THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico —- od boja do zmagal
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Ste v. (No.) 64.
CHICAGO, ILL., TOREK, 3. APRILA — TUESDAY, APRIL 3, 1928.
letnik xxxvh.
PET IN SEDEMDESET TISOČ PREMOGARJEV V DRŽAVI ILLINOIS ODLOŽILO DELO. — SKUPNO JE ZDAJ 133,000 MAJNARJEV ZUNAJ. — NI UPANJA, DA BI SE POLOŽAJ KMALU ZBOLJŠAL.
OSTANKI PONESREČENEGA RUŠILCA.
V	soboto ob dvanajsti uri ponoči so premogarji na polju mehkega premoga odložili delo. Lansko leto je stavka trajala šest mesecev. Poročilo pravi, da zna topot še dalje trajati. Le malo je upanja, da bi se prišlo v kratkem do sporazuma med United Mine Workers of America in lastniki premogovnikov.
V	državi Illinois, tako sodijo, je 57,000 premolarjev o stavilo delo in orodje odneslo domov. V Indiani je odložilo delo 22,000 mož. in v Kansa-su ter Missouri okrog 20,000. Skupno z omenjenimi in kar jih je zastavkalo v Ohio ter lowi, znaša število okrog 133,000.
Pred 1. aprilom je bilo v Illinois in Indiani 10,000 premolar jev zunaj. Pravijo, da je po illinoiških skladiščih precejšnjo množino premoga, vendar ne polovico tega. kar ga je bilo lansko leto.
Do spora je prišlo v Illinois] in sosednih državah pred enimi letom, ker operatorji niso ho-j teli podaljšati jacksonviltskej mezdne lestvice, to je $7.50^ dnevno in $1.08 od tone. Skle-^ nilo se je premirje in nadalje-, val o še je z obratovanjem v | jamah, katerih lastniki so plačevali po stari lestvici, medtem pa se je delalo za sporazum, a brez uspeha. Operatorji se drugače ne podajo, kot, da bi mezdo premogarjem znižali za $1.50 dnevno, tega pa premogarji sprejeti ne morejo.
Operatorji še lahko obratujejo, če plačajo po stari lestvici, a kakor se sliši, ker ni zdaj velikih zahtev po premogu, bodo raje jame zaprli. Poročilo tudi pravi, da se bodo mogoče vršila nova pogajanja v četrtek, 5. aprila.
POTRES V MALI AZIJI.
Okrog petdeset oseb je prišlo ob življenje, mnogo je ranjenih in škoda je ogromna. — Prizadetih je več mest in
Carigrad, Turčija. — V soboto so čutili v nekaterih mestih in vaseh Male Azije silovite potresne sunke. Smirna je najbolj prizadeto mesto, katero nazivajo "nesrečno mesto", ker je bilo že mnogokrat prizadeto po raznih nezgodah.j Leta 1922 je požar povzročili ogromno škodo, katero so po-j pravili z velikimi stroški. Se-,' daj pa je zopet potresna katastrofa porušila večje število poslopij. Skupno je okrog petdeset oseb prišlo ob življenje in veliko število je ranjenih. Skoda je ogromna. Ljudje prebivajo zdaj v šotorih. Prizadeto je tudi mesto Tourbali in o-kolica ,kjer so nekatere vasi popolnoma razdejane.
iva.-Potres v Aziji.
Iz Jugoslavije^
TUDI ANGLEŽI IMAJO POPOLNO ZAUPANJE V DR. KOROŠCA, NOVEGA NOTRANJEGA MINISTRA. — IMENUJEJO GA KOT "JUGOSLOVANSKEGA SEIPLA". — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Angleška sodba o dr. A. Korošcu.
Londonski "Universe" komentira delovanje ministra za notranje zadeve SHS., dr. Antona Korošca, z zelo priznalni-
1- „
Leta 1923 se je ponesrečil rušilec ameriške mornarice. Nesreča se je pripetila v bližini Honda, Cal. Slika nam pokazuje, kako malo je ostalo od ponesrečene bojne ladije.
mi besedami. Spominja se ko je za časa. ko je bil dr. Korošec, minister za promet.bil je promet najbolj točen in p mire v najboljšem stanju. Kot minister za notranje zadove bo dr. Kor'.s"c, tako pravi omenjeni list. gotovo podvzel vse kora-j
i
j stu. Na Karlovški cesti se ii jo i voz zadel v tramvajske tračnice in prevrnil. Vidmarjrva seje pri padcu precej težko poškodovala po glavi in desni roki. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico. — V Rudniku pri Ljubljani je padci s kozolca 121etni sin tesarskega !><»-j močnika Slavko Vrečar in <!o-j bil težje notranje poškodbi*, j Prepeljan je bil rešilnim 1 lom v bolnico. — Ti
ezja nesre-! ča se je pripetila Ki. marca o
ŽENSKA ZMAGA V ANGLIJI.
Angleške sufragetke triumfi-rajo. — Sanje Mrs. Pank-
KRIŽEM SVETA.
— Hollywood, Cal. — Mrs. Charlotte Pickford. ma-ti slovite kino igralke Marv Pickford. ki je nedavno umrla, je
burst so se vresničile. — An- zapustila imetje vredno par
NA SVETU JE VSE MOGOČE
NAGLA SMRT SENATORJA
Smrt ga je doletela v njegovem domačem mestu,, kamor je priše! na shod. — Mrtev so je zgrudil v naročje tajnika. — Star je bil 57 let.
Deleware, O. — Bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne <jlne-va ne ure. Senator Frank B. Willis, je prispel v petek v svoje domače mesto, kjer so mu prijatelji priredili veličasten sprejem. Zvečer ob devetih je bilo v Gray kapeli in o-kolici Wesleyan univerze vse polno ljudi, ki so prišli, da bi slišali na shodu njegov govor. Predno pa je stopil na govorniški oder, je čutil, da mu prihaja slabo. Svoji ženi, ki je sedela poleg njega je rekel, da gre na mostovž, kjer je boljši zrak. Sledil mu je njegov tajnik Jones. Komaj sta prišla na hodnik, ae je senator opotekel in padel v naročje tajniku, z besedami: "Bolan sem. Jones", takoj nato je izdihnil. Zdravniki mu več niso mogli pomagati, bil je mrtev. Star je bil 57 let.
ŠIRITE "AME& SLOVENCA"
Štiri in sedemdesetletni starček pobegnil z drugo ženo. —
Njegova je bila bolehna. -
Izgovarja se, da se je s prvo ženo razporočil.
Peru, 111. — Anthony Kop-pen, star 71 let, premožni prodajalec zemljišč, je zapustil svojo bolno ženo, ter pobegnil v Ottawo, 111., kjer se je poročil, s 54 let staro Mrs. Mary Brockway. iz Chicage, 2908 E. 91. ceste. Oblasti bodo seveda starčka primorale, da se bo vrnil k prvi ženi in so mu že zagrenile prve urice medenih tednov. Z lepim se pa ne bo podal, kajti nekaj ima v zagovor. Pravi, da se je že pred d vem i leti razporočil, o tem pa menda prva žena nič ne ve. Ko so njegovo ženo o tem obvestili, je rekla, da drugega ne more reči, kot da je malo prismojen.
ANGLEŽI ZK RAZORO- j ŽITEV.
London, Anglija. — Peticija, s 100,000 podpisi je bila te dni predložena angleški vladi, v kateri se poživlja merodaj-ne faktorje, da sprejmejo pravila za razoroževanje, kakršna so vsilili Nemčiji po versajll-ski pogodbi.
-o-
ITALIJANSKI LETALEC DOSEGEL NOV REKORD. London, Anglija. — Iz Benetk je prišlo semkaj poročilo, da je italijanski major, Mario de Bernardi, dosegel nov rekord v hitrosti. V" eni uri je preletel 318% milje.
-o-
POZOR KONTRAKTORJI V CLE VELA N DU. Cleveland, Ohio. — Načrti za novo šolo — Marije Vne-\ bovzetje, Collinwood, Ohio so gotovi pri Mr. W. Koehl, arhitektu, 1720 Euclid Ave., Cleveland, O. Kontraktorji, ki žele delo, se lahko tam zglase.
Rev. V. Hribar.
gležinje v starosti nad 21 let, dobile volilno pravico.
London, Anglija. — Em incline Pankhurst. voditeljica an gleških sufragetke je s solzami v očeh vzela na znanje rezultat glasovanja poslanske zbornice, ki ie z veliko večino sprejela predlog za žensko enakopravnost z moškimi glede volitev. Sanje Mrs. Pankhurst so se torej vresničile; Angležinje, ki so dopolnile 21. leto svoje starosti, bodo z moškimi vred lahko odslej šle na volišča in volile po svojem pro-
milijonov dolarjev. Glavna dedinja je Marv, sk >zi katero je mati prišla do premoženja.
—	New York, N. Y. — Pie-tro Catena iz Newarka je bil obveščen, da je bil njegov sin ustreljen od detektivov, ki so ga zasačili pri ropu. Oče je vzkliknil: "O, hvala Bogu, da je ubit, saj itak ni bil nič vreden*'.
—	Chicago, 111. — Michael Colono. star 16 let. 929 So. Laflin st. je umrl za poškodbami, katere je zadobil v pretepu s tovariši, pri baseball
ITALIJANSKO-GRŠKA ZVEZA.
pričanju. S tem je končan dolgotrajen boj zavednega angleškega ženstva, ki je kljub vsem zaprekam in nasprotovanju vztrajalo v boju do zmage.
— Washington. D. C.—Mor-tin-er Davis, sin pokojnega Sir
Italija in Grčija sta sklenili tajno pogodbo. — V slučaju vojne bo Grčija stala na strani Italije. — Pangalos prijazen Jugoslaviji —o—
Dunaj, Avstrija. — Vemo. da vlade padajo. V mnogih slučajih pa ne vemo pravega vzroka, ki je to ali ono vlado prevrnil. — V Grčiji je bil na površju general Pangalos, ki je bil prijatelj Jugoslavije, Njegova vlada je padla in Pangalos je obdolžen veleizdajstva. Vzroka, da je padla Pangalo-sova vlada, je iskati v tem. ker je bila prijazna kraljevini, ki je Mussoliniju najbolj v želodcu — Jugoslaviji. Za padcem Pangalosa je brezdvom-
da upravo depolitizira. Ob isti priliki objavlja "Ca-i
poldne na cesti v Št. Vid. Mali. iSletni Franc t k šuštersio se
t.holic Times" obsežno poročilo i
i vračal iz šole domov v Podu-
o položaju v Jugoslaviji. '\SIoJtik- Na cest?	>	«
venci so zanesljiv kulturen ele-
ki avtomobil. Hali Francek
■mil dečku ie
.o'
• glavi arjeiK-uudil prvo pumo«" jugoslovanske - 1^1'olkovnik <jr. Justin v drŽave, je pozdraviti kot naj- Sl* V,dU' ki-1'" 1 ;i,|i
boljše jamstvo za nadaljnji so-isllni V10' s
prepeljali \ bolnico.
ment v državi in njih sodelova-1<lohil težje nje z veliko srbsko radikalno |m vsftm tol{'slt- Ha*m" stranko, ki je glavni čin it ulj vodstvu poslov
lidni napredek države." Nato podaja zgodovino političnega •
:dt:k viirja dr. Tvoropcr, in da je izredno dejstvo, da se je tako važno mesto, kakor je ministrstvo notranjih zadev, poverilo liderju katoliških y,re'-a-nov. pripisovati splošnemu u-gledu, ki ga dr. Korošec uživa zaradi osebnega poguma, ki
ga je pokazal v novi državi. ■
! za 100<> Din. Ostale
Nevaren tat pod ključem.
Pred dnevi so v Zagrebu aretirali nekega 3>>!o'nega Josipa : Mercino. katerega je zasledovala policija radi ver tatvin in j goljufij. Mercino so pripeljali v Ljubljano. Tu priznal, da je decembra meseca ponoven! Vodmatu kolo in
J:it proda atvine p;
no stala fasistovska Italiia, ki , ,	-	,.
Mortimer Davisa tobačneo-a' j ,	. . , . . . ' . utrditev miru in varnosti. *Ob-
Limei L/a\ isa, tooacnega . dela povsod intrige, kjer čuti,
magnata, bo dobil polovico za- da je kakšna država naklonjen
Imenovanje dr. Korošca je znamenje konsolidacije in napredka države, ki je po svojem j posredovalnem značaju med; centralno Evropo in Balkanom? .
branik miru. List nato omenja' Je umrl kom«j 21,,(,hli !nla,i'" zasluge dr. Marinkoviča. oseb-i
za
• Mercina odločno taji.
Smrt vzornega mladeniča.
V mariborski splošni bolnici
nega prijatelja dr. Korošca, -1 Petra P" PtuJu- Pn	1-"v
puščine. ki je vredna nad sto
Da to ni všeč konservativ-f Petdeset milijonov dolarjev.
Drugo polovico dobi njegova mačeha.
— Tokio. Japonsko. — Te-
ITrvatov
ceni. je samo po sebi umevno. Ker je tudi v Angliji veliko število žensk zaposlenih po to-j
varnah, ki na lastni koži čutijo! kom minulega meseca se je ju-
ponska mornarica pomnožila za tri bojne ladije, križarke po 10,000 ton. .
! nič Anton Pihler, doma oil
•i Ptuju. P< lehanju mu je upihnila luč ga življenj
jetika.
,	vzornetra zivnema
lasilo
neiz]i rosna
peto kapitalizma, jim bo orožje — glasovnica, dobrodošla.
RAZMERE V MEHIKI.
I
Mehiška vlada pošilja katoličane z drugimi zločinci vred na otok, kjer se nahaja kazenska kolonija. —
—o—
Mexico City, Mehika. - V Četrtek, 5. apr., bo odplul z jetniki parnik proti Tres Marias otoku, ki leži ob obali Pacifič-nega oceana. Na otoku je kolonija kaznencev, obdolženih zločinov in obsojenih na omenjeni otok, kjer nihče ne preživi več let. Takih zločincev na parniku je 100. Poleg teh je pa tudi 40 oseb — katoličanov, med temi 10 duhovnikov. Tudi ti so obsojeni v prognanstvo z drugimi zločinci vred. In kaj so zakrivili? Nobenega drugega prestopka jih ne morejo dolžiti, kakor, da so prelomili zakon tirana Callesa — ker so molili ter na skrivnem opravljali verske dolžnosti. Torej radi tega prestopka se bodo morali pokoriti z zločinci na otoku.
na kraljevini Srbov, in Slovencev.
Torej, kakor rečeno. Italija in Grčija sta sklenili tajni pakt, s katerim se Grčija obvezuje, da bo v slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo, stala na strani prve. Ne smemo pa pozabiti, da se vlade venomer menjajo, tudi sedanja grška ni zadnja, kakor tudi Mussolini-jevi fašisti ne bodo vedno tako delavcev povzpeli višje, so ku-1 silno gobezdavi in bahati, ka-
žalovati -je." piše. glasilo vpliv-,
nih katoliških krogov Anglije '
"da Hrvati še ne vidijo svoje;	°
.prave poti, da bi s Srbi in Slo-! Otloka skopal na vrtu.
.venci sodelovali na konstruk-L Xekl	Pokopal v
Sarajevu vrt nji Vratniku in
— Chicago, 111. — Trije u-službenci Heco Envelope kom-panije, ki, so se iz navad nih j
tivnem delu za državo." To je pač krivda "nepreračunljivega Radiča".
"The Tablet", tednik (10. marca 1028), označuje dr. Korošca kot "jugoslovanskega
i iskal hren ter je ob tej priliki naletel na trupelce mah ga o-tročiča. Ugotovili so. da je to dete rodila žena železniškega delavca Ilasana Zukiča. Zuki-; ču je bilo dovoljeno, da po-
pili omenjeno podjetje za pol milijona dolarjev. Sedanji lastnik si želi pokoja, bil je predsednik, katero mesto je zdaj prevzel podpredsednik Bernard Miller, novi solastnik.
—	Praga, Čehoslovakija. — S 1. aprilom se je stavila v promet dnevna zračna poštna zveza med Jugoslavijo na eni strani ter med Češkoslovaško, Madjarsko, Avstrijo, Poljsko in Nemčijo na drugi strani.
—	New York, N. Y. — Senatni odbor za priseljevanje je sprejel resolucijo, da se začetek veljavnosti nove priselj-niške kvote odgodi za eno leto.
—	Praga, Čehoslovaška. — Mednarodni agrarni biro v Pragi, ki ga je ustanovil ministrski preds. Švehla, je pred nekoliko časa razposlal raz-nim agrarnim političnim strankam v Evropi oklic, da se ustanovi agrarna internacionala.
k or so zdaj.
NEOBIČAJNA NESREČA.
Atlantic City, N. J. — V petek zvečer je treščilo v hišo Charles Ho\ve-ja. zadet je bil drog, na katerem je bil napeljan "aerial". Istočasno so sedeli v hiši in poslušali na radio sinovi Howe-ja — Dennis, star 10 let in njegova dva Imata v starosti 11 oziroma 12 let. Strela je šinila skozi diftinik, v sobo, kjer so bili dečki, katero je napolnila z dimom in obleka otrok se je vnela. Na vpitje so prihiteli starši in starejši brat' John, ki so se nahajali v sosedni sobi in vse tri nesli ven pred his®, kjer je Dennis kmalu nato izdihnil, ostala dva sta pa zadobila težke opekline. O-genj, ki ga je povzročila strela v hiši, je pogasil dež, ker je bas takrat sidno lilo.
Seipla", ki združuje resnični i državniški dar z redko sposob-!kopIje otrrtka- ki kmi,hl vo nostjo organizacije. On ie gl. P«">du umrl. Ker ni imel de-činitelj v realizaciji pro-rama, ■ narJa zn |,okop na l">kopali-ki hoče po zavezništvu med scu, je otroka zakopal načrtu -
dikali, ki so imeli najodličnej-1 HpNARN A NAKA7I! A šo vlogo kot tvorci države,	11 rt IV rt Z. 1 U\
ljudsko stranko uresničiti program obširnih upravnih reiorm ter enakopravnosti.
-o-
Jubilej zaslužnega moža.
V	nedeljo, 18. marca, je praznoval 701etnico svojega rojstva g. Joško Korošec, poslovodja v* p oko ju. Rodil se je 18. marca 1858 v Stranicah pri Slov. Konjicah. Posvetiti se je hotel učiteljstvu, a nemila usoda mu je to preprečila. Krenil* je k trgovstvu in dolgo vrsto let deloval pri raznih podjetjih. Leta 1924 je radi bolehno-sti stopil v pokoj.
-o-
Razne nesreče v Ljubljani.
V	torek, 13. marca zjutraj je vozila 651etna posestnica Cecilija Vidmarjeva iz Črne vasi št. 38 mlekarski voz nizdol Grada proti dolenjskemu mo-
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo rčeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ...............? 9.35
1.0(10 Din ________________ 18.40
2,500 Din ________________ 45.75
5.000 Din____________ 91.00
lO.OOf) Din ________________ 181.00
IOO Lir .......................$ 5.00
200 I.ir __________________________ 11.50
500 Lir ......................... 27.75
1000 Lir ___________________ 54.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK, N. Ti
AMERIKANSKI SLOVENK
Torek, 3. aprila 1928.
KMEiRIKKNSKI SUOVENEC
finri in najiUrcjii iIotmoU list V. Amtrikl, UKuovljta Uta IMZL
Ixhaja ntk d&a nuna isdalj, po-Mdeljkov in daevoT po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave;
1149 yf. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: CANAL Q098 •V	___
Naročnina}
Za celo leto____$5.00
Ea pol leta___2.50
Za Chicago, JLanado U Evropo:
Ca celo leto__$6.00
