URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 24	Ljubljana, petek 15. julija 1983
M58.
Na podlagi 61. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 27/82) je določila Zakonodajna-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 27. junija 1983 prečiščeno besedilo zakona o delovnih razmerjih.
Prečiščeno besedilo zakona o delovnih razmerjih obsega: zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) in zakone o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 30/78, 27/82, 45/82 in 11/83), v katerih je naveden dan uveljavitve in uporabe teh zakonov.
St. 11-10/83
Ljubljana, dne 27 junija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Zakonodaj no-pravne komisije
Dr. Miha Ribarič L r.
ZAKON
o	delovnih razmerjih
(prečiščeno besedilo)
Prvi del
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Z delovnim razmerjem delavcev v združenem delu so po tem zakonu mišljena medsebojna razmerja delavcev, ki jih delavci pri" uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi vzpostavljajo pri skupnem delu z družbenimi sredstvi in urejajo s samoupravnimi splošnimi akti, v katerih določajo v skladu z zakonom posamične in skupne pravice, obveznosti in odgovornosti:
—	v temeljni organizaciji združenega dela in v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije;
—	v pogodbeni organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi in drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	v delovni skupnosti organizacije združenega dela, kmetijske ali druge zadruge, poslovne skupnosti, banke in zavarovalne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihovega združenja, v delovni skupnosti družbenopolitične organizacije ali druge družbene organizacije in 'društva ter
—	v delovni skupnosti organov družbenopolitične oziroma družbene skupnosti in državnih organov.
Z delovnim razmerjem po tem zakonu je mišljeno tudi razmerje delavcev z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z de-
Cena 32 dinarjev___________ Leto XL
lovnimi sredstvi v lasti občanov minoma s civilnopravnimi in fizičnimi osebami (v nadaljnjem besedilu: nosilci samostojnega osebnega dela).
Šteje se, da delavec, ki opravlja začasno ali občasno delo na podlagi pogodbe o delu, ni v delovnem razmerju po tem zakonu.
2.	člen
Vsak lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v združenem delu.
3.	člen
Uresničujoč pravico dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija), ustvarjajo take družbene, materialne in humane pogoje dela, ki zagotavljajo zlasti:
—	da se uveljavljajo in izpopolnjujejo delavčeve delovne in druge sposobnosti tako, da se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;
—	da se v organizaciji delovnega procesa in v upravljanju uveljavi strokovna izobrazba in z delom pridobljena delovna zmožnost vsakega delavca;
—	da se delovni proces organizira, razvija, pospešuje in vodi tako, da spodbuja razvoj osebnosti in z delom pridobljenih delovnih zmožnosti vsakega delavca;
—	da se z delom pridobljena delovna zmožnost delavca ugotavlja in meri po rezultatih njegovega dela in po njegovem osebnem prispevku k povečanju dohodka;
—	da delavec pridobiva osebni dohodek po rezultatih svojega dela in osebnem prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije;
—	da delavec skupaj z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu.
4.	člen
Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu in v ta namen določajo in izvajajo ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo okolja.
5.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu se uresničujejo v organiziranem skupnem delu, v katerem opravlja vsak delavec določena dela oziroma naloge.
6.	člen
Delavec ima obveznost pri delu in v zvezi z delom ter osebno odgovarja za njihovo izpolnjevanje, kakor tudi za škodo, ki jo povzroči po svoji krivdi
7.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci svobodno in enakopravno
in jih urejajo s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.
Ddlavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije, uresničujejo v deiovni organizaciji vse pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji.
,	8.' člen
Določbe tega zakona o sklenitvi, urejanju in prenehanju delovnega razmerja delavcev v temeljni organizaciji se uporabljajo tudi:
a)	za delavce v temeljnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če ni glede sklenitve, urejanja in prenehanja delovnega razmerja ter glede določanja in uresničevanja posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti v teh organizacijah s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom v skladu z zakonom drugače dogovorjeno, ali če ni z zakonom oziroma odlokom ali drugim aktom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, drugače določeno;
b)	za delavce v delovnih skupnostih organizacij združenega dela, kmetijskih ali drugih zadrug, bank in zavarovalnih skupnosti; delavci v teh delovnih skupnostih določajo in uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnimi splošnimi akti, ki jih sprejemajo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo z njimi pooblaščeni organi organizacij, za katere delovna skupnost opravlja dela;
c)	za delavce v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih združenj in zvez, krajevnih . skupnosti, splošnih združenj organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev, če zakon ne določa drugače; delavci' teh delovnih skupnosti uresničujejo svoje pravice v delovnih skupnostih s samoupravnimi splošnimi akti, ki jih v skladu z zakonom sprejemajo na podlagi samoupravnih sporazumov oziroma pogodb z organi, za katere opravljajo dela.
9.	člen
Smiselno določbam 7. in 8. člena tega zakona se urejajo:
—	s samoupravnim splošnim aktom na podlagi samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom — medsebojna razmerja kmetov in drugih delovnih ljudi, ki združujejo svoje delo in sredstva v kmetijski ali drugi zadrugi in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	s samoupravnim splošnim aktom na podlagi pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije in samoupravnega sporazuma o združitvi v pogodbeno organizacijo — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti -poslovodje in delavcev v pogodbeni organizaciji združenega dela.
10.	člen
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za dblavce z volilnimi nazivi oziroma za delavce, ki jih imenuje ali postavlja skupščina družbenopolitične skupnosti, njen izvršni’ svet ali njen predsednik, če ni v zakonih oziroma odlokih o imenovanju ali postavitvi drugače določeno.
1	11. člen
Delovna razmerja delavcev z nosilci samostojnega osebnega dela , se v skladu s tem zakonom urejajo s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta pristojni sindikat in Gospodarska zbornica Slovenije oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani nosilci samostojnega osebnega dela.
12. člen
Delovna razmerja delavcev, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti m njihova združenja, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ter društva in ki zaradi majhnega števila delavcev ne morejo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti urejati teh razmerij, se lahko urejajo s samoupravnim sporazumom ali s pogodbo, ki jo sklenejo delavci, pristojni organ uporabnika njihovih storitev in sindikat.
e 13. člen
Delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, javnih tožilstev, družbenega, pravobranilstva samoupravljanja, javnega pravobranilstva, sodišč, kazensko-pobolj sevalnih zavodov, organov za prekrške, služb pravne pomoči, služb družbenega knjigovodstva in samoupravnih organizacij, ki po predpisih opravljajo zadeve, pomembne za uresničevanje funkcij družbenopolitičnih skupnosti, se urejajo smiselno pb tem zakonu, če za posamezne od teh organov, služb oziroma organizacij zakon ne določa drugače.
14.	člen
Delavec v delovnem razmerju ima delovno knjižico, ki je javna listina.
V delovno knjižico se vpišejo podatki o delavcu, o njegovi izobrazbi, zaposlitvi in drugi pddatk , določeni s posebnim predpisom.
Pristojni republiški upravni organ za delo izda podrobnejše predpise o ‘vsebini delovne knjižice, o vpisovanju podatkov in o vodenju registra o izdanih delovnih knjižicah.
15,	člen
Kjer' ta zakon govori o organu temeljne organizacije, opravlja pristojnosti tega organa:
—	za delavce v organizacijah združenega dela. ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena — organ, določen s statutom, v skladu z zakonom;
—	za kmete in delovne ljudi, ki združujejo svoje delo in sredstva v kmetijski ali drugi zadrugi — organ, določen s statutom v skladu z zakonom;
—	za delavce, ki združujejo delo v pogodbeni organizaciji združenega dela — organ, določen s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela in s statutom;
—	za delavce v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi' zadrugi, poslovni skupnosti in drugih .oblikah združevanja dela in sredstev — organ, določen v statutu delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, ob.veznostih in odgovornostih, ki ga sklene z njimi določen organ organizacij, za katere delovna skupnost opravlja dela;
—	za delavce v delovnih skupnostih banke in zavarovalne skupnosti — organ, določen s. statutom v skladu z zakonom;
—	za delavce v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti ter njihovih združenj in zvez, splošnih združenj organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev — organ, določen s statutom delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev;
—	za delavce v delovnih skupnostih organov družbenopolitične oziroma družbene Skupnosti in državnih organov — organ, določen z zakonom.
Drugi del
MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
I. poglavje
SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
16.	člen
Delovno razmerje z delavci temeljne organizacije sklene delavec po postopku in na način, ki ga določi samoupravni splošni akt, S katerim se urejajo delovna razmerja delavcev v združenem delu v temeljni organizaciji (v nadaljnjem besedilu:	samoupravni
splošni akt o delovnih razmerjih).
Pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu lahko urejajo delavci z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti.
17.	člen
Dokler niso delavci delovne organizacije v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča 'o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa.
Dokler delovna organizacija nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ.
Delavci v začasni temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije v ustanavljanju imajo enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot jih imajo, delavci v temeljni organizaciji, če zakon ne določa drugače.
Z dnem, ko postane sklep o organiziranju začasne temeljne organizacije dokončen, pridobijo delavci sposobnost skleniti samoupravni sporazum b združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.
18.	člen
Delovno razmerje lahko sklene vsak. kdor izpolnjuje pogoje, ki jih v skladu z zakonom določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih temeljne organizacije glede na potrebe delovnega procesa, delovne razmere, dela in naloge v tej organizaciji.
Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki je dopolnil 15 let starosti, ki ima splošno zdravstveno sposobnost in ki izpolnjuje splošne in posebne zahteve. ki so določene v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih kot nogo5 za opravljanje det oziroma nalog, za katere sklene delovno razmerje.
Delovne izkušnje so določijo kot posebna zahteva le za opravljanje tistih del oziroma nalog, pri katerih so, glede na njihovo,vršto, zahtevnost in odgovornost in ne glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe, delovne izkušnje potrebne.
Z zakonom se lahko za določena dela oziroma naloge določijo posebne zahteve.
19.	člen
Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom določijo razvid dfel oziroma nalog, ki jih morajo izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti* temeljne organizacije. Pri določanju posameznih del oziroma nalog opišejo zlasti njihovo vsebino, zahtevano strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost, morebitne posebne psihofizične in druge sposobnosti, delovne pogoje, vrsto odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za njihovo opravljanje. Pri tem upoštevajo tekoče in perspektivne potrebe temeljne organizacije s posebnim ozirom na pravico in dolžnost delavcev, da zboljšujejo organizacijo dela, ki jim omogoča čim popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, znanstvenih, organizacijskih, tehničnih in tehnoloških dosežkov, Čim bolj popolno izrabo delovnega časa, čim boljše in uspešnejše opravljanje svoje dejavnosti ter smotrno in racionalno izkoriščanje naravnih pogojev za delo.
Delavci temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ali delavci temeljnih organizacij istih ali sorodnih organizacij se lahko dogovorijo za enotno metodologijo za opis del oziroma nalog po prvem odstavku tega člena.
20.	člen
Kjer se v tem zakonu govori o strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti,
se šteje:
—	za strokovno izobrazbo tista izobrazba, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del oziroma nalog določene zahtevnosti;
—	za delovno zmožnost tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih je delavec pridobil oziroma razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom. Za delovno zmožnost se šteje tudi uspešno opravljanje del oziroma nalog v neposrednem proizvodnem ali drugem procesu, kar se ugotavlja na način in po postopku, določenem s samoupravnim splošnim aktom.
21.	člen
Kdor želi združiti svoje delo z delom delavcev v temeljni organizaciji in v ta namen skleniti delovno razmerje za opravljanje objavljenih del oziroma nalog, se mora prijaviti na oglas oziroma javni razpis temeljne organizacije v roku, ki ne sme biti krajši od 8 dni in na način, ki mora biti objavljen v oglasu oziroma javnem razpisu.
22.	člen
Z oglasom oziroma javnim razpisom se objavijo dela oziroma naloge, ko delavski svet oziroma od njega imenovana komisija v temeljni organizaciji na podlagi planov in v skladu s kadrovskim načrtom ugotovi, da je treba v delovnem procesu oziroma v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog ali nadomestiti delavce.
ki so 'prenehali z delom v temeljni organizaciji. V takem primeru odloči, da se sklene delovno razmerje z drugimi delavci, določi število potrebnih delavcev ter njihovo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost.
V oglasu oziroma javnem razpisu morajo biti objavljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za opravljanje objavljenih del oziroma nalog ter rok, v katerem se morajo prijaviti kandidati kot tudi rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire.
Če •se sklep nanaša na dela oziroma naloge delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, se objavijo pogoji po drugem odstavku tega člena z javnim razpisom hkrati z navedbo časa, za katerega bo delavec izbran za opravljanje teh del oziroma nalog.
23.	člen
Oglas oziroma javni razpis se pošlje pristojni skupnosti za zaposlovanje najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je bil sprejet sklep po prvem odstavku 22. člena tega zakona.
Oglas oziroma javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Za takšno objavo oglasa se šteje tudi objava o potrebah delovne organizacije po delavcih v uradnih prostorih skupnosti za zaposlovanje.
24.	člen
Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje brez oglasa oziroma javnega razpjsa v naslednjih primerih:
—	če gre za pripravnike, ki jih je temeljna organizacija štipendirala;
—	če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca;
—	če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del, oziroma nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni;
—	če gre za delavce posamezne delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki opravljajo posebna z zakopom ali statutom določena dela oziroma naloge;
—	če gre za občana, ki v skladu z družbenitn dogovorom združuje v temeljni organizaciji svoja denarna sredstva zaradi razširjanja materialne osnove dela in za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in ki izpolnjujejo vse pogoje, zahtevane za delo, za katero sklene delovno razmerje;
—	če gre za učence, katerih praktično izobraževanje za poklic je v skladu s programom izobraževanja pretežni del potekalo v tej temeljni organizaciji, ali če gre za udeleženca usmerjenega izobraževanja iz 114. člena;
—	če gre za nezaposleno invalidno osebo;
—	v drugih primerih, določenih z zakonom.
O sklenitvi delovnega razmerja brez oglasa oziroma javnega razpisa so delavci v roku 8 dni dolžni obvestiti pristojno skupnost za zaposlovanje.
25.	člen
Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi delavski svet ali od njega imenovana komisija po postopku, določenem v samoupravnem splošnem aktu ter na podlagi listin ter drugih verodostojnih podatkov o tem, ali in v kolikšnem obsegu posamezni prijavljeni kandidati izpolnjujejo objavljene splošne in posebne pogoje za opravljanje del oziroma nalog,
za katere želijo skleniti delovno razmerje z delavci temeljne organizacije.
O izbiri se mora sestaviti zapisnik, iz katerega mora biti razvidno, kakšni podatki so bili uporabljeni in razlogi za odločitev o izbiri.
26.	člen
Če se ne prijavi nihče ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni izbran, se oglas oziroma javni razpis ponovi.
Postopek za izbiro kandidatov se izvede tudi v primeru, če se prijavi na oglas oziroma na javni razpis samo en kandidat.
27.	člen
če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, lahko za izbiro pristojni organ določi, da sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto, z enim od prijavljenih kandidatov, če je taka zaposlitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del in nalog.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je delavec začel delati.
28.	člen
Preden sprejme sklep o izbiri, lahko delavski svet ali od njega imenovana komisija v primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt, sklene, da se poprej preizkusijo strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in druge sposobnosti, objavljene v oglasu oziroma javnem razpisu ter določi način poprejšnjega preizkusa.
29.	člen
Vsak prijavljeni kandidat mora biti pismeno obveščen o odločitvi o izbiri prijavljenih kandidatov z obrazložitvijo.
Pismeno obvestilo kandidatom, ki niso bili izbrani, mora vsebovati pravni pouk, da lahko v 30 dneh od dne, ko jim je bilo vročeno pismeno obvestilo o izbiri, vložijo zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije.
Če kandidat vloži zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije in delavski svet njegovi zahtevi ne ugodi, ali o njej ne odloči v 30 dneh od dneva vložitve zahteve, lahko kandidat v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri sodišču združenega dela.
Če delavski svet razveljavi sklep o izbiri, hkrati odloči, ali se objava oziroma javni razpis ponovi, o čemer obvesti vse prijavljene kandidate.
30.	člen
Izbranemu kandidatu se morajo poleg obvestila o izbiri vročiti še samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, statut temeljne organizacije, samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti. Hkrati mu je treba vročiti obvestilo, da se v postavljenem roku pismeni izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in da sprejema priložene samoupravne splošne akte.
V obvestilu je treba izbranemu kandidatu sporočiti dan, ko je po dani pismeni izjavi dolžan nastopiti delo v temeljni organizaciji ter ga poučiti o
pravnih posledicah, če pismeno izjavo odkloni ali če
na določen dan iz neopravičenih razlogov ne začne delati.
Kandidatu, izbranemu, da sklene delovno razmerje z delavci pogodbene organizacije združenega dela, se morajo poleg obvestila o izbiri po določbah prejšnjih odstavkov vročiti še pogodba o ustanovitvi pogodbene organizacije, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v pogodbeni' organizaciji, statut pogodbene organizacije in samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, da se z njimi seznani in v postavljenem roku podpiše izjavo, da pristopa k tej pogodbi in da sprejema priložene samoupravne splošne akte.
Izbrani kandidat ima pravico dobiti pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi s samoupravnimi splošnimi akti po prvem in tretjem odstavku tega člena.
31.	člen
Ponovna izbira delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, se opravi v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu; ta rok ne more biti daljši od štirih let.
Rok iz prejšnjega odstardca začne teči z dnem, ko je delavec začel opravljati dela oziroma naloge, za katere je bil izbran.
32.	člen
Delavec je lahko v primerih, določenih s samoupravnim splošnim aktom o delpvrtih razmerjih, določen čas na poskusnem .detaf' toda le v tolikšnem obsegu in za toliko č^aajKOlikor je potrebno, da pokaže svoje strokpvrfe in druge z delom pridobljene delovne zmpžrrSsti, če tega ni mogoče ugotoviti s poprejšiijim preizkusom po 28. členu,.tega zakona.
Poskusno delo sme trajati največ /m mesece, podaljša pa se v primeru začasne odštitnosti z de’a zaradi bolezni in podobno.
Ne glede na drugi odstavek tega člena sme trajati za člana posadke ladij trgovske mornarica dolge plovbe poskusno delo eno potovanje, vendar največ šest mesecev, le izjemoma pa do povratka ladje v prvo jugoslovansko luko.
V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih se vnaprej določijo pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo, potek, način in trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti teg.a dela.
33.	člen
Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela. preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pismene ocene o uspehu poskusnega dela dokončen.
Delavec, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza, lahko med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji, s čimer mu preneha delovno razmerje ^ dnem. določenim v samoupravnem Splošnem aktu o delovnih razmerjih
34.	člen
Nihče ne more začeti delati v temeljni organizaciji, preden ni sklenil delovnega razmerja.
Šteje se. da delavec, kakor tudi delavec, ki je imenovan za individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika ali člana ko1egijskega poslovodnega organa, sklene delovno razmerje, ko pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o
združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in
da so mu znani statut in samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih ter drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter da jih sprejema.
Če kandidat, izbran po oglasu oziroma javnem razpisu, odkloni pismeno izjavo po določbah prejšnjega odstavka ali je neopravičeno ne poda v določenem roku, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.
to. Ben
Če delavec ne začne delati v temeljni organizaciji tisti dan, ko da pismeno izjavo iz drugega odstavka 34. člena tega zakona, uresničuje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima v delovnem razmerju od dneva, ko začne delati in ki je določen v skladu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
Individualni poslovodni organ oziroma predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije združenega <^ela začne delati z dnem, ki ga določi akt o imenovanju.
Če delavec iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena iz neopravičenih razlogov ne začne delati določenega dne, se šteje, da nd sklenil delovnega razmerja.
36.	člen
Delovno razmerje se sklene za čas, ki ni vnaprej določen (delovno razmerje za nedoločen čas).
Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene samo izjemoma v primerih in pogojih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, zlasti pa:
—	če traja izvršitev takšnega dela oziroma naloge po svoji naravi določen čas, vendar ne več kot devet mesecev,
—	če je treba nadomestiti na delu začasno odsotnega delavca;
—	če se začasno poveča obseg dela temeljne organizacije, ki ne traja več kot šest mesecev;
—	če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi izpopolnjevanja in usposabljanja.
V pismeni izjavi po določbi 34. člena tega zakona mora biti ugotovljeno, da delavec sklepa delovno razmerje za določen čas.
Delavcu, ki sklene delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje z dnem, ko opravi delo oziroma nalogo, za katero je sklenil delovno razmerje, s pretekom določenega časa ali z dnem, ko se vrne odsotni delavec.
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas na podlagi oglasa, ima v primeru, če delavcu, ki ga je nadomeščal, preneha delovno razmerje, ali če začasno povečani obseg dela temeljne organizacije postane trajen, pravico, da sklene delovno razmerje za nedoločen čas. V tem primeru se delovno razmerje sklene brez oglasa.
37.	člen
Kdor prvič začne opravljati dela oziroma naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.
38.	člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na dela oziroma naloge, ki jih določa omenjeni akt, in za opravljatije del, na katerih se je usposabljal kot pripravnik.
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen
čas:
—	če v temeljni organizaciji ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oziroma naloge;
—	če si pripravnik želi v temeljni organizaciji pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pogoji za sprejem pripravnikov morajo biti objavljeni v oglasu za njihov sprejem.
39.	člen
Delavci v temeljni organizaciji' v skladu z zakoni in samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo urejajo v samoupravnem splošnem aktu organizacijo, trajanje in potek pripravniške dobe, program, vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem pripravniške dobe tako, da je zagotovljeno pripravnikom, da se v organiziranem praktičnem delu in usposabljanju v temeljni organizaciji in drugih organizacijah seznanijo z deli svoje stroke in si pridobijo izkušnje za samostojno delo v svojem poklicu.
Pripravniška doba traja lahko najmanj šest mesecev in največ eno leto, če zakon ne določa drugače.
Po končani pripravniški dobi pripravnik opravi strokovni izpit.
Trajanje pripravniške dobe se podaljša v skladu s samoupravnim splošnim aktom za čas začasne odsotnosti z dela, razen letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
40.	člen
Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na predlog delavca, ki vodi in spremlja pripravnikovo delo, skrajša pripravniška doba in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom redne pripravniške dobe.
Pripravnik, ki prvikrat ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi v roku, ki ne sme biti daljši od polovice pripravniške dobe, ki mu je določena glede na njegovo stopnjo izobrazbe.
Gospodarska zbornica Slovenije in druga splošna združenja, organi oziroma organizacije za posamezne družbene dejavnosti oziroma državni organi podrobneje določijo potek in vsebino pripravništva ter '-sebino in postopke za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne poklice oziroma stroke.
41.	člen
Ko določajo število in vrsto pripravnikov, delavci temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, upoštevajo zlasti:
—	stopnje in vrste strokovnosti, kakršne terja dejavnost, ki jo opravlja temeljna organizacija, upo-
števajoč sodobne tehnološke, kadrovske in izkustvene normative;
—	izobrazbeno in poklicno sestavo delavcev, ki je potrebna za čimboljšo izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov temeljne organizacije ter za večjo produktivnost dela;
—	potrebo, da se izobrazbena in poklicna sestava delavcev sproti izpopolnjuje in prilagaja zahtevam sodobne organizacije dela in nove tehnologije;
—	potrebo, da s sprejemanjem in usposabljanjem pripravnikov sproti skrbijo za svoj strokovni naraščaj in za izpopolnjevanje izobrazbene sestave delavcev skladno s programom razvoja;
—	potrebe po kadrih v drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, o čemer se dogovorijo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali organizacij združenega dela;
—	obseg in vrsto del iz redne dejavnosti temeljne organizacije, ki jih opravljajo delavci brez zahtevane izobrazbe ali jim delo v temeljni organizaciji ni edina zaposlitev ali pa jim ne- predstavlja poglavitnega vira dohodkov.
42.	člen
Delavci temeljne organizacije so v skladu 7 določbo prejšnjega člena dolžni, da v vsakem koledarskem letu sklenejo delovno razmerje z določenim številom pripravnikov. To število določijo delavci. v skladu s kadrovskim načrtom temeljne organizacije in s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini, vsako leto najpozneje do 31. decembra.
Delavci temeljnih organizacij v sestavi, delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela lahko s skupnim letnim kadrovskim načrtom v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela določijo, da nekatere temeljne organizacije sklenejo delovno razmerje z manjšim in druge z večjim številom pripravnikov; pri tem število pripravnikov ne sme biti manjše od planiranega skupnega števila pripravnikov.
Načrt z obrazložitvijo morajo takoj po sprejetju poslati skupščini občine, kjer je sedež temeljne organizacije in pristojni skupnosti za zaposlovanje.
43.	člen
Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, za katere je sklenil delovno razmerje.
Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Razporejanje delavcev se izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v primerih in ob pogojih, ki jih določa samoupravni splošni aikt o delovnih razmerjih iti v skladu z ukrepi za čimuspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Delavec je lahko razporejen na dela oziroma naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove, če se ugotovi, da ni zmožen uspešno opravljati del oziroma nalog, ki jih opravlja, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo.
Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na dela oziroma
naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.
44.	člen
Delavec je dolžan opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje in v drugih, v samoupravnem aktu določenih izjemnih okoliščinah, ko je mogoče z drugačno razporeditvijo delavcev na delo zagotoviti njihovo zaposlitev ter omogočiti nemoteno opravljanje dela, in sicer toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.
Izjemne okoliščine so zlasti primeri višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (potres, požar, poplave in druge elementarne nesreče), reševanje človeških življenj m zdravja, nenaden Hvar surovin ali materiala, ki povzroča popolen ali delo! zastoj delovnega procesa v temeljni organizaciji in podobno.
45.	člen
Delavec ne sme biti razporejen na dela oziroma naloge, če mu je izrečen varstveni, vzgojni ali disciplinski ukrep, zaradi katerega ne more opravljati teh * del oziroma nalog, dokler takšna prepoved traja, V takem primeru 'je delavec dolžan opravljati tudi dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
46.	člen
Delavci lahko v samoupravnem splošnem aktu določijo primere in pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavca na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve,
Delavec je lahko razporejen po določbi prejšnjega odstavka, če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in življenjski pogoji njegove družine,
Ne šteje se za razporeditev delavca iz enega kraja v drugi kraj v smislu prejšnjih odstavkov, če je dejavnost temeljne organizacije takšne narave, da se pretežni de! dejavnosti opravlja izven sedeža temeljne organizacije (promet in zveze, gradbeništvo, montažna dela itd.) ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja izven sedeža temeljne dr-ganizacije.
