovalne  potrebščine kakor: kov* čege, torbice, denarnice, listnice it(f. 5~~  IzvrSuje  in sppejma v liopravo različne koleseljne in   • ===== kočfte. ===== Popraulla se izvršujejo točno. Cene zmerne.   *1M|
1 Lekarna Cristofoletti j
|                 v Gorici.                 J
l ŽELODČNE KAPLJICE \
t znamko sv. Antona Padovanskeg«.          •
Zdravilna moč tea * kapljic je neprokosljivo • — Te kapljice tredijh ? redno prenavljanje, "
U A r\V ¦. *^fie * obvaVdvati   sebe  ali  svojo
^atarJepv zasliženjenv boleznim v vš-atu, pred krčniin in os|ovekin^ ^ašljem naj kupi
z znamko 8 smreke. Teij&ranislespzdrffivni^kb priznane rin. priporočene.. - :   •"'.¦¦S
5500 oblastveno potrjenih- priznanj. , , 1 zavojček 20 in 40;vin, 1 doza.80 vin. . Pobi se pri: *.. de Girbncoli - Gbrlca. |. Cristofoletti - Gorica. Rujiero Kttrner — fiorica; • (f/ B". Pontonl ~ fiorka. A: Mauoli¦— Gorica. L^GliuRišli,i-.Gorica; I. Huss ~r Vipava. M. Kozpner ,^ jj4»yitjha.' Niftznanilo.  —   Na razna *p)ta5aaj&. slav-. nega občinstva si  dovoljujem  naznaniti, da:8^tqi5i pravo. plienskO pivo »pras!«lroj« v Gorici v hoteljskik restavracijah, in sicer:
v hotelu  ...   .   . .Pri poŠti«
»    •     ......»?tfon«
»    > •  .    »Pri zlatem jelenu«
.¦ •    ».....»Trr krone*
ter da ga. oddajam na debelo h zaloge v sodčkih po 100, 50 in 25 litrov.
Priporočam se z odličnim spoštovanjem
A. I. Pečenko,
zalagate!} za Oorigko-Gradigcansko
v Gorici, tok. Josipu Vordi 20./28.
N. B. :  Kdor pije pliensko pivo pri »Zlatem
Jelena« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru ta »DljaSko
kuhinjo«.                            '
§fra^bei)0 podjetje
Znidarčič & Stepanfiič
GORICA
Tržaška ulica štv. 29.
se priporoča al. obftinstvu in drugim korpo-racijora za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del.
Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov.
Za obila naročila se toplo priporočata
Znidarčič & Stepančič.
99Vema^
„Vesna" ekstrakt iss rastlin in drugih naravnih snovi, izkazal se je kot dosedaj edini uspešen, ne samo glede raSfie las —-nego pokrije vsako plešo po kratkem uporabljanju.
Vspeh zanesljiv.
Na razpolago spričevala uglednih in znanih oseb.
Eena slckl. 100 gr 1150 vin.
Dobiva se: I. SkriD]ar, f ršt ul. Solitario 25.
Gosp. trgovci, .kateri bi prevzeli razprodajo na drobno naj blagovole obrniti se na založniku.
Če se jih dvakrat na dan • j
ws#irw p0 je^n0 sličico poijpe. T i ^88S^ Okrepš pokvarjeni že- • •      ^*-^*^      lodeo, store", da zgine f
f     iVftretvena Maroka).   y kratkem 6&SQ 01B0-   •
2 tica in žirotna lenost (mrtvost). Te ¦ J kapljice tudi storo, da človek raji je\ j
$      Cena steklenici 60 vin«      •
¦   trisiofoieitijeva pijača iz kine  •
¦ in   S0I073    najboljši   pripomoček    pri   f
.111   AJSHS&Ut zdravljenju s trakinim oljem.  •
S Ena steklenica stane 1 krono 60 vin.  J
Varstvena znamka: „8ldro"
iiniment. Capsici comp.
Nadomestek m                 _
|Anker-Pain-Expeller
. povsod prlpoEnaso kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatijah z nago varstveno znamko „8i» dram" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA k „»latem lovu" v Prani
GORICA.