Za pol leta______3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Eatabliahtd 1191.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year ______
For half a year____
__$5.00
__2.51
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year_______3.0C
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-■Jitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |s čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nrsdništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan* Obnavljajte naročnino točno, ker p tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Velikonočne misli.
Velikonočno jutro. Kdo .-o ga ne veseli? Vsaka duša se ga veseli in je deležna tiste tajnosti, ki jo je polna Velika-noč.
I)a, najvažnejši praznik v zgodovini vsega človeštva je velikonočni praznik. Ljudje s svojo vsakdanjostjo to le premalo premišljamo in to premalo v sebi doživljamo. In vendar, kako velik praznik je za človeštvo Velikanoč!
Kristus je vstal! Tisti Kristus, ki se je za nas rodil, za nas trpel, za nas umrl. za nas zmagoslavno vstal na velikonočno jutro. Da, tisočdevetstoosemindvajsetič slavijen dan oL spominu na Njega, ki je s svojim življenjem in trpljenjem pokazal, kako mora človek živeti, če hoče srečno skozi vse. vrtince zemeljskega življenja, v srečno veselo večnost.
O, vsa lepa in blažena Velikanoč, kako se približuješ in pozdravljaš prisrčno vse človeštvo! Tajno nam šepetaš lepe pesmi — sladke glasove, tiho in pritajeno se smehljaš.
Kakor narava v tem spomladanskem času oživi in s svojim cvetjem pokaže znak novega življenja, tako velikonočna doba prenovi v duhovnem oziru ljudska srca. očisti jih, da tembolj čistoglasno zapojo slavo od smrti vstalemu Zveli-čarju na velikonočno jutro.
Velikanoč je vsako leto za vse, ki verujejo v Kristusa, največji dan radosti in nepopisnega veselja. Saj se vendar vse naše življenje, vse naše upanje naslanja na Gospodovo vstajenje. Ob njegovem praznem grobu vzbudi se v nas vseli trdno prepričanje, da bomo vstali tudi mi, in da našemu zemeljskemu življenju, ki-je ptilno trnja, sledi boljše posmrtno življenje.
Zato pridružimo se tudi mi ubogi zemljani psalmistu in pojmo z njim: "Vstali bomo ob svitu. Hvalili Te bomo med ljudstvi, Gospod! Pevali Ti bomo med narodi, ker je Tvoje usmiljenje večje, kakor nebesa in kakor daleč gredo oblaki, gre Tvoja zvestoba ..." — Aleluja, aleluja, aleluja!
Beseda o sedanjem gospodarstvu.
Vse gospodarsko življenje obstoja v tem, da proizvajamo in to potem porabljamo. Včasih proizvodnja in poraba sploh nista bila deljena; kar je kdo rabil, to je s svojimi rokami naredi!. Ko pa je postalo prebivalstvo gostejše, se je proizvodnja ločila od porabe; nastala je obrt, pozneje industrija. Za ustvaritev delavnic in za proizvajanje na veliko pa je postal potreben kapital. V začetku je bil kapital v rokah proizvaja-telja, to je tistega, ki je sam delal. Ko pa je nastopila doba industrije, je postal kapital lastnik proizvodnih sil. Proizvajalec, to je delavec, je postal suženj kapitala. Napočila je doba kapitalizma.
Ako razčlenimo sedanji kapitalistični gospodarski red, dobimo sledeče tri tvorilce gospodarskega kroženja:
1.	Tistega, ki ima ka-pital (kapitalist) ;
2.	Tistega, ki tvori, ki dela (producent) ;
3.	Tistega, ki rabi (konsument).
Kateri izmed teh pa ima največ pravice do življenja? Po pravu kdo in kdo dejansko?
Ustanavljajo se tovarne, trgovine in podjetja, ne zato, ker je toliko in toliko ljudi, ki bodo rabili izdelke, in ne zato, da bo moglo toliko in toliko ljudi priti do dela in plače. Vse gre le za dobičkom, samo za tem, da se investirani kapital čim bolje obrestuje in da so letne dividende čim bolj obilne. Zato je treba delati tako, da so izdelki kolikor mogoče dragi in da so plače proizvajalcev (delavcev) čim nižje.
Proti kapitalizmu se organizira konsument v zadrugah
(konsumi), producent pa v strokovnih organizacijah. Konsument ustvarja lastne zadružne tovarne in trgovine, producent pa skuša organiziran, ako treba, tudj s štrajkom izsiliti boljše plače.
In vendar je producent in konsument eSlen in isti. Vsak delavec tudi rabi, tudi kupuje. Ako se zvišajo plače, se zvišajo tudi cene izdelkov, ker kapitalist si noče zmanjšati svojih dobičkov. In delavec zopet zapravi v trgovini to, kar v tovarni, pri delu več zasluži.
Gospodarstvo sedanjega časa je zavozilo s svojim materialističnim temeljem in naziranjem v zelo gnile razmere in rodilo nadvse slabe in gnile socialne razmere, V razmere, v katerih človeštvo pozablja na višje cilje, dane od Boga. Posledice so širjenje brezbožnosti in nevere.
Danes ne dela nihče več radi tega, ker je potrebno, radi svojega bližnjega s stališča ljubezni, marveč samo zato, kaj dobiš, koliko mrzlih dolarjev ti prinese delo ali kupčija. Kjer je pa samo mamon na altarju, tam se vozi hitro v paganizem, in to je, kar se godi z današnjo družbo.	.
ime tako in nič drugače, kakor | — V sredo bo po maši spo dobro veste, d& se piše vaš
Verni Tomaž. -o-
MOJ POGOVOR Z NEVERNIM TOMAŽEM.
Naš
New York, N. Y.
Tomaž nam
[ki nas je kar takole za šalo u-jstvaril. Meni se to kar ne zdi verjetno. Le pomisli, rojak, ne-j verni Tomaž. Koklja zvali pi-neverni Tomaž nam je iščeta, pa jih ne pusti, da si sa-že enkrat povedal, da vse be-jma pomagajo, ampak skrbi žare, kar mu pride pred oči. Se-|nje. Tako ravna s svojimi mla-veda, samo klerikalnih knjig jdiči vsaka druga žival. Clove-in listov ne bere. Zato bere ve- jgka mati tudi skrbi za svoje činoma same take stvari, ki v dete in ga spremlja z vso lju-verskem pogledu pišejo zmot- jbeznijo, dokler živi. Kaj mis-no. Ker je pa zmot na svetu j liš, neverni Tomaž, odkod je devetindevetdeset in več, res-|pa ta lastnost v živalih in lju-nica pa samo ena, zato je ubo-ideh? Zakaj skrbe za svoj nagi neverni Tomaž včasih ves !rod, za tiste, ki so prišli iz zmešan. En dan misli, da Bog |njih?
rekel ne-
ZAHVALA.
Rockdale, 111.
Cenjeni g. urednik: — Najlepša Vam hvala, ker mi redno pošiljate Amer. Slovenca, čeprav sem malo zaostal z naročnino. Zatorej pa Vam zdaj tukaj pošiljam $6.00 za list in upam, da bom Vaš naročnik do smrti. Sedaj Vas pa prosim, da bi priobčili sledeče:
Najlepša hvala vsem sosedom in prijateljem, ki so mi priskočili na pomoč dne 20. februarja ob 2. zjutraj, ko so plameni pokončali moj ljubi dom. Ne morem popisati, kako žalosten je bil pogled na mojo družino, ko smo napol goli in bosi, v najhujši zimi, do kolena stali v snegu. Pa hvala Bogu, dobra srca mojih sosedov in prijateljev so nam lajšala gorje. Takoj so nam priskočili na pomoč in nas oblekli, nahranili in nas vzeli pod streho. Zatorej, predvsem najlepša hvala Mr. Jagodniku, ki nas je imel celih 14 dni pod streho. Najlepša hvala Mr. Fr. Okor-nu za ves njegov trud in pomoč. Lepa hvala č. g. župniku za tolažbo in darilo. Hvala lepa Mr. Hartu in vsem delav-
je, drugi dan se mu zdi, da Bo- To je narava.
ga ni. In tako dalje. Nesrečni neverni Tomaž!
Oni dan sva takole govorila. Ali ne veš, rojak, neverni Tomaž, sem ga vprašal, da stoji nekje zapisano: Samo neumnež pravi v svojem srcu: Ni Boga? Ali res ne veš, da vsa svetna znanost in učenost še nista bili zmožni, Boga spraviti s sveta in iz nebes? Kako si pa ti razlagaš sebe in mene in vse drugo, ako ni Boga? Ali res misliš, da smo kar tjavendan cepnili izpod neba?
Pa je odgovoril neverni Tomaž : Kdo pa pravi, da ni Boga? Gotovo mora nekdo bili. ki ie vse to ustvaril. Iz nič ni nič. Ampak tega jaz ne verjamem, da bi bilo vse res, kar tvoja vera uči, rojak, verni Tomaž. Da bi se Bog res tako brigal za nas. kot duhovniki uče, to je tisto, da jaz ne verjamem. Da bi štel, kolikokrat se kdo pri-duši na zemlji in kolikokrat se kako otroče zlaže, tega jaz ne morem verjeti. Ne rečem, u-stvaril nas je že na neki način, kakor že, to je končno njegova stvar. Gotovo je pa, da nas je potem prepustil samim sebi, naj si vsak pomaga skozi življenje, kakor more in zna. Kaj bo potem z nami, ko bo konec življenja, to je Bogu prav malo mar. Meni potemtakem tudi ne. Vidiš, rojak, verni Tomaž, to je moja vera. Vera življenja in kruha. Ta te bo zveličala. Pomagaj si sam, Bog ti ne bo pomagal, to je prvi člen moje apostolske vere.
Pa sem pohvalil rojaka, nevernega Tomaža, in sem mu odgovoril: Verno govoriš, neverni ToTnaž, samo precej neumno. Čuden je tisti tvoj Bog,
je
verni Tomaž.
Prav, sem dejal, to je nara-jva\ Narava je pa od Boga, to si prej sam rekel. Če je pa Bog dal naravi te in take lastnosti, odkod jih je pa vzel, da jih je mogel- dati?
Tam. kjer jih je dobil. Kaj bi spraševal!
Tudi to je prav. sem dejal. Zdaj pa le malo pomisli. Dobiti jih pa ni mogel drugje, nego v samem sebi. Jasno je, da ni mogel dati nekaj, česar sam ni imel. Ali nisi torej čuden, neverni Tomaž? Praviš, da Bog nima skrbi in 'brige za nas, ki smo od njega prišli, ko je celo koklji dal tako skrb za otroke. Še naša muca ima rada svoje mucke. In človeški materi, ki nima rada svojih otrok, pravimo nečloveška mati. Če je to vse od Boga tako urejeno, je to lasen dokaz, da Bog ljudi in drugih stvari ni samo ustvaril, ampak ima tudi skrb zanje. — Tvoj Bog, rojak, neverni Tomaž, pa ni prav nič božji Bog. Ali nimam prav, povej mi, rojak. neverni Tomaž?
Spet ni nič odgovoril neverni Tomaž, samo videl sem, da se kesa. Zato se je kesal, da mi je bil poprej priznal, da je Bog ustvaril svet in nas. Škoda res. da ni dejal, da nas Bog ni u-stvaril. Jutri bo gotovo kaj takega rekel. Saj je zmot 99 in več, pa so lahko vse prijateljice med seboj. Zato je pač precej vseeno, katere se okleneš. To dobro ve neverni Tomaž, zato se oklene danes te, jutri druge, kakor ravno pišejo njegove "cajtenge". Jaz se bom pa rajši ogibal zmot in se držal resnice, da mi bo še dolgo
(vedovanje otrok, popoldne za odraščene. Zvečer ob 7:30 bo križev pot in potem spovedova-nje.
—	Veliki četrtek : Obhajilo ob 6:30 zjutraj, maša ob 8. uri. Od 6:30 do 8. ure zjutraj spo-vedovanje. Potem celi dan izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Zvečer litanije Presv. Srca Jezusovega.
—	Veliki petek: Začetek po-božnosti ob 7. uri zjutraj. Od 12. do 3. ure popoldne pobož-nost otrok na čast Kristusovemu trpljenju in smrti. Zvečei pridiga.
—	Velika sobota: Začetek pobožnosti ob 7. zjutraj z blagoslovom ognja; blagoslov krstne vode in potem maša. Po poldne ob 3., 4. in 5. uri blagoslov velikonočnih jedil. V soboto popoldne tudi spovedo-vanje. Zvečer ob 7:30 slovesno vstajenje s procesijo.
—	Velikonočna nedelja: Sv. maše po navadi. Popoldne ob 3. pete litanijo in po litanijah zabava združenih društev \ šolski dvorani v korist cerkve.
Veselica, ki jo prirede združena katoliška društva v naselbini v korist cerkve, bo nekaj izrednega. Vsa naselbina se pripravlja na njo in vse deln s polno paro, da se za to ve!i-
cem v tukajšnji opekarni za iz-j ko zabavo pripravi vse kar naj-kazano pomoč. Najlepša hvala j boljše. Veselični odbor je prid-
prekoristni JSK^J., k oje član? smo vsi v moji družini, za poslana čeka. Iskrena hvala društvu sv. Družine št. i v Jolietu za poslani ček. Najlepša hvala članom dr. "Planinski raj" za pomoč. Tisočkrat lepa hvala vsem roekdalskim ženskam in dekletam za "Surprise party", posebno Mrs. Keržič, Mrs. O-koren in Mrs. Kovačič za trud in pripomoček. Prav lepa hvala č. g. Father Vencel Šolarju in Father Joseph Bronsu. Še enkrat: najlepša hvala vsem darovalcem in oprostite, ker ne morem vseh z imenom imenovati, kajti če bi to hotel, bi bila cela knjiga premala, toliko dobrih src mi' je priskočilo na pomoč. Bog naj bo vsem plačnik ! Vsem skupaj pa veselo Alelujo. tebi, Amer. Slovenec, pa m togo novih naročnikov.
Družina Gutnik.
. VELIKONOČNI PROGRAM PRI SV. ŠTEFANU.
Chicago lil.
Velikonočni prazniki so .tukaj. Cerkvica sv. Štefana se zopet pripravlja, da za ta največji praznik v letu, Velikonoč, kar najbolje pripravi vse, kar je potrebno za tak veliki praznik.
Chikaški Slovenci so raztreseni širom triinpolmilijonskega mesta. A za praznike imamo lepo navado, da pridemo skupaj, da se zberemo pod streho slovenske cerkvice sv. Štefana, katera če tudi mala, je tako prijazna, saj v njej čujemo lepo slovensko besedo božjo in blagodonečo lepo slovensko pesem. Zato, kdo ne bo prišel za praznike k sv. Štefanu, da se poveseli vred s svojimi brati in sestrami v ljubem slovenskem krogu!
Program za veliki teden in velikonočno nedeljo bo kakor sledi:
. .. '":.«Dogovorjeno Nastopijo tudi
no na delu in je pripravil lepši program, naši A dri j aš i, ki so nam podali že toliko lepih programov. Pravijo, da bodo nam zapeli svoje najlepše pesmi. Nastopil bo čudi prekmurski zbor " Jezero" z lepimi pesmimi iz Slovenski-krajine. Dramatični klub pa nam bo podal Medvedovo tro-dejanko-komedijo "Na ogledih". Vse svoje najboljše moči bo pokazala fara ta dan.
Zato pričakujemo, da bodo tudi farani svetoštefanski prišli v obilnem številu ta dan v šolsko dvorano, da na ta način skupno z drugimi farani proslave letošnjo velikonoč.
Pridite vsi od severa in juga, vzhoda in zapada, tudi iz okolice kot Waukegan, Joiiet in So. Chicago. Drugič pa m* i demo mi k vam. Pridite vsi. da skupno zaukamo in zavriska-mo v velikonočno nedeljo pesem zdravja in novega vstajenja ! Župnik. -o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
HOČETE ZDRAVJA? IN SMEHA!
znameniti zdravnik it izjavil: "Smejte >e dolgo in od srca. ako hočete hiti zdravi." Resnica je, da smeh tih! '/.uje vsak organ v prsih in Uti. toda v vsakem slučaju je do-ln-r žeir.dee podlaga dobremu zdravjtr. in v to svrlm je Trinerjevo grenko vino najboljše sredstvo. To vino vzdrži visi! zejodec. ter odpravlja sla!) tek <1.. jedi. nepreba\;. in zaprko. Pišite na los. Triner Co..	S. Ashland Ave.. Chicago. 11!.. po BREZPLAČNI VZOIJEC. priložite lOe za pošiljatvene stroške.
Voščilo.— Vsem prijateljem in somišljenikom voščim prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike, mnogo pirhov, kolačev in potic!
■f s-t
Se motite! — Senator Cou-zens iz Michigana je sestavil resolucijo in jo predložil senal-ski zbornici za odobritev. Ta resolucija dolži Mellona, da je skrival informacije o znanem oljnem škandalu in dalje, da je s svojimi posestvi oškodoval vlado za 91 tisoč — pri davkih. Resolucija zahteva kajpada. da Mellon resignira, ali z drugimi besedami, da se ga odstavi. Resolucija je imela ta uspeh, da je prišla iz Couzen-sovih rok v roke senatskemu odboru za sprejemanje resolucij in predlogov. Večina v senatu pa jo je odklonila. Stari pennsylvanski Andrej pa sedi tako trdno, kakor je sedel doslej v Washingtonu. Eh, kaj ne veste, da se kapitalistične vrane ne kavsajo med seboj ?
Dva berača. — Dva berača, katerih eden je bil slep. sla jedla skupaj iz ene sklede. — je bilo, da ne smeta naglo grabiti. Kdor !>i prehitro grabil, tega sme drugi z žlico udariti po glavi.
Ko tako jesta, udari slepec tovariša po glavi.
"Kaj me bije.š?" se ta razjezi, ''saj niti ne vidiš, če naglo grabim!"
Slepec: "Ker jaz hitim, kar morem, pa me vendar ne udariš po glavi, tedaj si lahko mislim, kako hitiš šele ti!"
Na smrtni postelji. — Pijanec. ki ni nikoli v življenju po-kusil vode, poprosi na smrtni postel i kupico studenčice, češ: "Na smrtni postelji se mora človek spraviti tudi s takimi, ki jih je najbolj sovražil!"
Najboljši zagovornik.—Sodnik : "Obtoženec, ali imate zagovornika ? "
Obtoženec: "Svojo ženo sem prignal. Ona ima boljši jezik kakor trije advokati."
Dobro oko. — Mihač: "Gašper, ali vidiš muho na zvonikov«: m križu.'"
Gašper: "Baš vidim, da se ii zdeha!"
....Dober tek.—Zdravnik: "Ali lahko jeste?"
Bolnik: "Če imate kaj dobrega pri sebi, bi že jedel!..."
Vroča Želja.— Snubec: "No, Jožica, ali ti smem razodeti svojo najbolj vročo željo?"
Nevesta: "Le, a glej, da si jezika ne opečeš!"
....................................................................................................................
ilMIOlillltg
Kdo je kriv? — Lovec gospodu iz mesta: "Zadnjič sto Kupon za brezplačni vzorec rekli, da zato nič ne ustrelite,
ker ima puška krivo cev. Evo, dal sem vam danes novo puško in zopet niste nič ustrelili!" — Gospod iz mesta: "Danes pa Mesto.......................................................__ 'so zajci krivo tekli!"
Ime .... Xaslov