47.	člen
Primere in pogoje, rod katerimi je mogoče razporediti delaven iz ene tenvdjne organizacije v drugo temeljno organizacijo v isti delovni organizaciji na dela oziroma naloge, ki ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom mddnVMeni delovni zmožnosti, določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo; primere m pogoje za rezpore* ianj.e delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi organizacije združenega dela lahko določa samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Pravico delavca, da v primeru, ko njegovo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je organizacija zašla zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve, preide na delo v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste ali druge delovne organizacije, ustrezno svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo; tako pravico delavca temeljne organizacije v sestavi' sestavljene
organizacije združenega dela lahko določa tudi samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela, izven sestave delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela pa sporazum organov upravljanja obeh organizacij združenega dela.
Razen v primerih iz prejšnjega odstavka pa lahko določa sporazum organov upravljanja obeh organizacij združenega dela pravico delavca, da preide na delo v drugo organizacijo združenega dela ustrezno svoji strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti tudi v primerih, ko je temeljna organizacija po zakonu dplžna zagotoviti delavcu delo, pa v okviru temeljne organizacije, delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela ni del oziroma nalog, ustreznih njegovi' strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
Delavec iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sklene delovno razmerje z delavci v drugi temeljni organizaciji brez oglasa ozitoma javnega razpisa.
Če delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija združenega dela preneha, se razporedijo delavci v njeni delovni skupnosti v skladu z določbami 43. člena ter prvega do tretjega odstavka tega člepa.
48.	člen
Kadar delavcu začasno ni mogoče zagotoviti dela zaradi zmanjšanega obsega dela V temeljni organizaciji (pomanjkanje surovin, repromateriala, okvar na strojnih napravah, začasno zmanjšanje programa dela ' posamezne organizacije združenega dela družbene dejavnosti ipd.) in je potrebna pomop drugi temeljni organizaciji (izpolnjevanje planskih, pogodbenih obveznosti, večja dobava surovin ipd.), je delavec lahko v primerih in ob pogojih, določenih v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije ter na podlagi predhodno sklenjenega sporazuma organov upravljanja obeh temeljnih organizacij začasno razporejen na delo v drugo temeljno organizacijo, vendar le za določen čas, ki sme trajati največ šest mesecev.
Sporazum jz prejšnjega odstavka mora vsebovati določbe o pravicah pri razporejanju ustvarjenega dohodka na podlagi združevanja dela delavcev v drugi temeljni organizaciji ter o načinu zagotavljanja pravice do samoupravljanja in drugih pravic v zvezi z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji, v katero je bil delavec začasno razporejen na delo.
Delavec, ki je začasno razporejen na delo v drugo temeljno organizacijo, obdrži vse pravice, obveznosti 'in odgovornosti iz delovnega razmerja v temeljni organizaciji, iz katere je razporejen.
II.	poglavje
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU
1.	Samoupravno združevanje dela ter določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju
49.	člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji določajo
delavci svobodno in enakopravno medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
50.	člen
S samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji določijo delavci glede na naravo dejavnosti temeljne organizacije, upoštevajoč zahtevnost delovnega procesa in iz tega izvirajočih značilnosti in posebnosti s področja delovnih razmerij zlasti:
1.	temeljna načela d sklepanju in prenehanju delovnega razmerja;
2.	temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju;
3.	pogoje za razporejanje delavcev na dela oziroma naloge v temeljni organizaciji ter primere in pogoje za razporejanje delavcev iz ene v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne oziroma sestavljene organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo;
4.	podlago za pridobivanje dohodka, zlasti pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku (skupni prihodek, skupni dohodek);
5.	osnove za razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela in na rezerve;
6.	osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki zagotavljajo, da osebni dohodek delavca ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju produktivnosti dela (minulo delo) in delavčevega prispevka k povečanju dohodka z ihovacijami. racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti;
7.	načela, po katerih delavci v temeljni organizaciji spodbujajo inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti delavcev;
8.	osnove in načine za zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter osnove za določanje, zagotavljanje ih priznavanje zajamčenega osebnega dohodka;
9.	razloge za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo;
10.	način obveščanja delavcev, da se jim zagotovi seznanjenje in vpogled v uspešnost gospodarjenja in poslovanja ter izpolnjevanja nalog in ciljev planov ter o drugih vprašanjih, pomembnih za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev.
51.	člen
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji je podlaga in smernica za sprejemanje,' razlago in uporabo samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije.
52.	člen
Ko delavci na podlagi veljavnega sklepa o organiziranju temeljne organizacije pridobijo zmožnost skleniti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, imenuje delavski svet komisij p, da pripravi osnutek tega sporazuma z obrazložitvijo in ga da v razpravo delavcem temeljne organizacije.
Razpravo o osnutku organizira in vodi sindikat ter daje pobude in predloge, da se v tem samoupravnem sporazumu uveljavijo značilnosti in posebnosti, izvirajoče iz narave dejavnosti temeljne organizacije.
Po opravljeni razpravi komisija izdela predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejem delavcem. O predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji' odločajo delavci v temeljni organizaciji z referendumom. Izid referenduma mora komisija razglasiti v 24 urah po opravljenem referendumu.
53.	člen
Po postopkuj po katerem se sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, se sprejemajo tudi njegove spremembe in dopolnitve.
54.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije določijo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupne osnove in merila za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov.
Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi' raznih delovnih organizacij, ki so v okviru sestavljene organizacije združenega dela vzpostavili medsebojna razmerja, da bi uresničevali skupne naloge in interese, lahko v samoupravnem sporazumu določijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.
55.	člen
Delavci so dolžni samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih temeljne organizacije uskladiti s skupnimi osnovami in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.
Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih temeljne organizacije ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom.o združitvi v sestavljeno organizacijo, če so v njem določene skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.
56.	člen
Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo v temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo delavci v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno.
O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet. Za odločanje o uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti delavcev ima lahko delavski svet komisije.
V temeljni organizaciji, ki nima delavskega sveta, odločajo o pravicah in obveznostih delavcev vsi delavci, če za odločanje o teh pravicah in obveznostih ne ustanovijo komisije.
Za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev se ustanovi posebna komisija (disciplinska komisija).
Sklep, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, mora biti delavcu vročen v pismeni obliki z obrazložitvijo ih s pravnim poukom.
Sklep brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti delavcu v škodo.
-57. člen
Delavci v temeljni organizaciji morajo svoja dela oziroma naloge organizirati in opravljati tako, da v skupnem delu čim uspešneje uresničujejo obveznosti iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana ter naloge, ki izvirajo iz plana.
58.	člen
Da bi mogli doseči čim ugodnejše rezultate pri opravljanju skupnih del oziroma nalog v temeljni organizaciji, lahko organizirajo delavci v skladu z naravo delovnega procesa in delovnimi pogoji, upoštevaje. znanstvene metode m sodobne dosežke, delo po delovnih enotah (skupinah, delovnih ali proizvajalnih oddelkih, izmenah in drugih oblikah opravljanja dela).
Delovne enote v temeljni organizaciji določa samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.
Delavci v delovni enoti lahko odločajo na zboru delavcev te enote o delitvi sredstev za osebne dohodke, o uporabi sredstev za skupno porabo, ki jih ustvarjajo s skupnim delom, o razporejanju delovnega časa, letnem planu dopustov, o varstvenih ukrepih in normativih in o posameznih samoupravnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih temeljne organizacije.
Delavci v delovni enoti ne morejo odločati, o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, o razporejanju delavcev izven te enote, o ugotavljanju odgovornosti in izrekanju ukrepov zaradi kršitev de- • lovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline.
59.	člen
Delavec ima pravico, da se v roku 30 dni vrne v isto temeljno organizacijo na dela, ki jih je opravljal, ali na druga dela. ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, v primeru:
—	ko mu je prenehalo delovno razmerje, ki ga je v sporazumu s svojo temeljno organizacijo sklenil za določen čas v drugi organizaciji ali skupnosti zaradi potreb svoje oziroma druge temeljne organizacije ali zaradi družbenih potreb; •
, — ko mu je prenehala samoupravna, javna ali druga družbena funkcija.
60.	člen
Delavec, ki odide na odslužitev oziroma dosluži-tev vojaškega roka in zaradi tega prekine delo v temeljni organizaciji, ima pravico, da se v 30 dneh po odslužitvi oziroma dosiužitvi vrne na delo v isto temeljno organizacijo k svojemu prejšnjemu delu oziroma drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
61.	člen
Delavec, ki ga je temeljna organizacija poslala na delo v tujino oziroma, ki je bil v soglasju s temeljno organizacijo poslan v tujino v okviru mednarodnega znanstvenega, tehničnega, prosvetno-kul-turnega ali drugega sodelovanja, kakor tudi delavec, ki je bil poslan na izobraževanje ali izpopolnjevanje v tujino s soglasjem temeljne organizacije, ima pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo;
—	če pred odhodom ni prekinil delovnega razmerja;
—	če je poslan na takšno delo oziroma izobraževanje ali izpopolnjevanje v tujino prek pristojne organizacije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje največ do štirih let;
—	če se vrne na delo v isto temeljno organizacijo v 30 dneh po prenehanju dela v tujini oziroma po izteku izobraževanja ali izpopolnjevanja v tujini.
Delavec iz prejšnjega odstavka ima pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo k svojemu prejšnjemu delu ali k drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
62.	člen
V primerih iz 60. in "61. člena tega zakona med odsotnostjo z dela delavcu mirujejo pravice in obveznosti, ki -se pridobivajo pri delu in iz dela v temeljni organizaciji.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zoper delavca' lahko uvede ali nadaljuje disciplinski postopek.
2.	Delovni čas
63.	člen
Delovni čas delavcev traja 42 ur na teden, če za posamezne dejavnosti oziroma primere zakon ne določa drugače.
Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni.
Če vpeljejo delavci petdnevni delovni teden, se sorazmerno poveča dnevni delovni čas delavcev, ki delajo krajši delovni čas.
Če je vpeljan petdnevni delovni teden, se šteje dan. za katerega je ta teden daljši, glede uveljavljanja pravic delavcev iz, dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dan.
64.	člen
Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev s samoupravnim splošnim aktom v skladu s tem zakonom.
Delavci podrobneje razčlenijo delovni čas v planu izrabe letnega delovnega časa ' (tedenskega, mesečnega, letnega). Pri tej razporeditvi delovnega časa delavci zagotavljajo izpolnjevanje nalog in potreb, ki jih narekujejo smotrna organizacija dela in čim popolnejša, učinkovitejša ter racionalnejša izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa.
Z razporeditvijo delpVnega časa delavci zagotavljajo usklajenost skupnega dela organizacije združenega dela in skupnega dela z delavci v drugih delovnih organizacijah, s katerimi so povezani zaradi uresničevanja skupnih in družbenih interesov, kakor tudi zadovoljevanje potreb delovnih ljudi, ki uporabljajo njihove storitve.
Plan izrabe sklada letnega delovnega časa pošljejo delavci temeljne organizacije pristojnemu organu skupščine občine. Če ta ugotovi', da plan izrabe ni v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in določbami 67. in 72. člena tega zakona, pozove temeljne organizacije, da jih uskladijo.
Sindikat da lahko pobudo za spremembo plana izrabe sklada letnega delovnega časa, če med letom pride do takih izjemnih razmer iz objektivnih razlogov, ki terjajo spremembe tega plana.
65.	člen
Ce je z razporeditvijo delovnega časa v temeljni organizaciji določeno, da delavci delajo med 23. in 6. uro naslednjega dne, se šteje tako delo za nočno delo. Ce je z razporeditvijo delovnega časa določeno, da delavci delajo v nočni delovni izmeni, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur. ki jih delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v času med 22. in 7. uro naslednjega dne.
Delovni čas, ki je določen kot čas nočnega dela, se pri odmerjanju pravic delavcev pri delu in iz dela šteje za poseben delovni' pogoj.
66.	člen
Delovni čas je lahko med letom neenakomerno razporejen, če to zahteva narava dejavnosti ali narava določenih del oziroma nalog v temeljni organizaciji, ■ zaradi organizacije dela, boljše izkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa, odvisnosti opravljanja določenih del oziroma nalog od predpisanih rokov ali podobnih drugih primerov, določenih s samoupravnim splošnim aktom.
V	primerih iz prejšnjega odstavka, se upošteva 42 urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavc9 za obdobje, ki ga določi samoupravni splošni akt in ki ne sme biti daljši od enega leta.
67.	člen
V	temeljni organizaciji s sezonskim značajem dela (npr. kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, gostinstvo, turizem) se delovni čas razporedi tako, da traja v času sezone več kot 42 ur, izven sezone pa manj kot 42 ur na teden, vendar v letnem povprečju delovni čas ne sme presegati 42 ur na teden.
68.	člen
Delavec, ki opravlja sezonska dela brez presledka najmanj štiri mesece v letu in opravi pri tem več dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, lahko zahteva, da se mu ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni’ dnevi se štejejo delavcu v delovno dobo, kot da bi jih prebil na delu. vendar pa sme skupen delovni čas med letom dosegati delovno dobo največ 12 mesecev.
Delovni čas iz prejšnjega odstavka se ne šteje za poseben delovni pogoj.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se primerno uporabljajo pri preračunavanju delovnih dni tudi, kadar pride zaradi narave ali organizacije dela z drugačno razporeditvijo delovnega časa pri delu do prekinitve za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša kot 60 delovnih dni v letu.
V	temeljni organizaciji se preračuna 'večje število delovnih ur delovnega časa na delovne dneve v smislu prvega odstavka tega člena in preračunani čas vpiše v delovno knjižico.
69.	člen
V	primerih višje sile ah izjemnih okoliščin (prekinitev dobave energetskih virov, okvare na strojnih napravah, ovire v dobavi materiala, ovire v prometu ipd.), zaradi katerih pride do zmanjšanega oziroma povečanega obsega dela ah do prekinitve dela, se lahko ob pogojih in na način, ki ga določi samoupravni splošni akt, začasno prerazporedi delovni čas.
Začasna prerazporeditev delovnega časa, upoštevaje povprečno 42 urno delovno obveznost, lahko traja toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se preprečijo oziroma odpravijo posledice izjemnih okoliščin ali višje sile.
70.	člen
Določbe o prepovedi dela preko polnega delovnega časa veljajo tudi v primerih prerazporeditve delovnega časa iz 66., 67. in 69. člena tega zakona.
71.	člen
Delovni čas delavcev, katerih delo glede na naravo in organizacijo zahteva, da je v njihov delovni čas vključena poleg neposrednega dela tudi obvezna priprava na delo, obsega poleg . časa neposrednega opravljanja dela tudi čas, ki je potreben za pripravo za delo.
Cas obvezne priprave za delo se določi za posamezna dela oziroma naloge s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali s posebnimi predpisi in se praviloma opravlja v temeljni organizaciji.
S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih se lahko določijo primeri, ko se čas obvezne priprave za delo opravi tudi izven temeljne organizacije, kadar je to v skladu z naravo dela.
V vzgojnoizobraževalnih organizacijah zajema delovni čas tudi čas izven učne aktivnosti v skladu s predpisi in s samoupravnim splošnim aktom, organizacije združenega dela.
72.	člen
Na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti oziroma zdravstva, in drugih družbenih dejavnosti' se razporeditev, začetek in konec delovnega časa usklajuje s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi z začetkom dela v organizaciji, v kateri delajo in njeno lokacijo, kakor tudi z življenjskimi in drugimi razmerami v kraju oziroma okolju, v katerem živijo.
Razporeditev, začetek in konec delovnega časa v dejavnostih iz prejšnjega odstavka določijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, sveti potrošnikov m druge oblike, organizacije porabnikov njihovih storitev s samoupravnim sporazumom, lahko pa tudi pristojna skupščina občine s svojim odlokom.
Ce se razporeditev, začetek in konec delovnega časa v dejavnostih iz prvega odstavka tega člena ne uredi s samoupravnim sporazumom oziroma se razporedi v nasprotju s potrebami ih zahtevami delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela, določi pristojna skupščina občine s svojim odlokom razporeditev, začetek in konec delovnega časa.
73 člen
Kadar terjajo koristi otroka, lahko delavka sklene delovno razmerje oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa.
Po prenehanju razloga za delo s krajšim delovnim časom delavka opravlja delo s polnim delovnim časom.
Izvajanje pravice delavke po prejšnjem odstavku določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
74.	člen
Delavci v temeljni organizaciji lahko v skladu z zakonom na podlagi določb tega zakona določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih krajši delovni čas od polnega delovnega časa za opravljanje del oziroma nalog in pogoje za uvedbo takih del oziroma nalog, kadar je to družbeno in ekonomsko smotrno glede na naravo in organizacijo dela, glede na izrabo delovnega časa ali posebnih potreb zaposlovanja.
75.	člen
Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima obveznosti in odgovornosti delavca, ki dela polni delovni čas in uveljavlja svoje pravice iz dela v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu, po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu.
76.	člen
Delavec v delovnem razmerju, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima pravico skleniti delovno razmerje v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon.
. 77. člen
Delavec, ki dela poln delovni čas, sme izjemoma delati še v eni temeljni organizaciji, vendar največ tretjino polnega delovnega časa po poprejšnjem soglasju organov upravljanja obeh temeljnih organizacij, in sicer kadar gre za dela oziroma naloge:
—	strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljiva strokovna pomoč pri proučitvi, urejanju in izvajanju za temeljno organizacijo zahtevnejših ali pomembnejših nalog ali vprašanj, če ne gre za avtorsko delo;
—	v temeljnih organizacijah v izobraževalni in kulturni dejavnosti, kjer je smotrno, sodelovanje strokovnjakov s prakso;
—	strokovnjakov, glede katerih je koristno, da se na tak način zagotovi njihovo sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu, če ne gre za avtorsko delo;
—	pri sodelovanju v delu raznih stalnih kolegijskih teles, narava dela pa zahteva sodelovanje strokovnjakov.
Delavci v temeljni organizaciji uredijo v samoupravnem splošnem aktu pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja delavca, ki opravlja dela oziroma naloge iz prvega odstavka tega člena. Delavci v temeljnih organizacijah in delavec se sporazumejo o načinu uresničevanja teh pravic, obveznosti in odgovornosti.
Delavci v temeljni organizaciji lahko sprejmejo sklep o izbiri delavca, ki že dela v drugi temeljni organizaciji s polnim delovnim časom, le, če se na objavo ne prijavijo nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki po svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti izpolnjujejo razpisne pogoje
Delavci so dolžni vsakih 12 mesecev objaviti taka dela, dokler zanje ne sklenejo delovnega razmerja z nezaposleno ali delno zaposleno osebo.
Z dnem. ko nastopi delo oseba, sprejeta po objavi iz prejšnjega odstavka, preneha delovno raz-
merje delavcu, ki je do tedaj opravljal ta dela oziroma naloge.
78.	člen
Delo delavcev v drugi temeljni organizaciji po
77.	členu tega zakona se ne šteje za poseben delovni pogoj pri osnovah in merilih, po katerih se odmerjajo pravice, odvisne od dolžine delovnega časa.
Delavec, ki opravlja delo v drugi temeljni organizaciji, ima v tej organizaciji pravico do samoupravljanja; pravico do udeležbe v delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa ima sorazmerno času, prebitem na delu in rezultatom dela.
Temeljna organizacija, kjer delajo delavci iz 77. člena tega zakona, je dolžna pristojni skupnosti za zaposlovanje enkrat letno sporočiti podatke o številu delavcev in njihovi strokovni izobrazbi ter o številu ur, ki so jih ti delavci opravili v njej.
79.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu dela oziroma naloge, pri katerih je dnevni delovni čas krajši kot 7 ur zaradi zdravju škodljivih vplivov in nevarnosti pri delu, če jih z varstvenimi ukrepi pri delu niso mogli povsem preprečiti oziroma odpraviti.
Delavci v temeljni organizaciji določijo v soglasju s pristojnim republiškim upravnim organom za delo in po poprejšnjem mnenju sindikata posebne delovne pogoje iz prejšnjega odstavka in stopnjo njihovega vpliva na zdravstveno in delovno sposobnost delavcev ter določijo za ta dela oziroma naloge skrajšani delovni čas.
Delavci temeljne organizacije so dolžni začeti postopek, da se preiščejo in ugotovijo posebni delovni pogoji tudi na zahtevo dela temeljne organizacije, sindikata ali pristojne inšpekcije dela oziroma sanitarne inšpekcije.
Delavci, ki delajo v posebnih delovnih pogojih skrajšan delovni čas, smejo delati preko skrajšanega delovnega časa le tedaj, če pri takem delu niso izpostavljeni istim ali prav tako škodljivim vplivom ali' nevarnostim pri delu.
Delovni čas, ki je iz razlogov, navedenih v tem členu, krajši od 42 ur na teden, je izenačen s polnim delovnim časom.
80.	člen
Izjemoma sme trajati delo preko polnega delovnega časa v primerih potresa, požara, poplave oziroma druge elementarne nesreče, ki' zadene delovno organizacijo ali pa se ta nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja ali obvaruje zdravje občanov ali obvarujejo materialna sredstva pred nepopravljivo škodo.
Izjemoma sme trajati delo preko polnega delovnega časa tudi delavcem drugih temeljnih organizacij, katerih dejavnost prispeva k čimprejšnji odpravi posledic, ki so v zvezi s primeri iz prejšnjega odstavka.
Delo preko polnega delovnega časa v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena traja toliko časa, kolikor je nujno potrebno; takšno delo se ne šteje za poseben delovni pogoj.
81.	člen
Delavci lahko določijo s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, da bodo izjemoma zp
omejeno dobo delali preko polnega delovnega časa tudi v primerih:
—	ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo tehnologije in organizacijo dela povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov;
—	da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela kakor tudi da se prepreči prekinitev dela v drugih organizacijah združenega dela ali da se zagotovijo za njegov nepretrgan potek potrebne temeljne surovine ali zagotovi varnost ljudi in premoženja ali pa varnost prometa, vendar samo, če tega dela ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo;
—	če splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določena dela oziroma naloge v skladu s pogoji, ki jih določajo zakoni.
- Delo delavca v primerih iz prejšnjega odstavka se šteje kot poseben delovni pogoj.
82.	člen
Delavci v temeljni organizaciji v materialni proizvodnji lahko izjemoma v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih določijo tudi druge primere, ko je treba delati preko polnega delovnega časa, da se opravi delo, ki v določenem roku ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije ali da se opravi delo za vojaške potrebe.
Delo preko polnega delovnega časa v primerih iz prejšnjega odstavka se šteje kot poseben delovni pogoj.
83.	člen
Dela preko polnega delovnega časa po 81. in 82. členu tega zakona delavci ne smejo uvesti, če ga je mogoče opraviti z ustrezno smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.
Delo preko polnega delovnega časa po 81. in 82. členu tega zakona lahko traja samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, največ pa 30 ur na mesec, razen za člane posadk ladij trgovske mornarice dolge plovbe, kjer lahko delo preko polnega delovnega časa traja največ 86 ur na mesec.
84.	člen
Poseben delovni' pogoj upoštevajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih pri določanju meril, ki so podlaga za odmerjanje pravic, odvisnih od dolžine in narave delovnega časa.
85.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu način vodenja mesečne evidence o izrabi delovnega časa, primerjanja te izrabe z osnovami plana in z načrtovanim letnim skladom delovnega časa kakor tudi način vodenja mesečne evidence o številu delavcev, ki so v preteklem mesecu delali preko polnega delovnega časa in o številu ur, opravljenih pri takem delu.
Delavski svet ali drug ustrezni organ upravljanja mesečno spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o delu preko polnega de-
lovnega časa in zagotavlja, da so delavci temeljne organizacije in pristojna skupnost za zaposlovanje najmanj vsakih šest mesecev seznanjeni s temi podatki in ocenami.
3.	Odmori, počitki in , dopusti
86.	člen
Odmore, počitke, dopuste in odsotnosti delavcev z dela urejajo delavci v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v skladu z družbenimi dogovori in. samoupravnimi sporazumi, in pri tem upoštevajo pogoje, zahtevnosti in vplive posameznih vrst dela in delovnih procesov v temeljni organizaciji.
87.	člen
Pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom traja odmor največ 30 minut, če pa delavci delajo v posebnih delovnih pogojih, največ eno uro. Odmor med delom se praviloma določi v enkratnem trajanju, v več delih pa samo, če je glede na vpliv dela na delavčevo zdravje in sposobnost taka delitev najprimernejša.
Odmor se ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa in mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je vnaprej določen za nepretrgano delo s strankami.
Čas odmora se všteva v delovni čas.
88.	člen
Delavec ima med dvema zaporednima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur, delavec, ki je star več kot 18 let in opravlja sezonska dela, pa najmanj 10 ur.
<-
89.	člen
Delavec ima pravico do nepretrganega tedenskega počitka najmanj štiriindvajset ur. Če je nujno, da dela na dan svojega tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen tak počitek kak drug dan, praviloma v naslednjem tednu.
90.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah s posebnimi značilnostmi delovnega procesa in organizacije dela lahko razporedijo dnevni in tedenski počitek ustrezno tem posebnostim, vendar morajo dnevni in tedenski počitek zagotoviti delavcem v obsegu, ki ga določa ta zakon.
91.	člen
Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ga delavci' določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in ki ne sme biti daljši od šest mesecev, ne glede na to, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu.
92.	člen
Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, ne. glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Če delavec dela v posebnih delovnih pogojih, se lahko določi, da traja letni dopust več kot 30 delovnih dni, toda ne več k5t 45 delovnih dni; za člane ladij-
škili posadk trgovske mornarice pa ne več kot 90 dni v posameznem koledarskem letu.