GOR
Narodno podjetje
Hotel MPri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i'20 više. Velik vrt z verando* Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube, in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijača - Domača in tuja vina.,*- Plzenjsko 'in puntigamsko pivo. - Cene jako zmerne. - Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Pribit JW It. »¦ Hit ft fgtotfft HM-
Domače vmW: -
Dirtll H'. »Dglttl .taJMlllt*,,,-: Nabiralnik v gostilni MarošiČa v SolkjUttLie dal desett znesek 5*2 K, doalej skolN-tp2;9l *Mn je s tem Jipfl,.me4 vsemi Dftbtfsloiki posegel stotak. — Nabiralnik v hotela Ulaga t Kanala je dal 4 K, došfej- 23-82T K. — Nabiralnik v gostilni Mozetič- v Prvačini je prinesel 1*27 K. — Po pet kron sta darovala Jos. Fon, drž. poslanec v Gorici in Jos. Vidmar, žapan v Lokavcn in 2 K je izročil Fr. Blazon, višji revident v p. v Gorici. — Na račun mesečnine je prišlo 6 K in nekaj jajc in masla. — Naknadno je došlo 20 K, katere je daroval kobariski rojak g. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici na Kranjskem. — Živeli darovalci I
Zl dmttl «• Cirili II Mltell. - Ciganka nabrala na »Sokolovi* maSkeradi v Oorici za C. H. družbo K 222.
Premestitev. — C. kr. okrajni komisar dr. Jos. M o se t ti g je premeščen iz Tolmina v Gorico, v Tolmin pa iz Trsta namestništveni konceptni praktikant Bogomil B e r b u č.
PlTSkl lB ttlftMft dnt«W* vabi gg. pevce in pevke k pevskim vajam, katere se zopet redno vrSe in sicer za moški zoor vsak torek in petek od 8.-9., za ženski zbor vsak poa-deljek in četrtek od 6.-7. ure. Društvo »e pripravlja za veliki pomladanski koncert z obsežnim programom, zato treba resnega dela. Dobtdkl I. lllllnllU |lWt v Gorici so znašali 245193 K. Čistega dobička je bilo 907-10-K, poleg tega pa so Se ostala Štiri velike slike, ki ae Se lahko prodajo. Pojasnila se lahko dobe pri odboru „ Soške podružnice*, v Tolminu.
Maturo M Kliki so prestali te dni: V. baron FormenUni, Karol Obry in R. Susi6.
Občine! Proč z dvojezičnimi tablami! — Tolminsko glavarstvo razveljavlja sklepe za samoslovenske napise tako, kakor smo že povedali. Politična oblast pa se nima nič mešati v to, v kakem jeziku imajo biti napisi na občinskih tablah. To je reč občin samih! Zato naj občine kar lepo same odpravijo dvojezične napise ter jih nadomeste s samoslovenskimi!
.Pastirski list, ki ga je izdal naš nadškof in knez, se bavi na dolgo in široko z vzgojo naše mladine.. Podaje tuintam tudi lepe nauke, več pa takih, ki se sicer lepo slišijo pa težko izvedejo ali se sploh ne morejo. Glede" vzgajanja mladine se obrača v glavnem do starišev in učiteljev. Pa duhovni?! — Klerikalci kričijo,, kako da se širi »liberalizem« v šole pri nas, da so nevarne katoliškemu življenju in mišljenju, da postajajo framasonske itd. Ali nadškof pravi, da pri nas takih šol ni. No, torej! Tako je udaril nadškof sam razne klerikalne lažnike po zobeh. Dolga pridiga o vzgoji mladine izzveni končno v namene klerikalne stranke: »krščanski časniki in knjige«, »ljudske knjižnice«. »P. list« pa je komentiral prav svrho pastirskega lista, češ, oa naj vzbudi novo delo za o r g a n i z a c i j o, — Nadškof je, izdal političen pastirski list, na kateri moramo odgovoriti s podvojeno vnemo za organizacijo naše mladine pod naprednim praporom. Ne smemo stiti, da bi zastrupljali našo mladino la/njivi klerikalni časniki in pohujšljiva klerikalna društva, in ne smemo je prepuščati klerikalnim agitatorjem, ki uče poboj in priporočajo vsa sredstva za uničenje svojega bližnjega.