PODLISTEK ^
«&un iiBKiu rnimiiiiTinTii^ Selma Lagerlof:
DEKLE Z MOCEVJA.
(Dalje.)
Zagrabilo ga je s silo hudournika. Ves čas, odkar jo je poznal, je bil vezan. Vse. kar ga je vieklo k njej, je odvračal. Šele sedaj se je oprostil misli, da bo poročil drugo, dobil je prostost, da ljubi njo.
"Helga!" je zaklical in začel plezati po strmini navzdol.
S prestrašenim vzklikom se je obrnila.
"Ne boj se, jaz sem."
"Kaj nisi v cerkvi pri poroki?"
"Oh ne, s poroko ne bo nič. Noče me,
Helga."
Helga se je vzravnala. Pritisnila je roko na srce in zaprla oči. V tem trenutku je pač mislila, da ni Gudmund ta, ki je prišel. Njene oči in njena ušesa so pač tu v gozdu začarala. Lepo in prijetno je pa vendar, da se ji je prikazal, četudi samo kot privid ; in zaprla je oči ter nepremično stala, da bi še par trenutkov obdržala varljivo sliko.
Toda Gudmund je bil divji in blazen od prevelike ljubezni,ki,je vzplamtela v njem. Hitro je prišel k.Helgi, jo je objel ter poljubil in ona je to dopustila; zakaj bila je vsa očarana in omamljena od presenečenja. Bilo je vendar nekaj čudovitega, da je prišel sem v gozd on, ki bi moral bas sedaj stati v cerkvi ob strani svoje neveste.
Toda v trenutku, ko je Gudmund Heigo poljubil, se je zavedla .in pahnila od .sebe.. In začela ga je obkladati z vprašanji. Je-li resnično on? Kaj ima opraviti v gozdu?
Ga je doletela nesreča? Zakaj so odpovedali poroko? Je Hildur zbolela? Ali je zadela župnika v cerkvi kap?
Gudmund pa ni hotel govoriti z njo na svetu nič drugega kot o svoji ljubezni; toda prisilila ga je, da je pripovedoval, kako se je vse zgodilo. Medtem ko je govoril, je sedela tiho in z globoko pobožnostjo poslušala.
Ni ga prekinila, dokler ni začel govoriti o odlomi jeni noževi ostrini; tedaj pa je planila kvišku in vprašala, je li bil'to njegov navadni nož, ki ga je imel, ko je služila še v Nerlundi.
"Da, baš oni je bil," je rekel.
"Koliko, ostrin je pa bilo. odlomljeiiih?" j S vprašala.
"Nič več kot ena."
V Helgini glavi je začelo delovati. Z zgrbančenim čelom je sedela tu in se skušala. nečesa domisliti.. Kako je pač bilo?
Da, gotovo. Natančno se je domislila, da si je tisti dan, preden je odšla, izposodila od njega ta nož, da bi nacepila trsk; pri tem ga je zlomila, ni pa prišla do tega, da bi mu povedala. Takrat se je je vedno izogibal in ni hotel govoriti ž njo. In tako je torej imel od tedaj nož v žepu, ne da bi bil opazil, da je zlomljen.
Dvignila je glavo in mu baš hotela to povedati; toda on je govoril dalje o svojem današnjem jutranjem obisku v nevestini hiši in-«pustila je, da je končal. Ko je slišala, kako se je ločil od Hildur, je smatrala to za tako veliko nesrečo, da ga je preob-ložila z očitki.
"To je tvoja- lastna krivda", je rekla. "Prišla sta, ti in tvoj oče in sta jo do smrti prestrašila z groznim poročilom. Ne bi tako odgovorila, če bi bila pri zavesti. Povem ti: jaz mislim, da se že v tem trenutku kesa."	- -
"Radi mene se lahko kesa, kolikor hoče," je rekel Gudmund. "Sedaj vem, da je ona ena izmed onih, ki vedno mislijo le nase. Vesel sem, da sem je rešen."
Helga je stisnila ustnice, tla ji ne bi ušla velika skrivnost. Imela je mnogo misliti. Ni šlo samo za to, da bi Gudmunda oprala krivde umora. Med 'Gudmundom in njegovo nevesto vlada vendar sovražnost. Ne bi li mogla poizkusiti, oba zopet spraviti s pomočjo tega, kar ve?
Zopet je sedela nema in si belila glavo, dokler ni začel Gudmund govoriti o tem, da je sedaj njej naklonil srce.
Toda to je smatrala za najhujšo nesrečo, da se je danes zgodilo. Hudo je bilo že to da je tej koristni poroki grozilo, da se razbije, še hujše pa je bilo, da snubi tako, kot je ona.
Dalje sledi.)
Torek, 3. aprila 1928.
Stran 3
Vojni spomini gen. Ludendorfa
(Dalje.)
Nemčiji začne zmanjkovati rezerv.
Za Nemčijo je nastala resna kriza. Vsi viri ojačenj in rezerv so pošli. Tudi je bilo nemogoče odtegniti kake čete s kateregakoli sektorja bojne linije. Ojačenja od doma so prihajala čedalje manjša. Vse kar je prišlo, je obstojalo iz prav mladoletnih fantov ali pa že prav starih starčkov, vse za resno igro vojne nezmožno. Aktualna bojna moč marsikaterega našega bataljona je padla pod 500 mož. Ravno tako je vplivala sovražnikova propaganda od zunaj na moralo ne samo našega ljudstva doma, marveč tudi na moralo naših vojakov. Sovražnikova propaganda je zelo razjedala nase fronte. Znaki revolucionarnih motivov so se jeli kazati med moštvom in vse je kazalo, da prihaja konec nedosežene vojaške discipline v nemški armadi, na kateri je tako slavila.
Vendar pa kljub vsem tem oviram in potežkočam sva o-stala jaz in maršal Hinden-burg trdna in v neomajnem zaupanju na moč nemškega orožja. Vedno sva še trdno verovala, da naskokom naših sil se ne bo ničesar upiralo in da bodo naše čete kos še vsem težkim nalogam, ki so jih čakale.
Vse naše načrte in namene smo morali držati v največji tajnosti. Nameravali smo sovražnika iznenaditi na kaki slabi točki sovražnikove fronte. Ako bi se bilo dalo le to doseči, vsa situacija vojne, tudi še pozno v juliju bi dobila vse drugo lice kot ga je. Naklonjenost vojne sreče bi se bila obrnila v prid naše domovine.
Ameriške čete bi se bile znašlo v zelo neprijetnem položa ju, ker bi morali Amerikanci hiteti z enega dela fronte na drugega, da bi podpirali in o-jačevali svoje tepene zaveznike.
V našo nesrečo se najbolj važni pogoji za dosego uspeha niso pojavili. Neizveden napad na obeh straneh Rheimsa sredi meseca julija 1918 se ni izvedel radi demoraliziranih naših čet, ali radi pomanjkanja moči. marveč zgolj radi drugih vzrokov.
Amerikanci in njihov nastop v akciji je silno vplival. Amerikanci so dobili od zvitih in nelojalnih nemških ujetnikov vse tajnosti, kje smo se Nemci pripravljali na udar. V večih slučajih naši ujetniki niso vedeli, niti zavedali se niso, kaj so s takim odkrivanjem storili, vendar sovražniki so bili o tem informirani, kje se pripravlja-
VESELO VELIKONOČ
želi vsem svojim odjemalcem
Louis Lautižar
GROCERTJA in MESNICA
1198 East 60th Street, Cleveland, O.
Boston Chine Store
želi vsem odjemalcem vesele praznike!
651 E. 152nd STREET,
Cleveland, O.
-----»	v r. % ,
mo in so se na to vedeli in znali pripraviti.
Nemci prvič vrženi nazaj.
Ker nemški napad pri Rheimsu dne 15. julija ni dosegel zaželjenega uspeha na prvi udar, se je nemška ofenziva ustavila naslednji dan iz nagiba, da se ne žrtvuje brez potrebe in vsake koristi vojaške moči. Čete generala Von Boeh-move sedme armade, ki so pravkar prekoračile reko Mar-no, so bite odpoklicane nazaj.
Vendar pa kljub našemu taktičnemu razočaranju, v katerem se je podvzeti načrt končal, smo vseeno realizirali naš glavni namen. Aktualno smo oslabili sovražno fronto v Flan-driji, da so morali zavezniki premestiti iz Flandrije svoje rezerve. Naše lastne čete smo pa takoj nato tran&feiirali v Flandrijo, kjer smo nameravali začeti najhujši udar kar hi-t? o mogoče, za katerega smo se že dolgo pripravljali.
Prišlo pa je iznensdenje. — Maršal Foch je začel dne 18. julija veliko ofenzive v direkciji proti Soinsu, kar je preprečilo naše načrte Po pritisku maršala Focha, sr. je morala naša sedma armada generala Von Bohma umakniti preko Vesle in prepustiti vse ozemlje, ki smo ga zavzeli v maju in juniju. To so zavezniki zavzeli nazaj do 1. avgusta. To je bil prvi večji potiš naših sil nazaj.
Naše kritične pozicije.
Pri izvršitvi tega dokaj težkega umika, ki smo ga pa izvršili v najlepšem redu, kar je pripisovati edino veliki sposobnosti naših vojakov, je nastala za nas povsem druga situacija. Zgube so bile velike. Potreba je bilo novih svežih ojačenj, da bi z njimi rehabilitirali našo vojsko, a teh ni bilo. S težkim srcem sem moral opustiti nameravano ofenzivo v Flandriji. Morali smo odvažati nazaj vse velike zaloge provijanta itd.
Tu pa je sedaj nastala situacija nadvse kritična, katero sem skušal na vse načine preprečiti. Inicijativa in podjetnost je prešla k sovražnikom. Situacija Nemčije je postala skrajno kritična. Možnost, da
Kenmore 0515
LOUIS STARBAN
MLEKARNA
516 East 200th Street, Euclid, Ohio.
VSEM VESELE PRAZNIKE!
FELIX SURTZ
—BLUE FLESH GASOLINE— 920 East-185 th Street Cleveland, O.
Pozdrav vsem Slovanom!
bi zmagali v vojni, je izginila. Zdaj je morala vzeti v roke ves položaj diplomacija.
Meni se je pogosto očitalo, da sem si osvajal vrhovno vodstvo v politiki, kakor v vojaškem oziru. Vsa ta očitanja so brez podlage. Če sem se kdaj vtaknil v politiko, sem to storil, ker sem čutil odgovornost za toliko nemških življenj. Ambicija ni igrala pri. meni nobene vloge, čutil sem se le dolžnega, da bi zaustavil slabo, nerodovitno in škodljivo politično stališče cesarskega kancelarja Von Bethmann-Hollwega, ki je bil po mojem mnenju odgovoren za razvoj in izid cele vojne.
Maršal Hindenburg je čutil istotako, nobena druga misel ni nas osvojila. Narodna čast, varnost domovine in naše vojske, ki je bila nam izročena, je bila edina stvar, ki smo ji posvečali svoje misli.
Mirovna propaganda.
Medtem, ko so se naši vojaki borili z neenakim junaštvom proti vsemu ostalemu sovražnemu svetu, je doma med ljudstvom razpadala morala in zaupanje v vlado in voditelje. Mirovna propaganda in druge stvari so zasejale med ljudstvo antimilitaristični duh in duh v verjetnost poraza naših sil.
Revolucijonarna agitacija je korakala roka v roki z neomejeno korupcijo. V vsakem oziru politično vodstvo cesarstva je jelo omahovati baš v času, ko bi moralo biti najbolj energično in delavno.
Vrhovna vojaška komanda je vsled tega bila večkrat pri-morana dvigniti svoj protestni glas proti nezdravemu in zavoženemu političnemu vodstvu. O prilikah je morala komanda celo intervenirati, da so se tako preprečile izrecno učinkovite posledice.
Vrhovna vojaška komanda bi ne izpolnjevala svojih dolžnosti, če bi ne bila insistirala z vso svojo avtoriteto, da politično in vojaško vodstvo mora sodelovati roka v roki, če se hoče doseči zmago.
Nesrečno, vse moje prizadevanje in vsi moji napori so bili zastonj. Bethmann-Holhveg je resigniral v juliju 1917, toda vzlic temu se niso bodisi naše nemške notranje politične razmere, kot razmere za našimi
POŠAST S TREMI OČMI
V Warwickshire, Anglija, so našli v Red Triangle kamnolomu, kjer so lomili kamenje, okostje, ki ga nam pokazuje slika, triokega "plesiosaurusa". Učenjaki trdijo, da je okostje najmanj sto milijonov let staro.
zavezniki popolnoma nič spremenile z vodstvi naslednjih državnih kancelarjev, bodisi pod vodstvom Michaelisa ali pod vodstvom grofa Von Ilert-linga.
Končni polom.
Pomanjkanje edinstva v skupnih namenih in ciljih v mišljenju in dejanjih, ki je prevladovalo med državniki in vojaškimi voditelji v Nemčiji tekom cele vojne, je eno izmed glavnih vzrokov za končni polom, ki ga je nemška domovina doživela.
Danes seveda vidim natančno ves položaj, ki je prevladoval doma, a bil inavguriran že pred izbruhom vojne po interesih, katere ne more kontrolirati nobena vlada — interesi, katerih vpliv čestokrat zasenči vso moč naroda.
Politično vodstvo cesarstva je ali zavestno ali nezavestno podleglo vplivu teh interesov. Nemčiji, čisto priprosto povedano, ni bilo dovoljeno doseči zmage. Ko bi bil jaz le vedel to, kar vem danes, bi kljub mojemu nenagibu do politike bolj energično interveniral in na-
stopal v zgodnjih dneh vojne, kar bi sigurno rešilo domovino.
Na konferenci v Spa dne 13. in 14. avgusta 1918 je vrhovna vojaška komanda dala jasno razumeti političnemu vodstvu cesarstva, da ni več mogoče doseči vojaške zmage na bojišču. Vse kar je bilo mogoče za vojaško vodstvo, je bila strategična obramba, ki naj bi zadrževala sovražnika, med tem pa iskati premirja in pogajanj.
Naš bojni duh.
Uvidel sem, da je edina pot, da se pripravi zaveznike sprejeti neodbijajoč mir, ki pa ne bi zapletel naše domovine v težkoče, je bil ta, da se s hudim odporom kolikor mogoče paralizira njihovo moč in njihovi bojeviti duh. Naše čete so morale izkazovati najodločnej-šo voljo in duh v odporu proti zaveznikom.
Nemško vojaštvo se je izkazalo od začetka pa do konca vojne, da je vredno vse časti in vsega pripoznanja. Sto in sto tisočev naših vojakov je pokazalo svoje nedosegljivo junaštvo in na sto tisoče jih je
dalo svoja življenja za domo-f vino na bojišču.