Za delo v posebnih delovnih pogojih se štejejo zlasti: dela pri virih ionizirajočih sevanj, delo posadke letala, tlelo posadke trgovskih ladij, delo pod zemljo, delo pod vodo, delo v bolnicah za duševne bolezni in v prosekturah, delo v tujih deželah s hudimi podnebnimi razmerami za življenje in delo ter delo delavcev, ki delajo zaradi posebnih delovnih pogojev manj kot 42 ur na teden.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu dela oziroma naloge, ki se opravljajo v posebnih delovnih pogojih.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih povečan letni dopust delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti, ne glede na starost pa delavcem, ki jim je priznana najmanj 60o/o telesna okvara, delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa ter,delavcem, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje in težko duševno prizadeto osebo. Tako določeni povečani letni dopust lahko znaša skupaj največ 5 delovnih dni.
93.	člen
Delavci določijo dolžino letnega dopusta po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih tako, da je dolžina tega dopusta odvisna predvsem:
—	od delovnih pogojev, kot so teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu oziroma od drugih posebnih delovnih pogojev dela;
—	od delovnih uspehov, ki jih delavec doseže pri delu;
—	od delavčeve delovne dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo;
—	od posebnih socialnih in zdravstvenih razmer, v katerih delavec živi.
94.	člen
Delavec praviloma izrabi letni dopust v nepretrganem trajanju. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih delavci določijo primere, fco delavec lahko izrabi letni dopust v dveh ali več delih, pri čemer mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni.
95.	člen
Delavec izrabi letni dopust v temeljni organizaciji, v kateri je pridobil pravico do njegove izrabe, Ce pa sklene delovno razmerje z delavci druge organizacije združenega dela, se obe organizaciji v soglasju z delavcem lahko dogovorita, da delavec izrabi ves dopust v organizaciji združenega dela, s katero sklene delovno razmerje, ali pa da izrabi del dopusta v organizaciji, kjer mu je prenehalo delovno razmerje, del pa v organizaciji, kjer je na novo sklenil delovno razmerje.
96.	člen
Letni dopust učnega in vzgojnega osebja v vzgoj-noizobraževalnih organizacijah se praviloma izrabi med letnimi šolskimi počitnicami.
97.	člen
Delavec izrabi letni dopust za tekoče koledarsko s leto praviloma do konca koledarskega leta; v samo-I upravnem splošnem aktu se lahko določijo primeri,
ko Ima delavec pravico izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja naslednjega koledarskega leta.
Člani posadke trgovskih ladij in delavci, ki delajo v tujini, lahko v celoti izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta ob pogojih, ki jih delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih.
98.	člen
Delavci v temeljni organizaciji lahko v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih določijo, da gredo vsi delavci ali del delavcev istočasno na letni dopust, če je to smotrno glede na naravo in organizacijo dela ter način poslovanja, če je ta dopust vnaprej določen v planu izrabe sklada letnega delovnega časa in v primerih iz 69. člena.
Čas odsotnosti z dela, ki se priznava v delovno dobo. se ne odbije od letnega dopusta.
Če delavec med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih, ko je delavcu priznana začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.
100.	člen
Delavec ima pravico do počitka ob praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije in ob praznikih Socialistične republike Slovenije, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela.
101.	člen
V primerih in ob pogojih, ki jih določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu, ima delavec pravico biti odsoten z dela zaradi osebnih okoliščin do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka.
Več kot sedem delovnih dni sme v posameznem koledarskem letu trajati odsotnost delavca z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka, kadar ga delavci v temeljni organizaciji napotijo na izobraževanje ali izpopolnjevanje, ali če je taka odsotnost z dela potrebna za pripravo na strokovni izpit oziroma zaključni izpit.	,
102.	člen
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnem razmerju primere in pogoje, ko ima delavec pravico biti odsoten z dela, brez pravice do nadomestila osebnega dohodka (brezplačen dopust) ter postopek za uveljavljanje te pravice.
Med tako odsotnostjo z dela pravice in obveznosti delavca iz dela mirujejo.
4.	Osebni dohodki delavcev
103.	člen
Materialna osnova pravice delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo, je dohodek temeljne organizacije.
104.	člen
Uresničujoč pravico dela z družbenimi sredstvi pridobiva delavec v temeljni organizaciji iz sredstev za osebne dohodke osebni dohodek, ki ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k rezultatom upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter je namenjen za zadovolje-
vanje njegovih osebnih potreb kot tudi za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka.
105.	člen
Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornosti pri delu in pogojev v katerih delavec dela.
Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije ustvarjenega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji in v različnih oblikah združevanja dela ter sredstev kot s svojim in družbenim minulim delom ter z odločanjem o poslovanju temeljne organizacije, delovne organizacije ali druge organizacije združenega dela, v katero je združena temeljna organizacija ter o organiziranju dela, o rekonstrukciji, modernizaciji in drugi' tehnični izboljšavi, v programih in delitvi dela, o investicijskih vlaganjih in o uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu v temeljni organizaciji.
106.	člen
Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnih! splošnim aktom tako, da zagotavljajo, da se osebni dohodek delavca ugotavlja na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sred--stva, ter celotnega družbenega dela.
Z osnovami se opisno določijo elementi, po katerih se ugotavlja delovni prispevek delavcev k ustvarjanju oziroma povečanju dohodka, ki ga dosegajo s tekočim ih minulim delom pri opravljanju posameznih ali skupnih del v temeljni organizaciji ali v delovni skupnosti.
Z merili se določijo količinski podatki in kazalci, s katerimi se ugotavlja, meri, vrednoti in izkazuje izpolnjevanje posameznih osnov oziroma obseg in vrsta prispevkov delavca k delu.
S samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo delavci temeljne organizacije v okviru delovne organizacije ali za področje istovrstne ali sorodne dejavnosti, določijo temeljne elemente, .značilne za ugotavljanje, izkazovanje in merjenje produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti dela in poslovanja ter drugih, za posamezne skupne osnove temeljnih pojmov, s katerimi se vrednotijo in izkazujejo dela oziroma naloge, ter uspešnost njihovega opravljanja.
107.	člen
Samoupravni splošni' akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni orga-
nizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije in ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah izven sestave delovne organizacije.
V osnovah in merilih iz prvega odstavka tega člena se določajo posebej osnove in merila, po katerih se delijo sredstva za osebne dohodke iz minulega , dela.
Samoupravni sporazumi in drugi samoupravni splošni akti iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija.
108.	člen
Delavci v temeljni organizaciji so dolžni s samoupravnim splošnim aktom . in s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo z drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi iste delovne organizacije, določiti in razčleniti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.
Delavci so dolžni samoupravni splošni akt, ki' določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, poslati pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti in službi družbenega knjigovodstva.
Ce služba družbenega knjigovodstva pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi ugotovi, da delavci v temeljni organizaciji ne ravnajo v skladu s samoupravnimi sporazumi oziroma družbenimi dogovori ali ravnajo v nasprotju z zakonom, obvesti o tem pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti ih nastopi z ukrepi, ki jih določa zakon.
Če služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da delavci v temeljni organizaciji niso določili osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, prejmejo delavci te temeljne organizacije le z zakonom zajamčene osebne dohodke, služba družbenega knjigovodstvi pa o tem obvesti pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti.
Pristojna skupščina lahko v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena nastopi zoper organizacijo združenega dela z začasnimi ukrepi družbenega varstva.
109.	člen
Delavci' imajo pravico in obveznost, da razvijajo in uveljavljajo svoje ustvarjalne sposobnosti v procesih dela in upravljanja in da zagotavljajo pogoje za povečanje deleža znanja in ustvarjglnosti v strukturi dela.
Samoupravni splošni akt v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom določa osnove in merila za ugotavljanje rezultatov delavčeve ustvarjalnosti' in prispevka, ki ga je s tem dal k povečanju dohodka temeljne organizacije, ter način in postopek za nagrajevanje takega dela kakor tudi način ugotavljanja, spremljanja in evidentiranja doseženih rezultatov.
110.	člen
Samoupravni splošni akt nadrobneje do1oča pravico do posebnih priznanj ih nadomestil za inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti, ki so sestavni del delovnega procesa.
Samoupravni splošni akt lahko določa nagrade za koristne ideje in predloge, za katere se upravičeno
pričakuje, da bodo z nadaljnjim izpopolnjevanjem prispevali k dohodku temeljne organizacije.
111.	člen
Delavcu v temeljni organizaciji gre nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela, za čas letnega dopusta, bolniškega dopusta, odsotnosti z dela zaradi izobraževanja v primerih, ki jih določa samoupravnimi splošnimi akti in v drugih primerih odsotnosti z dela, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt v skladu z zakonom, v višini, določeni v samoupravnem . splošnem aktu.
Delavcu v temeljni organizaciji gre nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obrambo, udeležbe v civilni zaščiti, odsotnosti zaradi poziva vojaških in drugih organov, h katerim je delavec klican brez svoje krivde, ter med opravljanjem javne funkcije, ki se izplačuje po posebnih predpisih.
5.	Izobraževanje delavcev
112.	člen
Delavec ima pravico in obveznost, da s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem izpopolnjuje svojo strokovno izobrazbo in razvija svoje delovne zmožnosti. Zato se delavci v skladu s planom temeljne organizacije vključujejo v programe za pridobitev ali izpopolnjevanje izobrazbe ali v usposabljanje,
113.	člen
V	samoupravnem splošnem aktu določijo delavci temeljne organizacije vrste, oblike in načine izobraževanja delavcev ter pogoje za uresničevanje pravic in obveznosti delavcev do usmerjenega izobraževanja, upoštevaje ziasti: plan temeljne organizacije, potrebe delovnega procesa, načrte za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo, izobraževanje za .opravljanje del oziroma nalog v deficitarnih poklicih, usmerjeno, izobraževanje v svoji stroki, zmožnost delavca za delo, ki ga bo opravljal po končanem usmerjenem izobraževanju, in delavčeve uspehe pri delu,
V	samoupravnem splošnem aktu se določijo tudi pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela ter njihov obseg, upoštevajoč pogoje iz prejšnjega odstavka.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgov.orn.bsti delavcev v temeljni organizaciji in delavca — udeleženca usmerjenega izobraževanja se podrobneje dojpčijo v pogodbi o napotitvi y usmerjeno izobraževanje.
114.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določijo s samoupravnim splošnim aktom osnove za urejanje medsebojnih razmerij delavpev In udeležencev usmerjenega izobraževanja, Poleg pravic, obveznost; in odgovornosti, ki jih imajo udeleženci usmerjenega izobraževanja pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse v skladu s 26 členom zakona o usmerjenem izobraževanju, delavci določijo tudi d rude medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pogoje za njihovo uresničevanje, zlasti pa:
— pravico in obveznost udeleženca usmerjenega izobraževanja, da v skladu z vzgoinoizobraževalnim programom opravlja določena dela v organizaciji združenega dela (npr. praktični pouk, izdelavo semi-
narske ali diplomske naloge, vključevanje v razvojno-raziskovalno delo ipd.),
—	pravico in obveznost udeleženca usmerjenega izobraževanja, da opravlja določena dela v temeljni organizaciji,
—	pravico udeleženca usmerjenega izobraževanja do nagrade v skladu s prispevkom, ki ga je dal s svojim delom k dohodku temeljne organizacije,
—	prednostno pravico do štipendije ob izpolnjenih pogojih, določenih v samoupravnem splošnem aktu,
—	pravico udeleženca usmerjenega izobraževanja do nadomestila posameznih stroškov v zvezi z usmerjenim izobraževanjem,
—	pravico udeleženca usmerjenega izobraževanja, da po končanem usmerjenem izobraževanju sklene delovno razmerje z delavci temeljne organizacije v skladu s potrebami terpeljne organizacije, če izpolnjuje zahtevane pogoje za opravljanje takih del oziroma nalog.
Udeleženec usmerjenega izobraževanja vzpostavi ' medsebojno razmerje z delavci temeljne organizacije s podpisom izjave, da sprejema pravice, obveznosti in odgovornosti, določene v samoupravnem splošnem aktu iz prejšnjega odstavka.
O posameznih pravicah, obveznostih in odgovornostih posameznih udeležencev usmerjenega izobraževanja odloča pristojni organ temeljne organizacije, po postopku in na način, določen v samoupravnem splošnem aktu.
III. poglavje VARSTVO PRI DELU
1.	Splošne določbe o varstvu pri, delu
115.	člen
Delavci imajo pravico in obveznost, da y skladu z zakonom ustvarjajo in zagotavljajo takšno delovno okolje ter takšne delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo njihovo telesno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu ter varstvo pred drugimi nevarnimi jn škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno in delovno zmožnost.
V temeljni organizaciji pa morajo svoje delo organizirati tudi V skladu s predpisi o varstvu človekovega okolja.
Delavci v temeljni organizaciji določajo, sprejemajo in izvajajo ukrepe za ohranitev in izboljšanje varstva pri delu. Pri zagotavljanju varstva pri delu in varstva človekovega okolja sodelujejo družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati ip druge samoupravne organizacije in skupnosti.
116.	člen
Vsak delavec je dolžan pri delu izvajati pred,-pisane varstvene ukrepe in uporabljati* predpisane varstvene priprave in naprave.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu obveznost odgovornega delavca oziroma vodje delovnega procesa, da vsakega delavca pred razporeditvijo na delo seznani z varstvenimi ukrepi, s katerimi se delavcu zagotavlja varno delovno okolje in delovne
razmere pri delu, ki ga opravlja in skrbi, da jih upošteva pri svojem delu.
Odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa stalno spremlja, ali se delavec med delovnim procesom ravna po ustreznih varstvenih ukrepih in ali jih pravilno uporablja.
Če odgovorni delavec oziroma vodja ne izpolnjuje svojih obveznosti iz prejšnjih odstavkov, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti.
117.	člen
Zaradi ugotovitve zdravstvenih in psihofizičnih sposobnosti za varno opravljanje del oziroma nalog je delavec dolžan, da opravi predpisani zdravniški pregled.
118.	člen	'
Če grozi delavcu neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili storjeni predpisani' ukrepi za varstvo pri delu in v primeru, ko delovna naprava ali priprava ni opremljena s predpisanimi oziroma predvidenimi varnostnimi pripomočki ali napravami, ima pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost takoj odpravi.
Če temeljna organizacija meni, da je delavec neopravičeno odklonil delo in postavil zahtevo v smislu prejšnjega odstavka, mora o tem obvestiti pristojni organ inšpekcije dela. Ta mora brez odlašanja opraviti pregled in odrediti ustrezne varstvene ukrepe ali obvestiti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena.
119.	člen
Delavec ima pravico' do posebnega varstva med nočnim delom.
Delavci so dolžni v temeljni organizaciji zagotoviti dogovorjene in predpisane pogoje za nočno delo, zlasti pa zagotoviti varstvo otrok, topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti, prevoz na delo in z dela in zasedbo nočne izmene s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da delo organizirano in nemoteno poteka.
Delavec ima pravico odkloniti nočno delo, če niso zagotovljeni ustrezni pogoji za nočno delo.
Če delavec neopravičeno odkloni nočno delo, stori' s tem hujšo kršitev delovne obveznosti.
V temeljni organizaciji, ki dela v izmenah, morajo delavci' poskrbeti za njihovo periodično izme.-njavo. Pri tem sme delavec ene izmene delati ponoči nepretrgano najdalj en teden.
120.	člen
Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo določijo, da delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, pri katerih kljub varstvenim ukrepom lahko pride do poklicnega obolenja, opravlja taka dela oziroma naloge samo določeno dobo tako, da se po izteku te dobe razporedi na druga dela oziroma naloge, kjer ni take neposredne nevarnosti.
121.	člen
Delavcu ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči, če bi mu po izvidu pristojne zdravstvene organizacije takšno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje.
2.	Varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke
122.	člen
Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z materinstvom.
Posebni varstveni ukrepi za tista dela, za katera je ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na funkcijo materinstva, se določajo s samoupravnim splošnim aktom na podlagi meril in postopkov v skladu z zakonom.
123.	člen
Delavke ne smejo opravljati podzemskih del v rudnikih.
Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za delavke:
—	ki opravljajo dela s posebnimi pooblastili' in odgovornostmi;
—	ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas delovne prakse na podzemskih delih v rudnikih;
—	ki so zaposlene v zdravstvenih in socialnih službah in v drugih primerih, ko morajo odhajati na podzemska dela v rudnik zaradi opravljanja del, ki niso fizična.
Delavci v samoupravnem splošnem aktu, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, opredelijo težka fizična dela in dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje delavke, ki jih delavke ne smejo opravljati glede na svoje psihofizične sposobnosti oziroma zaradi varstva materinstva, še zlasti' med nosečnostjo.
S samoupravnimi sporazumi se določijo merila in postopek, po katerih se ugotavljajo težka telesna dela, škodljiva in nevarna dela ter škodljivi vplivi pri delih.
Postopek mora biti urejen tako, da zagotavlja družbeno in strokovno utemeljeno prepoved opravljanja določenih del oziroma nalog za ženske.
124.	člen
Delavci v temeljni organizaciji so dolžni preverjati razloge, zaradi katerih ženske ne smejo delati' na določenih delih oziroma nalogah ter so dolžni prilagajati sprejete varstvene ukrepe znanstvenemu in tehničnemu napredku.	,
125.	člen
Nosečnice ne smejo opravljati del oziroma nalog, ki so jim prepovedane po posebnih predpisih. Nosečnice pri' takih delih je treba razporediti na druga ustrezna dela oziroma naloge, pri tem pa obdržijo pravico do obračuna osebnega dohodka po osnovah in merilih, po katerih se jim je obračunaval na prejšnjem delu, če niso osnove in merila na tem delu ugodnejša.
126.	člen
Nosečnici in delavki, ki ima otroka starega do enega leta, se ne sme naložiti, da dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči.
Delavki, ki ima otroka starega od enega do treh let, se sme naložiti, da dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči samo po njenem predhodnem soglasju.
127.	člen
Delavki v temeljni organizaciji s področja industrije, gradbeništva, prometa in proizvodne obrti se ne sme naložiti, da dela ponoči med 23. in 6. uro naslednjega dne.
Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na delavko, ki opravlja dela oziroma naloge, kjer ima posebna pooblastila in odgovornosti, ali ki opravlja dela zdravstvene, socialne, administrativne ali fi-nančno-računske službe.
128.	člen
Ne glede na prejšnji člen se sme delavki naložiti, da dela ponoči, če je treba nujno nadaljevati, delo, ki ga je med dnevom prekinila višja sila, in če je treba preprečiti škodo na surovinah, ki se hitro kvarijo. <
129.	člen
Delavki, ki dela v temeljni organizaciji s področja industrije, gradbeništva, prometa in proizvodne obrti se sme naložiti, da dela ponoči, če to terjajo posebno resne družbene, ekonomske, socialne in posebne okoliščine ob pogoju, da za uvedbo takega dela izda poprejšnje soglasje pristojni republiški upravni organ za delo. Le-ta odloči o soglasju:
—	ko dobi poprejšnje mnenje republiškega odbora ustreznega sindikata, Gospodarske zbornice Slovenije in pristojnega organa inšpekcije dela;
—	ko ugotovi, da ima temeljna organizacija program postopnega zmanjševanja in' odpravljanja nočnega dela žensk.
Pristojni' republiški upravni organ za delo razveljavi svoje soglasje, če ugotovi, da so odpadli razlogi iz prejšnjega odstavka ali da temeljna organizacija ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano soglasje.
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena sme biti delavka — samohranilka oziroma delavec samohranilec, ki ima otroka mlajšega od sedem let, razporejen na nočno delo samo, če s tem soglaša.
130.	člen
Med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni.
Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta iz prejšnjega odstavka -ima delavka pravico do porodniškega dopusta še 141 dni ali delati 21 ur na teden tako, da dela praviloma 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Način izvajanja podaljšanja porodniškega dopusta določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti otroškega varstva.
131.	člen
Delavci v temeljni, organizaciji s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti otroškega varstva, določijo, da ima delavka, ki rodi dvojčke ali hkrati več živo rojenih otrok oziroma težje telesno ali duševno prizadetega otroka, daljši porodniški dopust, kot je določen s tem zakonom.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določi tudi pravica do nadomestila osebnega dohodka za čas daljšega porodniškega dopusta.
132.	člen
Z izvidom pristojne zdravstvene organizacije sme nastopiti delavka porodniški dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred datumom predvidenega poroda.
133.	člen
Delavka, ki izrabi porodniški dopust po prvem in drugem odstavku 130. člena, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v skladu s samoupravnimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti samoupravne interesne skupnosti.
Delavka, ki sklene delovno razmerje, ima pa ob sklenitvi delovnega razmerja otroka, ki še ni dopolnil 12 mesecev starosti, ima pravico, če to zahteva, delati štiri ure na dan do 12 meseca otrokove starosti.
Delavka iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki dela štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, ima v temeljni organizaciji pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke za štiri ure na dan, za delovni čas nad štiri ure na dan pa pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih in po samoupravnih splošnih aktih samoupravne interesne skupnosti.
134.	člen
Ko otrok dopolni 12 mesecev starosti, ima delavka pravico delati štiri ure na dan tudi, dokler ni otrok star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega.
Delavka, ki dela štiri ure na dan od dvanajstih mesecev do treh let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitivi sredstev za osebne dohodke po dejanskem delu.
135.	člen
Če se otrok rodi mrtev ali če umre po rojstvu med porodniškim dopustom, ima delavka pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda.
136.	člen
Pravice iz 73., drugega odstavka 130., 131., 133 in 134. člena tega zakona ima delavec — oče otroka, če se tako sporazumeta z mater j o-delavko; pravice iz navedenih členov in iz 126. člena tega zakona pa ima tudi delavec-oče otroka oziroma delavec, ki otroka neguje, če mati umre, zapusti otroka oziroma, če je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene organizacije trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo.
Delavec-oče otroka oziroma delavec, ki otroka neguje, če mati umre, zapusti otroka oziroma če je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene organizacije trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo, ima pravico tudi do nepretrganega porodniškega dopusta v obsegu, zmanjšanem za toliko, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28. dni.
3.	Varstvo mladine in invalidnih oseb
137.	člen
Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti (v nadaljnjem besedilu: mladina) uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo pri delu.
138.	člen
Mladini se ne sme naložiti težkih telesnih del, del, ki se opravljajo pod zemljo ali pod vodo, del z viri ionizirajočih sevanj in drugih del, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje oziroma na zdravstveni razvoj glede na njene psihofizične posebnosti.
139.	člen
Mladini ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas.	-
Mladini ni dovoljeno naložiti, da dela ponoči, in sicer:
—	delavcem, ki še niso dopolnili 16 let starosti, med 22. in 6. uro naslednjega dne;
—	delavcem, ki so že dopolnili 16 let starosti, med 23. in 6. uro naslednjega dne.
140.	člen
Mladini se mora zagotoviti letni dopust po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu, po katerih se odmerja letni dopust drugim delavcem, povečan za sedem delovnih dni.
141.	člen
Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost, da v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, z zakonom, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi zagotovijo varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb s tem, da se jim zagotovijo prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija, ter dela oziroma naloge, na katerih bodo lahko delali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji.
142.	člen
Delavec pri katerem nastopi invalidnost, ima pravico opravljati svoje oziroma drugo ustrezno delo. če ga lahko opravlja glede na preostalo delovno zmožnost brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije.
Za delavca, ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je z rehabilitacijo usposobljen za določeno delo. se šteje, da je zmožen za delo, za katero je z rehabilitacijo usposobljen.
143.	člen
Da se omogoči delavcu iz prejšnjega odstavka uspešno opravljati ustrezno delo in da se mu omogoči dosegati delovne uspehe v skladu z njegovo delovno zmožnostjo, je dolžna temeljna organizacija z ustreznimi sredstvi in pripomočki takemu delavcu ustrezno prirediti delovne naprave in priprave ter delovno okolje, kjer naj bi delavec opravljal svoje delo, preden je nanj dokončno razporejen.
144.	člen
Organizacija združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela so v skladu z zakonom dolžni zagotavljati možnosti za zaposlitve invalidnih oseb po njihovih sposobnostih ter morajo v primeru, ko imajo na razpolago ustrezno delo, za katero se je prijavilo več oseb, ki iščejo delo, dati pri izbiri prednost nezaposlenim invalidnim osebam, če ustrezajo njihove strokovne in druge zmožnosti' zahtevam tega dela.
Šteje se, da invalidna oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje del oziroma nalog, če je bila zanje usposobljena.
Organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela .so dolžni z obrazloženim sklepom obvestiti tako osebo o odklonitvi njene prednostne pravice pri zaposlitvi po prejšnjem odstavku.
Ta oseba lahko za varstvo svoje prednostne pravice začne pred pristojnim sodiščem združenega dela postopek zoper dokončen sklep o Izbiri.
145.	člen
Delavcu, ki ima zaradi zmanjšanja zdravstvene in delovne zmožnosti pravico do skrajšanega delovnega časa, se ta dnevni delovni čas tudi v petdnevnem delovnem tednu ne poveča.
IV. poglavje
ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI
1.	Splošne določbe
146.	člen
Delavci so osebno in vzajemno odgovorni za izvrševanje delovnih obveznosti.
Ta zakon ureja disciplinsko m odškodninsko odgovornost delavcev.
Delavec je za izvrševanje delovnih obveznosti disciplinsko odgovoren za vsako obliko krivde, odškodninsko pa, če dejanje stori namenoma ali iz hude malomarnosti.
147.	člen
Delavci v temeljni organizaciji trpijo materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v težave zaradi družbeno in ekonomsko nesmotrneg i upravljanja sredstev, zaradi poslovanja, k: ni bilo prilagojeno tržnim potrebam oziroma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela. zaradi slabega dela in poslovanja ali nevestnega obnašanja, ki ima ža posledico nizko produktivnost dela in zaradi tega ne pridobivajo zadostnega dohodka za izvrševanje svoje družbene funkcije v družbeni reprodukciji.
2.	Disciplinska odgovornost
148.	člen
Delavec je disciplinsko odgovoren po določbah zakona o združenem delu, tega zakona in samoupravnih splošnih aktov za kršitve delovnih obveznosti in druge kršitve delovne discipline.
Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja disciplinska komisija.
