17. štev. V Kranju, dne 29. aprila 1911. XII. let«. GORENJEC Političen in gospodarslg list Slane ta Kranj z dostavljanje« na dosa 4 K, po poŠti ca celo teto 4 K, sa pol leta i K, za Nemčijo 4 marke, ca Ameriko t dolarja. Pusasaezte Številke po 1U vin - Na naro£be rw«-s istodobne vpoAiljatv« naročnine se ne ctim. Uredništvo in upravništvo je oa pristavi p. K. Flonana v c Zvezdi Izdajat-lj in odg. urednik Mir. Ambroiič. Rok op si naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ■i " zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, sa četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manj*a oznanila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kako si naj pomagamo? . i- Naia zemlja ne da posestniku gotove mesečne plaCe, kakor jo imajo n. pr. uradniki in drugi uslužbenci. Dohodek je odvisen seveda ▼ prvi Trsti od htine, v ravno toliki ali celo te veliko večji med pa tudi od sposobnosti gospodarja. Imamo vae polno izgledov, da od dveh sosedov v enakem polctaju eden gmotno dobro napreduje, medtem ko drogi nazaduje. Vsak človek ima različne lastnosti. Do ra mu prinesejo srečo, slabe ga vedejo in pahnejo v bedo in nesrečo. Kar se tiče nas kmttov, bi bilo potrebno v sedanj b slabih časih, da bi imeli veliko dobrih in jako malo slabih lastno »ti« navad in potrebščin. Pred vsem bi moral vsak kmet imeti veselje in razum do svojega poklica, atanu in gospodarskega napredka. Moral bi imeti trdno voljo, te predvsem povzeti do popolne neodvisnosti — samostojnosti — to jo do blagostanja. Delavnost, zmernost, ttedljivost, ukažiljaost, rad, vestno izogibanje se vseh praznih in nepotrebnih potov, n. p. po sodnijah, sejmih in drugod prinese srečo in blagostanje družini celo v slabih letinah. Kjer tega n;, tam gospodarstvo i odi v najboljših letinah nazaduje. Vsak, kdor čez leto več izda kakor zasluži ali v gospodarstvo pridobi, nazadnje gmotno. Da se ta primanjkljaj pokrije, posnema večina kmetov kratkomalo nalo državno napravo — to je delajo in delajo leto za lt tem nove dolgove. Kam to sčasoma privede, je že marsikateri izkusil. Kmet, ki tako dela, pokaže s tem, da jo stoj poklic isgreStl, da j« nezmožen. Ta recept torej ne velja za kmet«; kakor sploh za nikogar. Vsakoletnega primanjkljaja torej ne smemo pokriti z novimi dolgov?, ampak a tem, da zmanjšamo izdatke ali povzdignemo dohodke, ali se boljše oboje. Kaj pa stan« kmeta takole največ čez leto in dan P Gotovo delo. Ia to tudi tistega, kateri sam s svojimi domačini vsa dela opravi. Ce ne bi delal doma, delal bi drugje >n toliko in toliko zastati. Kakor hitro je kmet trlno prepričan, da ga delo največ stane, moral bi začeti razmišljati. Kako bi le uredil, da bi mi delo več neslo. Vsako družit: če, vsak delavce stremi za tem, da bi s svojim delom, z manjši ca trudom več zaslužil. Kmetu pa njegovo delo, oziroma obdelovanje zemljo č mdalje tem manj dobička nese, ia zato nam gre slabo ali vsaj prav trda. Zikaj nam pa nafte delo vedno manj nese? Zato, ker obdelujemo veliko njiv, katere so tako slabe, tako revne na reiilnih anoveb, da nam niti naš g i truda, naSega dela ne poplačajo. Da bi nam dile se dobiček« plačale davek ii obrest:, kolikor na to njive odpade, o tem se gorora ni. O ljudskem štetju. Statistična centralna komisija iz la v založbi knjigotrinxe Frid. Irgang V Bran obširneje delo o ljudskem štetju, izvršenem 31. decembra. To delo izide v kratkem, vendar smo te danes v položaju, navesti poglavitae rezultate uradnega ljudskega štetja za nekatere slovenske pokrajine. Administrât'vaa razdelitev slovenskih pokrajin se je od L 1869. le malo izpremenila. Na Kranjskem je od I. 1869 eno mesto z lastnm statutom (Ljubljana), Istra ima od leta 1880 eno mesto z lastnim statutom (Polj), istotako Goriška (Gjric ) in Koroška (Celovec). Na Štajerskem so bila do I. 1890 tri mesta z lastnim statutom, zdaj so od L 1890 štiri. To je dokaz, da ee večji kraji le jako počasi razvijajo v mesta, pač vsled pomanjkanja industrije. • Okrajnih glavarstev je: na Kranjskem 11 (ni L 1869), na Koroškem 7 (od L 1869) na Štajerskem 22 (I. 1869 jih je bilo 18), I. 1880 jih je bilo 19, L 1900 jh je bilo 20) na Goriškem 6 (prej 4), v Istri 6 (prej 7). Sodnih okrajev je: na Kranjskem 31, (prej 30). na Koroškem 28, na Štajerskem 64, (I.' 1880 in 1890 j h je bilo 65), na Goriškem 13, v Istri 16, v Trstu 1. O o čin je bilo: na Kranjskem 359, na Koroškem 259, na Štajerskem 1571, na Goriškem 140, v Istri 54, v Trstn 1. Za prebivanje namenjenih poslopij se je naštelo: na Kranjskem 91 014 s 107.320 strankami, na Koroškem 54 749 s 80.597 strankami, na Štajerskem 210.160 s 302.156 strankami, v Trata 11.958 e 47.691 strankami, na Gorilkem 41.914 s 48 903 strankami, v Istri 68 594 s 76.119 strankami. Število poslopij se je pomnožilo v zadnjih desetih letih na Kranjskem za 4*2%, na Koroškem za 7*3% na Štajerskem za 4*4%, v Trstu za 20-4%, na Goriškem za 85%, v Istri za 11-97», Povprek stanuje v eni nisi: na Kranjskem 5*8 ljudi, na KoroSkem 7 2, na Štajerskem 6 9, v Trstu 19*2. na Goriškem 6 2 v Istri 5*0. Geta Caütvanska je smem* 1869. L ..... . 20,394.980 prebivalcev,' 1880. •....... 22,144.244 1890 L...... 23,895.413 1900. )....... 28,150.708 a 1910. L...... 28,567.898 a Po slovenskih kronovinah je prebivalstvo razdeljeno naslednje: Kranjska....... 525.083 KoreSka....... 384 736 Štajerska....... 1,441.604 Trst......... 229.475 Goriška....., . . 261.721 Istra......... 