Z več kot en milijon svežim ameriškim moštvom, ki je prihitelo vse vneto in boj a želj no na bojno fronto, se je ves položaj seveda zasukal.
častno se moram ponovno izraziti, da so vse naše poljske armade ostale do konca vojne zveste zastavi domovine in svojim poveljnikom. Naše umika nje se je vršilo po načrtih in v popolnem redu.
Vstop Amerike v vojno je brezdvomno odločil vojno v korist Velike Britanije, Francije in Italije in v korist onih interesov, katere sem že preje o-menil, ki so močnejši od vseh vlad.
Po veliki številčni premoči, neomejeni podjetnosti in energiji mladih Amerikancev, ki so d osli zdaj na bojišče, so postali zavezniki, kateri so bili dosedaj že skoro potolčeni, zopet v veliki premoči.
! Vidno je postalo zadnje me-I sece vojne, da so Amerikanci zavzemali najhujše točke boj-I ne fronte in najširši kraj. Nem-j ške čete so takoj občutile na I bojišču novo svežo ameriško moč, ki je bila bolj bojaželjna in mnogo bolj agresivna kot so j bili Angleži ali pa Francozi.
Na pr. v istočasnem napadu, ki se je začel proti koncu septembra in je trajal šest tednov do konca vojne, bojevan ali
kdar niso dosegli nobenega u-speha, le doživljali so velike izgube.
(Konec prih.)
-o-
UŽALJEN JUNAK ROMANA
Angleški romani izhajajo že nekaj let sem s sledečim napisom na ovitku: "V tem romanu nastopajoče osebe so izmišljene in nimajo nič skupnega s kakšno živečo osebnostjo.'' NaAngleškem imajo zelo strog tiskovni zakon, ki prejemlje v kaznivih slučajih avtorja, izdajatelj a, založnika in celo tiskarja. Zato se skušajo ti na omenjeni način zavarovati pred morebitnimi tožbami, ki niso baš redke. Mnogo je ljudi, ki se vidijo, po pravici ali po krivici, posnete v literarnih delih. Pred nekaj časa so obravnavali v Londonu podoben slučaj.
Holandska pisateljica Odette Keun, ki živi ta čas na Francoskem, ie bila leta 1921 v Carigradu obtožena boljševiških naziranj in jo je antantna policija od tam izgnala. Tega izgona je okrivila Keunova vodjo mednarodne policije v Peri, polkovnika Cassela Maxwella. Leta 1923 je izdala knjigo "Moji doživljaji v boljševiški Rusiji, v kateri je to svojo misel tudi javno zapisala. Maxwell je tedaj užaljeni dami sporočil, da ni imel nobenega opravka z njenim izgonom. —•
podvzet po Francozih in Ame-; Toda 1. 1925 je izdala novo rikancih v Argonih in obeh knjigo "Princ Carici", v kateri
nastopa kot ena glavnih osebnosti neki angleški major Lor-rimer Cassel, brutalna, sadi-
straneh reke Meuse. Naš general Von^Einens, komandant
tretje nemške armade, ki	ulUui.im, WUJ.
držal fronto nasproti napada-1 stična figura z vsemi mogočimi jočimi Francozi, ni imel skoro | drugimi nečednimi lastnostmi, nobene težave, iste cela dva Maxwell, ki je bil takrat v In-tedna zadrževati. Med tem pa diji, se je čutil prizadetega in
na fronti generala Von Gall-witza, komandanta naše pete armade, ki je stala nasproti Amerikancem, niso mogli zadrževati srditih in ognjevitih napadov Amerikancev.
V oktobru 1918 so se vodile hude bitke za posest bojne črte ob Meuse, katero smo držali nad štiri leta in imeli hudo u-trjeno. Vendar neodjenljiva volja ameriških čet jo je nam iztrgala iz rok. Po frontalnem pritisku in napadanju smo bili prisiljeni zapustiti Aisne črto in se umakniti za reko Meuse. Francozi so nas na tej črti poprej čestokrat napadali, ali ni-
je tožil pisateljico zaradi raz-žaljenja časti, tem bolj, ker pravi ta v uvodu, da so njeni junaki samo pod drugačnim imenom nastopajoče žive osebnosti. Tega mnenja je bilo tudi sodišče, ki je obsodilo založnika*^ tiskarja vsakega na 1000 funtov odškodnine.
-o-
Kje imaš srce? — Učitelj je vprašal v šoli, kje imamo srce. Janezek tega ni vedel pa mu je položil roko na srce in rekel: "Kje pa čutiš udarce?" — Janezek pa je pokazal z roko nazaj za hrbet in kar začel jokati, ker se je že bal udarcev.
AUTO - RADIO - ELECTRIC
Frank Mervar Co.
CLEANERS and DYERS
Main office and plant: 5911-31 Bonna Avenue CLEVELAND, O. Phone: Randolph 7123—7124|^
outre
ZDAJ JE ČAS
da date popraviti in obnoviti vaše baterije za vaše avtomobile, spremenite "Spark Plugs" in "Spark Plug Wire". — Dajte popraviti in »čistiti vaš motor in druge potrebne stvari. — Mi prodajamo tudi raznovrstne "Auto Parts" za vse vrste avto-tomobile.
MIHAEL SEDMAK Slaščičarna
Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem
JA &
&
A A
A 1316 East 55th Street,
Cleveland, Ohio. &
POTEM,
ko ste rabili celo zimo vaš Radio, potrebuje isti nove baterije in nove "tubes" in popolne preureditve.
Mi popravljamo Radio aparate in iste vam popolnoma prenovimo za zelo znierr ne cene.
Prodajamo tudi nove Radio aparate po zmernih cenah. Pridite v našo trgovino, da slišite in vidite naše nove
"KOLSTER" in "CROSLEY" Radio aparate.
\PRIDITE OSEBNO ALI PA TELEFONIRAJTE NA:
PRIDITE K NAM
po razne električne stvari. Po več letih, ko rabite električne naprave rabite gotovo zopet novih. — Ako rabite luč v vaših "pantrih", obednici, kuhinji,' ali v garaži, pokličite nas. — Iinapio v zalogi nove "MAZDA" luči za vse vrste "sockete". — Vzalogi imamo drugih električnih raznoterosti. Mi imamo modefrio unijs^o delavnico za vse vrste dela, bodisi popravljanje ali nova dela.	^
Fidelity Electric Co.
FRANK SCHONTA, lastnik.
2049 WEST 22nd STREET - -
PHONE: CANAL 6190.
CHICAGO, ILLINOIS.
Sfrafl 3
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 3. aprila 102S.
Atom:
Pravica do dela.
Kdorkoli nekoliko globlje pogleda v življenje, zlasti v življenje ubogih, more videti, da ga ni morda dandanes bolj perečega vprašanja, kakor je uprav vprašanje brezposelnega delavca. Rad bi delal, pride se ponujat na nešteto krajev, a ne dobi dela. Sram ga je prosit miloščino, a mora jo le pre-pogostokrat, kajti čakajo ga otroci: Kruha, kruha! In oče ga večkrat nima kje vzeti. — Splošni izgovor je: Kriza je. Ni dela dobiti. Razumljivo je, da so potem tudi zločini in tatvine na dnevnem redu. Ne morem jih zagovarjati, a vendar lahko rečem, da so v premnogih slučajih s splošno človeškega stališča povsem razumljive. Prav tako ne bom zagovarjal delomržnežev, ki delati nočejo; zaenkrat naj rečeni le, da so le-ti v veliki manjšini, ob priliki se pa na to vprašanje še povrnem. Gre tu predvsem edino za tiste, ki bi radi delali, pa dela dobiti ne morejo.
Za osvetlitev tega vprašanja je treba poseči v naravno pravo človeka nazaj. Prva naravna pravica človeka je pravica do eksistence, do bivanja sploh. Ta pravica je nekak temelj vseh drugih naravnih človekovih pravic. Kdor to taji, mora nujno tajiti tudi naravne lastninsko pravico, pravico do zakonskega življenja itd.
Iz pravice do eksistence povsem naravno sledi pravico človeka, da je obvarovan pred vsemi nevarnostmi, ki njegovo eksistenco ogrožajo. Znani mislec Hertling sam priznava, da ima človek nedvomno pravico do tega, da nihče ne škoduje njegovi duhovni, fizični in 11 ravni eksistenci in pravico tudi, da ga država učinkovito varuje in ščiti pred vsemi tozadevnimi napadi. Ta pravica do zaščite pa nikakor še ni izčr-
pana s tem, da država ščiti po-edinca pred umorom, ropom, tatvino itd., kajti človek ima pravico, da mu nihče ne sme škodovati v njegovi eksistenci. V kolikortoliko urejenih državah ni nevarnosti vsaj na splošno ne, da bi tatovi, roparji in morilci človeku škodovali na njegovi eksistenci. Izpostavljen pa je tu človek novi nevarnosti, ki mu preti vsled današnjega gospodarskega reda, ki v resnici tisočem in stotisočem naravnost onemogočuje eksistenco.
Kakor hitro namreč enkrat priznamo človeku pravico do bivanja, do eksistence, mu nujno moramo priznati tudi pravico do gotovega dela zemeljskih dobrin, ki so mu potrebne, da more živeti človeka dostojno življenje. Jasno je namreč, da od zraka ne more živeti. — i Jasno je pa tudi, da mora pravico do teh zemeljskih dobrin in njihovo uporabo dokazati z delom: Kdor ne dela, naj tudi ne je.
Tu pa naletimo na rak-rano današnjega gospodarskega sistema in vidimo, kako isti krši najprvotnejšo naravno pravico človeka, pravico do eksistence, do življenja. Ker so namreč zemeljske dobrine po naravnem pravu za vse ljudi določene, je jasno, da imajo vsi ljudje pravico do njih, v kolikor je od njih odvisna njihova eksistenca. Pravica (Jo eksistence namreč vključuje tudi pravico do gotovega dela zemeljskih dobrin. Veliko število brezposelnih v malone vseh modernih državah pa kaže, da bi mnogi radi delali, pa dela dobiti ne morejo in so naravno na ta način oropani možnosti, pridobiti si potrebnega za ohranitev svoje eksistence. Z bengalično
spodarskega reda, nalaga pa človeški družbi, odnosno državi, tudi dolžnost, da ščiti naravno pravo do eksistence na podoben način, kakor ščiti isto pred roparji, tatovi in morilci. Skrbeti mora država za možnost zaposlitve tistih, ki so brez dela, da jim s tem da priliko, pridobiti si z delom potrebno za človeka dostojno življenje.
Dolžnost države je, skrbeti za časni blagor državljanov. Kakor se mora umakniti lastninska pravica naravni pravici eksistence, enako se ji mora potom države umakniti tudi pravica svobodnega gospodarstva. Pravica do eksistence vključuje dolžnost dela, pa tudi pravico do dela.
IZ ZASEDENEGA OZEMLJA.
Za širjenje "Balille".
V Pazinu se je vršil sestanek fašistovskega učiteljskega društva, katerega se je udeležilo okoli 50 učiteljev. Razprava se je sukala okoli vprašanja, kako naj se pospeši akcije za širjenje "Balille" v hrvaških krajih. Sprejet je bil sklep, da je treba skrbeti predvsem za moški učiteljski naraščaj, ker je gotovo, da Balilla brez dobrega učitelja ne more uspevati.
-o-
Izgnani slovenski duhovniki.
Poleg g. Jakoba Sokliča, župnega upravitelja v Klancu, ki mora zapustiti Italijo v teku 10 dni, morajo oditi s Primorskega še duhovniki: Knavs Jožef, vpokojeni župnik v Dragi, Podržaj Ciril, župni upravitelj v Pregarjih. Č. g. Podržaju je bil določen rok enega meseca. Omenjenim gospodom je bila svoj čas zavrnjena opcija. Značilno je, da so ital. oblastva izbrala prav sedanji trenutek. V kratkem bo prejelo consilium
Odpadniki na delu.
Fašizem nima sreče med Slovenci. Če izvzamemo nekaj prodanih duš, ki jih je zvabilo v fašistovski tabor hrepenenje po "komandi" nad drugimi, lahko trdimo, da slovenskih fašistov ni. Za presojo značajev
odpadnikov je velikega pomena okolnost, da jih fašisti sami prezirajo in da se jih otresejo, kakor hitro jih ne potrebujejo več. Odpadniki se tega dobro zavedajo in ne opustijo nobene priložnosti, da pokažejo svoj
u ltr a p atr iot i z e m f a šisto vsk im
glavarjem in se jim s tem prikupijo. Odpadniki delajo to predvsem radi tega, ker jim je kot kruhoborcem bog trebuh in jim je pot nazaj za vedno zaprta; slovensko ljudstvo jim je že pritisnilo pečat izdajav-
cev, ki ga ne zbriše ^nikdo več.
— So to učitelji in učiteljice in v zadnjem času obrtniki in trgovci.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
W
Telephone CANAL 1787
r
Cvetlice
sveže in umetne	g? cvetlice vedno
na razpolago za	ffi j pogrebe, za v j bolnišnico ali za j
poroke. — Na-	p*'
ročajte cvetlice	&
pri nas! .	W
w
&
■v»
^v •V/
v'V v yy^y ^ v v V v V v» "■#■ v v v v S' v
Joiiet Slovenic Coal & Transfer Co.
A. GOLOB1TSH, lastnik.
Mehki in trdi premog razvažamo na domove. — Gasolinska postaja za automobile.
COR. JACKSON & INDIANA STS., JOLIET, ILL.
Phone:2789
Rojakom se priporočamo v rtaklonjenost in se zahvaljujemo za isto v preteklosti. Obenem vsem prav vesele velikonočne praznike!
•*. 7. i-*
s,''A
_JJ»Z -
lučjo osvetljuje to dejstvo vso abeundi še več slovenskih du-
pogreŠanost današnjega go- hovnikov v Istri.
« SPOMLADNE OBLEKE.
Veselo Alelujo in mnogo
želim vsem
MOJIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM IN VSEMU SLOVENSKE-*	MU OBČINSTVU!
Frank Opeka
Trgovina z mešanim blagom in obuvali.
502 — 10th STREET	...	WAUKEGAN, ILLINOIS.
Obenem naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in fante, vsake barve in velikosti. Pridite in oglejte si jih!
Ravno tako imam veliko zalogo obuval, s katerimi vam postrežem v zadovoijnost!
CENE ZMERNE, BLAGO JAMČENO, POSTREŽBA TOČNA! Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost!
M M M A
Frank IJindrich
k
Cvetličar
2145 WEST 22nd STREET,
w w
CHICAGO, ILL.
K-'
K-^s
Se priporoča Slovencem v naklonjenost!
<-	..-C	4.	y„
i.	4 J.