Razglas o skladbah na Gregorčičeve besede, došlih »Glasbeni Matici«. Na do-: tični poziv slovenskim skladateljem došlo je »Glasbeni Matici« do stavljenega termina,* td je zač§tka septembra 1907 23; skladb, po stavljenem terminu pa še. 4 skladbe, skupno torej 27 skladb. 0<f teh se ]§ odklonijo 10, nagrad§ pa so se V skup* n§m znesku 540 K priznale nastopnim 17 skladbam, ki se navajajo po abecednem redu; J. Človeka nikar! za bariton in klavir, zložil Josip Michl; 2. Izgubil e ni c v e t, mešan zbor, zložil Fran Ki-movec; 3. Kropiti te ne smem. Predsmrtnica za baritonski samospev s klavirjem, zložil Risto Savin; 4, Lastovkam, mešan zbor, zložil p. Hugolin Sattner;5. Nadan! moški zbor z bari-tonskim samospevom, zložil Jakob Aljaž; 6. N a d a n! moški zbor, zložil Stanko Premrl ;7. Našazvezda,za samospev s klavirjem, zložil Anj;ott,Fberster$ & Naša, z v e z d a, samospev za, tgiipr ah sppr
ran 5 klavirjem, zložil p. Hugolin Sattner. 9. N a š narodni dom, mešan zbor, zložil p. Hugolin Sattner; 10. O i z Bo-Lgomtiplaninskic v*e.t! mešan zbor 1 zložil p. Hugolin Sattner; lf. O n e v i h t i mešan zbor, zložil p. Hugolin" Sattner; 12. Pri z i b e 1 i, za en glas in klavir, zložil Emil Adamič; 13. Tone solne e, tone. Predsmrtnica za en glas s klavirjem, zložil Risto Savin; 14. Umrl je mož, moški zbor, zložil Anton Foerster; ,15. Veseli pastir," mešan zbor, zložil Anton Foerster; 16. V mraku, mešan zbor, zložil Anton Vilar; 17. Zaostali ptič, baritonski samospev s klavirjem, zložil p. Hugolin Sattner. — Odbor »Glasbene Matice«.
»Slovencu« je dopadla zafrkacija na dr. Breclja, katero je priobčil naš dopisnik iz ajdovskega okraja, tako, da jo je ponatisnil. Potem pa pravi, da je »Soča« proti protialkoholnemu gibanju. Dr. Brecelj je »predaval« v Preserjah pri Rihembergu ter učil ljudi, da je vino vražja pijača, proč z vinom. — Da v vinorodnih krajih ne poslušajo ob sedanji vinski krizi radi takih besed, to razumejo tudi pri »Slovencu«. Naj upoštevajo še to, da klerikalci uganjajo z »abstinenco« in prbtialkoholnim gibanjem prave Komedije. V Mirim pijejo ^pašaretarji« vino tako, kakor drugi, v katoliška društva vabijo s farovškim vinom, na* veselicah dajejo nunci za pijačo, da so Marijine hčere in katoliški fantje pošteno natrkani; ob volitvah so na ste-žaj odprte farovške kleti, kjer je kaka fa-rovška oštarija, tam se sme piti, kolikor kdo hoče. Tako je pri klerikalcih na Goriškem, ki so v besedah veliki abstinentje, kadar pa je kapljica božja pred njimi, pa prav nič; če ga pa ne srkajo očitno, ga pa skrivaj toliko bolj, kakor tista družina, katero je opisal Rado Murnik v podlistku »Slov. N.«. — »Slovencu« so se pri nas smejali, ker se -radi one zafrkacije repenči in govori o »nekulturnosti« in »nenapred-nosti«!