403.261 7 zadnjih desetih letih ae je prebivalstvo pomnožilo: na Kranjskem sa 3*3%, na Kevsmmm za 85%, na Štajerskem Sa 6*3%v v Tista sa 285% na Goriškem sa 12*4%, v Istri sa 169%. Kranjska détela jo med vsemi kronovinami v državi najslabše napredovala glede pomnožit re PODLISTEK. Napačen pomočnik. Povest. Darje. •Poprej, da, poprej,* je pritrdila — «taio pa bo tudi vse njegovo. Koma pa naj zapustim, ako no njemu, sa) je ros pridno delal in pismo je te narejeno — vse bo njegovo, dast ni mnogo, a Skoda bi bilo vendar, če bi zapravil» Tako je skrbela bajtarica Kocmnrjevka Se prejšnji dan za svojega sina, tisto dopoldne pa ni več videla solnčnih žarkov, ki so se igrali po njenem mrzlem obrazu. Tiho je bilo v izbi, samo ns steni je tiktakala zaprašena, stara ura in Stala enakomerno minuto sa minuto; za pečjo je sedel siv, marogast maček z visoko upognjenim hrbtom in gledal s >elikimi, zelenkastimi očmi zdaj v Kocmarjevko, zdaj na vrata, kot da težko pričakuje, kdaj se edpro in bo imel priložnost zbežali od mrtve Kocmurjevke. Sele proti poldnevu je prišla soseda Polon-cevka in obstala na pragu s prestrašenim obrazom. In s njenim prihodom se je raznesla vest o smrti bajtarica Kocmurjevke naenkrat po vsem Podbrdjn, kot da jo je razpisal veter, kt je pihljal sem od hribov. Po vežah so se sestajale gospodinje hi re*e* tale na dolgo In Široko, dokler se niso naposled napotile zdaj iz te, zdaj iz one hite proti Koc-morje vi bajti. In za njimi so pohitela dekleta na korito, ko da je zmanjkalo pri vseh hišah hkratu vode, s nobens izmed njih ni imela v mislih Kocmurke, pač pa samo Tomaža, ki je pomagal tisti čas na žagi mlinarju Andrejev, daleč doli pod vasjo in ni niti slutil, kaj se je zgodilo. Malomarno in brezbržno je ravnal desko poleg deske, dokler mu ni zakričal Andreje glasno, kot je imel navado. «Hoj, Tomaž, spusti zatvoraici 1» In tisti hip je voda za žigo votlo zasuznela, a ne ped kolo, ki jo vrtelo ogromne valjarje, na katerih so se pomikale deske pod ostro sago, temveč na desno v strugo, ker Tomaž je zaprl zatvornico in pristopil k Aodrejca. «Bo dovolj za dopoldne,* jo saznrmral In so ozrl čez potok tja po travnikih. Mlinar Andreje mu je prikimal molče in nato sta cgrnila vsak svoj suknjič in se napotila med skladovnicami desk in brun proti mlinu, ki jo stal takoj poleg žage. «No, saj Meta Se ni pripravila kosala,» j* dejal Andreje, ko«je pogledal v mata okna — «pa sediva malce t jale na klop, saj danes je čiste pomladanski dan.» Tomaž je prižigal ostanek viržinke in je molče prikimaval, nato pa sedel na vetaste klop tik vrat, skozi katera se je Culo iz .mlina enakomerno udarjanje stop, pa tega hrupa sta bita oba se tako vajena, da ju ni prav nič motilo. «Če se ae motim,* je povzel zopet Andreje in gledal metikaje na nebo — ose bo tole vreme vendar kmalu izprevrglo. VidiS, tiatile oblaki temle nad sv. Miklavžem ne pomenijo nič kaj dobrega. Kadar vleče veter iz Kranjske sem na Štajersko, je v par dneh det, tako mi je pravil Se moj rajni oče in tako sem spoznal tudi jas, le verjemi I» «Bf}goče,» je »mrmral Tomaž in brskal a koncem Škornja po travi — «alcor pa je meni vseeno. Nato je privzdignil glavo in Andrejo jo videl natanko, kako je nagubaačil čelo in stisnil ustnico, kot ds mu ni kaj po volji. •Nekako čuden si te par dni, Toma t,» je opomnil Andrej bolj tiho, ne da bi ga pogledal. Ndkaj ti ni prav, pa naj te bo, kar hoce. Yes, jai prebivalstva. Tega j« seveda krivo izseljevanje. Ljudje pač trumoma bete iz dežele, ki je na eebi ravna, ki jo je pa klerikalca strahovlada izpresae-nila t pravi pekel. Gospodarski del. Posojilnica ? Radovljici. Po ravnokar iziilem poročilu za dvajseto upravno leto te posojilnice posnemamo sledeča : Denarni promet: Prejemki centrale kron 3.753 622*14, izdatki K 3,734 345 56, skupaj K 7,487.967.70. prejemki podružnice K 370.358 02, izdatki K 359 28869. skupaj K 729 646-71. skupni denarni promet matice in podružnice K 8 217.614 41. —. Deleži: Staoje dne 31. decembra 1909 K 23 208*—. Tekom leta 1910 je pristopilo 96 zadiužoikov K 96—, skupaj K 23.304*—. Tekom leta je izstopila 18 opravilnih zadružnikov po 1 K, skupaj K 18— in 1 glavni zadružn k K 200—, skupaj 218—. Stsnji dne 31. decembra 1910 K 23.086—. — Hranilne vloge: Koncem leta 1909 so znašale K 2 602 846*74, v letu 1910 vložilo sa je v centrali K 565003 52 in v podružnici K 202 390 67, skupaj K 767.39419, torej K 3 370 240 93, dvignilo v centrali K 566 614 66 in v podružnici K 148.916 89, skopaj K 715.531*55. Stanje hranilnih vlog v mat ci in podružnic. K 2,654.709 38, ndštevši staoje leta 1909 K 2,602.846*74, pomnot le so se torej za K 51.862.64 Posojila: Stanje dne 31 decembra 1909 K 2,459.754 40. Tekom leta 1910 se je izplačalo v centrali K 531 017 59 in v podružnici K 51.440*—. Skupno K 3,042 211 99 Tekom leta 1910 se je vrnilo v centrali K 308 162 79 in v podružnici K 21.664*85, skupaj K 329 827 64. Stanje dne 31. decembra 1910 K 2 712 384 35. Denarni zavodi: Naloženega deearja je bilo koncem leta 1909 K 73.766*19, od centrale te je naložilo K 446.650 56 in od podružnice K 136.245*55, skopaj K 582.896 11, torej K 656 662 30. dvignilo p« od centrale K 449,085*36 in od podrumica M 120132 61, »kupaj K 569.217 97 Stanje dne 31. decembra 1910 K 87.444 33. Hita: Stanje hite s stavbin da je njih obrat in poslovanje porok za obstoj ia napredek. C se ne pokore vodstvu ceatralae zadrug«, niso deležne niti (ležalno, niti državne podpore. Jsjčarske zadruge so priklopljene skoro vse k mlekarskim zadrugam. Sprejemanje, zapisovanje, tuhtanja in odnng Ijenje jajc se vrši po uslužbencih mlekarne. ČUni mlekarne pripeljejo jajca obenem z mlekom. Tako opravijo vse z enim potom. Pripravno je to radi tega, ker je olajšano nadziranje in tudi uprava se zmanjša. Tudi izvoz jajc iz Zgornje Avstrije je vsako leto znaten, ter dobe ljudje koncem meseca skupno z mlekom lepe svote. Pri nas na Kranjskem se pa baje ta poizkus ni nikjer obnesel. Dalje prih. DOPISI. Ii popotne torbe. Šenčur — Cerklje. Ko pridem iz Ssjovčsve gostilne na cesto, se malo odkaSljam, kar mi pride nasproti cerkljanski izvešček, podomače Oru s D/orjan. »Ravno prav, Oru, ker danes ne voziš sira, boS pa mene peljal, kajne l» Bom, pa zastonj ne, jaz vozim le za denar. Potem pa kakor hočeš, Martin!