I^Jk gagaj "•. n § . a v	. a % • ■
Papesh Cash Grocery & Market
'j.
š>f-	Corner Hickory and Granite Streets
0
3	JOLIET, ILLINOIS.
M	Phones — 5227 — 5228.
-
JOE KUKMAN
f.>; 1 fjr'

1837 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL. ??
Phone Canal 5634	P'
^ Rojakom se priporoča za nakup grocerije, mesa in ^ zelenjave. Zahvaljuje se za naklonjenost ter želi gj* ^ vsem svojim odjemalcem	S3*
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
4 M
»Mf^^^f ^^t -V y v 1 l v 1 g v ;■: v v v -• v | 5
KUKMAN BROS.
Ji
Jf 1901 WEST 22nd STREET,
X
Jf	Phone Canal 0572
Jf
jj Želita vsem svojim odjemalcem, prijateljem in
^	znancem
?f	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!

i
¥
fj r
* s; ■>'

JOHN TERSELICH
Jf 1847 WEST 22nd STREET
Phone: Canal 2115
M
CHICAGO, ILL. k
it
jf Sladoled, cigare, cigarete, mehka pijača in šolske
potrebščine. Odjemalcem se zahvaljujemo za na- ^ ^ klonjenost in se še nadalje priporočamo.
^	VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.	It
\ £
^	^	a- a. k cv k a a a. a a
J®
FRANK TOMAZICH
i
M 1900 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
M	Phone: Canal 2910
^ Cenjenemu občinstvu priporoča svojo bogato za-logo sveže grocerije, zelenjave in sadja. Naša po-
&
strežba je točna in cene zmerne. Rojakom se zahva-«£! ljujemo za naklonjenost ter želimo «!* UADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
M
iV fj
r
K*
r
Anton Tomazin Jr.
1903 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Phone: Roosevelt 8840
Cigare, cigarete, slaščice in velika zaloga voščil-nih kart ter magazinov. Sladoled in igrače ter šolske potrebščine.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.