Občo! zbor društva sin. otfiilnliM li notarskih MlitJkOf v Gorici se bo vršil v gostilni „pri Petelinčku8, dne 6. marca 1909. ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1.) Poročilo oddbora III. skupine; 2.) Poročilo pripravljalnega odbora; 3.) Volitev novega odbora; 4.) Slučajnosti. — Ker se ta dan'razpusti III. skupina in ustanovi samostojno društvo za Primorsko s sedežem v Gorici, je pričakovati, da se tovarni udeleže polnoStevilno tega ustanovnega občnega zborovanja. —
XoltRSki!t ipriiMJI se je lotilo sedaj tudi c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, katero je imelo danes sejo, v kateri so pretresavali omenjeno vprašanje z raznih stranij. Poročevalec je Hugues.
N. D. O. v Gorici kar ne gre iz glave Tumovcem. Venomer pišejo o njej po »D. listu«. Po vsej sili jo hočejo spraviti v zvezo z napredno stranko in nje načelnikom. Ker že ne morejo drugače, pa obirajo poslovodjo »Goriške tiskarne«, češ, da ga Gabršček pošilja na shode N. D. O. ter da mu korigira govore. Kako so vsega-vedni! Rdečkar je videl prav na tanko, kako Gabr. Fabčiču korigira govore in kako ga pošilja v N. D. O. ! — Resnica je seveda ta, da Fabčič hodi čisto iz svoje volje na shode N. D. O. ter da Gabr. ni či-tal ne korigiral nobenega njegovih govorov. — Rdečkarji lažejo in si izmišljujejo razne reči. V tem oziru so prav taki, kakor klerikalci. Le lagati in farbati — kar more pomagati, naj pomaga proti N. D. O. Pa naj le lažejo, N. D. O. ne ubijejo.
Deklica Josipina Stakni, stara 3 leta, je prišla Podturnom v stanovanju, ko se je mati odstranila, preblizu ognjišča; vnela se je obleka,'deklico so našli vso ožgano, nesli jo hitro v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrla.
Padel Je na ledu Anton Lipičar iz Za-brda pri Kalu ter si zlomil desno nogo. Zdravi se v goriški bolnišnici.
Iz kobarlškega okraja je priobčil »Pri-smojenec« dopis iz Lader, v katerem se znani dopisnik strašno huduje na tamkajšnja dekleta in fante, ker niso šli na klerikalno veselico na Libušnje. Zmerja jih z nazadnjaki, če bi bili šli na Libušnje, bi bili pa naprednjaki. Tako meni dopisnik, mi pa pravimo, da so naprednjaki sedaj, ker so se izognili dplgočasne farovške vese* lice na Litnišnjeriv Take klerikalne, veselice vplivajo, (e^poneumnevalno na ljud-s\v% Mn «§ I«h vsak pameten Slovek iz-
ogne. Tako je, gospod »Prismoienčev« dopisniki
tipni Stftlll. — Pred sodniki je stal 29-letni Ivan KrajSč.k iz Št Petra pri Gorici, kateri je svoj čas obdolžil Franca Prešerna, da je v Kraljevi gostilni v navzočnosti več oseb žalil cesarja. PreSeren je bil aretiran, ali v sodni preiskavi se je dognalo, da ni PreSeren nič zakrivH ter je bila ustavljena. Krajšček je trdil, da. je Prešeren govoril tako in tako, slednjič pa je izpovedal, da je bil tisti večer pijan. Krajšček je bil obtožen obrekovanja in krive izpovedi, ali pred sodnijo oproščen obtožbe.
.Brit K. |/ — Pri .čukih" niso vsi „bratje* jednake vrednosti, ampak se stroga ločijo, namreč navaden »čuk11 je .brat"; če pa pristopi gospod nune k .čokom*1, pa j? .brat čč. gospod". Ker je pata naslov še nepopoln, ga popolnjujemo mi: .brat čč; gospod čuk«.
V GriWl so razveljavljene volitve v občinski zaatop v I. in H. razredu. Pripravljajo se nove volitve, ki utegnejo biti hude. Sodi se, da pade stranka sedanjega župana Cor-batto. Malkontentom stoji na čelu semeniški profesor dr. Tariao, gradožki domačin.
Klltlltoirtf i Hitnr Gnfral kaže od jutri do 6. marca Srbijo, njeno armado in deželo.