* — »l, spat bi šu rad kam, pa večerjat, ker se že noč deva. Ti si povsod znan farman, mi boš pa kam svetvov, da se naspim in pošten najem.» — «Oja. tist naše,* pravi 0:u, «v Cerklje te popeljem, Martini Tam pri Končku imajo zmeraj tržne vampe, tam se boš pa že najedo.. < Poženi, Oru, poKončkovih vampih se mi pa ž s kar sline cede.. Ko grem tako naprej po vasi cerkljanski — ker Oru me je kmalu pustil, ker nisem tako rožljal z evanegarcami, kakor si je on želel — zagledam, pa kaj zagledam : Slugovčavo M cko, mojo staro znanko iz Ljubljane. Ona se je dobro razumela na zvezde. Vorašam jo, če potrebuje kaj semena, pa pravi: «Bi ga te, pa sej ne vem, če bi blo te prov ali ne. Boljše, če S s ne sejemo. Mras je mraz. NaS sta so pa hudi. Pa vprašam, kje je gostilna «Konček», stegne roko in se skrije; jaz jo pa maham kar naravnost v prvo hišo in menda sem prav prišel. Sedeli so tam sami domači gostje, in med njimi mi te poprej dobro znana Knhnjekova Mana. Ker se je gospodar Konček tako ponosno držal, klical sem ga za gospoda, kar mu je ečividno ugajalo. «Večerjal bi rad, gospsd K.,» zadnja beseda ostala je mi v grlu, < n pa spal pri vas, če imate po t en t za prenočevanje tujcev. «Pjtenta nič,* zarezi ponosno, 17 % 1nn pritrese n* mizo neko močniku podobno jed. Jas hitro pojem in ti mislim, ns Tem, če bo tekaj varno kaj poležati. «Menda se večkrat zmoti,* ji setem v besede. «Zikaj mu pa Konček pravite?« «Kne mu je enkrat ta »Kratki, reku, ga je kar ven vrgu krevljo krevljasto.* Zunaj je bila lepa mesečna noč; jas vstanem, se poslovim In si mislim: Lepa beseda lepo mesto najde, in odrinem, da Se meni ne psde ksj po zadnjici. Kne pridi rja sa mano, neka trda reč mu je padla v lica, se togo ti in priduša da h Končan ne več, tudi kontrebaa-tastega žganja na gre več pit, če prav ga mera vsaki dan po cel liter izpiti. Pripoveduje razne dot tipe o tem Čudnem motu. Celo- zgodbe o* Kubnjekovi Mani, kako poštene je živel ta kratki Janes in kako priden je bil, dokler je živel Sa pri materi doma, vse to mi je natančno razložil ta pravični Kne iz Cerkljao, kar sem si jest ase zapisal. Sporočil bom cenjenim bralcem »Gorenjca* v eni prihodnjih številk ali pa takrat, kadar pridem pogledat, kako zeleni meje seme, kar sem ga kon u zapoizknSnjo vsilil, dotlej pa pozdravlja, Martine! Izdajalci naroda (povodu* ljubljanskih občinskih volitev)! Poražen — v prah je strt izdajski črni zmaj, odbit napad — oteta očetnjava; raz lin v pozdrav vihra trobojni prapor zdaj junaškim in zavednim Sinom: Slava! Na štiri fronte bil se hkrati ljut je boj, zavraten boj med rodnimi si brati, kar stvaril let trikrat deset je truda znoj, izdajstvo h telo je na mah končati. ■ <«4 sel) Nebo pravično, zroč nakano drzno to, poslalo v boj najboljše je sinove, zadalo smrt izdajicam zasluženo ter rešilo ogrožene domove. Med Srbi s studom čiije ime se Brankova, izdaj ec brata pač primere nima. Prekosil v tem pa se ga Hans je Schusterschitz ta nemško-klerikalni sluga Rima. Zato med ljudstvo! Zdaj odprimo mu očrt Razkrinkajmo efijalte domovine! Ta čin izdajstva k slogi, k delu naj bodri! bi lepša doba narodu zasine. -,-1-&- BftdtvMtiUte aevice. Osebna, vesti Predstojnik okraj, sodsca g. F. Regally je imenovan sodnim svetnikom. — Čestitamo l— Sodnim avsknlantom je imenovan pri tuk. c. kr. okr. sodišču L pL Pramerstefn mesto na Brdo odislega P. Lutnarja. — Zupan dr. t Vilfan se je podal na daljše potovanje, da se nekoliko oddahne in odpočije od prenapornega dela. ••Desetega brata*, znano narodna* igro Govekarjevo, to uprizorili nasi marljivi diletantje v aedeljo, dne 23« t m. Igra ss je uprizorila »rtv dobro Ia vso zahvalo zadeli pač neumorni režiser, ki se ne ustraši nobenega truda rn napora. Ako se dotaknemo podrobnega igranja samega kakor tudi igralcev, moramo pač priznati prvenstvo i zbornemu — v igri kakor tudi v maski — Martinu Spaku. — Kdor hoče videti poosebljenega Martina Spaks, kakrlnega si je zamislil pokojni Jurčič v svojem nedosežnem romano «Daseti brat*, naj st pride ogledat naSega «Marti uka». In odobravanje, ki ga je dobival Spak po vsakem nastopu, je bilo na mestu. Dober pajdaš mu je bil, v takih vlogah nenrekoaljiv — v vlogah kmetskih originalov namreč — Krjsvelj. Ko je Krjavelj Šele stopil na oder, je spravil vse občinstvo v nsjboljžo voljo in vzbujat je toliko r^smflnpfjsx veselja s svojo prirojeno hudomušnostjo, da smo bili mnenja, ds se smeh sploh polegel ae bo. — Msnca in Kvas sta nam ugajala. Vlogi sta dobro rotila. Edino, kar bi Manici priporočali, je to, da naj se v bodoče otrese misli, da nastopa na odru; obdrži naj tudi na odru ono naravno vedenje, ki ji je lastno v vsakdanjem nastopu. In prepričani smo, da bomo popolnoma zadovoijni, kakor smo km to pot zadovoljni s Prsnico, ki je bila tako fast mojca, da se ne čudimo, ako jo je vzljubil Fiancelj. f »rečnih rokah je bila vloga starega Piska va. Nastop nam je ugajal popolnoma, asmo mssko bi si želeli v bodoče malce starikavejSo. Za preživetega starca premlad obraz. — ManjSe vloge moramo pač v splošnem pohvaliti edino, kar moramo karati, je, da nekateri govore pretiho in premalo razločno. Dolef je dobro posnemal zapitega Študenta, dostojen je bil graičak Gornik in dobro ata aarmo-nirala Krivec im Neža. — Nad vse pristen — prav po gorenjsko posnet — jé bil konec, nasa kmetsks ofcet, kjer igra prvo vlogo klarinet in kjer mu zvesto pomaga harmonika ... 11 uspeh je v vsakem ozira popoten, take v gmotnem kakor tudi v moralnem ozira. Vsa čast našim diletsatom I Napolnjena obširna dvorana R. Konsttja, kjer'je tvorila nate zvesta okolica pretežno večino, je pač najboljši dokaz, kake igre si žeK naše ljudstvo. It naroda za narod. Bil je pač lep večer. Omenjamo le Se to, da se igra ponovi na občno zahtevo v nedeljo dne 7. maja, tudi zvečer. Na Jnrjevo smo imeli sejem, seveda le blagoven, kajti sa živino je bil ia prepovedan zaradi kožne bolezni. Sicer nimamo v našem kraju nič več kugo, a dobre je, da se take bolezni popolnoma xa tro. «Mestna hranilnica* je izdala ravnokar lepo opremljeno letno poročilo m petnajsto upravno lato, namreč 19101 It tega- poročila posnemamo, da jo imela hranilnica v pretočenem letu. t j. 1910 prejemkov K 2,872 753 46. izdatkov K 2 867 941*59, skupnega prometa K 5,740.696 05. Ako vpotte-vamo, da ima skoro vsak kot svojo lastno posojilnico orisoma hranilnico, je to jasen dokaz, da vživa mestna hranilnica v Radovljici popolno zaupanje. Čistega dobička je napravila mestna hranilnica v tem letu K 19.314 64, od katerega se porabi dobra tretjina za mestne potrebe In čimbolj so bo ta zavod razvijal, tem boljše za radovljiškega rae-af-na, kajti vedno večji beda darovi mestne hranilnice. Pomlad je nastopila z vso svojo darežlji-v ostjo. Po enodnevnem dežju — planine so dobile belo odejo — hrti vse tako is zemlje, da se kar «vtdi», kako vse zeleni in cvete. —■ Obeta se nam dobra letina. — Prvo kukavico smo si šali leten to 10. t m, a prve lastovke so nas pozdravne 12. L m. okrog poldneva. Pasji kontumse je razglašen v Radovljici se? tri mesece. Vziet, ker se je pojavila v HraSah stekleni**. Upajmo, da je bil eni slučaj edini, kajti sredstva, s katerimi so nastopile oblasti, bode pač temerjise za branita vest stečaj- Nov okras m radovljiško mesto bo pač na _—j,,,, i.nt,!.mi ..i - - - a - . iL.