Se priporočamo slovenskim gospodinjam za pose-pri kupovanjn raznih kuhinjskih potrebščin za velikonočne praznike. V-fm obenem želimo vesele velikonočne 'praznike!
4 --W ^	-V V V i; > -v ^ - »v -j.' >•• -v
j
J ?f
v
Z
?f
Ti *
MIKE KOLENC
— GROCER1JA ir. MESNICA. —
1600 N. Hickory Street
Phone : io'>7.
Joiie'., lllir.c'j.
iČ-
CHICAGO, ILL. t
ic it t
t
kr
*	*r
^ ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
.-K Kjuiajii'Ar. i;v. i' h ^ IUI,'. i A;. u!(: ^	_ i	i ^ict \ .• \ • ■> i tUtV.. - >
|	JOHN STAYER	|
-d?. ' {'■
tCi	g?
Ji 1952 WEST 22nd PLACE, CHICAGO, ILL.
Cenjenim rojakom priporočam svojo grocerijsko zalogo, kakor tudi sadje in zelenjavo. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter želim vsem svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike!
ž -v.^ -v ^ ^ -ž ^ 1 v:
Slovenske gos|)odi?!je botlo ti - •' i 1 c- v na-i irgoviri naj bolj s«, j >drca. orehe in drugi- stvari za police !:i ^ . t'rugo pecivo, kakor .udi vs" vrste meso. sveže
.?f suho. Obenem želim vsi m veselo Aieluio! %
/T ^	X- ^ - ^ - ^ ^ n ^ - ^ H X- --c * .<;■ v ^
IP t * t r * , t , , , , ,	, , , , , t , , t
VESZLE VELIKCNGCME P7.A2MKE ZELI VSEM
j: M A R TIN G O R SIC H
SLOVENSKA (UiOCEKi-JA iti MESNICA
H34 N. Hickory Street,	Jolict, Illinois.
r	, .
Chicago Phone:
Se priporoča slovenskim gospodinjam v naklonu-iiost! X zalogi vsake vrste meso in gi ocerija in sveža ajdova moka.
y
k Vf
ir
(r
Sr ir
fc
i-V;
k
m
m'
■./ j J J
i ' i 4	1 I

ZC-d
' J
-M
rC t-
Mi ne zvišamo cen blagu nikdar.
iiavno obratno, še znižali smo jih za to sezono in nastavljene imamo naši zlatnini posebno znižane cene. Pridite in pre- k. pričajte se.	% ^.
GEO. R. GUSTAFSON fc
— Zlatar —
323 CLINTON STREET	JOLIET, ILL. ;
Vesele velikonočne praznike vsem!
■ %'^ .<*•-,4-	• V,^ •-. • a. ... *
J	k
-Pf	Prav vesele velikonočne	fc
k
kr kr kr kr kr kr Ž
it
Prav vesele velikonočne praznike želi vam
Anton Pasdertz
?> /Jiffi MESNICA in GROCERIJA -?f /fež&f 1018 N. Broadway, Joiiet
Jf	Phone: Chicago 2768.
Jf Pri nas dobite najboljšo kvaliteto za zmerne cene. ?f Prepričajte se! Ako bomo vas zadovoljili povejte to drugim, ako ne, povejte nam.
^ J
Jf ■'T- ^ ^ ^ ^ ^ 't ^ ^ ^ ^ ^ ^ 'T ^^ ^ ^ n
/•; VV',-;', v > vvvi
i »V
.•r
& Št
STAR CLEANING CO.
FRANK ŠKUL, lastnik.
Phone: (1577. 524 RUBY STR.	JOLIET, ILL.
Čistim moške in ženske obleke, po nizki ceni. Postrežba točna. Obenem voščim vsem Slovencem vesele velikonočne praznike.	/
TV y W y vy yV'^y V y V V V V V yyyy!
.*fT
i« r
>. »t
ŠT
Torek, 3. aprila 1928.
AMCR1RANSKI SLOVENEC
S?ra«f
ZDRAVSTVO.
Dr. V. Sporn, špecijalist za notranje bolezni.
O NAGLI SMRTI.
Kolikokrat nas v življenju osupne nepričakovana vest, da se je zgrudil v veseli družbi naš dober znanec, ljub prijatelj, in umrl, zadet od kapi. — Nagla smrt ljudi, ki so navidez tako krepki, kipeči od zdravja, polni življenja in načrtov, e-nergični in delavni, nas vse drugače pretrese kot smrt, ki po silnem boju in odporu premaga svojo žrtev, ali pa celo kot smrt, ki pride, da reši bolnika dolgotrajnega hiranja in trpljenja. Vse bolj skrivnostna je, ker je nepredvidena, vse bolj strašna. Zazdi se nam ob takih prilikah, da stoji tudi za nami smrt s peščeno uro ter čaka ... Za naglo smrt se zanima javna oblast, da izključi tujo krivdo, zato tvori posebno poglavje sodne medicine. Zanima se zanjo praktični zdravnik. ki skuša poiskati vzroke in razjasniti njen mehanizem.
Ne mislim opisovati vseh tihih, zavratni1! bolezni, ki glodajo leta in leta ter se na mah končajo: ne mislim naštevati vseh nesrečnih slučajev, zakaj neštete so bolezni, različni so vzroki, le učinek je isti. Obširno. ne /egledno je to polje, zdi ■. da ne pridemo do konca, rizrati moramo: Nastanek nagle smrti si navadno lahko razložimo po preteklosti umrlega, po svojevrstnem nastopu sin rti, posebno po obdukciji, vi ntlar pa nam ostane v nekaterih slučajih ta skrivnost zagonetna.
Opisati vam pa hočem pogosto bolezen, ki napravija bolniku tako malo težav, da se sam ne čuti bolnega, tudi okolica tfa smatra popolnoma zdravim." Ravno v poteku te bolezni x a nastopi mnogokrat nagla smrt. Imena še nima enotnega, v strokovnih knjigah jo najdemo kot Hypertonia essentialis, Hypertrophia cordis idiopathi-ca, Genuine Schrumfniere, Arteriosclerosis. Vsako izmed naštetih imen pomeni simptom, ki se je zdel učenjaku za to obolenje najbolj značilen. Tako
mislijo nekateri, da nastane predvsem močnejši pritisk krvi v žilju, drugi so mnenja, da ima močno ojačeno srce prvo in glavno vlogo. — Nekateri zdravniki so našli v mrličih majhne, trde, zgrbančene ledvice, a drugi so ugotovili po vsem telesu vnete in zadebeljene majhne žile-odvodnice. Po teh opazovanjih snujejo razrie teorije in iščejo enostavne razloge vseh organskih in funkci-jonelnih sprememb. Niso si pa še na jasnem. Največ ima še za sebe teorija, po kateri so obolele radi konstitucije, ali radi notranjih strupov majhne arterije, ki so postale vsled tega trde, ožje in krhkejše. Zaradi bolnega žilja se je zvišal krvni pritisk, srce se je moralo prilagoditi večjemu naporu, zato je postalo večje in krhkejše.1 ^ Ce se je pa proces razvil tudi v ledvicah, najdemo spremembe tega organa.
Močnejši krvni pritisk je torej najvažnejši simptom bolezni. Pri zdravem človeku znaša maksimalni pritisk v ži-
Drugi govore mnogo o tesnobi j zdravo. Že od samega početka
v prsih, težki sapi, krvavlje- se ojači mižičevje, do skrajno-
nju iz nosa, slabem vidu, kar pomeni, da krvni obtok ni v redu. Čeprav nismo upravičeni iskati vzroka samo v posebnem načinu življenja, moramo priznati, da obilna mesna hrana, zalita s primerno množino alkohola in kajenje močnih cigar, pospešuje to obolenje žil. Mogoče pa ima odgovorno duševno delo tudi svoj sedež.
Ugotovitev ni težka, posebno če smo pri bolnikih srednje starosti pozorni na srce in krvni tlak. So podobni znaki tudi pri arteriosklerozi ali poapnenju večjih žil, dalje pri kroničnem vnetju ledvic, vendar ni napetost v žilju navadno ta-i ko visoka. Težko je pa napovedati, kako se bo proces raz-Enkrat imamo posebno močno spremenjene žilice ledvic, drugič srca, tretjič mož-gan. Ni znano, čemu bolezen bolj divja enkrat v enem, dru-giš v drugem ' organu, kakor nam tudi ni jasno, zakaj uničuje alkohol pri enem pijanem
I" 1AA J 1 rn	TT	•	tutm ^iJClllClIl
lju 100 do 150 mm Hg merjen lietra> pri drugem želodeCj na nadlehti. Seveda vplivajo tretjem srce, možgane itd. Tem nanj razni vzroki, da omenimo 'vprašanjem današnja znanost
starost, spol, konstitucijo, pa tudi duševno razpoloženje. — Vendar trajno ne presega gornjih mej. Najmočnejši tlak, kar sem jih meril, je znašal 275 mm Hg. Če bi torej prere-zal odvodnico pri zdravem j človeku, bi brizgnila kri na i gotovo daljo. Če bi odprl na istem mestu prav tako žilo pri
še ni dorasla.
V slučaju, da so možganske žile najmanj odporne, je mogoče, da nastopi katastrofa. Že itak močan pritisk se vsled kašljanja, kihanja, sploh vsled vsakega napenjanja ali razburjenja hipoma še bolj ojači. Krhka žilica poči, kri se vlije bolniku s tako visokim priti-|in Pritisne na mehke možgane, skom, bi brizgnila kri še enkrat bolnika zadene kap. To se zgodi v tej bolezni precej pogosto. Od mesta in jakosti krvavitve je odvisno, ali nastopi takoj smrt, ali ohromelost posameznih udov. Mnogi bolniki se po mrtvoudu opomorejo, ohromelost se več ali manj zgubi, bo-
sti napenja svoje moči, s silnimi udarci goni kri po telesu. Ker pa skrivnostni proces ne prizanaša tudi žilju srca, ne mofe večkrat zmagovati silnega napora. Slabosti se ga lotijo, polagoma se širi. Žila ne utriplje več ritmično in enakomerno. Težka sapa in vodenica opozarja bolnika na pretečo nevarnost.
Spet se v drugih slučajih pojavijo znaki obolelih ledvic. — Vkljub temu, da izločajo večjo množino seči z nizko spec, težo, ne splavi ta voda vseh nevarnih produktov preosnove iz organizma. Nastopijo znaki notranjega zastrupljenja: ozke zenice, bruhanje, nemir, popolna zmešanost. Včasih pomeni to konec življenja, včasih pa so te krize, ki trajajo lahko po več mesecev, le prehodnega značaja. Bolniki se popravijo, vrne se jim zavest, spet so navidez zdravi. V bistvu bolezni pa je, da se napadi ponavljajo.
Tako približno poteka ta bolezen. Pravim približno, zakaj narava ima svoje zakone, ki jih z vso našo znanostjo docela ne moremo doumeti. Kolikokrat zastanejo na pol poti tež-
ke bolezni proti vsemu pričakovanju. Dolga leta ne opazimo nobenega poslabšanja. — Bolnik hodi vesel okrog, včasih celo na jezo slabih prerokov. Naloga zdravnika je, da čimjireje spozna to tiho zlo-kobno bolezen in da jo skuša s primernimi navodili o načinu življenja in zdravljenja v njenem razvoju zadržati.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
The Golden Rule Store
J. DANIEL.
Vse opreme od glave do nog, za može, žene in otroke.
GILBERT, MINN.
Phone 185

Victor in Columbia
GRAMOFONSKE PLOŠČE
CARLSON'S HARDWARE
DR. S. M. STEIN
Zdravnik
GILBERT, MINN.
Plin in X ray
Phone 245.