Delavci iz 12. člena tega zakona lahko ustanovijo z delavci enakih ali sorodnih dejavnosti'skupno disciplinsko komisijo.
O ugovoru zoper odločbo skupne disciplinske komisije odloča ista komisija.
149.	člen
Postopek za ugotavljanje odgovornsti delavca se začne na zahtevo delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, zbora delovne enote, družbenega pravobra-
nilca samoupravljanja ali sindikata kakor tudi pristojnega organa družbenopolitične skupnosti in drugega organa, določenega s samoupravnim splošnim aktom.
Vsak delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti, ima pravico, .da da pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka.
150.	člen
Če disciplinska komisija ugotovi, da je delavec odgovoren za kršitev delovnih obveznosti ali druge kršitve delovne discipline, izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
—	opomin;
—	javni opomin;
—	razporeditev na druga dela oziroma naloge za čas, določen v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih;
—	denarno kazen;
—	prenehanje delovnega razmerja.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se smejo izreči vsakemu delavcu ne glede na njegova posebna pooblastila in odgovornosti.
151.	člen
Disciplinski ukrep razporeditve na druga dela oziroma naloge se izreče, da se kršitelju prepreči, da bi še opravljal dela; pri katerih je zagrešil disciplinsko kršitev. Ta disciplinski ukrep se izreče največ za eno leto.
152.	člen
Disciplinski ukrep denarne kazni . se sme izreči' največ do 10 "/o zneska enomesečne akontacije osebnega dohodka za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti: neizvrševanje ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, zaradi česar je ogroženo življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti; povzročanje pretepa ali nereda v temeljni organizaciji; malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ah druge z zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti, neizvf-ševanje oziroma neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. roma nalog, ki so posebnega družbenega pomena; opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic; zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; dajanja nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavec v zmoto glede njegovih pravic.
Sredstva, zbrana iz denarnih kazni, se uporabljajo za namene, določene v samoupravnem splošnem aktu in se ne smejo uporabiti za povečanje osebnih dohodkov.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije o izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov.
153.	člen
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za primere hujših kršitev delovnih obveznosti, ki jih določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu v zvezi z; .
—	neopravičenim izostankom z dela;
—	kršitvami določb o varstvu pred požarom, eksplozijo, naravnimi nesrečami ter pred škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi;
—	opustitvijo ukrepov za varstvo delavcev pri delu;
—	nezakonitim razpolaganjem z družbenimi sredstvi;
—	zlorabo položaja ali prekoračitvijo danega pooblastila;
—	izdajo poslovne, uradne ali druge z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določene tajnosti,
—	zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni;
—	opustitvijo zahteve individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika kolegijskega poslovodnega organa in vodje delovne skupnosti za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
Pri opredelitvi hujših kršitev po prejšnjem odstavku delavci v samoupravnem splošnem aktu upoštevajo ali prihaja zaradi kršitev do motenj v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog, zlasti pa ali prihaja do večje materialne škode oziroma do nevarnosti za nastanek take škode, hujših posledic za pravice delavcev, do posledic ali nevarnosti za njihovo življenje in zdravje ali do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih.
154.	člen
Delavci v samoupravnem, splošnem aktu določijo število dni neopravičenega izostanka z dela, ki ne sme biti manjše od pet in ne večje od sedem delovnih dni v obdobju šestih mesecev, za katerega se izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
155.	člen
Delavci v samoupravnem splošnem aktu lahko določijo še druge hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
156.	člen
Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti zastarata v roku, ki ne sme biti daljši od enega leta, od dneva, ko je bila storjena kršitev; rok, v katerem zastara izvršitev izrečenega ukrepa pa ne sme biti daljši od GO dni od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
Ce ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovne obveznosti znake kaznivega dejanja, zastarata uvedba in vodenje postopka v 12 mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca; vendar postopek za kršitev delovne obv znosti ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon.
157.	člen'
Za delavce, ki so člani ladijske posadke ali posadke kakšnega drugega prometnega sredstva in za delavce, ki so na delu v tujini, se lahko določi v samoupravnem splošnem aktu, da začnejo teči roki iz prvega odstavka prejšnjega člena z dnem, ko se dela-, vec vrne iz tujine.
158.	člen
Samoupravni splošni akt lahko določi, da se odloži izvršitev izrečenih denarnih kazni in izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta.
Pogojno odložena izvršitev izrečenega ukrepa se lahko prekliče, če delavec stori v času iz prejšnjega odstavka hujšo kršitev delovnih obveznosti
159.	člen
Če ima kršitev delovne obveznosti delavca posledice tudi v drugi temeljni organizaciji' delovne organizacije ali druge organizacije združenega dela, v katere sestavu je združena temeljna organizacija, lahko predlaga začetek disciplinskega postopka pristojni organ temeljne organizacije, v kateri so nastale posledice delavčevih storitev oziroma opustitev.
3.	Odškodninska odgovornost
160.	člen
Delavec je odškodninsko odgovoren delavcem v temeljni organizaciji, delavci temeljne organizacije pa delavcu za povzročeno škodo.
.Obstoj škode in okoliščine, v katerih je škoda nastala, povzročitelja in višino ugotovi organ, določen v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije.
Če delavec ne povrne ugotovljene škode v roku treh mesecev oziroma do poteka tega roka pismeno izjavi, da je ne bo povrnil, uveljavljajo delavci temeljne organizacije odškodnino pri sodišču združenega dela.
Če delavci temeljne organizacije ne povrnejo škode delavcu v roku treh mesecev oziroma do poteka tega roka pristojni organ temeljne organizacije s sklepom zavrne zahtevo delavca, ima delavec pravico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela.
Delavec in delavci v temeljni organizaciji se lahko sporazumejo o višini odškodnine. Ta sporazum mora biti pismen in je izvršilni naslov.
161.	člen
Odškodninski postopek lahko začne razen oškodovanca organ, ki je upravičen začeti disciplinski postopek.
4.	Odstranitev delavca z dela
162.	člen
Temeljna organizacija mora začasno odstraniti delavca z dela, na katerem dela in ga začasno razporediti na druga dela oziroma naloge ali začasno odstraniti iz temeljne organizacije v primeru, če odstranitev zaradi zavarovanja dokazov ali v interesu kazenskega postopka zahteva pristojni organ.
Kot obvezna začasna odstranitev iz temeljne organizacije se šteje tudi, če je delavec v priporu.
163.	člen
Delavec je lahko začasno odstranjen z dela, na katerem dela. ter začasno razporejen na druga dela oziroma naloge, ali začasno odstranjen iz temeljne organizacije v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu, zlasti pa, če je zoper njega uveden kazenski postopek za dejanje ki, ga je storil na delu ali v zvezi z delom oziroma če je zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
164.	člen
Odstranitev z dela ali iz temeljne organizacije sme trajati najdalj do končne odločitve o kršitvi delovne obveznosti in o delavčevi krivdi.
Delavec, ki je odstranjen z dela iz temeljne organizacije, ima za ta čas pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enako polbvici zneska povprečne mesečne akontacije osebnega dohodka v preteklih treh mesecih.
165.	člen
Če je delavec v priporu, mora organ, ki je pripor odredil, v treh dneh pismeno obvestiti o tem temeljno organizacijo.	*
Dokler je v priporu, ima delSvec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enako tretjini zneska akontacije, če preživlja družino pa polovici zneska akontacije osebnega dohodka.
Nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka dobi delavec na račun organa, ki je odredil pripor.
166.	člen
Delavec, ki je odstranjen z dela iz temeljne organizacije in prejema nadomestilo osebnega dohodka po drugem odstavku 164. člena tega zakona, ima za ta čas pravico, da mu temeljna organizacija izplača razliko do polnega zneska osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi. bil na delu, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen, ali če je delavec s pravnomočno odločbo oproščen. Te pravice nima delavec, ki mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep za hujšo kršitev delovne obveznosti, zaradi katere je bil odstranjen z dela iz temeljne organizacije.
167.	člen
Delavec ima pravico dobiti razliko do polnega zneska osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi bil na delu, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe, ali če je obtožba zavrnjena, vendar ne zaradi nepristojnosti.
Razliko do polnega zneska osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka dobi delavec na račun organa, ki je odredil pripor.
,	168. člen
Če je bil delavec neupravičeno začasno odstranjen z dela, na katerem je delal ter začasno razporejen na druga dela oziroma naloge, ima v primerih iz 166. člena in 167. člena tega zakona pravico do razlike osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če ne bi bil začasno prerazporejen na druga dela oziroma naloge.
Z. poglavje
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
169.	člen
Delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji:
1.	če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje;
2.	če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji;
3.	če noče opravljati del oziroma nalog, ki so mu ponujene in ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim, z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 178. člena tega zakona noče dokvaliticirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela:
4.	če 'je delavcu dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
V primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka se šteje, da delavcu, ki neopravičeno izostane z dela, delovno razmerje preneha z dnem, ko je nehal delati v temeljni organizaciji, če se do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo.
170.	člen
Delavcu lahko preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji:
1.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke V zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere je sklenil delovno razmerje;
2.	če se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dose gaj o, pa noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti;
3.	zaradi prehoda v drugo temeljno organizacijo v primerih in pogojih, ki jih določa Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega/dela; v teh primerih sklene delavec delovno raznterje* z delavci v drugi temeljni organizaciji po določbi drugega odstavka
47.	člena tega zakona, s tem dnem preneha delavcu delovno razmerje v temeljili organizaciji, v kateri je doslej delal.
Dejstva iz 2. točke prejšnjega odstavka ugotovi komisija, ki jo imenuje delavski svet izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj tisto strokovno izobrazbo, kot jo ims delavec, čigar zmožnost se ugotavlja. Komisija odloči na podlagi svoje ugotovitve s sklepom.
Če v temeljni organizaciji ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, lahko delavski svet imenuje v komisijo tudi ustrezne strokovnjake izven temeljne 'organizacije.
171.	člen
Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih določi, koliko časa sme in mora delavec ostati še na delu v primeru iz 1. in 3. točke 169. in 2. točke 170 člena tega zakona, vendar ta čas ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od šest mesecev.
Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih določi v tem okviru dolžino tega roka glede na delovne pogoje, pomen del oziroma nalog, delovno dobo in druge okoliščine, ki so pomembne za delo na posameznih delih oziroma nalogah.
172.	člen
Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu:
1.	če noče dati pismene izjave, da sprejema s3t moupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji — z dnem, ko ni hotel dati pismene izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo;
2.	če se na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen — z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo v temeljni organizaciji;
3.	če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi' sodišča ali drugega organa prepovedano <$p-
ravij ati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog — z dnem, ko je temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba;
4.	če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot šest mesecev — z dnem, ko aačne prestajati kazen;
5.	če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela — z dnem, ko se začne izvajati tak ukrep.
173.	člen
Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovno razmerje preneha, razen če pristojni organ temeljne organizacije da soglasje, da delavec nadaljuje delovno razmerje.
Pristojni organ temeljne organizacije lahko da soglasje po prejšnjem odstavku, če ugotovi, da se na oglas oziroma javni razpis del oziroma nalog ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Oglas oziroma javni razpis mora biti objavljen najmanj tri mesece preden delavec, ki ta dela opravlja, izpolni pogoje za polno osebno pokojnino. Oglas oziroma javni razpis se ponovi vsako leto, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se delavcu — borcu NOV lahko ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino po splošnih predpisih s tem, da se mu obdobja posebne dobe, ki se štejejo dvojno, ne vštevajo v pokojninsko dobo ali se vštevajo enojno, če to zahteva.
174.	člen
Delavki, če to želi, se glede prenehanja delovnega razmerja šteje izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino tako kot delavcu.
175 člen
Delavcu ne more prenehati delovno razmerje, če zaradi združitve temeljnih organizacij ali tehnoloških m drugih izboljšav, s katerimi še prispeva k* večji produktivnosti dela in večjemu uspehu temeljne organizacije, njegovo delo v tej organizaciji ni več potrebno
176.	člen
Ce delavci v temeljni organizaciji ugotovijo, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, lahko odločijo, da tem delavcem v skladu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje.
Postopek za ugotovitev odgovornosti delavca iz prejšnjega odstavka določa samoupravni splošni akt.
177.	člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, če po preteku.pripravniške dobe tudi po ponovitvi ne napravi strokovnega izpita, in sicer z dnem, ko ga ni opravil.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo.
178.	člen
Temeljna organizacija, ki se v skladu s planom odloči za modernizacijo proizvodnega procesa, za preusmeritev poslovanja ali za druge izboljšave, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije, mora vzporedno z načrtom organizacije, izboljšav oziroma preusmeritve poslovanja ugotoviti, ali strokovna izobrazba delavcev ustreza novim tehnološkim in drugim izboljšavam in ali 'je možnost, da se v zvezi s temi izboljšavami delavci strokovno usposobijo. Izdelati mora načrt za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev, katerih delo bo zaradi tega v takšni organizaciji postalo nepotrebno in ki jim je treba zaradi tega zagotoviti' drugo delo. V ta namen mora temeljna organizacija zagotoviti potrebna sredstva iz svojega čistega dohodka.
Šteje se, da je načrt za modernizacijo, za izboljšave ali preusmeritev poslovanja Bistveno pomanjkljiv, če ni hkrati sprejet tudi načrt za prekvalifikacijo Oziroma dokvalifikacijo in zaposlitev delavcev, katerih delo bi zaradi tega postalo nepotrebno. Dokler ni odpravljena ta bistvena pomanjkljivost, ni dopustno uporabiti za izvedbo tega načrta predvidenih finančnih sredstev.
Ko temeljna organizacija prijavi pristojni enoti službe družbenega knjigovodstva investicijsko vlaganje za modernizacijo proizvodnega procesa, za preusmeritev poslovanja ali za druge izboljšave v smislu prvega odstavka tega člena, mora hkrati biti iz prijave razvidno, da so zagotovljena tudi sredstva, potrebna za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo oziroma za zaposlitev delavcev, katerih delo bi zaradi tega ne bilo več potrebno.
179.	člen
Za namene iz prejšnjega člena sodeluje š svojimi sredstvi tudi pristojna skupnost za zaposlovanje s sredstvi, ki jih po načelu vzajemnosti in solidarnosti v njej združujejo organizacije združenega dela. Na podlagi samoupravnega sporazuma se določijo tudi načini upravljanja teh sredstev ter pogoji za njihovo uporabo.
180.	člen
Če se je začel postopek za prenehanje temeljne organizacije oziroma za prenehanje delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, so delavci ostalih temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije oziroma organizacije združenega dela. v katero je združena delovna organizacija, dolžni glede na njihove potrebe sami ali preko skupnosti za zaposlovanje preučiti možnosti, da sklenejo s takimi delavci delovno razmerje.
Izjemoma lahko preneha delavcu delovno razmerje med postopkom za prenehanje njegove temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, v katere sestavi je njegova temeljna organizacija pod pogoji in načini, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, če ni možnosti, da bi v skladu S tem zakonom nadaljeval delo v drugi temeljni organizaciji.
S samoupravnimi sporazumi o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela se določijo pogoji, pod katerimi imajo delavci pravico, da v primeru iz prejšnjega odstavka sklenejo delovno razmerje v drugi temeljni organizaciji v isti delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela, upoštevaje pri tem
potrebe temeljne organizacije in socialne razmere delavca ter upoštevaje ‘ primere, pod katerim lahko izjemoma preneha delavcu delovno razmerje med postopkom za prenehanje njegove temeljne organizacije.
181.	člen
Obrazloženi pismeni sklep o prenehanju delovnega razmerja s poukom o pravici delavca, da vloži zahtevo za varstvo ^pravic, izda organ, določen s statutom temeljne organizacije ali s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
Dokončna odločba, s katero delavcu preneha delovno razmerje, mora imeti pravni' pouk, kako in kje delavec uveljavi pravice, ki jih ima v primeru brezposelnosti.
VI. poglavje
VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
182.	* člen .
Delavec v združenem delu ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri samoupravnih organih temeljne organizacije, pri sodiščih združenega dela in pri drugih sodiščih kakor tudi pri drugih pristojnih organih.
183.	člen
Zahteve za varstvo pravic mora vlažiti delavec pri organu, ki ga določi statut temeljne organizacije, v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, oziroma od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica.
184.	člen
Če samoupravni splošni akt ne ureja postopka ali ga ne ureja v celoti, se v postopku za varstvo pravic in ugotavljanje odgovornosti delavcev pred organi v temeljni organizaciji, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči združenega dela.	^
p 185. člen
Pristojni organ v temeljni organizaciji mora odločiti o zahtevi delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena.
Če je o zahtevi dosežen pismeni sporazum, ima ta sporazum moč izvršilnega naslova.
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva in se izjaviti o dejstvih, ki’ so pomembna za odločanje.
Kadar se odloča o delavčevi pravici oziroma odgovornosti, pri odločanju ne smejo sodelovati delavci, ki so s prizadetim delavcem v ožjem sorodstvu, ali ki so z njim v kakšnem drugačnem razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu in pri drugih delavcih temeljne organizacije dvom o nepri-stranosti njihove odločitve.
186. člen
Preden odloči o delavčevi zahtevi, je pristojni organ v temeljni organizaciji dolžan zahtevati mnenje sindikata.
Sindikat lahko na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo zastopa delavca pri uveljavljanju njegove pravice.
Če delavec ne začne postopka za varstvo svoje pravice ali odkloni, da bi ga sindikat zastopal, gre pa za kršitev samoupravne pravice nasploh, lahko začne postopek za njeno varstvo sindikat.
Sindikat lahko sodeluje v postopku pred pristojnim organom v temeljni organizaciji.
zdravje in življenje delavca in drugih oseb v njegovi okolici.
Pristojni republiški upravni organ lahko določi, katera so taka dela, kjer je prepovedano organizirati delo na domu.
187. člen
Delavčeva zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev sklepa do dokončne odločitve o njegovih pravicah.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se ne zadrži izvršitev sklepa:
—	s katerim se določa osebni dohodek;
—	s katerim je delavec začasno odstranjen z dela ali iz temeljne organizacije;
—	ki dčlavcu nalaga, da zaradi izjemnih okoli-
ščin v temeljni organizacij/ začasp-d opravlja- druga. delavce na domu in njihovo okolico, dela oziroma naloge; b ^Ci(j(xAUX	iilA/lrVk
—	s katerimi se delavcu nalaga delo preko pol-	193. člen
nega delovnega časa v skladu s tem zakonom;	Delavci v temeljni organizaciji določijo v samo-
—	v primerih iz 48. člena tega zakona.	upravnem splošnem aktu vrste dela na domu, pogoje
188 člen ttit-Mti-U	■‘dfr in način njihovega opravljanja ter uveljavljanje
'_______1^—3——f--------	pravic in obveznosti delavcev na
192.	člen
Pristojni organ inšpekcije dela lahko temeljni organizaciji prepove organiziranje dela na domu, če je nevarnost, da postane delo na domu škodljivo ža
ti S samoupravnim splošnim aktom delavci temeljne organizacije lahko pooblastijo posameznega de-j lavca, daf izdaja “sklepe o začasnem •razporejanju de lavčev~na druga dela oziroma naloge v nujnih primerih, ko gre za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavcev in drugih delovnih ljudi, za odvrnitev nepopravljive škode, za izpolnitev neodložljivih delovnih nalog; o nujni uvedbi dela preko polnega delovnega časa; o odobritvi plačane odsotnosti z dela zaradi neodložljivih razlogov in za začasno odstranitev delavcev z dela, kadar bi navzočnost delavca resno Svirala nemoten in varen potek dela.	da /ti
Sklepe iz prejšnjega odstavka je treba v roku, ga določijo samoupravni splošni akti, najkasneje pa .v sedmih dneh predložiti pristojnemu organu v presojo.
Če pristojni organ ugotovi, da je pooblastilo zlorabljeno, stori s tem pooblaščeni delavec hujšo kršitev delovne obveznosti.
pravic in obveznosti delavcev na domu, zlasti pa os-ove in merila za ugotavljanje delovnih rezultatov ter osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, oblike in način sodelovanja delavcev na domu pri opravljanju ter primere in pogoje, ko sme delavec uporabiti tudi delovna sredstva v lasti občanov ter način obračunavanja nadomestila za uporabo teh sredstev.
ten
dti'& ituscfuc čyoui'JacLz
reba v roku, ki le
£
VIII. poglavje POSEBNE DOLOČBE
189.	člen
Če ni zadovoljen z odločitvijo ali če pristojni organ v temeljni organizaciji ne odloči v 30 dneh od vložitve zahteve, ima delavec v nadaljnjih 30 dneh pravico zahtevati varstvo pravic pri sodišču združenega dela.
Varstva pravic pri sodišču združenega dela ne more zahtevati delavec, ki se x,ni najprej obrnil na pristojni organ v temeljni organizaciji, razen če uveljavlja denarno terjatev.
190.	člen
Poslovodni organ ali pooblaščeni delavec je dolžan izvršiti dokončen sklep organa temeljne organizacije oziroma pravnomočno sodno odločbo v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, če ni v njej-določen drugačen rok.
Če poslovodni organ H pooblaščeni delavec v temeljni organizaciji ne .zvrši dokončnega sklepa oziroma pravnomočne sodne odločbe v roku iz prejšnjega odstavka stori s tem hujo kršitev delovne obveznosti.
VII. poglavje DELO NA DOMU.
191.	člen
Temeljna organizacija organizira delo na domu le v dejavnostih, ki so predmet njenega poslovanja aji so z njimi v neposredni zvezi, ne sme pa dela na.domu organizirati za opravljanje del, ki so nevarna za
194.	člen
Delavec izbran za delegata ali člana delegacije skupščine družbenopolitične skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti, ima pravico biti v tem svojstvu za določen čas odsoten z dela. V času take odsotnosti ohrani vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu, delavci temeljne organizacije pa so mu dolžni zagotoviti možnosti za opravljanje funkcije delegata ali člana delegacije.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata ali člana delegacije.
195.	-člen
Sklep o izbiri pomorščaka kot člana posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice oziroma ribiča kot člana posadke morskih ribiških ladij in njegova pismena izjava, da so mu znani samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter da jih sprejema, morata biti predloženi v registracijo za delo pristojnemu občinskemu upravnemu organu v roku osmih dni od dneva, ko začne delati v temeljni organizaciji.
Tretji del
DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV Z DELOVNIMI LJUDMI, KI SAMOSTOJNO OPRAVLJAJO DEJAVNOST Z OSEBNIM DELOM S SREDSTVI V LASTI OBČANOV, OZIROMA S CIVILNOPRAVNIMI IN FIZIČNIMI OSEBAMI
196.	člen
S kolektivno pogodbo se v skladu s tem zakonom podrobneje urejajo delovni pogoji ter pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij delavcev z nosilci' samostojnega osebnega dela.
197.	člen
Kolektivna pogodba mora obsegati zlasti določbe o:
1.	nastanku delovnega razmerja;
2.	trajanju in razporejanju delovnega časa;
3.	razporejanju delavcev in njihovem strokovnem izpopolnj evanj u;
4.	osebnem dohodku ter nadomestilih in povračilih stroškov za službeno potovanje, za terensko delo, za selitev, za ločeno življenje, za prevoz na delo in z dela;
5.	regresih za letni dopust in prehrano med delom ter nagradah ob delovnih jubilejih in ob odhodu v pokoj;
6.	pravicah in obveznostih delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata;
7.	odmorih, počitkih in dopustih;
8.	zagotavljanju sredstev za skupno porabo delavcev in zneskih za posamezne namene, do katerih ima delavec pravico;
9.	varstvu pri delu, varstvu materinstva ter varstvu mladine, invalidnih oseb in starejših delavcev;
10.	delovnih obveznostih, odgovornosti za njihovo izvrševanje ter odškodninski odgovornosti;
11.	prenehanju delovnega razmerja;
12.	načinu zagotavljanja dela delavcem, katerih delo postane odveč zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela oziroma poslovanja ali zaradi prenehanja dejavnosti nosilca samostojnega osebnega dela;
13.	trajanju kolektivne pogodbe.
S kolektivno pogodbo se določijo osnove in merila za osebne dohodke delavcev po opravljenem delu in po doseženem delovnem učinku.
S kolektivno pogodbo se določi razmerje med plačilom v naravi in plačilom v denarju tam, kjer je plačilo v naravi dogovorjeno.
Za plačilo v naravi se šteje zagotovitev stanovanja in prehrane ali zagotovitev samo stanovanja oziroma prehrane.
198.	člen
S kolektivno pogodbo se ureja zajamčeni' osebni dohodek v skladu z zakonom.
199.	člen
Kolektivna pogodba se praviloma sklepa za določene vrste poklicnih skupin in dejavnosti za območje republike. Ce je treba zaradi različnih delovnih pogojev posamezne pravice delavcev urediti posebej, se lahko v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za območje republike, sklene kolektivna pogodba za območje ene ali več občin.
Kolektivna pogodba je obvezna za vse nosilce samostojnega osebnega dela in za delavce, ki so z njimi v delovnem razmerju.
200.	člen
Kolektivne pogodbe sklepata pristojni sindikat in Gospodarska zbornica Slovenije oziroma druga splošna asociacija nosilcev samostojnega osebnega dela.
Za vrste poklicnih skupin in dejavnosti, za katere ni asociacij v smislu prvega odstavka tega člena (na primer gospodinjske pomočnice in podobno) sklepata kolektivne pogodbe pristojni sindikat in pri-, stojni organ skupščine občine.
201.	člen
če se pogodbeni stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe,
odloči o spornih vprašanjih na zahtevo ene izmed pogodbenih strank poseben arbitražni svet.
Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Enega člana in njegovega namestnika imenuje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije oziroma izvršni svet ene ali več skupščin občin, za katere območje se sklepa kolektivna pogodba. Drugega člana in njegovega namestnika imenuje sindikat, tretjega člana in njegovega namestnika pa Gospodarska zbornica Slovenije oziroma ustrezna splošna asociacija, ki jo pooblastijo nosilci samostojnega osebnega dela.
Odločitev arbitražnega sveta je sestavni del kolektivne pogodbe.
202.	člen
Kolektivna pogodba se sklene najdalj za obdobje petih let.