-^awij.jj ' nove miomajaiui - vrt- nreevne nrammice; ñauar ga bo pomlad popolnoma odela t svojim pestrim krilom, bo pač nekaj posebnega« _ T 17 60—m »J»¿fti obod oisiv iüi cn ešrcss fcvey.mq us'iso » r, talas s* tovrta e i iiu m kan fD8iS£ tri hoče poegeSovati kalno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in bel tesni., os- umiva le t •teakeapfersf IHUlsM) festleCsso) «BStse> (iwh Ste*ieiipf«d) tvrdke Bergnunrt & Co., Teftin ob Lab>. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogertjah in trgovinah s parftiaoa i. t. d. V Kranja« doa 2». aprila 1911. OriiVMatorake volitve. Po vsej državi as marijtve ra^eMjajtt ps? aedqpa> a^sasahprtka volitve. Ponekod se ia postavili kandidate. Vet odličnih pcataacev je »javilo, da ne prevsameje ponodane jim kandidature. 0 albaaeki utaji poročajo iz Soluna, da so nosili usta Si v udjajih bojih v okolici Hoti in Klemen ti črno zastave s napiti «Mi bičamo pomoči iz, inozemstva* in pa »Narodni boj » — Po uradnih poročilih, so se predvečerajšagim vršili okoli Tusija hudi boji. Posamezni vojaški oddelki so bili popolnoma obkoljeni in ao se mogli le težko rešiti. Dve kompanijj, ki so jih poslali iz Tuzija v Pu, so zails v zasedo. Pri tem je bilo ubitih dvanajst mat, veft pa ranjenih. Končno so ss marali Albanci umakniti — t* Ciaiisnarbs poročajo, da so Maligori znova napadli turške čete prt Vukliju. Vendar so pa bili in ao imeli čas petdeset mrtvih. Turške čete so zasedle vse etra-tegično vatae točke. Pozor! Drsal t«4toj Izide aalaa&elll aaznl reaf9 oellaacii otf L tnala tiri 3i. vkmm* s kmúmrlm za L mu. - Lean 20 ola. - Dobloa sa a ilsbarai Ivama Pr. Lamprela o ftmwlfrM~mWv*®& - naroČila aani zz za sprsleHsafo ta oaapref. =: ***** filtiaf aa Maroškem je tele nevaren. Prav nič ne vedo, kaj je z Evropejci v Fesu. Ravne-tako ni znano, če je sultan te taktični vladar. Položaj vojaških čet ped vodstvom majorja Bremonda je obupen. Več častnikov je te napravilo oporoke, v katerih pravijo, da ao izgubljeni ia da j b more le kak čudež rešiti. Muley Hifid in njegovo spremstvo so morali is svoje palače zbetati v francoski kozulat. Novičar. Imenovanja aa drtavuialasfsieJ. Voloater Vladimir pl. Kapus je imenovan uradniškim aspirao-tom. — Premeščeni so asistent Friderik Stephen t Bleda kot pottajenačeinik v Rovinj, adjunkt Ivan S sklic is Divače kot postajenačelaik na Bohinjsko Bistrice, postajenačelntk Ivan Ranter s Bohinjske Bistrice k ravnateljstvu v Trst, 7. oddelek, adjunkt Josip Podhregar is Kranja v Trst. LjeJtKjaasks občinsko veUtva po novem volilnem reda se izvršile minulo nedeljo ob velikem zanimanju vseh strank. I s vol jenih je 23 nerodno-napaednih, 14 slov. ljudske stranke, 7 Nemcev m 1 soc. demokrat Absolotns vačina znata samo 1 glas. Ta volilni rod je zanimiv slasti tudi vsled tega, ker so prvič volne ženske samostojno, petem ker je prapor čni zistsm, v tretjem razredu s plurajiteto. V celi Avstriji nimajo Se takega volilnega reda. Oglejmo si ob kratkem nekoliko ta novi rodi Število občinskih odbornikov 45. Voli m v treh razredih. V prvi in drogi volilni razred pridejo oni, katerim je vsaj te eno leto predpisan kak občinskim dehladam podvrženi davek. Prvi dvei petini teh voUtcev tvorita prvi volilni razred. V drigi volilni razred pridejo poteg tega te razni inteligentni volilo, ki stanujejo v Ljubljani saj Se eno leto, in oni veliki, ki plačajo vsega skupaj vsaj 30 kresi davka na leto in stanujejo Ss saj dve leti v Ljubljani. V tretji razred pa pridejo vsi ostali volil«, in sicer: volijo v njem tudi ie vat volilci prvega in drugega razreda (pluralna volilna pravica), dalja pa osebe obojega spola, ki te vsaj dve lati vestmi v Ljubljani prebivajo in plačujejo manj kot 30 kron davka; končno brez ozira na davek vat, ki stanujejo že vsaj tri leta v Ljubljani. Ko ae reklamacije sesana, se marajo volilni imeniki se enkrat razpoložita. Zs volitve je upeljan proporci j anakat sistem, Stranke morajo slo gotovega cam naenaniti magistratu) svoje kandidate, petnajst u vsak volilni razredi Kako m je ugotovim izvolitev posamesnih kandidatov, najboljše ilustrira sledeči Bfiamas Veljavne oddanih glasov v I!L volilnem razredu je: narodM-naprednih 3266, riov.-Ijudake stranke 2471, sorijaloo-demokrabčnih 799, in nemških 1018, torej skupaj 7554 To StevHo se deti i 16 (L j. število mandatov + IX torej 7554:16 m 472 j t to Ste vitko se delijo po temno vrsti številke ed pesamesath strank oddanih glasov, ia tako as najde prepotena, koliko zastopnikov dobijo pesa* mesne stranke. Torej 3266 : 472 = 6 (naprednjaki), 3471:472 - 5 (slov. ljudska stranka) 1018 : 472 »2 (Nemci) in 799:472» 1 (soc. dem.), km ostane, se pripiie najmočnejši ateangi, te je naprsdnjakom, ki imajo potesatakenr v tretjem razrede 7 mandatov. — Ljubljana gre novim viharjeo nasproti t Alttit VimUMkm. Hladno pomladanske jatfo je prebojem amravo In lahek vetrič je pihal po ubnah bele Ljubljana, Težka in žalostna vest je napolnila vse ulice*, da je ugrabila kruta smrt mlado satje polno upov in nad — Aenesta Win-dtteherjs m bile veft med nami. hmatu si tu asu te ime Se assa časa žalostnih septembrskih am, he ja moral vetsd svojega aarodnega čuta press aasi sjssees in menace v joči) tedaj pa se mu js tudi vsadila kaj boktznt v njegovo motno naravo. Popolnoma ozdravil ni nikdar veft Njegovo največje vrnelje je bilo, ako je stopal v sokotakib vrstah, ni ga bilo večera, da bi on ne prirosteval vajam. Pri vsaki prireditvi, pri vsakem izletu je pokazal, kako m mora obnašati Sokol, ki