52 letni voznik Peter Rubin je padel ž voza, na katerem je bilo seno, ter se nevarno poškodoval po obrazu. Zdravi s 2 pri usmiljenih bratih.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Kristofoletti-Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 28. t. m. do 8. marca 1.1.
NijflM llimlea. — Denarnica se je naSla na Sokolovi maskaradi. V denarnici je nekaj denarja, par rečij in narodnih kolekov. Denarnico je izgubila kaka gospodična, katera naj se oglasi v našem uredništvu, kjer dobi denarnico nazaj.
Morili. — Za uničenje stenic rabi se navadno različne kisline, katere ne samo da so skrajno nezdrave in smrdeče in nevarne, a kar je glavno pokvarijo vse, kar pride v dotiko s tako kislino.
Odpomcči vsem tem nedostatkom, je edino možno, ako se vporablja v omenjeno svrho „Moranoa, kemično pripravljeno tekočino popolnoma neškodljivo zdravju v vsakem obziru, ima prijeten vonj in nikakor ne oškoduje niti mobilje niti tkanin, za kar je tembolj priporočljiva.
vanje na glasovirju pri igri. Hvala sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k temu, da se je veselica tako dobro iztekla. Odbor.
Kilnirtko društio »Gorici« bo imelo svoj
XIV. redni občni zbor v soboto dne 13. inercija ob 8 Vi uri zvečer v prostorih hotela 0Ztati jelen«.
6|. ottirolkl kil. iruifft „8irleitt so vljudno vabljeni k seji, katera bo v pondeljek 1. marcija 1909. ob 8. uri zvečer pri .Zlatem jelenu.                                           Tajnik.
VimIIci društii »DoIIm« f Grgarju je vspela dobro v vsakem pogledu. Pelo se je jako dobro, igralo izvrstno; med igralci je bil posebno izboren Budin, nastop krčmarja je jako ugajal. Ljudij je bilo toliko, da še prostora niso dobili vsi. Pevski zbor Solkanski je pel dobro, kakor navadno; skupno se je zapelo .Slovenec in H v vat". Hvala g. Černetn, ki se je toliko trudil s petjem. Hvala pa tudi vsem, ki so pomagali, da je veselica lepo vspela.
Bralno in pevsko društvo »Dolina« v Grgarju bo imelo jutri svoj občni zbor.
Letni občni zbor »Zveze narodnih društev« se ne bo vršil dne 2. maja, kakor je stalo v okrožnici, (dne 2. maja je veselica v Renčah o priliki sklepa obrtne , šole), pač pa dne 9. maja. Ta dan naj bla-govole društva vpoštevafej, ker bo občni zbor pred. in pop. pa ljudska veselica.
Zveza narodnih društev.
VestiiCI I KOZinl. — Skoro — 4a improvizirano so nam napravili pret. nedeljo l^po veselico v Kozam; gotovo da niso računali na dobod vnanjih obiskovalcev, ker Kozana sama je toliko številna, da si lahko vzdrži tako veselico. To n m je pričala nabito polna stara šolska soba. — Narodne veselice so bile v Kozaui pred več leti kar na dnevuem redu. Iskra, ki jo je vžgal pok. H. VolariČ, katera je zavzela za njegovega bivanja v K. najširši obseg, ni še ugasla, še tli a ne pojema več. Svedočila nam je to posebno ta prireditev. — Petje je marljho vežbal g. naduč. Gradnik, igro pa za to posebno vneti g. D. Simčič. Ljudstvo je imelo v resnici vžitek od te lepe veselice. Igrali so Alešovčevo burko .Nemški ne znajo". G. Simčič ni mogel bolje pogoditi pri izbiranju igre; njena tendenca je taka, da je lahko zadela v živo z uspehom. Take igre so spodbujevalne. — Bezika je bila jako živahna, nastopala je nevstrašeno z gromkim glasom in vsem nam je ugajala. Istotako je Igral Ivan Krivec (g. Simčič) dobro, umerjeno z lepim preudarkom. Ostale uloge so bile po-voljne. Predpočitati pa moram dva kmeta, ki sta vzbujala med občinstvom prijetno hoho-tanje. — Sploh pa se moramo laskati nad tem, da se more z domaČimi in še najmanje izvežbanimi močmi doseči take vspehe. Videli smo nazadnje za ta čas primerna dva komična prizora in poslušali domačo godbo na lok, ki je marljivo Bvirala med posameznimi točkami vsporeda in izzvala mladino po kon-čanej veselici v veselo rajanje.             O.