Veljavnost kolektivne pogodbe se lahko sporazumno podaljša. Če se stranki o podaljšanju kolektivne pogodbe ne izjavita, ostane pogodba v veljavi dokler stranki ne skleneta nove.
203.	člen
Delovno razmerje nastane z nastopom dela, ko poprej skleneta in podpišeta pismeno pogodbo o delovnem razmerju delavec in nosilec samostojnega osebnega dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
S pogodbo o delovnem razmerju -delavec in nosilec samostojnega osebnega dela podrobneje določata pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, njegov nastanek, potek in prenehanje.
Pogodba o delovnem razmerju mora obsegati tudi dolpibe o posebnih pravicah in obveznostih delavca in nosilca samostojnega osebnega dela, če so take pravice in obveznosti dogovorjene.
S pogodbo o delovnem razmerju se lahko delavec in nosilec samostojnega osebnega dela sporazumeta o poskusnem delu, ki ne sme biti daljše od 30 dni.
V pogodbi o delovnem razmerju morajo biti dogovorjeni najmanj takšni delovni pogoji ter najmanj takšne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih določa kolektivna pogodba.
Če v pogodbi o delovnem razmerju ni takih do ločb, se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe.
204.	člen
Pogodbo o delovnem razmerju, sklenjeno med delavci in nosilcem samostojnega osebnega dela, predloži nosilec samostojnega osebnega dela, v registracijo za delo pristojnemu občinskemu upravnemu organu v roku osmih dni po sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju.
Upravni organ iz prejšnjega odstavka vodi register pogodb o delovnem razmerju.
Pogodbo, ki ni v skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo, vrne organ v roku osmih dni od predložitve nosilcu samostojnega osebnega dela z napotilom, kako naj jo uskladi; v napotilu določi tudi rok za uskladitev.
Pogodbo mora upravni organ registrirati in vrniti pogodbenim strankam v roku osmih dni po predložitvi oziroma uskladitvi pogodbe.
205.	člen
Delovno razmerje med delavcem in nosilcem samostojnega osebnega dela preneha s pismenim
sporazumom, z odpovedjo, s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno, po samem zakonu, z razvezo delovnega razmerja ali z odpustom.
206.	člen
Delovno razmerje med delavcem in nosilcem samostojnega osebnega dela lahko preneha vsak čas s pismenim sporazumom.
207.	člen
Delavec lahko v vsakem času brez obrazložitve pismeno odpove delovno razmerje.
Delavec mora ostati na delu še toliko časa, kolikor je določeno s pogodbo o delovnem razmerju, vendar ne sme biti odpovedni rok krajši od 30 dni in ne daljši o<J šest mesecev.
208.	člen
Nosilec samostojnega osebnega dela lahko odpove delavcu delovno razmerje:
—	če se za šest mesecev ali več zmanjša obseg dela oziroma poslovanje ali če so prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno tako delovno razmerje;
—	če je pri sklepanju delovnega razmerja delavec zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za sklenitev delovnega razmerja;
—	če delavec po nastopu dela ne izpolnjuje več posebnih pogojev, ki so dole.eni za sklenitev delovnega razmerja ali če namerno ne izpolnjuje delovnih nalog in obveznosti;
—	če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti nosilca samostojnega osebnega dela;
—	če preneha obratovalnica samostojnega obrtnika oziroma dejavnost civilnopravne osebe po posebnem zakonu;
—	če delavec huje krši delovne obveznosti, ki so navedene v kolektivni pogodbi;
—	če delavec s svojim ravnanjem namerno oškoduje premoženje nosilca samostojnega'osebnega dela ali premoženje delavcev, ki delajo v obratovalnici.
Delavcu preneha delovno razmerje v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka, če mu nosilec samostojnega dela ne more zagotoviti zaposlitve sam ali preko skupnosti za zaposlovanje v drugi obratovalnici oziroma pri nosilcu samostojnega osebnega dela ali v organizaciji združenega 'dela.
209.	člen
Delavcu ni mogoče proti njegovi volji odpovedati delovnega razmerja, dokler je po zdravniškem izvidu začasno zadržan oziroma nezmožen za delo, dokler je na letnem dopustu, dokler je na mladinski delovni akciji, na vojaških vajah in na doslužitvi vojaškega roka do treh mesecev in dokler je delavka noseča oziroma ima otroka do 12 mesecev starosti, razen če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti nosilca samostojnega osebnega dela in če preneha obratovalnica samostojnega obrtnika oziroma dejavnosti civilnopravne osebe.
210 člen
Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno.
211.	člen
Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu tudi v primeru smrti nosilca samostojnega
osebnega dela — z dnem, ki ga določi kolektivna pogodba.
S kolektivno pogodbo se določijo pogoji, pod katerimi ima delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje po prejšnjem odstavku, prednostno pravico, da sklene delovno razmerje z novim nosilcem samostojnega osebnega dela.
212.	člen
Delavec lahko razveže delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi:
—	če mu nosilec samostojnega osebnega dela ne izplača dogovorjenega osebnega dohodka do 15. dne v mesecu za prejšnji mesec;
—	če mu nosilec samostojnega osebnega dela ne daje primerne hrane oziroma stanovanja, če sta hrana in stanovanje dogovorjena;
—	če nosilec samostojnega osebnega dela grdo ravna z njim ali če ga sili k storitvi nezakonitih oziroma nemoralnih dejanj ali če ga sili k opravljanju dela v življenju oziroma zdravju nevarnih okoliščinah, ki niso bile dogovorjene;
—	če mu nosilec samostojnega osebnega dela kljub opozorilu krati dogovorjene ali z zakonom določene pravice.
Če delavec razveže delovno razmerje po prvem odstavku tega člena, se šteje, da je nosilec samostojnega osebnega dela odpovedal delovno razmerje.1 Delavec ima v takem primeru pravico do denarnega nadomestila v višini skupnega zneska osebnega dohodka za čas odpovednega roka, do katerega je upravičen po pogodbi o delovnem razmerju po določbi drugega odstavka 207. člena tega zakona.
213.	člen
Za razvezo delovnega razmerja brez poprejšnje odpovedi se šteje, če delavec najmanj pet zaporednih delovnih dni neopravičeno ne pride na delo. V takem primeru je delavec odškodninsko odgovoren.
214.	člen
Nosilec samostojnega osebnega dela lahko delavca odpusti z dela brez poprejšnje odpovedi, če je delavec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni' dolžnosti. O tem mora nosilec samostojnega osebnega dela istočasno obvestiti pristojni državni organ. Če ta ugotovi, da takega kaznivega dejanja ni bilo, mora o. tem obvestiti nosilca samostojnega osebnega dela in delavca. Na podlagi take ugotovitve je izrečeni odpust ničen, delovno razmerje ne preneha, delavec pa ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi bil na delu.
Kadar nosilec samostojnega osebnega dela odpusti delavca, mu mora to pismeno sporočiti in navesti razloge za odpust. V primeru odpusta preneha delavcu delovno razmerje z dnem vročitve pismenega sporočila.
215.	člen
Za opravljanje del iz redne dejavnosti nosilec samostojnega osebnega dela ne more z delavci sklepati pogodb o delu, razen v primerih, ki jih določi kolektivna pogodba.
216.	člen
Za varstvo svojih pravic ima delavec pravico začeti' postopek pri pristojnem sodišču združenega dela v roku dni od dneva, ko je bil obveščen o odločitvi, za katero sodi, da krši njegovo pravico.
Četrti del
ZAČASNO ALI OBČASNO DELO
‘217. člen
Delavci v temeljni organizaciji lahko sklenejo pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, določenih v samoupravnem splošnem aktu, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo. temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa, opravljajo pa se največ 60 dni v posameznem koledarskem letu, kot na primer:
—	prodaja srečk, listkov športne napovedi, tombole in podobno;
—	prodaja tiska, občasnih publikacij in podobno izven kioskov in drugih poslovnih prostorov izven temeljne organizacije;
—	občasna akviziterska in inkasantska opravila;
—	kratkotrajna dnevna opazovanja in merjenja v terenskih meteoroloških in hidroloških postajah;
—	občasna pomožna dela pri terenskih, geodetskih, geoloških in arheoloških delih in podobno;
—	občasna izvajanja kulturno-umetniškega in zabavnega programa, razen v gostinstvu, kjer je takšno delo redno poklicno delo.
—	nabiranje oziroma obiranje poljskih in gozdnih sadežev in podobno..
218.	člen
Pogodbo o delu je mogoče skleniti tudi za obdobje največ 60 dni v koledarskem letu za opravljanje posameznih začasnih ali občasnih del, ki so potrebna pri delovanju raznih občasnih ali stalnih kolegijskih teles, industrijskega oblikovanja, nalog pedagoške, andragoške oziroma kulturno-umetniške narave, začasnih ali občasnih del v gostinstvu in turizmu, pri prirejanju iger na srečo, za opravljanje raznih občasnih ali začasnih nalog raziskovalne ali analitične na-rave. Take pogodbe pa ni mogoče skleniti, če gre za dela ožinama naloge, za katere je treba, skleniti delovno razmerje za določen čas ali za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa ali če gre za avtorska .dela.
219.	člen
Pogodbo o delu lahko izjemoma sklene delavec, ki z njo prevzame obveznost, da . bo sam ali skupaj s člani svoje družine prodajal posamezne proizvode določene vrste oziroma opravljal določeno delo v času sezone (prodaja tiska, živil in drugo), vendar največ za 60 dni, če se to delo opravlja na začasnih prodajnih mestih, ali če gre za opravila, ki se po svoji naravi oziroma glede na potek dela vsakodnevno ne morejo opravljati, če posebni predpisi ne določajo drugače.
220.	člen
Pogodba o delu mora biti pismena.
V pogodbi o delu mora biti določeno zlasti:
—	delo, ki ga bo delavec opravil;
—	rok za izvršitev tega dela;
—	osnove za določitev zaslužkov in njihovega izplačila;
—	obveznost temeljne organizacije, da zavaruje delavca za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni;
—	kraj, kjer bo delavec opravljal dogovorjeno delo.
221.	člen
Za delo po pogodbi o delu lahko delavci v temeljni organizaciji sprejmejo nezaposleno ali delno zaposleno osebo, druge osebe pa samo, če pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovi in pismeno sporoči, da ni nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb, ki izpolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti. Za delo po pogodbi o delu delavca je potrebno pismeno soglasje pristojnega organa temeljne organizacije, v kateri je v delovnem razmerju, razen kadar gre za opravljanje kratkotrajnih začasnih oziroma občasnih del, ki trajajo največ do sedem dni v posameznem koledarskem letu.
Delavci v temeljni organizaciji morajo voditi evidenco o delavcih, ki delajo pri njej (ib pogodbi o delu, o številu ur, ki so jih ti delavci opravili in morajo te podatke enkrat letno pošiljati skupnosti za zaposlovanje. Ce ta skupnost ugotovi, da ima prijavljene nezaposlene ah delno zaposlene osebe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje glede strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, to sporoči temeljni organizaciji.
Delavski svet ali drug ustrezni organ upravljanja mora na podlagi predloženih podatkov vsaj enkrat letno analizirati dela. opravljena po pogodbah o delu in razloge za takšna dela;, to analizo pošlje skupnosti za zaposlovanje.
Peti del
NADZORSTVO
222 člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb zakona o združenem delu o medsebojnih delovnih razmerjih, tega zakona, ustreznih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, samoupravnih splošnih aktov v organizaciji združenega dela. kolektivnih pogodb in pogodb o delovnem razmerju- opravljajo pristojni občinski organi inšpekcije dela.
Nadzorstvo nad izvajanjem tistih določb s področja delovnih ršzmerij, ki so posebno pomembna za varnost železniškega, cestnega, letališkega in pomorskega prometa, lahko v posameznih primerih opravi republiški inšpektor za delo.
Sesti del
KAZENSKE DOLOČBE
223.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za -prekršek temeljna organizacija:
1.	če v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena določi kot poseben delovni pogoj delovne izkušnje;
2.	če ne določi razvida del oziroma nalog, ki jih morajo delavci v temeljni organizaciji izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije (19. člen).;
3.	če ne ugotovlja delovne zmožnosti na način in po postopku, določenem v samoupravnem splošnem aktu (20. člen);
4.	če ne pošlje oglasa oziroma razpisa v predpisanem roku pristojni skupnosti za zaposlovanje (23. člen);
5.	če v nasprotju z 24. členom tega zakona sklene delovno razmerje z delavcem brez oglasa oziroma javnega razpisa;
6.	če kandidate ne obvesti pismeno o odločitvi o izbiri (29. člen)
7.	če do poteka roka za reelekcijo ne razpiše ponovne izbire za delavca na dela oziroma naloge, kjer ima posebna pooblastila in odgpvornosti (31. člen);
8.	če sprejme delavca na poskusno delo v nasprotju z določbami samoupravnega splošnega akta (32. člen);
9.	če sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju s primeri in pogoji, ki so določeni v tem zakonu oziroma v samoupravnem splošnem aktu (36. člen);
10.	če v vsakem koledarskem letu v predpisanem roku ne določi ustreznega števila pripravnikov oziroma če z njimi ne sklene delovnega razmerja (42. člen);
11.	če razporedi delavca na delo v nasprotju z drugim odstavkom 46. člena tega zakona;
12.	če razporedi tedenski delovni čas v nasprotju z drugim odstavkom 63. člena tega zakona;
13.	če pristojnemu organu skupščine občine ne pošlje plana izrabe sklada letnega delovnega časa, ali če ne izvede postopka za uskladitev (64. člen);
14.	če določi delovni čas v nasprotju s 66., 67., 69., 79., 80., 81. in 82. členom tega zakona;
15.	če sklene delovno razmerje z delavci v nasprotju s 74. m 77. členom tega zakona;
16.	če uvede v nasprotju s 83. členom tega zakona delo preko polnega delovnega časa; •
17.	če mesečno ne spremlja in ne ocenjuje podatkov izkoriščanja delovnega časa ali če ne obvešča delavce in skupnosti za zaposlovanje o teh podatkih (85. člen);
18.	če ne zagotovi delavcu predpisanega odmora, dnevnega ali tedenskega počitka ali dopusta (87., 88.. 89. ali 92. člen);
19.	če v samoupravnem splošnem aktu ne določi vrst. oblik in načinov izobraževanja delavcev ter pogoje za uresničevanje pravic m obveznosti delavcev do izobraževanja (113. člen);
20.	če v samoupravnem splošnem aktu ne določi osnov za urejanje medsebojnih razmerij delavcev in udeležencev usmerjenega izobraževanja (114. člen);
21.	če ne zagotovi potrebnih pogojev za nočno delo (119. člen);
22.	če naloži delavcu, da opravlja dela v nasprotju s 121i členom tega zakona;
23.	če odredi delo delavki v nasprotju s 123. členom tega zakona;
24.	če odredi oziroma organizira delo v nasprotju s 126., 127., 129. in 139. členom tega zakona;
25.	če v skladu s 136. členom tega zakona ne zagotovi pravic delavcem, ki' negujejo otroke;
26.	če ne da prednostne pravice pri zaposlitvi nezaposlenim invalidnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje ustreznih del oziroma nalog (144. člen);
27.	če v samoupravnem splošnem aktu ne določi primerov hujših kršitev delovnih obveznosti in števila dni neopravičenega izostanka z dela, za katere se izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (153. in 154. člen);
28.	če sporazuma o višini odškodnine, če je ta dosežen, ne sklene v pismeni obliki (zadnji odstavek 160. člena);
29.	če delavca v skladu s prvim odstavkom 162. člena tega zakona začasno ne odstrani z dela, na katerem dela in ga začasno razporedi na druga dela oziroma naloge oziroma začasno ne odstrani iz temeljne organizacije;
30.	če odredi začasno odstranitev z dela oziroma iz temeljne organizacije v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom (163. člen);
31.	če da v nasprotju z drugim odstavkom 173. člena tega zakona soglasje, da delavec, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino, nadaljuje delovno razmerje;
32.	če v skladu s tretjim odstavkom. 173. in 174. člena tega zakona ne upošteva želje delavca, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino;
33.	če' organizira delo na domu v nasprotju s 191. ali 193. členom, tega zakona;
3). če sklene pogodbo o delu v nasprotju z 217., 218., 219., 220. ali 221. členom tega zakona.
Z denarno k&znijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije, ki stori kakšen prekršek iz prejšnjega odstavka.
Če je s prekrškom iz prvega odstavka tega člena ogroženo zdravje ali življenje delavcev, ali če je povzročena večja materialna škoda, se temeljna organizacija kaznuje z denarno kaznijo pd 10.000 do 100.000 dinarjev, odgovorna oseba temeljne organizacije pa z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev.
224.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek nosilec samostojnega osebnega dela:
1.	če sklene pogodbo o delovnem razmerju z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih v 18. členu tega zakona;
2.	če ne zagotovi delavcu delovnih pogojev in pravic iz delovnega razmerja glede delovnega časa. odmora, počitka in dopustov, osebnih dohodkov, varstva pri delu in drugih pravic, določenih v skladu š tem zakonom, v kolektivni pogodbi in pogodbi o delovnem razmerju (196., 197. in 203. člen);
3.	če ne sklene z delavcem pismene pogodbe o delovnem razmerju po določilih tega zakona in kolektivne pogodbe (203. člen);
4.	če pogodbe o delovnem razmerju v predpisanem roku ne pošlje- v registracijo (204. člen);
5.	če delavcu odpove delovno razmerje v nasprotju z 208. členom ali 209. členom tega zakona oziroma če delavca odpusti z dela v nasprotju z 214. členom tega zakona;
6.	če sklene pogodbo o delu v nasprotju z 215. členom tega zakona.
če je s prekrškom iz prejšnjega odstavka ogroženo zdravje ali življenje delavcev ali če je povzročena večja materialna škoda, se nosilec samostojnega osebnega dela kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev.
Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
225.	člen
Če nosilec samostojnega osebnega dela kot samostojni obrtnik z ustanovitveno pogodbo združi' svoje delo in sredstva z delom drugih delavcev v pogodbe-
no organizacije združenega dela, veljajo zanj in za delavce določbe kolektivne pogodbe in pogodbe o delovnem razmerju, dokler ni sprejet samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih.
226.	člen
Delavci v temeljni organizaciji morajo uskladiti samoupravne splošne akte in urediti delovna razmerja ter delo po pogodbi o delu z določbami zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) do 11. decembra 1978, z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 27/82) pa do 31. decembra 1982.
227.	člen
Dela oziroma naloge, ki jih opravljajo delavci, M izpolnjujejo pogoje za polno osebno pokojnino oziroma dela oziroma naloge, ki jih opravljajo delavci, ki bodo izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino do 31. decembra 1982, so delavci dolžni objaviti' najpozneje do 1. oktobra 1982.
228.	člen
Do 31. julija 1984 lahko delo preko polnega delovnega časa nad 30 ur na mesec, toda ne več kot 48 ur na mesec in delo po pogodbi o delu nad 60 dni, toda največ 90 dni v posameznem koledarskem letu ali izven primerov, ki jih določajo določbe tega zakona o začasnem in občasnem delu, odobri pristojni organ občinske skupnosti za zaposlovanje v posebej upravičenih primerih, ko to zahtevajo objektivne okoliščine.
229.	člen
Kolektivne pogodbe po tem zakonu se morajo uskladiti z določbami zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) do 11. decembra 1978, z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 27/82) pa do 31. decembra 1982.
230.	člen
Z dnem uveljavitve zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) prenehajo veljati:
1.	določbe zakona o hišnikih (Uradni list LRS, št. 38/59) glede delovnih razmerij hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
2.	zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o medsebojnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74).
Z dnem uveljavitve tega zakona, se v SR Sloveniji preneha uporabljati zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73).
1059.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 13. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 20. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 30. junija 1983 sprejela
ODLOK
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije in statutu Skupnosti za ceste Slovenije
Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Skupnosti za ceste Slovenije, ki ju je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje Skupnost za ceste Slovenije.
St. 025-41/83
Ljubljana, dne 30. junija 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
1060.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi s 4. in 7. členom uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in dieselskim gorivom (Uradni Ust SFRJ, št. 62/82, 66/82 in 75/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o spremembi in dopolnitvi uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem
1.	člen
V 1. točki 2. člena uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom in plinskim oljem (Uradni list SRS; št. 46/82) se besedilo pod e) spremeni tako, da se glasi:
»e) — samovozni kombajni (od julija do septembra) 30
— kosilnice z žetveno napravo — snopovezalke (za mesec julij) 15«.
Na koncu 1. točke 2. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Lastniki samovoznih kombajnov in kosilnic z žetveno napravo so opravičeni do goriva, ki je potrebno za izvršitev žetvenih opravil iz občinskega programa žetve in sicer z upoštevanjem normativa 40 litrov na hektar žetvene površine za samovozne kombajne in 10 litrov za kosilnice z žetveno napravo. Pri tem se upoštevajo tudi že prejete količine goriva za mesec junij 1983 za samovozne kombajne in osnovne količine za obdobje julij—september 1983.
2.	člen
Ta uredba začne veljati naslednji' dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 31-02/82-17/11-1
Ljubljana, dne 7. julija 1983.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r.
1061.
Na podlagi 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 77. $eji dne 1. julija 1983 spre-je!	(J
SKLEP
1
V 3. točki' sklepa Izvršnega sveta Skupščine. SR Slovenije o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 46-1984/82) se v drugem odstavku pod IV. dopolni besedilo tako, da se glasi:
»Funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe v sestavi in njihovi namestniki«.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-02/82-10
Ljubljana, dne 1. julija 1983.
Izvršni svet Skupščine . Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. r.
1062.
Na podlagi 50. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole
Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list SRS, št. 20-1155/80 in št. 24-1295/81) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
PRAVILNIK
o šolskem koledarju za osnovne šole
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Ta pravilnik ureja razporeditev vzgojnoizobraže-valnega dela, pouka proste dneve in trajanje šolskih počitnic v šolskem letu.
II.	ŠOLSKO LETO
2.	člen
Šolsko leto se prične 1. septembra in konča 31. avgusta.
Deli se na dve polletji, vsako polletje pa na dve ocenjevalni' obdobji.
3.	člen
Vzgojnoizobraževalno in drugo delo razporeja osnovna šola z delovnim načrtom in pri tem upošteva, da traja prvo polletje od 1. septembra do zimskih šolskih počitnic, drugo polletje pa od začetka zimskih šolskih počitnic do 31. avgusta.
TI. POUK
4.	člen
Vzgojnoizobraževalno delo po obveznem predmetniku (v nadaljnjem besedilu:	pouk) razporedi
osnovna šola v prvem polletju praviloma od prvega septembra do pričetka zimskih šolskih počitnic, v drugem polletju pa za učence od prvega do sedmega razreda od konca zimskih šolskih počitnic do 25. junija, za učence osmega razreda pa do 15. junija.
5.	člen
Zimske šolske počitnice za učence osnovnih šol trajajo dva tedna in so razporejene po območjih izmenično v dve. časovni obdobji.
Prvo obdobje se prične drugi ponedeljek, drugo obdobje pa četrti ponedeljek v. mesecu januarju.
Učenci osnovnih šol z območja ljubljanskih in mariborskih občin imajo zimske šolske počitnice v prvem obdobju v tistem šolskem letu, ki se prične z liho letnico, kadar se šolsko leto prične s sodo letnico pa v drugem obdobju.
Učenci osnovnih šol z območja drugih občin v SRS imajo zimske šolske počitnice v prvem obdobju v tistem šolskem letu, ki se prične s sodo letnico, kadar se šolsko leto prične z liho letnico pa v drugem obdobju.
6.	člen
Letne šolske počitnice za učence trajajo od konca pouka do 31. avgusta.
Med letnimi šolskimi počitnicami organizira osnovna šola dopolnilni pouk v skladu s programom življenja in dela osnovne šole.
7.	člen
Poleg državnih praznikov in nedelj so pouka prosti dnevi:
—	sobote, razen če ni z delovnim načrtom osnovne šole drugače določeno,
—	31. december,
—	od 28. aprila do 30. aprila — prvomajske počitnice,
—	en dan v skladu z letnim delovnim načrtom osnovne šole,
—	dva tedna zimskih šolskih počitnic,
—	dnevi letnih šolskih počitnic od 26. junija do 31. avgusta, razen za tiste, ki obiskujejo dopolnilni pouk.
8.	člen
Osnovna šola lahko v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, odstopi od posameznih določb tega pravilnika, kadar je to potrebno zaradi izrednih okoliščin ali drugih utemeljenih razlogov oziroma zaradi uskladitve delovnega časa osnovne šole z delovnim časom organizacij združenega dela v občini, ne more pa začeti pouka pred 1. septembrom.
9.	člen
Ce osnovna šola zaradi ukrepov iz prejšnjega člena v času, ki je -določen za pouk, ne more izpolniti
obveznega predmetnika iz 28. člena zakona o osnovni šoli, ga mora izpolniti na način in v roku, ki ga določi v dogovoru s pristojno organizacijsko enoto Zavoda SRS za šolstvo in v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje.
IV.	PROSLAVE
10.	člen
Osnovne šole v okviru pouka organizirajo proslave ob spominskih dpevih.
Spominski dnevi so zlasti:
—	24. oktober — dan organizacije združenih narodov,
—	7. november — obletnica oktobrske revolucije,
—	22. december — dan jugoslovanske ljudske armade,
—	30. december — novoletna jelka,
—	8. marec — dan žena,
—	9. maj — dan zmage,
—	občinski praznik,
—	dan osnovne šole, ki ga kot spominski dan določi svet osnovne šole.
11.	člen
Na dan pionirjev — 29. september in na dan mladosti — 25. maj organizirajo osnovne šole namesto pouka po urniku v okviru pionirske in mladinske organizacije na šoli telesnovzgojne in športne aktivnosti ter zbore in konference šolskih organizacij in društev, na Prešernov dan — 8. februar pa kulturne aktivnosti, s katerimi manifestirajo dosežke pri pouku in interesnih dejavnostih učencev.
Če pride spominski dan, dan pionirjev ali dan mladosti na soboto ali nedeljo, organizirajo osnovne šole proslavo in druge aktivnosti v petek 'pred tem datumom. Če. pa pride Prešernov dan — 8. februar na soboto ali nedeljo ali če pride v čas zimskih šolskih počitnic, določi dan praznovanja svet osnovne šole z delovnim načrtom.