ros mitU in čuti, ki pozna v resnici tokolake idejo. Po prestani kazni je odšel v Dubrovnik, da bi ss tam okrepčal m. pozdrariL PriSedsi sopst domov, hotel je pestati samostojen trgovec, njegova marljivost m dsJavaest sta ga vedno vlekli se do samostoj-neati tako, da js letos 1. marca otvoril s g. Jerihom svojo lastno trgovino. Toda Salibog usoda mu je namenila drugače, ta par dni prod otvoritvijo trgovme se jo* vlago! v postelj, iz katere ni vet vstal. In ko se ga se skoro popolnoma lapuams meta, as obupal, vedno je pravil, da ni bolan, da je le slab, da pa bo kmetu okreval in potem bo »pat delal se njegovo samostojnost In narodnost. Kake je bil priljubljen, pokazal je njegov pogreb. Stotera in stotera sanožioa m je uvrstila sa krste in ga zaveznik' k zadnjemu počitku. «Slov. Filharmonija* mu jo sadnjte zaigrala koračnico Cd aa je prapor •Sokola* pripogoil hi so mu pevska društva «31a«ec», «L;ubljan«ki zvon* ia «Glssbena M*t ca* zapela zadnji slovo, je igrala vse navzočim solza žalosti v očesu. Mrzel dih jesenskih dni mu je vsemi kal bolezni hi hladno pomladanske jutro je rettlo žrtev septembra in jo odvedle k večnemu počitku. Spavaj sladko, dragi prijatelj l SVOJ C ZdravJC radobUe! Va& lUbotnost in boleči n* iaginejo. Vaie odi, Site, kite postanejo moiüe. Vaáe «paBJé íifaVo, Zopet se boste dobro poíütüi, če bost« rabili pravi FeUerjev fluid s nasako <£lsafluid>. Tucat sa poekuiojo 6 kron frauko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubiei, Sitia trg štev. Mi (Hrvaško). Pramlaal jt dano« ponoči g. Franc Krenner trgovec, posestnik in občinski odbornik v Kranju. Preblagi rtajki ja bil dolgoleten član « Narodne čitalnice* v Kranja ter si isto iteje v dolžnost da spremi pokojnika iz bile žalosti na tukajšnje pokopališče. Pevski zbor bo zopel pred biso žalosti ter ob odprtem grobu po eno zalostinko. Blag spomin vrlemu možni Čitalaiski ktaeert v Kranju, ki se je vriil dne 22 t m. ob pol 9. ari zvečer v sokolski telovadnici, je pod spretnim vodstvom g. Vilka Rosa dosegel prav lep uspeh; takega petja človek ne čuje pogosto po naiih provincijalnih mestih. Vrlo je mešani zbor pogodil pomladanske svetosti polno Devovo «Zarjo», moški zbor pa ae je s svojimi krepkimi, svetimi glasovi potrudil, da je pripomogel Aljaževi odlični, krepki skladbi «Na bregu* do popolnega učinka. — Goap. profesor dr. Pavel Kozina iz Linbljane je mojstrsko zapel dva samospeva. Iz Gerb e«ve * Pogled v nedolžno oko* odseva vsa sreča in radost mladih, nedolžnih let, Krekova «Šum vira in tefira* pa je strogo moderna skladba, klavirski pari se čudovito strinja s prelepim Kettejevim besedilom; pesem sahteva od pevca veliko spretnosti. —- V ljubki Adamičevi «Zaman pod oknom* se je odlikoval mešani s bor sluti v končni kitici. — D t oglasni Volan čev ženski zbor «Divja rotiea* je zložen na besede narodne pesmi; vkljab brezbarvnosti vsebuje mnogo metodika in mehkot-nosti, pa ao zato imeli svoje veselje nad njim pevke in poslušalci. — Jiktčav molki zbor »Črnogorec Crnegorki* je dal pevcem priliko, da so razvili svoje glasove do polne veljave in moči. — Posebno ste občinstvu ugajali dve harmonirani narodni pesmici, namreč nežna Dolžaaova « Vrtec ogradila bom* in otožna Devova cBarčiea* iz slovenske Beneč je. Obe pesmici je zapel metan zbor s posebnim navdušenjem. — Solist gosp. profesor dr. Pavel^Kozina ic Ljubljane nas je razveselil le a tremi samospevi. Giobokoobčuteaa je Vilharjeva «Nezakonska mati*, Prochaskova «Poslednja noč* gane a svoje nežnostjo in ctožnostjo, v «Serenadi» pa je ustvaril Lsjovie ns podlsgi nedosežno lepega besedila Zupančičevega eno najlepših del naše moderne glasbene umetnosti. Kakor v prejšnjih, tako js dokazal g. dr. Pavel Kozina v teh treh samospevih, da razpolaga s srečnim, mehkim tenorjem, da je temperamenten pevec ki se ume oglobiti v besedilo in napev skladbe. Občinstvo je navdušeno sprejelo njegove samospeve. Naša želja je, da nam v kratkem zopet zapoje v Kranja. — Koncert je zaključil ljubki Schwabov pevski valček a spremlje-vanjem orkestra «Zarja». — UJeletba je bila jako lepa; prišli so tudi gostje is Ljubljane in Idrije. Izmed skladateljev, katerih dela se proizvajali, je bil g. O. Dev osebno navzoč, gospoda I. Aljst ia dr. A. Schwab pa sta pismeno opravičila svojo Odsotnost — Po koncertu ae je vršil prijateljski sestanek pevcev in pevk v gostilni gospe M. Mayr. Zapeli so več lepik pesmi in izrekli nekaj krepkih naptnic. — Naša zelja je, da ostane zbor zvest vnetemu pevovodju g. V. Rusu, ne ozira naj se na glasova tistih, ki bi radi v zboru zasejali ratpor, ampak naj brez ozira na desno in levo goji lepo pevsko umetaost. Hvaležni mu bomo zato in uspeh mu je zagotovljen. Havt mslski vazal red. Proga Trbiž - Ljubljana. Vlaki štev, 1711, 1715 in 1718 so malenkostno izpremenjeni Vlak štev. 1712 se ie moral ta 14 minut prej ustaviti. Vlak štev. 1718 odhaja radi zgodnejšega jnžnoželetoilkega vlake štev. 2 za 8 minuti preje. Vlak štev. 1716 sa je moral radi prej omenjenega zgodnejšega vlaka štev. 2 jut. žel. za 10 min. pospešiti, kar je bilo tndi nujno potrebno. Vlak štev. 1717, ki obstoji tale od 1. oktobra 1910, se je radi dosege zveze na južno-železniški vlak It 73. ki odhaja kasneje is Ljubljane, od Jesenic za 1 min. prej ustavilo in taka pospešilo, da pride te ob 9. uri 48 nun. v Ljub« ljano j. k.i s to odredbo je napravljena nova zveza iz Monakovega v Opatijo z vlaki 701/1/1717/78/ 1613. Vlak št 1722 bo zopet vozil kakor lanske leto v maju in juniju ob nedeljah in praznikih, od 1. julija na progi Ljubljana j. k.-Jesenice vsak dan in na progi Jesenice-Trbiž le ob nedeljah ia praznikih. Vlak it 1729 bo vozil od 1. julija do 10. septembra vsak dan. Vlak štev. 1727 bo vozil na zahtevo plavže v Beli peti vsak drug ponedeljek v avrho transporta delavcev is Ziljske doline. — Progs Kranj-Tržič. Ker prihaja vlak itev. 1712 prej, ae je moral tndi vlak itev. 2563 ss 14 minut prej ustaviti. V laz Itev. 2555 odhaja 9 minut preje, kar prihaja vlak Itev. 1716 preje. Vlak štev. 2569 vozi kakor pozimi, — Proga Ljubljana d. k.