ZalUiIi. — Podpisani odbor »Pevskega in izobraževalnega društva" .Prešeren" v Št. Petru se zahvaljuje tem potom okteta in zboru si. Bralnega io podpornega društva iz Gorice za sodelovanje pri veselici dne 21. t. m, kakor tudi g. Emilu Komelu za  sodelo-
Tr§tvshMikrtM In patenta mM
Nova trgovina. — Opozarjamo na o* glas bratov A. in F. Andervvalci, ki otvo-rita novo, lepo urejeno špecerijsko trgovino. Oba sta izvežbana trgovca, zato moramo to novo trgovino kar najtopleje priporočati.
Zninfl OOStHflO pri »Llzl«, pozneje Katnik v Rabatišču v Gorici, je prešla v roke znanega in podjetnega krčmarja gosp. Antona Lasiča, dosedaj krčmarja na Tržaški cesti. Opozarjamo občinstvo, da se bodo točila v tej krčmi pristna domača vina ter se bo postreglo z dobro jedjo. Na razpolago je kegljišče in prostor za balinanje. Prostori so vsi na novo preurejeni.
Opozarjano si. občinstvo na današnjo prilogo g. Maksa Sever, trgovca s semeni in deželnimi pridelki v Ljubljani. Kdor rabi kaj, naj se posluži zgoraj omenjene tvrdke, ki je edina te vrste v Ljubljani in obenem slovenska.
Podpirati ČtikO Obrt bodi naloga jugoslovanskih narodov, ki sicer kupujejo od tujcev. Ako torej potrebujete platno, zefir, kanafas, oksford in druge tkanine, obrnite se z zaupanjem na bratsko tvrdko: Josef Sucha-nek, tkalcovna a zavod zasilatelskv v No-včm Hr&dku u Nov. Mšstanad Met v Čehacb. — Zahtevajte vzorce I
Razširjenje obrata v železniškem skladišču Trst prosta luka c. kr. dr. žel. Za 1. marec 1909. objavljeno razširjenje obrata v železniškem skladišču c. kr. av-str. državnih železnice na carinski meji (meja proste luke) v Trstu se preloži na 1. april 1909.
Kako Slovanstvo napreduje? Naša rešitev ne leži v veliki politiki, nego v podrobnem, osobito gospodarskem delu. Poglejmo, kako stojimo Slovani glede slednjega? Koncem ieta 1907 je bilo v naši državi 7802 kmetijskih zadrug. Namen teh zadrugj e, da se dajejo kmetom posojila na čim manjše odstotke in se reši ljudstvo raznih bogatih oderuhov ter se tako gospodarsko blagostanje dvigne. Od teh zadrug odpade na: Čehe 2166, Poljake 822, Slovence 562, Hrvate 206, Rusine 176, Srbe 181, Lahe 95, Rumune 128, Nemce 3277. Te številke nam povedo, da stojijo gospodarski najbolje Nemci, za njimi Čehi, Poljaki in Slovenci. Če primerjamo s to gospodarsko silo politično moč teh narodov, vidimo, da so danes Nemci tudi politični gospodarji. Njihovi najmočnejši nasprotniki pa so Čehi. Gospodarska moč je pogoj za uspešni političr.i boj. Vseh slovanskih zadrug je 3951, torej več nego nemških. To pomeni, če bi šli vsi Slovani v političnem boju proti Nemcem skupno,ej, kako lahek bi bil boj, kako bi se z Nemci obračunalo. Evo, kaka sila je v slovanski edinosti. In naša gospodarska sila raste od dnč do dne, ž njo pa tudi naša polična moč.   Naprej v gospodarskem delu!
Nov izum. — Amalija Markulin, učiteljica iz Banjaluke, je dobila na tkalni stroj patent od c. kr. pat. urada na Dima-
Pozor!   Slouensio podjetje i   Pozor!