12.	člen
Proslavo v počastitev dneva republike, proslavo obletnice ustanovitve OF, proslavo praznika dela, kakor tudi obisk in okrasitev grobov padlih borcev in talcev ob dnevu mrtvih, organizira osnovna šola na zadnji dan pouka pred praznikom.
Proslave ob spominskih dnevih, v počastitev dneva republike, za obletnico ustanovitve OF in za praznik dela trajajo praviloma do dve šolski uri.
V.	URNIK
13.	člen
Tedenski razpored učnih ur po predmetniku in drugega vzgojnoizobraževalnega dela sprejme učiteljski zbor z urnikom.
Med učnimi urami imajo učenci najmanj pet minut odmora, najmanj enkrat dnevno pa 20 do 30 minut rekreativnega odmora.
VI.	IZPITNI ROKI
14.	člen
Učenci osnovne šole opravljajo popravne in razredne izpite med 20. in 30. junijem ter 20. in 31. avgustom tistega šolskega leta, v katerem so obiskovali pouk oziroma v katerem so bili vpisani.
Izjemoma lahko ravnatelj osnovne šole določi tudi drugačne izpitne roke.
VII.	RAZDELITEV IZKAZOV, SPRIČEVAL
IN POTRDIL
15.	člen
Izkazi o šolskem uspehu, potrdila o izpolnjenem obveznem šolanju, spričevala o končanem razredu in spričevala o končani osnovni šoli se razdelijo učencem zadnji dan pouka oziroma najkasneje tri dni po končanem pouku, izkaz o učnem uspehu v prvem polletju pa zadnji dan pouka.
Izkazi, spričevala in potrdila iz prvega odstavka tega člena se datirajo z zadnjim dnem pouka v polletju oziroma šolskem letu oziroma z dnem, ko je učenec opravil popravni ali razredni izpit.
V spričevala, ki jih prejmejo odrasli, se kot datum izstavitve vpiše dan, ko so opravili zadnji izpit.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Če je dan, ki je s tem pravilnikom določen za začetek pouka sobota ali nedelja, se pouk začne naslednji ponedeljek.
Če je dan, ki je s tem pravilnikom določen za za konec pouka sobota, nedelja ali ponedeljek, se pouk konča v petek.
17.	člen
Ta pravilnik se primerno uporablja tudi v osnovnih šolah za odrasle ter v glasbenih šolah.
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1983 dalje.
St. 14-5/80
Ljubljana, dne 30. junija 1983.
Predsednica
Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Majda’ Poljanšek '1. r.
1063.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o izvrševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83. 7/83, 8/83, 9/83. 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83, 16/83, 17/83, 18/83, 19/83, 20/83, 21/83 in 22/83)
I.	V tabeli 2 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1)	Pri zaporedni številki 3 občina Celje se:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,30 nadomesti s stopnjo 0,70;
—	v stolpcu 17 Stopnja 12,87 nadomesti s stopnjo 13,27;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,46 nadomesti s stopnjo 29,86.
2)	Pri zaporedni številka 4 občina Cerknica se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,70 nadomesti s stopnjo 2,46;
—	v stolpcu 9 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo 1,45;
—	v stolpcu 10 stopnja 1,51 nadomesti s stopnjo 9,31;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,12 nadomesti s stopnjo 0,62;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,027 nadomesti s stopnjo 0,447;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,67 nadomesti s stopnjo 1,71;
—	v stolpcu 17 stopnja 6,957 nadomesti s stopnjo 18,477;
—	v stolpcu 18 stopnja 21,667 nadomesti s stopnjo 34,187.
3)	Pri zaporedni številki 17 občina Koper se:
—	v Stolpcu 9 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo
1,10;
—	v stolpcu 10 stopnja 5,42 nadomesti s stopnjo 5,11;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo 0,49;
—	v stolpcu 14 stopnja 1,31 nadomesti s stopnjo 1,24;
—	v stolpcu 17 stopnja 13,59 nadomesti s stopnjo 13,18;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,50 nadomesti s stopnjo 28,93.
—	v stolpcu 14 stopnja 1,10 nadomesti s stopnjo
1,02;,
—	v stolpcu 15 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo 0,91;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,86 nadomesti s stopnjo 11,07;
—	v stolpcu 18 stopnja 27,38 nadomesti s stopnjo 26,54.
6)	Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,78 ukine;
—	v stolpcu 17 stopnja 11,655 nadomesti s stopnjo 10,875;
—	v stolpcu 18 stopnja 27,165 nadomesti s stopnjo 26,385.
7)	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se:
—	v stolpcu 8 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
1,00;
—	v stolpcu 10 stopnja 4,20 nadomesti s stopnjo 5,53;
—	v stolpcu 12 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,26;
—	v stolpcu 13 stopnja 0,187 nadomesti s stopnjo 0,217;
—	v stolpcu 14 stopnja 0,93 nadomesti s stopnjo
1,21;
—	v stolpcu 15 stopnja 0,66 nadomesti s stopnjo
I,	23;
— V stolpcu 17 stopnja 9,267 nadomesti s stopnjo
II,	747;
—	v stolpcu 18 stopnja 24,527 nadomesti s stopnjo 27,577.
8)	Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin se:
—	v stolpcu 6 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
1,00;
— V stolpcu 17 stopnja 13,48 nadomesti s stopnjo 13,98,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,88 nadomesti s stopnjo 29,38.
4)
1.60;
0,41;
7,41;
0,30;
14,00;
29,60.
Pri zaporedni številki 30 občina Logatec se: v stolpcu	8 stopnja	0,54	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	9 stopnja	1,21	nadomesti	š	stopnjo
v stolpcu	10 stopnja	4,04	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	13 stopnja	0,27	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	17 stopnja	9.54	nadomesti	s	stopnjo
v stolpcu	18 stopnja	25,94	nadomesti	s	stopnjo
Pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dra-
vi se:
0,93
0,90
5,12
0.19
v	stolpcu	8	stopnja	1,03	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	9	stopnja	0,93	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	10	stopnja	5,70	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	12	stopnja	0,21	nadomesti	s	stopnjo
v	stolpcu	13	stopnja	0,19	nadomesti	s	stopnjo
II.	V tabeli pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodkov« se:
1)	Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica:
—	v stolpcu 3 stopnja 3,02 nadomesti s stopnjo 19,44.
2)	Pri zaporedni številki 17 občina Koper:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,16 nadomesti s stopnjo
9,62.
3)	Pri zaporedni Številki 30 občina Logatec:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,11 nadomesti s stopnjo 11,47.
4)	Pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob
Dravi:	♦
—	v stolpcu 3 stopnja 9,85 nadomesti s stopnjo 10,65;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo
0,29
5)	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,39 nadomesti s stopnjo 11,94;
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nkdomesti s stopnjo
III.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se začnejo uporabljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 8. julija 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1064.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti 'o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbo o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih- skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83.	13/83.	14/83,	15/83, . 16/83,	17/83.	18/83,
19/83, 20/83, 21/83 in 22/83) se stopnje v tabelah 2 v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami:
—	pri zaporedni številki 3 občina Celje stopnja 12,87 nadomesti s stopnjo 13,27;
—	pri zaporedni številki 4 občina Cerknica stopnja 6,957 nadomesti s stopnjo 18,477;
—	pri zaporedni številki 17 občina Koper stopnja 13,59 nadomesti s stopnjo 13,18;
—	pri zaporedni številki 30 občina Logatec stopnja 9,54 nadomesti s stopnjo 14,00;
—	pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob • Dravi stopnja 11,86 nadomesti s stopnjo 11,07;
—	pri zaporedni številki 50 občina Šentjur stopnja 11,655 nadomesti' s stopnjo 10,875;
—	pri zaporedni številki 52 občina Šmarje stopnja 9,267 nadomesti s stopnjo 11,747;
—	pri zaporedni številki 53 občina Tolmin stopnja 13,48 nadomesti s stopnjo 13,98.
St. 420-15/82
Ljubljana, dne 8. julija 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tene Peegvv 1. r.
1065.
Na podlagi 11.a člena zakona o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81 in 6/83) izdaja direktor Republiške uprave za družbene prihodke
NAVODILO
o kriterijih za določitev del in nalog v upravah za družbene prihodke, katere opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	člen
Dela in naloge, ki jih opravljajo delavci s p*--sebnimi pooblastili in odgovornostmi, se v aktih o sistemizaciji del in nalog uprav za družbene prihodke določijo po kriterijih, ki obsegajo:
—	inšpekcijsko nadzorstvo nad poslovanjem davčnih zavezancev;
—	samostojno vodenje postopka za ugotavljanje izvora premoženja in odmero davka od nenapovedanega dohodka;
—	vodenje postopka prisilne izterjave iz premičnega premoženja.
2.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-3/83
Ljubljana, dne 7. julija 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. -r.
1066.
Na podlagi* 12.člena zakona o obračunavarifu in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje' skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije, Izobraževalne skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev v SRS in Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka posebnim izobraževalnim skupnostim za obdobje januar—junij 1983
1
Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki vplačajo ob vplačilu mesečne akontacije prispevka za usmerjeno izobraževanje Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev, Izobraževalni skupnosti gradbeništva Slovenije, Izobraževalni skupnosti za rudarsko in geološko usmeritev, v SRS in Izobraževalni skupnosti Slovenije tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—junij 1983 in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljen^ s periodičnim obračunom za isto obdobje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Predsednik skupščine
Tone Ferenc L r.
1067.
Na podlagi 16., 19. in 21. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov ter dbčahi v -krajevnih skupnostih, kot uporabniki in delavci v organizacijah za vzdrževanje cest ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma raziskujejo, projektirajo, gradijo in rekonstruirajo ceste za čas izvajanja dogovorjene naloge, ob kateri se vzpostavljajo trajnejša razmerja, vendar le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem te naloge, kot izvajalci, po občinskih samoupravnih interesnih skupnostih za ceste sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1 člen
Izhajajoč iz potreb po zadovoljevanju interesov združenega dela in skupnih družbenih interesov na področju cestnega gospodarstva v SR Sloveniji se delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov in občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki, ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in varstva cest (v nadaljnjem besedilu:, organizacije za vzdrževanje cest) in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma raziskujejo, projektirajo, gradijo in rekonstruirajo ceste za čas izvajanja dogovorjene naloge, ob kateri se vzpostavljajo trajnejša razmerja, vendar le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem te naloge, kot izvajalci, po občinskih samoupravnih interesnih skupnostih za ceste (v nadaljnjem besedilu: občinski skupnosti za ceste) združujejo v samoupravno interesno skupnost za ceste Slovenije (v nadaljnjem besedilu »Skupnost za ceste Slovenije«),
2.	člen
Uporabniki in izvajalci se združujejo v Skupnost za ceste Slovenije za opravljanje nalog, ki se nanašajo na enotnost cestne mreže v SR Sloveniji, pri čemer zlasti:
—	ugotavljajo in usklajujejo skupne in družbene potrebe in interese glede magistralnih cest;
—	pripravljajo predloge in sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja na področju cestnega gospodarstva;
—	se sporazumevajo o samoupravnem združevanju sredstev za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev magistralnih cest;
—	usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest;
—	zaradi izenačevanja pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest določajo kriterije in merila
za oblikovanje sredstev vzajemnosti in odločajo e razporeditvi teh sredstev;
—	usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na razvoj in vzdrževanje cest na manj razvitih območjih in obmejnih območjih SR Slovenije;
—	določajo kriterije in merila za višino povračil iz četrte, pete, sedme in osme točke 38. člena zakona o cestah;
—	določajo višino povračil iz četrte in pete točke
38.	člena zakona o cestah ter višino in način plačevanja cestnine iz osme točke 38. člena zakona o cestah;
—	določajo kriterije in merila za delitev sredstev iz tretje do šeste točke 38. člena zakona o cestah;
—	določajo kriterije in merila za cene storitev za vzdrževanje in varstvo cest;
—	določajo cene storitev za vzdrževanje in varstvo magistralnih cest;
—	določajo normative in standarde za vzdrževanje magistralnih cest in skupne normative in standarde za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest;
—	določajo letne programe del vzdrževanja in varstva magistralnih cest;
—	razvrščajo regionalne ceste in določajo osnove in merila za razvrščanje lokalnih cest;
—	obravnavajo in zavzemajo stališča o vprašanjih gospodarjenja s cestami, ki se s sporazumevanjem in dogovarjanjem urejajo na ravni federacije;
—	usklajujejo interese z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in sklepajo samoupravni sporazum o usklajevanju planov;
—	skrbijo za vodenje predpisanih evidenc o cestah;
—	se sporazumevajo o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
3.	člen
Skupnost za ceste Slovenije je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, tega sporazuma, drugih samoupravnih sporazumov ter statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov te skupnosti.
4.	člen .
Ime Skupnosti za ceste Slovenije je: Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije.
Skrajšajjio ime je: Skupnost za ceste Slovenije.
Sedež skupnosti za ceste Slovenije je v Ljubljani, Titova 64.
5.	Sen
Skupnost za ceste Slovenije ima statut.
Statut vsebuje podrobnejše določbe o samoupravni organiziranosti Skupnosti za ceste Slovenije, njenih organih, delu in pristojnosti organov ter drugih vprašanjih, ki so pomembna za Skupnost za ceste Slovenije.
Statut in drugi samoupravni splošni akti moraio biti v skladu s tem sporazumom.
6.	Sen
Skupnost za ceste Slovenije predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. V posameznih zadevah lahko predsednik pooblasti tudi drugega člana predsedstva.
V poslovnih odnosih z drugimi organi in organizacijami zastopa Skupnost za ceste Slovenije predsednik skupščine.
Določila glede pooblastil za zastopanje Skupnosti za ceste Slovenije tudi po drugih osebah vsebuje statut.
7.	člen
Delo Skupnosti za ceste Slovenije je javno.
Uresničevanje načela javnosti dela Skupnosti 'za ceste Slovenije podrobneje ureja statut.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRA.NOST SKUPNOSTI ZA CESTE SLOVENIJE
Skupščina Skupnosti za ceste Slovenije
8.	člen t
Organ upravljanja Skupnosti za ceste Slovenije je skupščina, ki jo sestavljajo delegati občinskih skupnosti za ceste z območja SR Slovenije.
Skupščina ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
V skupščini Skupnosti za ceste Slovenije v zboru uporabnikov sodeluje tudi pristojno poveljstvo oboroženih sil SFRJ. Način sodelovanja se določi v statutu Skupnosti za ceste Slovenije.
9,	člen
Zbor uporabnikov skupščine Skupnosti za ceste Slovenije ima 65 delegatskih mest. Delegate v zbor delegirajo zbori uporabnikov skupščin občinskih skupnosti za ceste s tem, da je iz vsake občine delegiran po en delegat.
Zbor izvajalcev skupščine Skupnosti za ceste Slovenije ima 30 stalnih in nedoločeno število spreminjajočih delegatskih mest.
Delegate za stalna delegatska mesta delegirajo zbori izvajalcev občinskih skupnosti za ceste iz organizacije za vzdrževanje avtomobilskih cest. za spreminjajoča delegatska mesta pa delegate delegirajo zbori izvajalcev občinskih skupnosti za ceste iz temeljnih organizacij združenega dela. ki na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma raziskujejo, projektirajo, gradijo in rekonstruirajo ceste na območju teh skupnosti za ceste, za čas izvajanja dogovorjene naloge. ob kateri se vzpostavljajo trajnejša razmerja, vendar le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem te naloge.
Zbori izvajalcev občinskih skupnosti za ceste delegirajo za stalna delegatska mesta naslednje število delegatov iz temeljnih organizacij za vzdrževanje cest:
Občinske skupnosti za ceste
Število
delegatov
Celje, Slovenske Konjice,	Žalec	1
Laško, Šentjur, Šmarje	1
Mozirje, Velenje	1
Koper, Piran, Izola	1
Ilirska Bistrica, Postojna,	Sežana	1
Kranj, Tržič	’	"	1
Jesenice, Radovljica	1
Škofja Loka	1
Ljubljana-Bežigrad. Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, L j ubij ana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik	1
Občinske skupnosti za ceste	Število delegatov	
Domžale, Kamnik		1
Grosuplje, Litija		1
Cerknica, Logatec, Vrhnika		1
Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Maribor, Pesnica, Maribor Pobrežje,	Maribor	1
Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Tezno in Slovenska Bistrica	Maribor	1
Murska Sobota		1
Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer		1
Slovenj Gradec, Ravne		1
Dravograd, Radlje		1
Ptuj, Ormož		1
Nova Gorica		1
Ajdovščina, Idrija		1
Tolmin		1
Novo mesto, Trebnje		1
Kočevja Ribnica		1
Krško, Sevnica		1
Črnomelj, Metlika		1
Brežice		1
Zbori izvajalcev občinskih skupnosti za ceste Ljubljana, Postojna in Slovenske Konjice delegirajo za stalna delegatska mesta iz organizacije za vzdrževanje avtomobilskih cest po enega delegata.
Delegate za spreminjajoča delegatska mesta delegirajo iz delegatov temeljnih organizacij z ’ uženoga dela iz 3. odstavka tega člena zbori izvajalcev skupščin občinskih skupnosti za ceste, na območju katerih so sedeži takih temeljnih organizacij združenega dela.
10.	člen	*
Skupščina odloča:
—	na skupni seji obeh zborov;
—	na ločenih sejah obeh zborov enakopravno;
—	na seji posameznega, zbora, na kateri zbor odloča samostojno.
11.	čler.
Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	Sprejema statut Skupnosti za ceste Slovenije in druge samoupravne splošne akte ter njihove spremembe in dopolnitve.
2.	Določi predlog sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma.
3.	Sprejema poslovnik skup?:'ne.
4.	Sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela
5.	Voli predsednika skupščine in njegovega namestnika.
6.	Imenuje odbor za planiranje in normativno dejavnost, odbor za gospodarsko-finančne zadeve, voli in odpokliče odbor za SLO in družbeno samozaščito, imenuje druga stalna in občasna skupna delovna telesa skupščine ter določi, katera funkcija se opravlja poklicno.
7.	Določi predlog samoupravnega sporazuma o" temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije.
8.	Sprejema zaključni račun Skupnosti za ceste Slovenije.
9.	Predlaga razpis javnega posojila za izvedbo planskih nalog.
10.	Sklepa o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnih sporazumom.
11.	Imenuje in daje pooblastila delegacij za Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za ceste republik in pokrajin Jugoslavije.
12.	Sklepa, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Skupnostjo za ceste Slovenije in delovno skupnostjo za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in podobnih del skupnega pomena za uporabnike in izvajalce.
13.	Obravnava in daje soglasje k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog delovne skupnosti in k razvidu del in nalog delovne skupnosti.
14.	Imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti po predhodnem mnenju organa upravljanja delovne skupnosti.
15.	Sprejema obrambni in varnostni načrt.
16.	Spremlja in usmerja uresničevanje splošne ljudske obrambe' in družbene samozaščite na področju cestne dejavnosti.
12,	člen
Skupščina na ločenih sejah obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	Sprejema dolgoročni plan Skupnosti za ceste Slovenije.
2.	Sprejema srednjeročni plan Skupnosti za ceste Slovenije.
3.	Sprejema letne planske akte Skupnosti za ceste Slovenije.
4.	V skladu s planom določi organizacijo za opravljanje investitorskih poslov.
5.	Sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
G. Določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti zaradi izenačevanja pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest.
7.	Določa kriterije in merila:
—	za višino povračil za čezmerno uporabo cest;
—	za višino povračil za izredne prevoze;
—	za višino posebnih povračil (cestnina);
—	za višino povračil organizacij, ki poslujejo na avtomobilski cesti in podobno.
8.	Določa višino in način plačevanja cestnine.
9.	Določa kriterije in merila za delitev sredstev, ki se zagotavljajo:
—	iz sredstev za ceste, vsebovanih v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja;
—	z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila;
—	s povračilom za uporabo cest, vsebovanim v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil;
—	s povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila.
10.	Določa kriterije in merila za cene storitev za vzdrževanje in varstvo cest.
11.	Določa cene storitev za vzdrževanje in varstvo magistralnih cest.
12.	Sklepa samoupravni sporazum z Avto-moto zvezo Slovenije o programu, obsegu, ceni in kakovosti storitev službe »Pomoč — informacije«.
13.	Odloča o razvrstitvi cest med regionalne ceste po pregledu pristojne občinske samoupravne interesne skupnosti, za ceste in s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
14.	Določa osnove in merila za razvrstitev cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste.
15.	Določa merila za določanje vrednosti ceste s pripadajočo funkcionalno cestno opremo, cestnimi objekti in cestno signalizacijo zaradi obračunavanja amortizacije.
16.	Sklepa samoupravni sporazum iz 53. in 54. člena zakona o cestah.
17.	Sprejema investicijski program po 64. členu zakona o cestah.
18.	Sklepa samoupravni sporazum med Skupnostjo za ceste Slovenije in organizacijo, ki opravlja in-vestitorske posle za gradnjo cest o medsebojnih^ pravicah, obveznostih in odgovornostih.
19.	Sklepa samoupravni sporazum z investitorjem o financiranju prestavitve ceste po 74. členu zakona o cestah.
20.	Določa normative in standarde za vzdrževanje magistralnih cest in skupne normative ih standarde za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest.
13.	člen
Zbor uporabnikov samostojno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	Voli predsednika zbora in njegovega namestnika.
2.	Imenuje odbore in komisije zbora.
3.	Sprejema samoupravne splošne akte zbora.
4.	Določa kriterije in merila za višino:
—	letnih, povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki'cest za cestna motorna vozila ih priklopna vozila;
—	povračila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih .vozil.
5.	Določa višino:
—	letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila;
—	povračila za uporabo cest, vsebovanega v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil.
6.	Predlaga s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije pristojnemu zveznemu organu razvrstitev cest med magistralne ceste.
7.	Odloča o najetju domačih in tujih posojil za izvedbo planskih nalog.
14.	člen
Zbor izvajalcev samostojno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
1.	Voli predsednika zbora in njegovega namestnika.
2.	Imenuje odbore in komisije zbora.
3.	Sprejema samoupravne splošne akte zbora.
15.	člen
Ce odločitev, ki jp sprejemata enakopravno na ločenih sejah oba zbora, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma v skladu s statutom.
Če v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju, od katerega je blstve-
no odvisno delo skupnosti, začasno uredi to vprašanje Skupščina SR Slovenije.
16.	člen
Skupščina lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora. Na skupni seji sprejema skupščina odločitve v zadevah po 11. členu tega sporazuma z večino glasov vseh delegatov. Na ločenih sejah obeh zborov sprejema skupščina odločitve v zadevah po 12. členu tega sporazuma z večino glasov delegatov posameznega zbora, kar velja tudi za odločanje o zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno v skladu s 13. in 14. členom tega sporazuma.
17.	člen
Predsednika in njegovega namestnika izvoli skupščina izmed delegatov skupščine za dobo 2,let in sta lahko za to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupne seje, skrbi, da'posluje skupščina po tem sporazumu, statutu in poslovniku, podpisuje splošne akte, sklepe in druge odločitve, ki jih je sprejela skupščina, razen v tistih zadevah, o katerih odloča posamezen zbor samostojno, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom.
V	odsotnosti nadomešča predsednika njegov namestnik.
18.	člen
Vsak zbor ima predsednika in namestnika predsednika zbora, ki ju izvoli zbor izmed delegatov zbora za dobo 2 let in sta lahko za to funkcijo izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Predsednik zbora sklicuje in vodi ločene in samostojne seje zbora, podpisuje akte, sklepe in druge odločitve zbora, ki jih ta sprejema samostojno, skrbi da posluje zbor po tem sporazumu, statutu in poslovniku ih opravlja druge zadeve po poslovniku.
V	odsotnosti nadomešča predsednika njegov namestnik.
Predsedstvo skupščine	z
19.	člen .
Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo:
—	predsednik skupščine; 9
—	predsednik obeh zborov skupščine;
—	predsednik odbora za planiranje in normativno dejavnost;
—	predsednik odbora za gospodarsko-finančne zadeve;
—	predsednik odbora za SLO in družbeno samozaščito;
—	predsedniki drugih stalnih skupnih odborov in komisij, kot je določeno v statutu.
Vodja delovne skupnosti ima pravico in dolžnost, da prisostvuje sejam predsedstva.
26.	člen
Predsedstvo usmerja delo skupščine in pri tem zlasti:
—	obravnava gradivo za vse oblike zasedanja zborov skupščine;
—	obravnava predloge kadrovskih vprašanj v zvezi z volitvami in imenovanji;
—	spremlja izvršitev sklepov skupščine Skupnosti za ceste Slovenije;
—	usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles;
—	skrbi za informiranje javnosti;
—	obravnava druge zadeve, določene z zakonom o cestah, tem sporazumom in ^statutom.
21.	člen
Predsedstvo vodi predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije.
Predsednik sklicuje in vodi seje predsedstva in neposredno skrbi za izvajanje sklepov predsedstva.
Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik.
22.	člen
Podrobnejša določila o delu predsedstva določa statut.
Odbori in komisije
'	23. člen
Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina stalne in občasne odbore in komisije.
Stalni odbori so:
odbor za planiranje in normativno dejavnost;
odbor za gospodarsko-finančne zadeve;
odbor za SLO in družbeno samozaščito;
odbor samoupravne delavske kontrole.
Poleg teh pa skupščina po potrebi lahko imenuje tudi druge stalne ali občasne odbore in komisije.
Odbori oziroma komisije so skupne za proučevanje tistih zadev, o katerih odloča skupščina na skupni seji obeh zborov in v posameznih zborih za proučevanje tistih zadev, o katerih odločata zbora na ločenih sejah ali samostojno. Po odločitvi obeh zborov se lah-lo imenuje skupno delovno telo obeh zborov tudi za proučevanje tistih zadev, o katerih odloča skupščina na ločenih sejah obeh zborov.
24.	člen
Predsednik stalnega odbora se voli za štiri leta in ne more biti za to funkcijo izvoljen dvakrat zaporedoma.
Namestnik predsednika in člani stalnega odbora se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Stalni skupni odbori
Odbor za planiranje in normativno dejavnost
25.	člen
Odbor za planiranje in normativno dejavnost ima predsednika, namestnika predsednika in 9 članov.