S. D. Telser
tako daleč.
Zanimivo je, ^kako malo težav napravlja ta nepravilnost bolniku. Radi tega je posebno težko ugotoviti početek bolezni. Pa tudi pozneje, ko je pro-
ces na višku, nimajo £olniki dolgo takih neprijetnosti, da bi llezen pa traja naprej. Zato se
VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar ▼ Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vencc za pogrebe. Šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča del« izvršujem točno po naročilu. Dostav-
lisuu Da dom.
Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY
zanesljivi lekarnar. Zeloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21 st Street in Wood, Chicago, III. Cene zmerne.
Vsaki čas in minuto
dobite nas na telefon. FRANK E. PALA.CZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267. Stanovanjski Rockwell 4882 in 8740.
iskali zdravniške pomoči. Kar jih pa išče, so srednje starosti od 40 do 50 let. Navadno so iz boljših krogov, mnogo izmed njih je na prav uglednih soci-jalnih mestih. So energični, delavni, dobro rejeni. Na prvi hip napravijo vtis izredno krepkih, od zdravja kipečih, "pol-nokrvnih" ljudi. Moški pogostejše obolijo kot ženske. Nekateri tožijo o slabem spanju, vrtoglavosti, glavobolu, raz-burljivosti, naštevajo torej znake cslabelega živčevja. —
JOE KRAVCAR
1852 W. 22nd Str., Chicago, 111.
PRVOVRSTNA POPRAV-LJALN1CA ČEVLJEV.
Zahvaljujem se za naklonjenost in želim
Vesele velikonočne praznike!
kap rada ponovi. Tudi srce ni v tej
bolezni
2205 WEST 22nd STREET
Phone Canal 5496
CHICAGO, ILL.
JAKOB HRIBAR
15508 Holmes Avenue COLLIN WOOD, O.
V
Najfinejša slaščičarna in ve- £ lika zaloga grocerije.	§
Občinstvu se prav uljudno ^ priporoča.
Zlatnino, dragulje in ure dobite pri meni najceneje za gotovi denar ali na lahka odplačila. Posebne cene daril za pirhe, s katerimi boste razveselili vaše drage.
V zalogi imamo vsakovrstne prstane od $12.00 do $50.
Zavratnice, krasni izdelek, od $5.00 do $25.00
Ure za moške in ženske.—
Posebna izber zapestnih ur za ženske, preje $20.00, sedaj samo
$12.50
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM VSEM MOJIM ODJEMALCEM.
I
l 1
PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKA ODPLAČILA.
JOHN FABIAN
1932 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Roosevelt 3655
OBLEKE
IZDELUJEM MERI.
PO
Čistim, likam in popravljam — cene zmerne. Vesele velikonočne praznike!
Zapestne ure ea moške, cena znižana poprej $12.50, zdaj samo
$8.75
Charles Siska
2147 W. 22nd St., Chicago, 111.
Vsakovrstno namizno o-rodje, fino, srebrno, 26 kosov. Posebna? cena zdaj samo
$8.95
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času 6elitve.
Pokličite Telefon; Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Place, Chicago, £0.
M A A A A
s&^z
A A A A
A A A
MODERNA TRGOVINA Z DELIKATESAMI IN RIBAMI.
Odprto vsak dan do polnoči in ves dan v nedeljo. Vsako nedeljo sveži žitni kruh in razno pecivo. Vseh vrst suhih in svežih rib, vsakovrstni sir, klobase in šunka.
Mathilda Lodwlg
2202 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
A A A A
hh&i W
s0j &
A &
Moderci po meri. — Najfinejše nogavice po najnižjih cenah. — Vsakovrstne rokavice za dame. — Ličhe ročne torbice, pripravne za darila. Krasne bluze in spodnje o-bleke za ženske. — Velika ka izber za posebno močne ženske.
RAZNE IGRAČE
w r
F
ZA O T Pv O K E

P"
r r r
Karkoli rabite, zanesljivo se obrnite na mene, moja £ velika zaloga in dobra postrežba je znana daleč naokrog. $ PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE.
Phone: CANAL 5903
JOSEPH F A VLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO
1814 South Throop Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem ob časa pogrebov. — Mrtvašnica na
ra2polago--Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja. krste
in pogreb«. — Na razpolago vsem noč in dan.
VI denar proč mečete
ko kupujete v Down Totvn obleke po $40 do $50, kakršne dobite pri meni po meri dobro narejeno z dvojnimi hlačami samo po:

Pridite k meni,-da se prepričate. Dolar prihranjen, je kakof dolar zaslužen. Popravljam, čistim in likam obleke za gospode, gospe in dečke. PRVOVRSTNA POSTREŽBA.
John Pičman
1810	22rid Street, Chicago, IU. - Phone Roosevelt 2316
Vesele velikonočne praznike vam želi
Gilbert Hardware & Furniture Co.
LEO KUKAR, lastnik. \	Pahne 6-W
i '
GILBERT, MINN. j	GILBERT, MINN.
V ^ ^ ^ ^ ^ 4: V ^ V 4; >W -J* .V >W	-v V o>< t
J!	" f
^ RADOSTNE, VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE £ ^	PRAZNIKE
k V
k
Kr
'v
k £
it 'k
vsem dobrotnikom., ki .so nam bili in bodo naklonjeni, želi
R. QEavach Undertakers 0®.
1941 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Phone Cans! 53S9
?f
*
Z Jf
*
' Jf Privatna ambulanena postrežba noč in dan. Avto-	£
Jf mobile za vse slučaje. Prosta vporaba mrtvašnice,	<t
% Dobite nas ne. telefonu noč in dan, vedno smo vam	k m. uslugo.
*	%
'T 'T'T ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^r^ K r^f^ K .-c
^yyyyyyv,	.	\
r r r t t r r , , , , , } r T , r t	, , , -
-ir &
!
Pri Antonu I. Loodu
^f dobite vse kar rabite za vaše kuhinje, in obedovalni-	'
^f ce- Dobite vedno sveže meso, urekajeno slano meso,	V
jf klobase vseh vrst in vse vrste fino grocerijo. Isto-	"
tT tako vse vrste svežo zelenjavo in sadje..................................'
Pokličite telefon 78 ali 79, ali pa Elcor 203.	^
-V\
v"
A. L L O P P
GILBERT, MINNESOTA.
-f- < ^ J- -i	* A
S T
\»
Olje, mazila in vse potrebščine za automobile. --Ako se zanimate za RADiO, pridite k nam, imam najnovejše izdelke te vrste.
Veselo Alelujo in vesele praznike vsem!
GILBERT, MINN. — PHONE 55.
■f- f^ K f- <■ J,* '... (t^ * A i —V* " * V* ',	/'J '	' *
' ' I t

>r >r
s ■ o
'"v 1
v.
■-T S?
VSEMU SLOVENSKEMU OB-ČINSTVU želimo prav vesele velikonočne praznike!
Priporočamo se Slovencem za slikanje. Specializiramo zlasti s ženitovanjskimi in otroškimi slikami.
Delo prvovrstno—cene zmerne.
CHICAGO PHOTO STUDIO
tf	M. ZALKOFF, lastnik
2141 W. 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
s. \	*	*
\<	Phone : Iioosevelt 1055
i^ra r r r r r r r Y T r t r t y t r t t trt r r
^tT
T Vesele velikonočne praznike
želi vsem Slovencem
Emil A. Basener
.1 Tg

S?
zr &
Real. Estate
2116 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2138.
V VAŠO KORIST BO
/
ako vedno predno podpišete vaše pogodbe pri prodajanju ali kupovanju se prepričate, kaj bote podpisali.
Predno podpišete kaj, vam svetujemo pridite k nam, da pregledamo listine, ako je" so v redu. Naše dolgoletne skušnje bodo vam v tem oziru prihranile mnogo dolarjev in vas obvarovale sitnosti pozneje.
^ ^ ihi ^ ^ ^	-J	^ -is ^

\
•G «
Stran
AMERIK AN5K1 SLOVENEC
Torek, 3. aprila 1928.


POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
I*
V>
"Čemu mi prepevaš o njegovi slavi?" ga je prekinil Mueller. "Da je nevaren, sem se prepričal po lastni nepopravljivi škodi."
"Kaj namerava vaše velerodje storiti z njim?"
"Ukazal bi ga obesiti; ker pa sem sam vojak in znam ceniti pogum in junaštvo. . . pri tem pa je on šlahčič visokega rodu. . . ga bom dal še danes ustreliti."
"Vaše visokorodje. . . Nimam namena poučevati največjega vojaka in statista novega veka, toda dovolim si le povedati, da je to zelo slaven mož. Če vaše visokorodje stori to, odidejo praporji Zbrožka in Kalinskega gotovo še isti dan in se priključijo Janu Kazimir ju."
"Če je tako, jih dam do zadnjega pobiti, preden odidejo!" je zakričal Mueller.
"Vaše visokorodje, to je velika odgovornost, zakaj Če se to izve, in poguba dveh praporov se da težko prikriti, zapusti vsa poljska vojska Karola Gustava. Vaše visokorodje ve, da se oni v zvestobi že majejo. . . Het-mani sami niso zanesljivi. Gospod Koniec-polski je s šest tisoči najboljših konjenikov ob strani našega gospoda. . . To niso šale. . . Hog obvaruj, če bi se tudi ti obrnili proti nam, proti osebi njegovega veličanstva!. . . In povrh se še brani ta trdnjava, poleg tega pobiti prapore Zbrožka in Kalinskega ni lahko, ker je tu še Wolff s svojo pehoto. Lahko bi se sporazumeli s posadko v trdnjavi. . ."
"Sto rogatih hudičev !" ga je prekinil Mueller; "kaj hočeš torej, da bi temu Kmiticu daroval življenje? To ni mogoče!"
".laz hočem," je odgovoril Kuklinovski, "da ga daruje vaše visokorodje meni."
"In kaj misliš ti storiti z njim?"
"Jaz. . . jaz ga živega oderem. . ."
"Saj še nisi vedel niti njegovega pravega imena, torej ga nisi poznal. Kaj imaš proti njemu ?"
"Spoznal sem ga šele v Čenstohovi, ko sem M: 1 drugič kot vaš poslanec k menihom."
"Ali imaš kakšen vzrok za maščevanje?"
"Vaše visokorodje! Hote! sem ga kot privatna oseba pregovoriti, da bi prešel v naš tabor . . . On pa je to izkoristil, da sem jaz odložil svoje poslanstvo, ter mene, Kuklinov-skega, tako razžalil, kot me še ni nihče raz-žalil v življenju."
"Kaj ti je storil?"
Kuklinovski se je stresel in zaskrtal z zobmi.
"Bolje je, da ne govorim o tem . . . Dajte mi ga, vaše visokorodje . . . On je itak obsojen na smrt, jaz pa bi se hotel pred tem še malo poigrati z njim . . . Oh ! A še tem rajši, ker je to Kmitic, katerega sem pre j oboževal, a me je tako poplačal . . . Dajte mi ga. vaše visokorodje! Bo tudi za vas bolje, zakaj če ga jaz upihnem, takrat se Zbrožek in Kalin-ski in z njima vse poljsko viteštvo ne obregnejo ob vaše visokorodje, marveč samo ob mene, a jaz si bom že znal pomagati . . . Ne bo jeze, očitkov, puntov ... Bo samo moja privatna stvar za Kmitičevo kožo, iz katere si dam napraviti boben . . .*'
Mueller se je zamislil; naenkrat mu je za-blisnil sum na obrazu.
"Kuklinovski," je rekel, "morda ga hočeš rešiti?"
Kuklinovski pa se je tiho nasmejal,1 toda ta smeh je bil tako grozen in odkritosrčen, da je Mueller prenehal dvomiti.
"Morda prav svetuješ!" je rekel.
"Za vse svoje zasluge prosim edino za to nagrado!"
"Torej vzemi si ga!"
Potem sta odšla oba v sobo, kjer so bili zbrani ostali oficirji. Mueller se je obrnil k njim in rekel:
"Za zasluge gospoda Kuklinovskega mu izročam ujetnika, da razpolaga z njim po svoji volji."
Nastal je trenutek molčanja; potem pa se je Zbrožek vzravnal in vprašal s poudarkom zaničevanja:
"Kaj pa namerava storiti gospod Kuklinovski z jetnikom?"
Kuklinovski, navadno sključen, se je naenkrat vzravnal, usta so se mu razširila v zlo-vražjem smehu, zenici v očeh sta začeli drgetati.
"Komur ne ugaja, kaj mislim storiti z jetnikom," je rekel, "ve, kje me najde."
In potresel je narahlo s sabljo.
"Na besedo, gospod Kuklinovski!" je rekel Zbrožek.
"Na besedo, na besedo!"
Rekši se je približal Kmiticu.
"Pojdi, črviček, z mano, pojdi, preslavni vojaček . . . Nekoliko slab si," treba ti je strežnice . . . Jaz ti že postrežem!"
"Mrhar!" je odgovoril Kmitic. "Dobro, dobro, drzna dušica . . . Medtem
pa pojdi!"
Oficirji so ostali V izbi, Kuklinovski pa je sedel na konja pred stanom. Imel je s seboj tri vojake, enemu je ukazal peljati Kmitica za vrv in vsi so odšli proti Lgoti, kjer je stal polk Kilklinovskega.
Kmitic je medpotoma goreče molil: Vedel je, da se bliža smrt, in se je priporočal Bogu iz vse duše. Tako se je bil zatopil v molitev, da ni niti slišal, kaj mu je pravil Kuklinovski; tudi ni vedel, kako dolgo je trajala pot.
Obstali so naposled v praznem, na pol podprtem kozolcu, ki je stal ne daleč od stanovanj polka Kuklinovskega, na odprtem polju. Polkovnik je ukazal peljati notri Kmitica, sam pa se je obrnil k enemu izmed vojakov.
"Sedaj pa naglo v tabor," je rekel, "po vrvi in posodo z gorečo smolo!"
Vojak je zdirjal, kakor bi trenil, na konju, in čez četrt ure se je vrnil z isto naglostjo še z enim tovarišem. Oba sta prinesla zahtevane predmete.
"Slecite tega ljubčeka do nagega," je rekel Kuklinovski, "zvežite mu na hrbtu z vrvjo i roke in noge in ga potegnite potem na tram!"
"Mrhar!" je ponovil Kmitic.
"Dobro, dobro! Se Še pomeniva, saj imava čas . . ."
Medtem je en vojak zlezel na tram, drugi pa so trgali obleko s Kmitica. Ko je bilo to opravljeno, so ga vsi trije položili z obrazom k zemlji, mu zvezali roke in noge z dolgo vrvjo, potem so ga obrnili še za pol telesa in vrgli drugi konec vrvi vojaku na tramu.
"Sirjdaj ga dvignite kvišku, oni gori pa naj ovije vrv in jo zaveže!"
V eni minuti je bilo povelje izvršeno.
"Spustite!" se je razlegel polkovnikov glas.
Vrv je zaškripala in gospod Andrej je ob-visel v zraku nekoliko vatlov nad podom.
Sedaj pa je pomočil Kuklinovski omelo v gorečo smolo, stopil k njemu in reke!:
"Kaj, gospod K nji tic ? . . . Ali nisem pravil, da sta v ljudovladi samo dva polkovnika: jaz in ti! Ti pa se nisi hotel priznati za tovariša Kuklinovskega in si ga pahnil od sebe? . . . Dobro, črviček, prav si imel! Ni za te družba Kuklinovskega, zakaj Kuklinovski je bol.fi. Ej, slavni polkovniček, gospod Kmitic, a Kuklinovski ga ima v rokah in Kuklinovski mu speče boke . . ."
"Mrhar!" je ponovil tretjič Kmitic.
"A, tako . . . sedaj spečem boke!" je končal Kuklinovski.
In dotaknil se je z gorečim omelom Krniti-čevega boka, potem pa je rekel:
"Ne preveč naenkrat, polagoma, saj imamo čas . . ."
Vtem se je zaslišal pred skednjevimi vrati konjski topot.
"Koga vragi neso semkaj?" je vprašal polkovnik.
Vrata so zaškripala in notri je vstopil vojak.
"Gospod polkovnik," je rekel, "gospod general Mueller želi nemudoma govoriti z vašo milostjo.
"Kdo je bil od generala?"
"Bil je švedski oficir, a je že odjezdil. Skoraj sape mu je zmanjkalo."
"Dobro!" je rekel Kuklinovski.
Potem se je obrnil h Kmiticu:
"Bilo ti je vroče, ohladi se sedaj, črviček. jaz se povrnem kmalu, se že še pomeniva!"
"Kaj naj storimo z ujetnikom?" je vprašal eden izmed vojakov.
"Pustite ga tako. Jaz se vrnem takoj. Eden naj gre z menoj!"
Polkovnik je odšel, z njim pa oni vojak, ki je sedel poprej na tramu. Ostali so samo trije, toda takoj so prišli še trije novi v skedenj.
"Lahko greste spat," je rekel oni, ki je prinesel Kuklinovskemu Muellerjevo povelje, "polkovnik je poveril stražo nam."
Kmitic je zadrgetal, ko je zaslišal ta glas. Zdelo se mu je, da ga pozna.
"Raje ostanemo," je odgovoril eden izmed prvih vojakov, "da bi gledali to čudo, zakaj kaj takšnega . . ."
Naenkrat je umolknil.
Nekak strašen, nečloveški glas se mu je iz-vil iz grla, podoben hropenju zabodenega petelina. Razprostrl je roke in padel, kakor bi ga strela ubiia.
Istočasno se je razlegel po skednju krik: "Kolji!" in oba novodošleca sta se vrgla kakor dva risa na prejšnja dva. Začel se je boj, strašen, kratek, osvetljen od bleskov goreče smole. Trenutek pozneje sta padli dve trupli v slamo, za sekundo se je še slišalo hropenje umirajočih, potem pa se je zasiišal oni. glas, ki se je zdel poprej Kmiticu znan:
"Vaša milost, to sem jaz, Kemlič z obema sinovoma! Ze od ranega jutra smo čakali na priliko. Od ranega jutra že pazimo!"
Š> ž>
Slapnik Bros.
Cvetlice "za vse prilike
NAJBOLJ MODERNA CVETLIČARNA. Vence za pogrebe in šopke za poroke.
6113 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO
Phone: Randolph 1126
&
>fs,	.«4*-, .si?,
■y>. r,> ' A*/*-
\v
J*
W
♦.■V
Jtfi j«,
w