SlavBtma občinstvu s« priporoča An fl. feb*. ISOI.,
mm otvorjena rtita iMffitra trgoma
Franc Souvan, sin
v^pi^effia^                           štev. 22
¦ ¦ $ Jfjiibljani.
Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi
priporoča
= pšenično moko =
Vlastelinski valjčni mlin v Nuštru
(SLAVONIJA)/
katera prekaša v donašanju in v dobroti vse moka in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili.
Zastopnik za Gorico in okolico
3osip niarmolja,
Miren pri Gorici
zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga.
MIZARSKA ZADRUBA V SOLKANU,
tovarni? pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir           Ti"«r   "ilTi-               ^age v SotesW
Gorica drž. kol..— Solkan     ^^wrTWR^"       0^ verskega zaloga).
Osreii voflstvo: Trst, ?ia iella Caserp št 4.
Intarurban. telef.: Gorica St. 74, Trst Si 1631. — TeL; Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit. Zaloge: Solkan;   Trst, Via   della caSerma 4;
Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, uiiea Sv. Dujme, NTa novoj obali. Zastopstva: Egy~Hn Le varita.
Vposluje okroglo  4CC uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil —Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografidnt zavod v Solkanu.
Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Barancijska reserva K 180.000. — Restrva zt izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
i—
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Potnikom v Ameriko
priporoča »Generalni Agenta" itn OMig & C.o Base!, filialte Siiks Av&3$ca)
najhitrejo hi varno vožnjo preko Buks-Basel-Paris-Havre (via Soufton) ali Pariš Cherbourg, z najnovejšimi in modernimi brzoparniki »American in Whlte Star Line" prevoz cez morje v resnici 5*|? do 6 dni, garantira se vsakemu, daje gotovo ukrcan, i zborna hrana in postrežba, cenenizfce. Za vsakršno pojasnilo glede cen — plovnih in voznih-redov itd. — obrnite se vedno na:
Jgentao« % flbersteg I B,o Klialka luk^s rfgrtSff ftft.
a toendar resnitnol!
da se dobi
- blagO-perkal, bal ist itd. Itd.
40°|o
ceneje, nego povsod drugod. GORICA, Trg Sv. Antona it. a. Carlo Gtessig,
starlnar.
A. vd Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
Mili tvrik iz litre, Dalmaciji Milfetti, Bari tR Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -'96,104, 11E,
1-20, 128, m, M4, 1-60. M, !•-, 2*40.
ia luči po 72 vin.
-------    Na debelo oene ugodne.    -------
PoSilja po&tnine prosto na dom. Posodo Be puSca kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi m spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga —„__-------mila In sveč.----------------
Cene zmerne.
4 pare Čevljev samo *C 7.
Ker je zaostalo nekateiim tovarnarjem  blago, sem pooblaSSaa  razpeCati  50.000 parov čevljev ter razpošiljam 2 para moških in 2 para elegantnih, ženskih. " Čevljev na trake, po nijnovsjSam kroju, z zbitimi pod-
. plati; usnje črno ali najavo, vse 4 pare za samo K 7.
t — Velikost po številkah.
Razpošilja se po povzetju.
G. KAPELUŠI,  Podgorce.
ODO tatov lepo zarobljenih rjuh = brez šiva =
širina 150, dolžina 2 m. 25 cm; zajamčeno pristno platno, tkano iz platnenih niti najboljše vrste. KazpoSiljalo se bode radi opustitve te stroke, komad po 2 kroni 50 vin. Entko rjHhe, najbolfle kakovoitl, tkane iz močnih platnenih niti, porabne tudi za najfinejšo balo, komad po K 2*80. PoSilja se najmanj 6 komadov — po povzetju. Za neugajajoce , se vrne denar in se povrnejo strofiki.
Poiorl Prosim, ne zamenjajte mojega blaga z drugim konkurenčnim blagom, ker pošiljam le prve vrste blago. Kdor je poskusil enkrat naroči zopet.