Odbor imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in 5 članov izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnika in 4 člane pa izmed delegatov zbora izvajalcev.
26.	člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	obravnava in pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o tSneljih plana Skupnosti za ceste Slovenije;
—	obravnava in pripravlja predloge dolgoročnega in srednjeročnega plana Skupnosti za ceste Slovenije;
—	obravnava problematiko občinskih skupnosti za ceste, ki se nanaša na razvoj in vzdrževanje cest na manj razvitih in obmejnih območjih Slovenije;
—	spremlja in analizira izvajanje planskih aktov;
—	obravnava predlog razvrstitve cest med magistralne ceste;
—	obravnava predlog razvrstitve cest med regionalne ceste;
—	obravnava osnove in merila za razvrstitev cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste;
—	predlaga določitev rezervatov za gradnjo magistralnih cest pristojni občinski skupščini;
—	obravnava samoupravni sporšzum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Skupnostjo za ceste Slovenije in delovno skupnostjo za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in podobnih del skupnega pomena za uporabnike in izvajalce;
—	obravnava predlog soglasja k določbah statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog delovne skupnosti in k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
—	obravnava in pripravlja predloge statuta Skupnosti za ceste Slovenije in drugih samoupravnih sploš-' nih aktov;
—	daje pobude, predloge in mnenja s področja planiranja in normativne dejavnosti;
—	proučuje druge zadeve po odločitvi skupščine, posameznega zbora in predsedstva skupščine.
Odbor za gospodarsko-finančne zadeve
27.	člen
Odbor za gospodarsko-finančne zadeve ima predsednika, namestnika predsednika in 9 članov.
Odbor imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in 5 članov izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnika in 4 člane pa izmed delegatov zbora izvajalcev.
28.	člen
Odbor obravnava in pripravlja predlog:
—	kriterijev in meril za višino povračil iz četrte, pete, sedme in osme točke 38. člena zakona o cestah;
—	višine povračil iz četrte in pete točke 38. člena zakona o cestah ter višino in način plačevanja cestnine iz osme točke 38. člena zakona o cestah;
—	kriterijev in meril za delitev sredstev iz tretje do šeste točke 38. člena zakona o cestah;
—	kriterijev in meril za cene storitev za vzdrževanje in varstvo cest;
—	cen storitev za vzdrževanje in varstvo magistralnih cest;
—	normativov in standardov za vzdrževanje magistralnih cest in skupne normative in standarde za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest;
—	kriterijev in meril za oblikovanje sredstev vzajemnosti zaradi izenačevanja pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest;
—	meril za določanje vrednosti ceste s pripadajočo funkcionalno cestno opremo, cestnimi objekti in cestno signalizacijo zaradi obračunavanja amortizacije;
—	o najetju domačih in tujih posojil za izvedbo planskih nalog;
—	razpisa javnega posojila za izvedbo planskih nalog;
—	samoupravnega sporazuma z Avto-moto zvezo Slovenije o programu, obsegu, ceni in kakovosti storitev službe »Pomoč — informacije«;
—	letnega plana in zaključnega računa;
—	pobud, predlogov in mnenj s področja gospodarsko-finančne dejavnosti;
—	samoupravnega sporazuma z investitorjem o financiranju prestavitve ceste po 74. členu zakona o cestah.
Odbor proučuje druge zadeve po odločitvi skupščine, posameznega zbora in predsedstva skupščine.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
29.	člen
Odbor za SLO in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika predsednika, tri člane izmed delegatov zbora uporabnikov in 2 člana izmed delegatov zbora izvajalce^.
Odbor voli in odpokliče skupščina na skupni seji obeh zborov.
30.	člen
Odbor za SLO in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predlog obranjbnega in varnostnega načrta Skupnosti za ceste Slovenije;
—	imenuje vodjo in namestnika vodje ter upravitelja obrambnega načrta;
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje štaba in enot civilne zaščite ter narodne zaščite;
—	usklajuje obrambne priprave Skupnosti za ceste Slovenije z upravnimi organi družbenopolitične skupnosti oziroma drugimi obrambnimi pripravami;
—	predlaga obrambne elemente razvojnih načrtov in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—• organizira in skrbi za vse možne oblike in načine usposabljanja_ ter izvajanja nalog in ukrepov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za vzgojo delavcev, delovnih ljudi in občanov;
—	organizira in skrbi za izvajanje ukrepov za varovanje družbenega premoženja pred škodljivimi dejanji in vplivi;
—	opravlja druga dela. pri obrambnih in samozaščitnih pripravah in ukrepih na podlagi ustave in zakona.
Odbor samoupravne delavske kontrole
31.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima predsednika, namestnika predsednika in pet članov.
Odbor volijo in odpokličejo skupščine občinskih skupnosti za ceste in sicer predsednika in 3 člane izmed delegatov zbora uporabnikov, namestnika predsednika in 2 člana pa izmed delegatov zbora izvajalcev.
32.	člen
Za opravljanje nadzora nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, združenih v Skupnosti za ceste Slovenije, opravlja odbor samoupravne delavske kontrole sledeče naloge:
—	nadzira izvajanje tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti za ceste Slovenije;
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, zborov skupščine, predsedstva in skladnost teh sklepov s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi ter interesi uporabnikov in izvajalcev, združenih v Skupnosti za ceste Slovenije;
—	nadzira smotrno uporabo sredstev, s katerimi Skupnost za ceste Slovenije razpolaga;
—	nadzira informiranje javnosti o dejavnosti Skupnosti za ceste Slovenije;
, — nadzira delo delovne skupnosti za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena v Skupnosti za ceste Slovenije;
—	obravnava druge zadeve, določene z zakonom.
33.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole je dolžan o svojem delu, ugotovitvah in stališčih sproti obveščati predsedstvo in skupščino ter druge organe in organizacije skladno z zakonom in jim predlagati ustrezne ukrepe.
34.	člen
Podrobnejša določila o samoupravni organiziranosti Skupnosti za ceste Slovenije določa statut in poslovniki.
III.	PLANIRANJE
35.	člen
V skladu z določbami zveznega in republiškega zakona o planiranju, zakona o cestah, na njihovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov, strokovnih razvojnih ocen in smernic Socialistične republike Slovenije Skupnost za ceste Slovenije pripravlja predloge in sprejema planske akte za dolgoročno obdobje, za srednjeročno obdobje in za posamezno leto. ■
Temeljna planska akta, ki sta:
— Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije in
— Plan Skupnosti za ceste Slovenije
morata biti glede dejavnosti vzdrževanja in varstva cest ter zadev iz drugega odstavka 4. člena zakona o cestah, kar vse je posebnega družbenega pomena, usklajena z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in družbenim planom SR Slovenije.
36.	člen
Uporabniki in izvajalci, kot nosilci planiranja, združeni v občinskih skupnostih za ceste skjenejo samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti za ceste. Slovenije na podlagi elementov in na predlog skupščine Skupnosti za ceste Slovenije.
S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena se udeleženci sporazumejo zlasti o:
—	skupnih, nalogah, ki izhajajo iz enotnosti' cestne mreže in o zagotavljanju sredstev za njihovo izvedbo;
—	namenu porabe, razporejanju, pravicah, obveznostih in odgovornosti glede sredstev iz tretje, četrte, pete in šeste točke prvega odstavka 38. člena zakona o cestah;
—	izenačevanju pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest in oblikovanju sredstev vzajemnosti;
—	nalogah glede skladnejšega regionalnega razvoja manj razvitih in obmejnih območij;
—	fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve magistralnih cest v srednjeročnem obdobju, vključujoč kontinuiteto graditve v-naslednjem srednjeročnem obdobju;
—	lokaciji, roku dograditve in potrebnih sredstvih za graditev in rekonstrukcijo magistralnih cest;
—	prometnih in tehničnih podlagah za graditev in rekonstrukcijo magistralnih cest v skladu s predpisi;
—	potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva magistralnih cest;
—	nalogah in sredstvih za sofinanciranje znan-stveno-raziskovalnega dela na področju gospodarjenja s cestami;
—	nalogah in ukrepih s področja SLO in družbene samozaščite;
—	nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja.
37.	člen
Dolgoročni plan določa dolgoročne možnosti družbenoekonomskega razvoja na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest za obdobje najmanj 10 let.
Dolgoročni plan Skupnosti za ceste Slovenije je podlaga in splošna orientacija za srednjeročni plan na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest.
38.	člen
Srednjeročni plan Skupnosti za ceste Slovenije, ki mora biti sestavljen na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije in na osnovi dolgoročnega plana, zlasti določa:
—	srednjeročne cilje razvoja magistralnih cest in cest na manj razvitih in obmejnih območjih:
—	naloge, obveznost) in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije;
—	naloge, ki jih prevzema Skupnost za ceste Slovenije po drugih sporazumih, dogovorih, in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev;
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za peste Slovenije.
Srednjeročni plan se sprejema za obdobje 5 let,
39.	člen
Letni planski akt Skupnosti -za ceste Slovenije, ki mora biti sestavljen na osnovi srednjeročnega plana zlasti določa:
—	vrste virov in višino sredstev po virih;
—	obseg vzdrževanja in varstva magistralnih cest oziroma višino stroškov za ta dela v planskem letu;
—	konkretne odseke magistralnih cest. ki bodo v planskem letu rekonstruirani, oziroma grajeni z navedbo posameznih del in spepjfipipmo višino stroškov;
—	drugo namensko porabo finančnih sred?'"--.
40.	člen
Skupnost za ceste Slovenije usklajuje interese z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnosimi. skle-
pa samoupravne sporazume o usklajevanju planov in sprejema druge ukrepe.
IV.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA SKUPNOST
41.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena za uporabnike in izvajalce se v Skupnosti za ceste Slovenije oblikuje delovna skupnost.
Medsebojna razmerja svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev delovne skupnosti se uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Skupnostjo za ceste Slovenije in delovno skupnostjo.
42.	člen
Delovno skupnost vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina Skupnosti za ceste Slovenije po predhodnem mnenju organa upravljanja delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti je za izvajanje nalog, ki jih delovna skupnost opravlja' za Skupnost za ceste Slovenije odgovoren skupščini in predsedstvu skupščine Skupnosti za ceste Slovenije, za zadeve delovne skupnosti pa je odgovoren organu upravljanja delovne skupnosti.
Sredstva za delo delovne skupnosti se zagotavljajo iz skupnih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije z letnim planom Skupnosti za ceste Slovenije in v skladu s samoupravnim sporazumom iz drugega odstavka 41. člena tega sporazuma.
V.	REŠEVANJE SPOROV
43.	člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno
na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja v organih Skupnosti za ceste Slovenije in delovnih telesih.
44.	člen
Za reševanje sporov, ki jih ne bo možno rešiti na sporazumen način v smislu prejšnjega člena v Skupnosti za ceste Slovenije in za reševanje sporov med občinskimi skupnostmi za ceste, Skupnost za ceste Slovenije skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi posebno sodišče združenega dela.
Do ustanovitve posebnega sodišča združenega dela v smislu prejšnjega odstavka je za reševanje sporov pristojno Sodišče združenega dela v Ljubljani.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Ta samoupravni sporazum sklenejo uporabniki in izvajalci, združeni v občinskih skupnostih za ceste v SR Sloveniji in je sklenjen, ko k njemu pristopijo vse občinske skupnosti za ceste v SR Sloveniji.
46.	člen
Ko je ta samoupravni sporazum sklenjen, skliče Iniciativni odbor za ustanovitev Skupnosti za ceste Slovenije prvo sejo skupščine Skupnosti za ceste Slovenije. Na prvi seji skupščina razpravlja in sklepa:
—	o konstituiranju Skupnosti za .ceste Slovenije,
—	o začasnem statutu,
—	o gradivu, ki ga predloži s predlogom dnevnega reda iniciativni odbor.
47.	člen
Za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma velja isti postopek kot za njegov sprejem.
48.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, potem, ko je k njemu dala soglasje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1068.
Na podlagi odlokov Skupščine mesta Ljubljane o določitvi in spremembi imen cest, ulic in trgov na območju mesta Ljubljane objavlja Mestna geodetska uprava Ljubljana
SEZNAM
obstoječega stanja vseh uradno imenovanih naaeMj po občinah na območju mesta Ljubljane ter cest, ulic in trgov po naseljih, ki so bili objavljeni v Uradnih listih SRS do 22. aprila 1983
OBČINA
LJUBI,,? ANA BEŽIGRAD 1
1.	Beričevo
2.	Brinje
3	Dol pri Luihiinni
4	Kleče pri Dolu
5	Ljubljana — del
1	Allendejeva ulica
2	Apihova ulica
3.	Avšičeva cesta
4.	Belokranjska ulica 5 Bevkova cesta
6.	Bežigrad
7.	Borutova ulica
8.	Brankova ulica 9 Bratinova ulica
10.	Bratov Čebuljev ulica
11.	Bratov Jakopičev ulica
12.	Bratov Kunovarjev ulica
13.	Bratovševa ploščad
14.	Carja Dušana ulica
15.	Celjska ulica
16.	Cerkova ulica
17.	Cesta Ceneta Stuparja
18.	Cesta na Brod
19.	Cesta Urške Zatler j eve (del)
20.	Cesta na Pečale
21.	Cesta v Podboršt
22.	Cesta 24. junija
23.	Clevelandska ulica (del) .
24.	Cargova ulica
25.	Čemažarjeva ulica
26.	Čerinova ulica
27.	Črnuška cesta
28.	Črtomirova ulica
29.	Danile Kumarjeve ulica
30.	Dečkova ulica
31.	Dečmanova ulica
32.	Dermotova ulica
33.	Detelova ulica
34.	Dimičeva ulica
35.	Dravska ulica
36.	Einspielerjeva ulica
37.	Endliherjeva ulica
38.	Fabianijeva ulica
39.	Forsterjeva ulica
40.	Franketova ulica
41.	Funtkova ulica
42.	Gača
43.	Gameljska cesta
44.	Glavarjeva ulica 45 Glinškova ploščad
46.	Godeževa ulica
47.	. Gogalova . ulica
48.	Gorjančeva ulica
49.	Grafenauer jeva ulica
50.	Grasselli jeva ulica
51.	Grintovška ulica
52.	Hacquetova ulica 53: Herbersteinova
ulica
54.	Hlebčeva ulica
55.	Hošiminhova ulica
56.	Hranilniška ulica
57.	Hribernikova ulica
58.	Hubadova ulica
59.	Ipavčeva ulica
60.	Izletniška ulica
61.	Jakšičeva ulica
62.	Janova ulica
63.	Janševa ulica
64.	Jarnikova ulica
65.	Jarše
66.	Jarška cesta (del)
67.	Jazbečeva pot
68.	Ježa
69.	Ježica
70.	Kadilnikova ulica
71.	Kalingerjeva ulica
72.	Kališnikov trg
73.	Kamniška ulica
74.	Kardeljeva ploščad
75.	Kaspretova Ulica
76.	Katreževa pot
77.	Kerševanova ulica
78.	Kleče
79.	Kocbekova ulica
80.	Kočenska ulica
81.	Kolarjeva ulica
82.	Komanova ulica
83.	Koroška ulica
84.	Kosova ulica
85.	Koželjeva ulica
86.	Kratka pot
87.	Kregarjeva ulica
88.	Kržičeva ulica
89.	Kumrovška ulica
90.	Kurilniška ulica (del)
91.	Kušarjeva ulica
92.	Kuzmičeva ulica
93.	Lambergarjeva ulica
94.	Lavričeva ulica
95.	Lemeževa ulica
96.	Likozarjeva ulica
97.	Linhartova cesta
98.	Linhartov podhod
99.	Livarska ulica
100.	Luize Pesjakove ulica
101.	Lužiško-srbska ulica
102.	Magajnova ulica
103.	Majaronova ulica
104.	Mala vas
105.	Mariborska ulica
106.	Marice Kovačeve ulica
107.	Mašera-Spasičev^ ulica
108.	Matjaževa ulica
109.	Med hmelj ni ki
110.	Meškova ulica
111.	Mire Lenardičeve ulica
112.	Mislejeva ulica
113.	Mlinska pot
114.	Mucherjeva ulica
115.	Na brežini
116.	Nade Ovčakove ulica
117.	Nadgoriška cesta
118.	Na produ
119.	Na Žalah
120.	Neubergerjeva ulica
121.	Novakova ulica
122.	Novinarska ulica
123.	Obvozna cesta
124.	Ogrinčeva ulica
125.	Okrogarjeva ulica
126.	Omahneva ulica
127.	Park neuvrščenih
128.	Parmova ulica (de!,
129.	Pastorkova pot
130.	Pavlovčeva ulica
131.	Pečarjeva ulica
132.	Pegamova ulica
133.	Peričeva ulica
134.	Petričeva ulica
135.	Pionirska pot
136.	Planinska cesta
137.	Pleteršnikova ulica
138.	Pod Gričem
139.	Pod klancem
140.	Podmilščakova ulica
141.	Popovičeva ulica
142.	Posavskega ulica
143.	Pot Draga Jakopiša
144.	Pot k Savi
145.	Pot k sejmišču
146.	Pot v Ceželj
147.	Pot v Goričico
148.	Pot v Hrastovec
149.	Pot v hribec
150.	Pot v Mlake
151.	Pot v Smrečje
152.	Prekmurska ulica
153.	Preradovičeva ulica
154.	Presetnikova ulica
155.	Pribinova ulica
156.	Primbžičeva ulica
157.	Ptujska ulica
158.	Ravbarjeva ulica
159.	Reboljeva ulica
160.	Robbova ulica
161.	Robičeva ulica
162.	Rodičeva ulica
163.	Rožanska ulica
164.	Samova ulica
165.	Saveljska cesta (del)
166.	Savlje
167.	Savska cesta (del)
168.	Selanova ulica
169.	Seliškarjeva ulica
170.	Simončičeva ulica
171.	Slovenčeva ulica
172.	Smoletova ulica
173.	Stadionska ulica
174.	Staničeva ulica
175.	Stara Ježica
176.	Stare Črnuče
177.	Stolpniška ulica
178.	Stoženska ulica
179.	Stožice
180.	Strmec
181.	Strniševa cesta
182.	Svetosavska ulica
183.	Sarhova ulica
184.	Serkova ulica
185.	Šlandrova ulica
186.	Smartinska cesta (del)
187.	Stebijeva cesta
188.	Štembalova ulica
189.	Tesovnikova ulica.
190.	Titova cesta (del)
191.	Tolstojeva ulica
192.	Tomačevo
193.	Tomačevska cesta
194.	Tominškova ulica
195.	Topniška ulica
196.	Trebinjska ulica
197.	Trg VII. kongresa ZKJ
198.	Trg 9. maja
199.	Triglavska ulica
200.	Trstenjakova ulica
201.	Turnerjeva ulica
202.	Udvančeva ulica
203.	Ulica aktivistov
204.	Ulica bratov Zidan
205.	Ulica Koroškega bataljona
206.	Ulica Majke Jugovičev
207.	Ulica Nadgoriških borcev
208.	Ulica narodne zaščite
209.	Ulica padlih borcev
210.	Ulica Pavle Jeromnove
211.	Ulica Pohorskega bataljona
212.	Ulica prvoborcev
213.	Ulica Rezke Klopčič
214.	Ulica Staneta Severja
215.	Ulica "v Kokovšek
216.	Ulica 7. septembra
217.	Ulica 29. hercegovske divizije
218.	Valjhunova ulica
219.	V dolini
220.	Velikovška ulica
221.	Verdnikova ulica
222.	Vilharjeva cesta (del)
223.	Vodovodna cesta .(del)
224.	Vojkova ulica
225.	Vranja pot
226.	V Varde
227.	Za gasilskim domom
228.	Zagrebška ulica
229.	Za partizanskim domom
230.	Zasavska cesta
231.	Ziljska ulica
232.	Zupanova ulica
233.	Zolgerjeva ulica
234.	Žorgova ulica
6.	Podgora pri Dolskem
7.	Podgorica
8.	Šentjakob ob Savi
9.	Videm
10.	Zaboršt pri Dolu
11.	Zajelše
OBČINA LJUBLJANA CENTER
1.	Ljubljana — del
1.	Adamič-Lundrovo nabrežje
2.	Ajdovščina
3.	Ambrožev trg
4.	Aškerčeva cesta (del)
5.	Barvarska steza
6.	Beethovnova ulica
7.	Bohoričeva ulica
8.	Bolgarska Ulica
9.	Borštnikov trg
10.	Breg
11.	Brejčeva ulica
12.	Cankarjeva cesta
13.	Cankarjevo nabrežje
14.	Celovška cesta (del)
15.	Cesta slovenskih kmečkih uporov
16.	Cesta 27. aprila (del)
17.	Cesta VIL korpusa (del)
18.	Cigaletova ulica
19.	Ciglarjeva ulica
20.	Cimpermanova ulica
21.	Ciril-Metodov trg
22.	Cojzova cesta (del)
23.	Čevljarska ulica
24.	Čopova ulica
25.	Čufarjeva ulica
26.	Dalmatinova ulica
27.	Dolničarjeva ulica
28.	Dvomi trg
29.	Dvorakova ulica
30.	Emonska cesta (del)
31: Erjavčeva cesta
32.	Friškovec
33.	Galusovo nabrežje
34.	Gerberjevo stopnišče
35.	Gestrinova ulica
36.	Gledališka pasaža
37.	Gledališka stoiba
38.	Glonarjeva ulica
39.	Gornji trg
40.	Gosposka ulica
41.	Gosposvetska cesta
42.	Grablovičeva ulica
43.	Gradišče
44.	Grajska planota
45.	Grajski drevored
46.	Gregorčičeva ulica
47.	Grubarjevo nabrežj e
48.	Grudnovo nabrežje
49.	Hradeckega cesta (del)
50.	Hrenova ulica
51.	Hribarjevo nabrežje
52.	Hrvatski trg
53.	Hudovernikova ul.
54.	Igriška ulica
55.	Ilirska ulica
56.	Jakopičev drevored (del)
57.	Jakopičevo sprehajališče
58.	Janežičeva cesta
59.	Japljeva ulica
60.	Jenkova ulica
61.	Jurčičev trg
62.	Kapiteljska ulica
63.	Kapusova ulica
64.	Kardeljeva cesta
65.	Karlovška cesta
66.	Kastelčeva ulica
67.	Kersnikova ulica
68.	Kidričev park
69.	Kidričeva ulica
70.	Kleparska steza
71.	Ključavničarska ulica
72.	Knafljev prehod
73.	Koblarjeva ulica (del)
74.	Komenskega ulica
75.	Kopitarjeva ulica
76.	Korytkova ulica
77.	Kotnikova ulica
78.	Kratka steza
79.	Krekov trg
80.	Kristanova ulica
81.	Križevniška soteska
82.	Križevniška ulica
83.	Krojaška ulica
84.	Kumanovska ulica
85.	Leninov park
86.	Levstikova ulica
87.	Levstikov trg
88.	Lipičeva ulica
89.	Lončarska steza
90.	Mačja steza
91.	Mačkova ulica
92.	Maistrova ulica
93.	Malenškova ulica
94.	Marnov park
95 Masarykova cesta
96.	Medarska ulica
97.	Merosodna ulica
98.	Mesarska cesta
99.	Mestni trg
100.	Metelkova ulica
101.	Miklošičeva cesta
102.	Močnikova ulica
103.	Moše Pijadejeva cesta
104.	Murnikova ulica (del)
105.	Na Stolbi
106.	Nazorjeva ulica
107.	Nebotičnikov prehod
108 Njegoševa cesta
109.	Novi trg
110.	Ob Ljubljanici (del)
111.	Obrežna steza
112.	Osojna pot
113.	Osojna steza
114.	Ovinki
115.	Peternelova ulica
116.	Petkovškovo nabrešje
117.	Plečnikov podhod
118.	Plečnikov trg
119.	Ploščad Borisa Kraigherja
120.	Podhod Ajdovščina
121.	Pod Trančo
122.	Pod turnom
123.	Pogačarjev trg
124.	Poljanska cesta (del)
125; Poljanski nasip
126.	Pot na Golovec
127.	Potočnikova ulica
128.	Potrčeva ulica (del)
129.	Povšetova ulica (del)
130.	Praprotnikova ulica
131.	Pražakova ulica
132.	Prečna ulica
133.	Predor pod Gradom
134.	Prešernova cesta
135.	Prešernov trg
136.	Prežihova ulica
137.	Prijateljeva ulica
138.	Prisojna ulica
139.	Privoz
140.	Prule
141.	Puharjeva ulica
142.	Razgledna steza
143.	Reber
144.	Resljeva cesta
145.	Ribji trg
146.	Rimska cesta
147.	Roška cesta
148.	Rozmanova ulica
149.	Rožna ulica
150.	Saiendrova ulica 15L Sketova ulica
152.	Slomškova ulica
153.	Snežniška ulica (del)
154.	Sodarska steza
155.	Soteska
156.	Stari trg
157.	Stiška ulica
158.	Streliška ulica
159.	Stritarjeva ulica
160.	Strmi pot
161.	Strossmayerjeva ulica
162.	Strupijevo nabrežje
163.	Saranovičeva ulica
164.	Slajmerjeva ulica
165.	Šmartinska cesta (del)