-Kamnik. Na ti progi bedo vosih v maju in juniju vlaki Itev. 2161, 2162 5 minut preje 2144, 2166, 2158 in 2157 in ob nedeljah in praznikih tudi vlaka itev. 2160 in 2159. Od 1. julija bosta vozila še dva vlaka. Od 1. julija bodo tedaj vozili vlaki štev. 2151, 2162, 2164, 2168, 2167, 2160 in 2169, kakor prej povedano in nanovo vlaki štev. 2153 (iz Ljubljane ob 11. uri 40 sala. dopoldne, prihod r Kamnik ob 1. uri 2 minuto popoldne), 2156 (iz Kamnika ob 1. ari 30 min. popoldne prihod v Ljubljano ob 2. uri 40 min. popoldne) m 2155a (»z Ljubljane ob B. ari 10 min. popoidae, prihod v Kamnik ob 4. ari 24 min. pop«.Id«.); vlak štev. 2156 ne bo več vozil. Buaaloo priredi godba prost gasilnega društva v Kranja dne 1. mejnika ob 6, uri. PremeaaAal ksaeerl priredi danes v soboto dna 29. t. m. godba prost, požarne brambe ob 8. uri zvečer na glavnem trgu. Godba se je v enem letu toliko povzpela, da šteje 32 dobro izurjenih meči in se vsled tega odda v dveh oddelkih s polno sestavo. Godba uživa vsestranske simpatije, ne uživa ps, odnoeno ne Iteje med podporna člane mnogo, mnogo takih, ki bi lahko utrpeli eno sli dve kroni ns mesec in, ako ne bo vsestranske podpore, bode godba prisiljena, da se razide ali pa, da zabrede v dolgove, iz katerih bi se nikdsr ne izkopala. Someščani I Vzdramite se in posvetite večjo pozornost društvu, ki je gotovo v čast oašemn mestu, t- Spored sa promenadni koncert je sledeči: 1. VViaasak star.: Slovenska koračnica. — 2 F.jon: Skoč', deklica! Valček. — 3. vVlassak ml.: Dvoboj, euerturs. -— Parma: Slovenske cvetke, potpurl —6. Schmoider: C s savske fasfare. Koračnica. Radas pevska vajt pevskega sbora «Nerodne čitalnice v Krsoju se začno zopel s prihodnjim tednom. Pevske izkušnje za gospode so vaško sredo, za dame pa vsak petek točno ob */s °* uri zvečer v pevski dvorani. Vabijo se tem potom najuljudneje vsi dosedanji pevci in pevke, dobro dosti pa ao tudi vsi novi člani in članice. Zahteva se samo pevski sluh, dobra volja in točno prihajanje k pevskim vajam. Namen čitalničnega pevskega zbora je tako plemenit in idealen, ds gs ne oblati aobena zlobna kritika nepoklicanega dopisnika. Omenjeni pevski zbor stoji te danes na tako visoki pevski stopinji, da je slehrnemu ssmo v čast in ponos, biti član tega odličnega pevskega zbora. Pevski odsek. Telev. društva «Sekal* v Borovljah priredi v nedeljo, dne 7. maja ob 3. uri popoldne predstavo igro «Mati», pri kateri gostujejo igralci dramatičnega odseka «Nar. čitalnice* v Kranju. Igra se v dvorani pri «Cingeljcu v Gliojah pri Borovljah. Lawss - tenis se prične igrati ns sokolakem telovadtšču a 1. majem ia se tem potom vabijo vsi ljubitelji tega zdravega športa, da pristopijo že obstoječemu klubu. Meseen na znala K 4. — Zglasi ae pri sestri starostki Mariji dr. Kularjevi in pri starosti brata starosti Janku Sajovicu. Pristop ima vsakdor in ne samo po poti vabljeni člani. Majalkev tslet v Rakovco imati v nedeljo dne 7. maja društvi »Požarna bramba ia godba požarne brambe*, na kar opozarjamo slavno občinstvo. Kvasa slovenskih sssrun je imela dne 27. t m. svoj občni zbor. Poročilo radi pomanjkanja prostora prihodnjič. Odlikovana Ofiajefaaea, Deželni predsednik je priznal članoma gasilnega društva v Tržiču Francu Jegliču in Francu Jagodico za Stoletno delovanja na polju gatiUtva častno svetinjo. iaratava tavajo sivine v tkefji Ukt Na sv. Flonjaoa dan, to je 4. majmka, se vrli v Skofji Loki razstava goveje živine, ki jo prirede živinorejske zadruge is Selc, Sore, Smartna pri Kranju in Stare Loke. Z i vina bo razstavljena na mestnem sejmišču v Loki Živino bodo razstavili samo zadružniki, da se pokste posebao na mladi živini te uspeh umne reje. Zate so se določila tu i! posebna načela, po katerih m bodo delile premije. Od premij je izključena vsaka iz tujine vpeljana žival. Nagrado dobe samo tisti komadi živine, ki so prirejeni doma, oziroma v okrožju pincgavske, pravzaprav naše gorenjske pasme. Premij je dol ločenih 70. Med temi jih je nsjveč za mlado ži« vino, da ae v resnici nagradi trud in prizna uspeh nalega živinorejca. Požar 7 Mliki tovarni baroas Bana. V či-trtek ponoči je nastal v Tržiču požar v tovarni barona Borna. Mar f Lsmm pri trii*. Na veliko soboto popoldne js naenkrat izbruhnil požar v Lomu, v zgornjem koncu vasi. V hipu sta bila Favova in stara Miklavževa hita v plamenu, kmalu nato is sosednja nbvs Miklavževa hita. Ko je prihitelo it Tri ča gasilno društvo se te ni dalo več veliko pomagati. Prvi dve'hiti sta bili ie pogoreli, pri tretji pa je pogorela streha in podstrešje, Največja sreča je bila, da je veter pikal v nasprotni smeri od vasi, sicer bi dsnes brž tone vasi Lom ne bilo več. Rešiti se je dalo le nekaj malega. Vzrok požara je neznan. Skoda je doloma pokrita z za vara vslniao, gotovo pa tudi ne bo manjkalo dobrih src, ki bodo pomagali pogorelcem. II raisvl)tike eksHee m nam pite t V nedeljo, 23. aprila je priredilo no dolgem presledku pevsko društvo «Triglav* v Rado ljici v prostorih g. R. Kunstljs zopet gledališko predstavo. Uprizorili so Go\ekarjevo natrodno igre «Deseti brst*. Igrala se je sicer povoijne, pa lahko bi se bilo ie mnogo boljše, ko bi M nekatere vloge hotele male bolj potruditi. Igra je precej težka in zahteva od igralcev malce truda. Priznati pa moramo, da se nekateri izvedli svoje vloge prtv častno. Tako n. pr. Krjsvelj, Martinak Spak, Peter Piskov. Tudi stari «studlosut>, stric Dolef je ugajal. Kvas je bil dober, lahko bi pa bil mnogo boljši. Nande v Rokovnjačik je bil vse kaj drugega. Isto velja tudi njegovi te verižici Mani«. V zaljubljenih scenah bi teleti malo vet prisrčnosti in ognja. Marijan, dober v igri, tal da mestoma pretih. Franica dobra, iatotako Obrača, Krivec in Melon. Dalja nam jote omeniti, da so zlasti manjše vloge govorile pre-tiks. Cemu mrmrati v brke. Igra se menda občin- sUu in govori tu-il občiuvtvu, ue osebam, ki so na odro, kmet Matevž ?k in drugi. Na svidenje pri po navijanju, ki upamo, da bo boljše, kot prvič. Na zdarl Posetnik igre. Is Pallaaaka delias nam pišejo: V nekaterih krajih nate doline so letošnjo pomlad zelo dobre čebele. Posebno v krajih, kjer je dosti resja. Čebelar M. Miklavčič v Volaki, je Imel roj prvi 