S. srein, tkalnica platna llflČHOD - Češko.
Pijanosti ni ueč
U"M«   tM*   ftdeUMft itd«lk&
„<J0ZA" n polije bmplaono,
More .so dati v iavi, v mleku, v pivu, v vinu aU v jedilih ne d« bi piveo to zapazil.
PraSek „00ZA" uBinkuje čudovito tako, da fse pivou pitetudf alkohol in vee alkoholne in mofine plJaCo. Ta praSok deluje tako mirno In gotovo, da mu ga smejo dati lena, seBtra ali hoi doti&iika, ne da bi on zapazil, kaj je remiSno provaroBflo njegovo oidrav ljenje.
PraSek „G0ZA" jo prinesel mir v tiBoSere druline, je rešil ogroproo oseb
SLUČAJNA PRODAJA.
Najiineji 40 m .   .   E 22'-dobri obiCaJut 40 m „ 17-" plačilo s povzetjem. Uzorei ae ne poSiljajo.
.                                           n.ponižanja, da, fž takih oseb
je celo napravil čvrste, moSne in vsakega dela amoino
' ljudi. Ta prafiek je Se marsikaterega mSdonifia epratil nazaj na pravo pot srefie ter je podaljSal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta Oudo-delni prašek, poSlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec Dopisuje bo v nemškem jeziku.-
Zajamčeno jo, da je praSek popolnoma neškodljiv
cozti isrnure &SSUB
Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto
JOSEF SUCHANEK, Prvni mecaanickft a ručni  tkaleovna a| zavod zasilatolsky nn pomezi Pruska NOVI HRliDEK i Nov. MesU i. MiUjl. (Čachv)
„Morana"
»Norana" kemično pripravljena tekočina za radikalno iztrebljenje mrčesa, (stenic in uši) popolnoma neškodljiva zdravlju, opravi in tkanini, izkazala se je kot edino tceno in res delujoče sredstvo.
Vsestranske priznavanje in mnogobrojna spričevala potrjujejo izvanredni učinek ..Monrie".
Sena siekl. 100 gp 30 vin,
Glavna   zaloga:  M.   SKRINJAH Trst, ul. Soli .ir*r> 25.
Gosp. trgovci, kateri bi prevzeli razprodajo na drobno, naj blagovole obrniti se na založnika.
Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri
Ant. Breščak-uj
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) . j kateri tnuTsalogl najbogatejšo iibero pohlitra nea »lego? aa f gat »lan, prtarortega in naj-
Baejega itietta.             !
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. I
,   Gin krti koakurence.
Različno pohištvo iz železa,
podob; na šipe in platna ogledala,
žima in platno.
naznanilo ofoofitoe!
Slav. občioutru uljudno naznanjava, da otvoriva prihodnji teden,
v tekališču Josipa Verdi štev. 32
(v hiši Centralne posojilnice)
pod firmo A. & F. ANDERWALD
NOVO TRGOVINO
S ŠPECERIJSKIM BLAGOM.
'¦"Eriporofiav« se naklonjenosti si. občinstva ter obenem zagotavljava točno pcsfcrežbo, zmerne cene in blago prve vrste.
F GORIŠKA TOVARNA MILA. ^
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej
ie hlapčeVali tujcem.
Shmti radiji! Fostnšajre milo iz te Me tpn! HeM je izvrsten. Cm običajnaT n^ s^ijaiitota je: Caprasole - Koza s solncem. ^l^T'
Potniki!
Električnaželeznica v Gorici!
Postaja
TRGOVSKI DOM
[tik ljudskega »rta).
V«aka.ki- pride v Grorico, naj porabi ugodno-priliko in naj se pelje z električno železnico.
Vozni listek '^ ^.'Wpi«w« TRGOVSKI DOM.
V ulici C^rso (Huseppe T.erdi so najlepše urejene tnrdvine z nainoveišim različnim hWnm. —- Tčnnnvnlišfo l^mh  mn-
demth oblek, Mufc m.sploh vsega blaga naj bo od sedaj
JSovo izdelani vozni red izide v kratkem pod Imenom postaja: TUGOVSKI DOM.
TRGOVSKI DOM postaja električne železnice.