•,» t'A f;jf. <■> iV f*'
vfffc
•/♦	"/* "A '	'-P <;*
ZOPET NOVE PLOŠČE!
Vsem našim odjemalcem naznanjamo, da smo dobili zopet štiri lepe nove slovenske plošče, katere si bo gotovo hotel naročiti vsak.
80481 Senišica — Dolg fant.............................................75
To ploščo je izdelal znani Deitchmanov orkester iz Jo-lieta. Kdor je čul "France Polko" ali "Jolietsko Slovenko", bo gotovo hotel imeti tudi "Seničico".
Dva človeka sta šla molit . . .
Šla sta, ko je maršal Diaz, duca della vittoria, ležal na mrtvaškem odru, in je mati Italia globoko pobesila glavo, ker kak duca della vittoria pride le v stoletjih med italijanske "eroi". Dobro. O drugem pišem.
Diaz torej leži na mrtvaškem odru. Debele sveče gorijo ob vznožju in zglavju. Vstopi v mrtvaško- dvorano majhen mož, bledih lic, sivih las. Poklekne pred rakev, vzame iz žepa rožnivenec in moli ... tiho moli, moli iz duše ... in debele solze mu drsijo po bledem licu — glava se mu pogostoma skloni na prsa. Končno so vse krogljice rožnega venca zdrsa-le skozi prste. Majhni mož vstane, poškropi rakev in maršala in tiho stopi iz sobe pred dvovprežen voz na ulici, ki od-drdra, kakor pač vsak voz od drdra . . .
Samo nekaj trenutkov za vo zom prihrumi svitla limuzina in se ustavi pred hišo, kjer mrtev leži laški narodni junak. Trdo stopi iz avta mož trdih potez. Mogočno stopa proti mrtvaškemu odru. Sam je z mrtvim. Postavi se vojaško pred mrtvaški oder, stoji zravnan, nemo zre, obraz se mu ne spremeni, ni solze, ni izraza na obrazu; ustnice so trdo zaprte, molitve — vsaj na zunaj ni videti, ničesar opaziti. Grobna tišina nekaj minut. Končno
80482 Nocoj je luštna noč — Njega ni .............................75
30526 Ribniška — Naš maček ...........................................75 (dvigne mož svojo desnico, sa
Te pesmi so zapeli naši popularni pevci "Adrije". Kako lepo ubrano zapojejo te naše krasne narodne pesmi, aranžira-
1 utira vojaško — in odide. Prvi. ki je prišel molit, je bil
ne na poseben način, ki je fin in umeten, obenem pa prepro;
iVittorio Emanuele III., kralj
in domač, kakor pesmi same. Pa kaj bomo govorili, kdor je
j čul pevce 'Adrije* na "Ženitovanju", "V krčmi", j"Amerikanec v starem kraju", bo kar hitro . plošči.
80527
Romanju", < naročil še te dv<
laški, drugi Mussolini.
! Pssst . .
pa je bil signor
nekaj
bolj tiho . •iTza kulis.
Kemal Paša ni samo diktator Turčije, je tudi minister za
Pa to nista na- zunanje zadeve. Kot tak je dal
Na Dolenjskem, valček.
Kadar so godci veseli, valček .................................73
Tu je pa zopet naša Račič-Fojsova godba.	_______ |
vadna plesna valčka, katera so to pot zaigrali. Plesna valčka nekaj "skrivnih" navodil tur-
sta seveda, toda, da jih čujete! Same pristne narodne pesmi, škemu zastopniku v Belgradu.'ska naravnost in neposredno iz katere ljubi.in žvižga vsakdo rad. Človeka kar vzdigne, da bi ,Med potjo pa je neka balkan- svoje — kuhinje. Vsa čast. ako
(ska sila to tajnost — ukradla, je res tako. Pa ie zopet neka Brez te plošče pač ne sme biti nobena slo- in tako je prišlo v javnost, kaj ;_ težava s to demokracijo.
V slučaju, da napade Bolgarija Srbijo, bomo mi napadli Bolgarijo, ako umestno, skupno z Rusijo. Premagana in ponižana Srbija bi odprla vrata zmagovitim laškim armadam, da korakajo skozi Bolgarijo na nase meje. Tega ne bomo nikoli dopustili.
Če RumUnija napade Srbijo med nameravano vojno Italije in Srbije, ni vprašanja, da vkoraka Rusija v Besarabijo in morda v Bukarešt. Za ta slučaj bomo mi imeli pripravljenih na bolgarski meji do 100 tisoč mož in jih porabili za našega severnega zaveznika (Rusijo) ..."
Sodba turškega diktatorja je zanimiva in značilna, ako je resnična.
Dosti razlike ne bo.
Novi volilni red v Italiji je zanikanje vsake demokracije. Ko je Mussolini razlagal "parlamentu" svoje nazore, je dejal: "Pripustiti volilcem, da si izberejo svoje kandidate, se pravi pripustiti izvolitev mali skupini intrigantov . . ." Stvar cika na to, da se mora po novem "redu" izvolitev kandidatov vzeti iz rok nekaj "intrigantov" in demagogov ter omogočiti izvolitev njegovim "discipliniranim" fašistom.
Poročilo o zbornični seji pravi zelo značilno: "Zbornica je bila prevzeta od vtisa in je nadaljevala razpravo, ne da bi bil kdo Mussoliniju odgovarjal, samole ploskali so mu." — Ali ni to jasen dokaz, da je Mussolini sam prevzel vlogo vrlega demagoga, in "discipliniranim" zaštapal vse možgane?
Nasprotno se poroča iz Rusije. pa je isto. Sovjeti hočejo svetu dokazati, da je tam demokracija na vrhuncu, ker volilni sistem v komunistično zbornico je tak. da pride v to zbornico prav lahko kaka žen-
plesal in pel, ko posluša te krasne melodije, melodije našega slovenskega srca.
venska hiša. Račič-Fojsova godba igra spremljavo tudi na ploščah pevcev Adrije. Izdelali so tudi:
79433 Nagajivka Mazurka — Cokljarji — Šmarjanka ....................................75
79484 Vesela Gorenjka. — Korajža velja, polka ......................... ........75
Druge novejše slovenske plošče:
58923	Ženitovanje. 1. del. — 2. del, 12 inčev...................................................$1.25
68924 Romanje k Materi Božii, 1. del. — 2. del, 12 inčev ...........................$1.25
80331	Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka .......... ...................................75
30332	Amerikanec na obisku v stari domovini.
Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja.........................................75
7.0333	V krčmi, 1. del. — 2. del ............ ......;.„..............................j..................75
'0334	Gozdni zvok — France polka ...................................................................75
Velikonočne in nabožne plošče:
971	Christ Lord is Risen — Ring out, Homer .......................................$1.5C
'9967	The Palms — Stabat Mater, orgije.............................................................75
19981	Mother Dear — Hail, Queen of Heaven, bariton .........................75
20129	Nearer my God — Abide with me, orgije ...........................................75
?'254	Hosanna — God so loved the world, mešani zbor .............................75
11255	Jesus is Risen — All Hail, mešani zbor in orgije .............................75
35768	Messiah Hallelujah — Gloria, mešani zbor ......................................$1.25
"3533	Hallelujah, Jesus lebt — Oster-Glocken, moški kvartet...................75
8913	Ave Maria — O Salutaris, latinsko, bariton .......................................75
80160	Kyrie, — Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje..........75
Vse nove plošče so izdelane po novem ortofoničnem pro i^su in igrajo najboljše na ortofoničnih Viktrolah. Vsi, kateri nimate ortofonične Viktrole, pojdite h kakemu prijatelju, ki jo ima in slišite razliko. Prostori "Amer. Slovenca" so odprti vsak dara, in vsak torek in soboto zvečer do 9. ure. Kateri imate priliko, pridite in slisite nove slovenske plošče in ortofonične Viktrole. Ako mislite stare gramofone zamenjati za nove, vprašajte nas za pogoje.
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ...............................................
Škadjica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka igiica igra 100^ 300 plošč)___________________________i_25c
VaJtinf Z V8akim naročilom pošljite potrebno svoto. ¥ C&/.UU. - pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Kemal Paša misli, ako na Bal- Lepo je, če kaka priprosta že-kanu zavre.	|Iia more imeti svoj delež pri
Ta zdaj javna tajnost je Zakonodaji, saj neke brihtnosti najmanj zanimiva, ker tako vi- jpriprostim ljudem navadno ne soki gospodje vidijo malo več (primanjkuje. Ampak kdor de-in tudi več vejo, kakor navadni :]a zakone, mora nekaj o zako-zemljani. Diplomatje povedo, |nih tudi razumeti, drugače bo
česar ne mislijo, v tajnih :n-štrukcijah pa povedo, česnr svet ne sme vedeti. That's the point.
Kemal Paša pravi tajno: "V bodočem zapletljaju med Italijo in Srbijo (Jugoslavijo) mi
zakon, da bo joj. Ali se more od kake ženske "od pozada" kaj takega zahtevati? Kaj se bo v največjih slučajih zgodilo pri taki — demokraciji? Nekaj "intrigantov" in "demagogov" po Mussolinijevem uzoru.
smernic, simpatij ali antipatij nasproti enemu ali drugemu iz-
The New Orthophonic
ictrola
na zunaj nimamo določenih bo prevzelo vlogo voditeljev,
in zakoni bodo taki, kakršne bo ta demagogična skupina homed prepirancev, niti ne na- tela. Kdor razpolaga z največ-sproti glavnemu subjektu prepira — Albaniji. Razen Rusije mi nimamo nobenih zaveznikov, ki bi se bili obvezali, da nam pridejo na pomoč, ako kdo domovino napade. Narobe, mi bomo šli Rusiji na pomoč, ako bi se njena teritorialna integriteta ogrožala po več ko eni sili.
Prepričani smo, da bo Italija nrisilila Srbijo do odločitve kot pretenje Angliji, Franciji in Nemčiji, da jih prisili k aktivnemu zainteresiranju njenega prepira s Srbijo.
Smatrati morate obravnavanje s Srbijo kot zaveso, za katero Italija ugiba bliskQvit napad na naše obrežje . . .
Naše prepričanje je tudi, da bo vojna med Italijo in Srbijo zelo kratka, ako se zabrani, da bi Eulgarija ali Rumunija napadla Srbijo. Srbi so izvrstni borilci, in, boreč se na svojem teritoriju, bodo zadali italijanskim armadam temeljit poraz. Italija ne bo zamogla postaviti velikih armad, da zavojuje Srbijo.
jimi možgani, to se pravi, kdor si zna pridobiti nekaj duševnih moči, bo povsod voditelj, naj definitivnoj je potem demokracija pristro-jena po laškem ali ruskem u-zoru.
POPRAVUALNICA ZA ČEVLJE.
Delo trpežno, materijal najboljši, cene nizke.
VIKTOR AHO
GILBERT, MINN.
Veselo Alelujo vsem!
Vesele velikonočne praznike ▼tem!
Gilbert New Store
GILBERT, Minn.
Specializiramo s ženskimi in-otročjimi oblekami.
*	, - v
Wt.	.J« '	• -v . V".,. - ,