26. aprila. V Poljanski dolini smo letošnjo pomlad ustanovili čebelarsko podružnico. Upati je, da bomo v nafti dolini tudi v čebelarstvu začeli napredovati. X Blads se nam piše: Veliko hnavgeino uganjajo nafii klerikalci, ko pišejo o velikih zaslugah pokojnega Jakoba Žomrs iz Gorij. Res je rajoki precej storil v teku 80 let. Kot zvesti klerikalec zasluti tudi od stranke pohvalo, in ne praziranje, katerega mu je stranka skazala s tem, da ga je pri lanskih volitvah vrgla it cestnega odbora, v katerem je bil rajnki 32 let Vsi smo pričakovali, da ga bo vsaj deželni odbor imenoval, a tudi to ae ni zgodilo. To ga je zelo žalostilo in žalilo. Namesto, da bi ae lastni pristali potegnili za njega, so ga zapustili in mu rekli: Storil si svojo dolžnost, zdej ns stara leta te ne potrebujemo več. Tako grdo ravnanje z metem, ki je iel 8 klerikalno stranko čez trn, je rame pri klerikalcih mogoče. Ns ta način ima sdsj gorjaoaka občina, največja v cestnem okraju, ramo enega zastopnika, in Gorjanci — vsi pravi klerikalci, si ns upajo protestirati pri lastni stranki zoper to krivico, ker jim je pokornost čas vse. o Vstsa rsiioooa ia posoetalka piov. Najvišji sodoi dvor je izrekel u posestnike psov zelo važno r*zaidbo. Pred več časom je neki Vaclav C bruto f v Plznu hotel obiskati tovarnarja Klotza, čegar psa pa sta ga vrgla na tla, pri čemur si je zlomil roko. Ker se ni poravnal s lastnikom psov mirnim potom za odškodnino, je prišla vsa zadeva pred sodišče. Okrožno sodišče v Plznu je tožbi za odškodnino ugodilo, češ, da je lastnik psov dolžan, paziti na svoje pse. Nssprotno ps je bila draga instanca, nadsodiSče v Pragi, mnenja, da KIo'z ni dolžan plačati odškodnino, ker se je C ari-stof poškodoval v hiši ia ker Klots ni mogel vedeti, ds moreta pss kogs raniti, zlasti ie, ker nista grizla. Najvilji sodni dvor pa je razsodbo u vrnit čet, da ima lastnik psov tako skrbeti za svoje pse, da sploh ne morejo komn ikodovati. Obtoženec mora računati s slučaji, ds morejo psi, ki prosto letajo po hiši sli dvorišču, koga napasti. To ps že zato, ker slede vse živali nagonom, U se jih ne moro kontrolirati. isasksgs brivca imajo v Kanalu na Goriškem. Gospod Avgust Pire s Bohinjska Bistrice je ustanovil v Kanalu podružnico svoje obrti, kjer brije mlad« brijačca. Žas§ ustrelil In anroieel. Pred pariško poroto se je imel zagovarjati hotelir Machel radi umora svoje žene. Dvakrat mu je ta utekla z različnimi ljubčki, v tretjič se je možu to pa vendar le preumno zdelo in ustrelil je svojo nezvesto seno* Pred poroto je bil oproščen. Zagovarjal ga je saj* slavnejši pariški odvetnik Robert. Ka| je mol svoji leni? Če je lepi io mlada, kakor spomladansko jutro, a bres misli kakor sim-tka noč, tedaj jej je gospodar kakor tudi vsaki dragi svoji stvari. Ako je divna kot angel, a zlobna kakor vrag ali bogata kakor Krez, pitam jej je suženj kakor vsak slabič višjemu in močnejšemu od sebe. Če je pametna kakor on, s je boljša od njega, tedsj jej je veren soprog ia prijatelj. Ori-jentalci so ie po naravi gospodarji svojih žen, a jim vendar služijo; prebivalci zahodnih det si so po ojgoji njih obotevatelji, pravzaprav pa jih imajo V življenju u največje sužnje. Pri nas Slovanih so ps tudi le možki, ki niso svojim ženam niti gospodarji, niti sluge, ps tudi one niso njim sužnje, niti pokroviteljice; tu sta si mol in sena enakopravna: človek bodočnosti Komati v letu 1911. V letu 1911, m bodo videlo na nebu nekoliko kometov sli repstic, a Is za vrlo kratek čas. Prvi ie komet Broockov (1889); ta komet je te dne 8. mauarja dosegel svoj pe-rihel. Drugi je komet Eaekejeva repatica. Ta pojds skozi svoj perihel sredi meseca avgusta. Ker ima slabo svetlobo ia ker mu je potovanje slabo preračunano, jo bo težko najti na nebešksm svodu. Tretja je Bornaadova repatica, ki bo tudi menda poletu najbližja solncu. Četrta je repatica »Templum 1.» To repatico ao opazovali leta 186?.. 1873. bi 1879. Od tedaj je niso več videli Zdi se, da je tako blizu svojemu razsulo, da jo bo težko opaziti na nebeškem svodu. Peta je repatica Brone« nova, ki bo v decembru najbližja solncu. Z naše zemlje se bo težko opazila. Godovi prihodnjega tedna: 80. Katarina Sij.; Jelenica; 1. maja. Fdip In Jakob, Vojka, Branislav; 2. Anatasij, Sekund, Vlado vi t, Z vana; 3. Najdba sv. kriza, Aleksander, Mladen; 4. Fiorijan, Monika, Cvetoslav, Skoroslava j 6. Pij V. pap., Irenej, Dasirad, Cestimir; 6. Jaaez Ev., Drugovit, Utvija. Sejmi prih. tedna aa Gorenjskem:~ 1. v B>h. Bistrici ss živino, Železnikih, v Kranju, 8. v Selcih nad Stof. Loko, 4. na Jesenicah, v Domtslah, v Srednji vati (Bohinj) v Poljanah« Btf ni »Mešat M*pt k 6u£ae tožba. Kmet Cedonir Šolajoč t tati Zablavi v trnovskem okraju na Bolfartkem jo vložil na duhovno sodišče tožbo proti samemu — begn. ? tej. po predpisih kol-kovani totbi, pravi kmetic Cedomir med drugim v utemeljitev svojega zahtevka tele: Splošna draginja je povsodi, nesreče se vrste za nesrečami, zemlja nič več ne redi tako, kakor preje, povsodi vlada pomanjkanje in beda, na svetu pa gospodarijo po največ zlobni ljudje. Vsega tega pa je kriv gosped bog, ker zlega ne zabranjuje in hu-dobnetev ne kaznuje. Iz tega sledi, da se je dobri bog postaral ali pa je izgubil veselje, da bi se le nadalje zanimal zanje. To pa ni prav, ker s tem gospod bog grdo zanemarja svoje dolžnosti. Cedomir Šolajič torej prosi prečastito duhovno sodišče, naj bogs polije nemudoma v zasluženi pokoj. Ns njegovo mesto naj postavi regente, ki naj v bodoče vladajo v nebesih. Duhovno sodišča je to tožbo prečrtalo. Gospodje, ki so pripadniki tegs sodišča, so delali silno resne obreze med Vitanjem, ns to ps so napravili kratek proces ter odstopili •tožbo* okrajnemu glavsrstvu. Nekega lepega dne nato je dobil oče Cedomir Solejič od okrajnega gkvarstva pismo, katerem se mu naznanja, da ga je oblast obsodila v petdnevni zapor, ker je s svojo tožbo smrtno ra t žalil samega gospoda boga in se tako rekoč naravnost spuntal proti njemu. Sadsj sedi ubogi Cedomir Solajič v zaporu. Pravijo, da je ie priiel do prepričanja, da se gospod bog ni postaral in ds se vedno živahno zanima za take ljudi, kakršen je on, ubožec Ceda Silajič. Hrsusjeaje. Pri danes vladajoči splošni drag nji si vsak poišče najcenejših virov za nakupovanje, vendar pa se ne sme spuščati pri tem do drugih ekstremov. Pri ceni oe smemo porabiti aa kakovost. To hi bilo posebno nevarno pri papirčkih za svalčice. Prihrani se morda na leto nekaj vinarjev, izgubi pa 9e s slabimi papirčki nekaj sto kron za zdravnika ia zdravila, ker ste si nakopali s kajenjem slabih papirčkov neizogibne obolelosti v grlu in pljučih. Pri Abadie - papirčkih in Abadie cigareto h stročnicah se tega ni bati, kajti to je edini papir, ki dihalom na noben način ne škoduje. Le tedaj ■ doseže kakovost fine zrnato kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno ie onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Tri stavbne parcele »tsBosvt, ftfva4evMsss ksmlss v/ Krasti« mm Pojasnila daje Alojzij Soklič, pekovski mojster. . Edvard iritK zopel irtiiirati - v ponedeljek, k l m H UnbUanake Bestadke an zopet - odprte! i- 96 8-1 Pozor, ilvisorejol! Podpisani nasnsnjsm vsem p. o. dosedanjim znsocem, ds mi je zopet dovoljeno živino rezati v orna krajih, kjer ai kužne bolezni, j«a prosim, ds mi obranijo svoje zaupanje ter se jim priporočam. Prane laptotnlk Sg —1 rezar v Dupljah. v pranju m ix proite rok« frota! Ki. pota ll prijlinoiti UpTionlttTo ,0oro»|oo'. HH 36 let prva znamka PREMIER s. Najodli čnejša oprema in najvišja tehnična popolnost. Krasni eeniki zastonj. Premie r-Werke, Sger, Češko Zastopnik laovr. Rebolj, Kranj 'i Jako zanimiv, zabaven in s poučen list s slikami je , JlnstroVani tednik/ ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin. Zahtevajte ga povsodi Naročite ga in inserirajte v njem! ===== Naslov: „ Ilustro van i tednik", Ljubljana. Peter Eoban sedlar in tapeintk ¥ Kranja nasproti nótala „Nova pošta" se priporoča slavnemu občinstvu ra vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi 20 48-11 vozove i. t. d. Delo se izapitne bsčno, trpežno, po solidnih cenah. vaina übora bele lo drse žime po jsko znižani cen«, kakor tudi S3S£ morska trava. XÄ2 Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zologi od 30 K naprej. I eopoldlna Krenner roj. Smid naznanja v svojem in svojih otrok Jožkota in Ellce imenu vsem prijateljem in znancem pre-tužuo vest, da je njen ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric, gospod Josip Krenner trgovec In posestnik danes opolnoči, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo, 30. aprila ob 5. pop. na tukajšnje pokopališče. Sv. maie-zaduinice se bodo služile v farni cerkvi v Kranju. KRANJ, 29. aprila 1911. Pozor ! Pozor ! Uijudno nsznsnjsm slavnemu občinstvu, da sem ©tvoril ? Kranju na Glavnem trga teb t nisi štev. 32 s= poleg glavne trafike noVo trgovino i modnim In galan-ieiilaUm blagom ter se ulj. priporočam sa obilen obisk. Z velaspoitovairjem 90-2 Anton Bizjak. Salega aagrobalh veaoev. s Rsjalife eess. :: Solidna pestr ežHa fin Buenos Aires 1910; S velike nagrade" Ril Mf \ I 1— Magdeburg1 - Buckau. ^InTOaf mJ Lr Podrnžnloa na Dnnajn ■ mm "*^kW hmmm j)etjuj, ip, Am Heuiti&rkt itev. SI. Patentu! 249 16-14 vročeparni lokomobili z brezventlbum Ä«. Originalno strojedelstvo Wolf . . . 10 — 800 k. s. Obrata! streti 1 aa|vli|a popolnostjo in dobičkom ga todnstrljo In poljedelstvo. Posedaj Iždelaolk nad itboob ki C Rudolf Rus 8 nrar ▼ Kranju priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo salofo ur, slatnine in srobrnlno L L 1 Ker imam direktne sveae s tovamantl in no kupujem od prekupčevalcev, moine mi Je vsskovrstno blago oddajati po čudovito nUklh cenah. S odličnim •seetevsajsm boisilm I Kndotf Kis. Popravila točno in ceno. ISB8SS8 Csalki sastsel ia peitaiae prsato. C34D ■ ■ ■ ■ Ako ne morete jesti ali ako a* ptlulite ilabo, odporuorejo vam zdravniško preizkusen* 12-10 Kau«rjcve 243 želodčne tmllsne karameli! kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec ** zotyel uravna in okrepi. Hadi oiiHjajočaga in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive" pri turah. — Paket 80 In 40 vinarjev. Dobiva se jih: K. SAVMIK, lekarna pri «Sv. Trojic, v Kranju, H. ROBLEK. lekarna v Tržiču. Glinaste peči 71 MIG ■ I Štedilnik* banje sa kopoM, kakor tal. m kipaf vase in druge glinaste isdelke ▼ ■ vsak barvan, trpeine ta cene priporoča ■ Avgust Drelse prva in največja tovarn* stooi In m ajfaiaatih izdelkov v Ljubljani. Keil^ov le\l^ najboljši lak ta tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za Keil-ova pasta za čevlje po 80 v. Keltov lak za zla te nje okvirjev 40 v. Keil-ovo lesčilo za pode 90 v. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah. Ljubljana: Leskovic & Meden. Novo mesto: I. Picek. Črnomelj: Anton Zurc. ^Mr Idrija: Valentin Lapajne. t* Kamnik: Ed. Hajek. £u Kočevje: Franc Loy. umtvalnc mize 90 v. 75 6-5 ima vedno v zalogi tvrdka FranDolenz v Kranja. Postojni: Anton Ditrich. Radovljica: O. Homann. Skofja Loka: M. Žigon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič. estna branilka v Badeiljid je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega Se dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vlo ge in njih obrestovanje jamčivsnusluodc.kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K« Mastna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost aa hranilne vloge nei vsesal drugimi denarnimi s&vodi v polit okraju Radovljica. Zato nalagalo c. kr. sednije in drugi c ar. uradi vse vloge od nedoletnih otrok in druge den&rge le pri tej mestni hranilnici. — Kdor žen' iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obreetovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16Vi, 1972, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zame v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela lsnebi, dasl plača ¥ celi dobi še sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Idor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. 1*6—48 Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. priporoča ju v svoje prOJnbljono pivo, kakor marčno pivo I. In II. vrsto, bavarsko, vležano v sodčkih In steklenicah, pričakujoč obilnih naročil. Ustanovljeno leta 1818.