166.	Študentovska ulica
167.	Šubičeva ulica
168.	Tabor
169.	Tavčarjeva ulica
170.	Tesarska ulica
171.	Titova cesta (del)
172.	Tobačna ulica (del)
173.	Tomšičeva ulica
174.	Trdinova ulica
175.	Trg francoske revolucije
176.	Trg mladinskih delovnih brigad (del)
177.	Trg narodnih herojev
178.	Trg Osvobodilne fronte
179.	Trg osvoboditve
180.	Trg revolucije
181.	Trubarjeva cesta
182.	Turjaška ulica
183.	Ulica Josipine Turnograjske
184.	Ulica na Grad
185.	Ulica Stare pravde
186.	Ulica talcev
187.	Usnjarska ulica
188.	Valvazorjeva ulica
189.	Vegova ulica
190.	Veselova ulica
191.	Vidovdanska cesta
192.	Vilharjeva cesta (del)
193.	Vodmatski trg
194.	Vodna steza
195.	Vodnikov trg
196.	Vošnjakova ulica
197.	Vozna pot na Grad
198.	Vožarski pot
199.	Vrazov trg
200.	Vrhovčeva ulica
201.	Vrtača
202.	Wolfova ulica
203.	Za čreslom
204.	Za Gradom
205.	Zaloška cesta (del)
206.	Za ograjami
207.	Zarnikova ulica
208.	Za vrti
209.	Znamenj ska ulica
210.	Zrinjskega cesta
211.	Zvezdarska ulica
212.	Zvonarska ulica
213.	Žabjak
214.	Zidovska steza
215.	Židovska ulica
216.	Živinozdravska ulica
217.	Župančičeva ulica
OBČINA
LJUBLJANA
MOSTE-POLJE
1.	Besnica
2.	Brezje pri Lipoglav*
3.	Češnjica
4.	Dolgo brdo
5.	Dolsko
6.	Gabrje pri Jančah
7.	Janče
8.	Javor
9.	Kamnica
10.	Klopce
11.	Križevska vas
12.	Laze pri Dolskem
13.	Ljubljana (del)
1.	Agrokombinatska cesta
2.	Anžurjeva ulica
3.	Archinetova ulica
4.	Avgustinčičeva ulica
5.	Avsečeva ulica
6.	Bocciavillova ulica
7.	Bavdkova ulica
8.	Bazoviška ulica
9.	Beblerjev trg
10.	Berčičeva ulica
11.	Berčonova pot
12.	Bernekerjeva ulica
13.	Bezenškova ulica
14.	Bilečanska ulica
15.	Bizoviška cesta
16.	Cerutova ulica
17.	Cesta na Brinovec
18.	Cesta na Ježah
19.	Cesta na Kope
20.	Cesta na Obrije
21.	Cesta na Ozare
22.	Cesta na Urh
23.	Cesta španskih borcev
24.	Cesta v Hrastje
25.	Cesta v Kostanj
26.	Cesta v Prod
27.	Cesta v Šmartno
28.	Cesta v Zajčjo Dobravo
29.	Cesta II. grupe odredov
30.	Cesta 13. julija
31.	Cesta 30. avgusta
32.	Chengdujska cesta
33.	Cilenškova ulica
34.	Cimermanova ulica
35.	Clevelandska ulica (del)
36.	Cvetlična pot
37.	Černičeva ulica
38.	Delavska ulica
39.	Dergančeva ulica
40.	Dobrunjska cesta
41.	Društvena ulica
42.	Flajšmanova ulica
43.	Brenkova pot
44.	Fužinska cčsta
45.	Gašperšičeva ulica
46.	Gortanova ulica
47.	Gozdna pot
48.	Grajzarjeva ulica
49.	Gramozna pot
50.	Gustinčarjeva
51.	Hladilniška pot ulica
52.	Hradeckega cesta (del)
53.	Hruševska cesta
54.	Industrijska cesta
55.	Jakhljeva ulica
56.	Jarška cesta (del)
57.	Kajuhova ulica
58.	Kamnoseška ulica
59.	Kašeljska cesta
60.	Kavčičeva ulica
61.	Kekčeva ulica 62; Klemenova ulica
63.	Klunova ulica
64.	Koblarjeva ulica (del)
65.	Kodrova ulica
66.	Kopna pot
67.	Kosovelova ulica
68.	Koširjeva ulica
69.	Kovačeva ulica
70.	Kriva pot .
71.	Križna ulica
72.	Krmčeva ulica
73.	Krožna pot
74.	Kudrova ulica
75.	Kvedrova cesta
76.	Letališka cesta
77.	Leninov trg
78.	Litijska cesta
79.	Lovska ulica
80.	Lovšetova ulica
81.	Lunačkova ulica
82.	Malejeva ulica
83.	Marčenkova ulica
84.	Marinoljeva ulica
85.	Mazovčeva pot
86.	Menardova ulica
87.	Miklavčeva ulica
88.	Mirna pot
89.	Močilnikarjeva ulica
90.	Moškričeva ulica
91.	Nahtigalova ulica
92.	Na klančku
93.	Na peči
94:	Novo	naselje	
95.	Novo	polje	c I.
96.	Novo	polje c. II.	
97.	Novo	polje	c. III.
98.	Novo	polje	c. IV.
99.	Novo	polje	c. V.
100.	Novo	polje	c. VI.
101.	Novo	polje	c. VII.
102.	Novo	polje	c. VIII.
103.	Novo	polje	c. IX.
104.	Novo	polje	c. X.
105‘.	Novo	polje	c. XI.
106.	Novo	polje	c. XII.
107.	Novo	polje c. XIII.	
108.	Novo	polje	c. XIV.
109.	No\'o	polje	c. XV.
110.	Novo	polje	c. XVI.
111.	Novo	polje	c. XVII.
112.	Novo	polje	
	c. XVIII.		
113.	Novo	polje	c. XIX.
114.	Novo	polje	c. XXI.
115.	Novo	polje	
c. XXIII.
116. Novosadska ulica
117.	Nusdorferjeva ulica
118.	Ob Ljubljanici (del)
119.	Ob Mejašu
120.	Ob potoku
121.	Obrije
122.	Ob sotočju
123.	Ob studencu
124.	Ob zeleni jami
125.	Ob železnici
126.	Okiškega ulica
127.	Osenjgkova ulica
128.	Papirniška pot
129.	Papirniški trg
130.	Parmska cesta
131.	Partizanska ulica
132.	Pečinska ulica
133.	Perčeva ulica
134.,	Periška cesta
135.	Pesarska cesta
136.	Petrovičeva ulica
137.	Pintarjeva ulica
138.	Pod Debnim vrhom
139.	Pod ježami
140.	Pohlinova ulica
141.	Pokopališka ulica
142.	Poljanska cesta (del)
143.	Polje
144.	Polje cesta I.
145.	Polje cesta II.
146.	Polje cesta III.
147.	Polje cesta IV.
148.	Polje cesta V.
149.	Polje cesta VI.
150.	Polje cesta VIII.
151.	Polje cesta X.
152.	Polje cesta XII.
153.	Polje cesta XIV.
154.	Polje cesta XVI.
155.	Polje cesta XVIII.
156.	Polje 'cesta XX.
157.	Polje cesta XXII.
158.	Polje cesta XXIV.
159.	Polje cesta XXVI.
160.	Polje cesta XXVIII.
161.	Polje cesta XXX.
162.	Polje cesta XXXII.
163.	Polje cesta XXXIV.
164.	Polje cesta XXXVI.
165.	Polje cesta XXXVIII.
166.	Polje cesta XL.
167.	Polje cesta XLII.
168.	Polje cesta XLIV.
169.	Polje cesta XLVI.
170.	Poljedelska ulica
171.	Poljska pot
172.	Pot do šole
173.	Pot heroja Trtnika
174.	Pot na Breje
175.	Pot na Fužine
176.	Pot na. Hreše
177.	Pot na Labor
178.	Pot na most
179.	Pot na Visoko
180.	Potrčeva ulica (del)
181.	Pot v dolino
182.	Pot v mejah
183.	Pot v Podgorje
184.	Pot v Zeleni gaj
185.	Povšetova ulica (del)
186.	Prištitiska ulica
187.	Proletarska cesta
188.	Prvomajska ulica
189.	Pugljeva ulica
190.	Puterlejeva ulica
191.	Ribniška ulica
192.	Rjava cesta
193.	Rojčeva ulica
194.	Rosna pot
195.	Božičeva ulica
196.	Savska cesta (del)
197.	Skojevska ulica
198.	Skopska ulica
199.	Slape
200.	Slovenska ulica
201.	Sneberska cesta
202.	Snebersko nabrežje
203.	Sončna pot
204.	Sostrska cesta
205.	Središka ulica 205. Srednja pot
207.	Steletova ulica
208.	Stražarjeva ulica
209.	Studenec
210.	Škerjančeva ulica
211.	Smartinska cesta (del)
212.	Športna ulica
213.	Stepanjska cesta
214.	Stepanjsko nabrežje
215.	Tc larniška ulica
216.	Tovarniška ulica
217.	Trbeže
218.	Trg oktobrske revolucije
219.	Trg 2. partizanskega štajerskega bataljona
220.	Trpinčeva ulica
221.	Trtnikova ulica
227.	Turnško nabrežje
223.	Ulica Angelce Ocepkove
224.	Ulica bratov Rozmanov
225.	Ulica bratov Tuma
226.	Ulica Goce Delčeva
227.	Ulica Gradnikove brigade
228.	Ulica Jana Husa
229.	Ulica Minke Bobnar
730 Ulica Mirka Jurce
231.	Ulica miru
232.	Ulica JVtolniške čete
233.	Ulica Pariške komune
234.	Ulica Polonce Čude
235.	Ulica Vide Janežičeve
236.	Ulica Vide Pregarčeve
237.	Ulica 15. aprila
238.	Vaška pot
239.	Vevška cesta
240.	Vidergar jeva ulica
241.	Višnjevarjeva ulica
242.	Vlahovičeva ulica
243.	Vodmatska ulica
244.	Vzajemna ulica
245.	Zabretova ulica
246.	Zadobrovška cesta
247.	Zadružna ulica
248.	Zakotnikova ulica
249.	Zaloška cesta (del)
250.	Zavoglje
251.	Zdešar jeva cesta
252.	Zvezna ulica
253.	Žalska ulica
14.	Mali Lipoglav
15.	Mali vrh pri Prežganju
16.	Malo Trebeljevo
17.	Osredke
18.	Pance
19.	Petelinje
20.	Podgrad
1.	Podgrajska cesta
2.	Zaloška cesta (del)
21.	Podlipoglav
22.	Podmolnik
23.	Prežganje
24.	Ravno br(lo
25.	Repče
26.	Sadinja vas
27.	Selo pri Pancah
28.	Senožeti
29.	šenipavel
30.	Tuji grm
31.	Veliki Lipoglav 32 Veliko Trebeljevo
33.	Vinje
34.	Vnajnarje
35.	Volavlje
36.	Vrh pri Dolskem
37.	Zagorica pri Dolskem
38.	Zagradišče
39.	Zgornja Besnica
OBČINA
LJUBLJANA SISKA 1
1.	Brezovica pri Medvodah
2.	Bukovica pri Vodicah
3.	Dobruša
4.	Dol
5.	Dornice
6.	Dragočajna
7.	Dvor
1.	Kolesarska pot (del) ;
2.	Partizanska pot (del)
8.	Golo brdo
9.	Goričane
10.	Kraše
11.	Koseze
12.	Ladja
13.	Ljubljana (del)
1.	Adamičeva ulica
2.	Aleševa ulica
3.	Alešovčeva ulica
4.	Aljaževa ulica
5.	Andreaševa ulica
6.	Arharjeva cesta
7.	Arkova ulica
8.	Artačeva ulica
9.	Belačeva ulica
10.	Beljaška ulica
11.	Berdajsova ulica
12.	Bernikova ulica
13.	Bijedičeva ulica
14.	Bitenčeva ulica
15.	Bizjanova ulica
16.	Blažičeva ulica
17.	Bognarjeva pot
18.	Bohinjčeva ulica
19.	Bokalova ulica
20.	Boletova ulica
21.	Brajnikova ulica
22.	Bregarjeva ulica
23.	Breznikova ulica
24.	Brilejeva ulica
25.	Brodska cesta
26.	Burnikova ulica
27.	Celovška cesta (del)
28.	Cesta Andreja Bitenca
29.	Cesta Cirila Kosmača
30.	Cesta Jožeta Žagarja
31.	Cesta Ljubljanske brigade
32.	Cesta na Bellevue
33.	Cesta na Laze
34.	Cesta na Poljane
35.	Cesta na Prevoje
36.	Cesta Urške Zatlerjeve (del)
37.	Cesta v Dvor
38.	Cesta v Gameljne
39.	Cesta v hrib
40.	-Cesta v Kleče
41.	Cesta vstaje
42.	Cesta VII. korpusa (del)
43.	Cesta za šolo
44.	Cesta 25 talcev
45.	Cizejeva ulica
46.	Čebelarska ulica
47.	Čehova ulica
48.	Cepelnikova ulica
49.	Černetova ulica
50.	Cervanova ulica
51.	Česnikova ulica
52.	Čižmanova ulica
53.	Demšarjeva cesta
54.	Derčeva ulica
55.	Devova ulica
56.	D jako vice va cesta
57.	Dolhar jeva ulica
58.	Dolinarjeva ulica
59.	Dolinška cesta
60.	Dolomitska ulica
61.	Do proge
62.	Drabosnjakova ulica
63.	Draga
64.	Draveljska ulica
65.	Dražgoška ulica
66.	Drenikova ulica
67.	Drenikov vrh
68.	Eller jeva ulica
69.	Ferberjeva ulica
70.	F.landrova ulica
71.	Frankopanska ulica
72.	Freyerjeva ulica
73.	Galičeva ulica
74.	Gasilska cesta
75.	Globočnikova ulica
76.	Gola Loka
77.	Golarjeva pot
78.	Gorazdova ulica
79.	Goriška ulica
8.0.	Gospodinjska' ulica
81.	Gotska, ulica
82.	Gradnikova ulica
83.	Grobelj ca
84.	Grobeljska pot
85.	Grošljeva ulica
86.	Grško
87.	Grudnova ulica
88.	Gubčeva ulica
89.	Gunceljska cesta/
90.	Gustinčičeva ulica
91.	Hafnerjeva ulica
92.	Hodoščkova ulica
93.	Hotimirova ulica
94.	Ingličeva ulica
95.	Jakopičev drevored (del)
96.	Jarčeva ulica
97.	Jasna poljana
98.	Javorškova ulica
99.	Jerajeva ulica
100.	Jerančičeva ulica
101.	Jesenkova ulica
102.	Jezerska ulica
103.	Jurčeva ulica
104.	Juričeva ulica
105.	Justinova ulica
106.	Kajakaški breg
107.	Kaminova ulica
108.	Kamnogoriška cesta
109.	Kavadarska cesta
110.	Kavškova ulica
111.	Kebetova ulica
112.	Kernova cesta
113.	Keržičeva ulica
114.	Kettejeva ulica
115.	Klemenčičeva ulica
116.	Klopčičeva ulica
117.	Kmečka pot
118.	Kneza Koclja ulica
119.	Knezova ulica
120.	Kocjanova ulica
121.	Kogojeva ulica
122.	Kogovškova ulica
123.	Kolesarska pot (del)
124.	Kolmanova ulica
125.	Komacova ulica
126.	Korotanska ulica
127.	Koseška cesta
128.	Kosijeva ulica
129.	Kosmačeva ulica
130.	Koščeva ulica
131.	Kovaška ulica
132.	Kovinarska ulica '133. Kozakova ulica
134.	Kozinova ulica
135.	Kozlarjeva pot
136.	Kraner jeva ulica
137.	Krelj eva ulica .138. Kremžarjeva ulica
139.	Krmelj eva ulica
140.	Kropova ulica
141.	Krovska ulica
142.	Krvinova ulica
143.	Kumerdej eva ulica
144.	Kurilniška ulica (del)
145.	Kurirska ulica
146.	Kuštrinova ulica
147.	Kuzeletova ulica
148.	Laknerjeva ulica
149.	Lakotence
150.	Laznikova ulica
151.	Ledarska ulica
152.	Lepodvorska ulica
153.	Levičnikova ulica
154.	Ljubeljska ulica
155.	Lotričeva ulica
156.	Lubejeva ulica
157.	Mačkov kot
158.	Magistrova ulica
159.	Majde Šilčeve ulica
160.	Majde Vrhovnikove ulica
161.	Majorja Lavriča ulica
162.	Malgajeva ulica
163.	Malnarjeva ulica
164.	Marin dol
165.	Marinovševa cesta
166.	Marjekova pot
167.	Martina Krpana ulica
168.	Martinčeva ulica
169.	Martinova pot
170.	Marušičeva ulica
171.	Matjanova pot
172.	Maurerjeva ulica
173.	Medenska cesta
174.	Medvedova cesta
175.	Medveščkova ulica
176.	Mesesnelova ulica
177.	Miheličeva cesta
178.	Milčinskega ulica
179.	Mizarska pot
180.	Mladinska ulica (del)
181.	Molekova ulica
182.	Mrharjeva ulica
183.	Murkova ulica
184.	Murnova ulica
185.	Na cvetači
186.	Na delih
187.	Na dolih
188.	Na gaju
189.	Na gmajni
190.	Na Herši
191.	Na jami
192.	Na Korošci
193.	Na Palcah
194.	Na Rojah
195.	Na Straški vrh
196.	Na Trati
197.	Nedohova ulica
198.	Novakova pot
199.	Nova ulica
200.	Ob daljnovodu
201.	Obirska ulica
202.	Ob izvirih
203.	Ob kamniški progi
204.	Ob Savi
205.	Ob zdravstvenem domu
206.	Ob zelenici1
207.	Ob žiti
208.	Omejčeva ulica
209.	Osterčeva ulica
210.	Ovčakova ulica
211.	Parmova ulica (del)
212.	Partizanska pot (del)
213.	Pavšičeva ulica
214.	Pečnikova ulica
215.	Peršinova cesta
216.	Pestotnikova ulica
217.	Peščena pot
218.	Pilonova ulica
219.	Pipanova pot
220.	Pivovarniška ulica
221.	Planinškova ulica
222.	Plemljeva ulica
223.	Plešičeva ulica
224.	Plevančeva ulica
225.	Pločanska ulica
226.	Podgornikova ulica
227.	Podgorska cesta
228.	Pod gozdom
229.	Pod hribom
230.	Pod hruško
231.	Podjunska ulica
232.	Podlimbarskega
233.	Podutiška cesta
234.	Polakova ulica
235.	Porentova ulica
236.	Pot ilegalcev
237.	Pot k igrišču
238.	Pot k skakalnici
239.	Pot k Studencu
240.	Pot na goro
241.	Pot na Gradišče
242.	Pot na Zduše
243.	Pot sodarjev
244.	Pot za razori
245.	Prašnikarjeva ulica
246.	Praznikova ulica
247.	Prelčeva ulica
248.	Prelovčeva ulica
249.	Pretnarjeva ulica
250.	Pri borštu
251: Pri malem kamnu
252.	Prinčičeva ulica
253.	Pri velikem kamnu
254.	Prušnikova ulica
255.	Pržanjska ulica *' 256. Pšatnik
257.	Pustovrhova ulica
258.	Putrihova ulica
259.	Rašiška ulica
260.	Regentova cesta
261.	Rocenska ulica
262.	Rolovičeva ulica
263.	Romavhova ulica
264.	Rotarjeva ulica
265.	Rovšnikova ulica
266.	Rožančeva cesta
267.	Runkova ulica
268.	Ruska ulica
269.	Sadjarska ulica
270.	Sajovčeva ulica
271.	Saškova-ulica
272.	Saveljska cesta (del)
273.	Savinškova ulica
274.	Scopolijeva ulica
275.	Sedejeva ulica
276.	Seunigova ulica
277.	Slapnikova ulica
278.	Smerdujeva ulica
279.	Smrekarjeva ulica
280.	Smrtnikova ulica
281.	Sojerjeva ulica
282.	Spomeniška pot
283.	Stegne
284.	Sternenova ulica
285.	Strojeva ulica
286.	Strugarska ulica
287.	Šišenska cesta
288.	Škerlj eva ulica
289.	Šlosarjeva ulica
290.	Šmarna gora
291.	Smarnogorska pot	334.
292.	Šmartno	
293.	Štefančeva ulica	335.
294.	Štefanova ulica	
295.	Štirnova ulica	
296.	Štrukljeva ulica	336.
297.	Štula	
298.	Štularjeva ulica	337.
299.	Sturmova ulica	
300.	Švegl j eva cesta	338.
301.	Taborska cesta	
302.	Tacenska cestu	339.
303.	Thumova ulica	
304.	Tiha ulica	340.
305.	Tkalska ulica	
306.	Tometova ulica	341.
307.	Tratnikova ulica	
308.	Trebušakova ulica	
309.	Trg komandanta	342.
	Staneta	
310.	Trg prekomorskih	343.
	brigad	
311.	Trnovčeva ulica	344.
312.	Tržna ulica	345.
313.	Tugomer j eva ulica	
314.	Ulica Ane	346.
	Ziherlove	
315.	Ulica Angele	347.
	Ljubičeve	
316.	Ulica bratov	348.
	Babnik	
317.	Ulica bratov	349.
	Bezlajev	
318.	Ulica bratov	350.
	Blanč	351.
319.	Ulica bratov	352.
	Jančar	353.
		354.
320.	Ulica bratov	355.
	Knapič	356.
321.	Ulica bratov	357.
	Komel	358.
322.	Ulica bratov	350.
	Kraljič	360.
323.	Ulica bratov	361.
	Miklič	362.
324.	Ulica bratov	363. 364.
	Novak	
		365.
325.	Ulica bratov	366.
	Škofov	367.
326.	Ulica bratov	368.
	Učakar	
327.	Ulica Franca	369.
	Mlakarja	370.
328.	Ulica Francke	371.
	Jerasove	372.
329.	Ulica Franje	373.
	Koširjeve	374.
330.	Ulica Ivanke	376.
	Kožuh	377.
331.	Ulica Ivice	378.
	Pirjevčeve	.379.
331.	Ulica Janeza	380.
	Rožiča	381.
333.	Ulica Jožeta Jame	
Ulica Jožeta Štruklj a Ulica Konrada Babnika Ulica Lizike Jančarjeve Ulica Manice Komanove Ulica Marije Hvaličeve Ulica Marije Mlinar
Ulica Milana
Majcna
Ulica Mirka
Tomšiča
Ulica Nade
Čamernikove
Ulica Olge
Mohorjeve
Ulica pregnancev
Ulica Rezke
Dragar j e ve
Ulica Rozke
Usenik
Ulica Zore
Ragancinove
Ulica Zanke
Erjavec
Ulica Željka
Tonija
Ulica 15. maja Ulica 28. maja Ulica 9. junija Ulica 4. julija Ulica 24.' avgusta Uraničeva ulica Vagajeva ulica Vavpotičeva ulica Večna pot (del)
V	Dovjež Velnarjeva ulica
V	Kladeh Verovškova ulica Videmska ulica Vipotnikova ulica Vižmarska pot Vodnikova cesta Vodnikovo naselje Vodovodna cesta (del)
Vrbska ulica Vrščajeva ulica Vrtnarska cesta Za krajem Zakraj škova ulica Za vasjo Zalaznikova ulica Zaletelova ulica Zapuška cesta Zatišje
Zevnikova ulica Zlatek
Zofke Kvedrove ulica
382.	Zotetova ulica
383.	Zvezda
384.	Železnikarjeva ulica
385.	Žerjalova ulica
386.	Zibertova ulica
387.	Zidankova ulica
388.	Zivaličeva ulica
14.	Medno
15.	Medvode
1.	Arharjeva ulica
2.	Barletova cesta
3.	Bečanova ulica
4.	Bergantova cesta
5.	Bernikova ulica
6.	Bizantova cesta
7.	Bogatajeva ulica
8.	Cesta komandanta Staneta
9.	Cesta na Senico
10.	Cesta na S vet j e
11.	Cesta ob Sori
12.	Cesta ob železnici
13.	Cesta talcev
14.	Cesta v Bonovec
15.	Cesta v Žlebe
16.	Čarmanova ulica
17.	Celesnikova ulica
18.	Dimčeva ulica
19.	Dobnikarjeva ulica
20.	Donova cesta
21.	Finžgar jeva ulica
22.	Gorenjska cesta 23 Grajzerjeva ulica
24.	Hrastarjeva ulica
25.	Iztokova ulica
26.	Jamnikova ulica
27.	Kalanova ulica .
28.	Kebetova ulica
29.	Klanska ulica
30.	Kržišnikova ulica
31.	Kuraltova ulica
32.	Kurirska cesta
33.	Medveška cesta
34.	Na Cerenu
35.	Na Labornici .
36.	Ostrovrharjeva ulica
37.	Podvizova ulica
38.	Preska cesta
39.	Seškova cesta
40.	Stalčeva ulica
41.	Setinova ulica
42.	Škofjeloška ulica
43.	Šlosarjeva ulica
44.	Smalčeva ulica
45.	Tehovnikova uli ca
46.	Trampuževa ulica
47.	Trii er jeva ulica
48.	Turkova ulica
49.	Ulica Ivanke Ovijač
50.	Ulica k studencu
51.	Ulica ob gozdu
52.	Ulica Simona Jenka
53.	Višnarjeva ulica
54.	Zbiljska cesta
55.	Zontarjeva ulica
16.	Moše
17.	Osolnik
18.	Polje pri Vodicah
19.	Povodje
20.	Rakovnik
21.	Rašica
22.	Repnje
23.	Selo pri Vodicah
24.	Seničica
25.	Skaručna
26.	Smlednik
27.	Sora
28.	Spodnja. Senica
29.	Spodnje Gameljne
30.	Spodnje Pirniče
31.	Srednje Gameljne
32.	Stanežiče
33.	Studenčice
34.	Šinkov turn
35.	Tehovec
36.	Topol pri Medvodah
37.	Torovo
38.	Toško čelo
39.	Trnovec
40.	Utik
41.	Valburga
42.	Vaše
43.	Verje
44.	Vesca
45.	Vikrče
46.	Vodice
47.	Vojsko
48.	Zapoge
49.	Zavrh pod Šmarno goro
50.	Zbilje
51.	Zgornja Senica ,
52.	Zgornje Gameljne
53.	Zgornje Pirniče
54.	Žlebe
OBČINA
LJUBLJANA
VIC-RUDNIK
1 Adamovo
2.	Babna gora
3.	Bane
4.	Bavdek
5.	Belica
6.	Relo
7'. Borovec pri Karlovici
8.	Boštetje
9.	Brankovo
10.	Brest
11.	Brezje pri Dobrovi
12.	Brezovica pri Ljubljani
1.	Borštnarjeva pot
2.	Brezenska pot
3.	Brezoviška cesta
4.	Brezna pot
5.	Cesta na postajo
6.	Cesta v Log
7.	Debevčeva pot
8.	Drobtinška pot
9.	Gornja pot
10.	Jevčeva pot
11.	Kopališka pot
12.	Komarijska pot
13.	Malovaška ulica
14.	Na Lazih
15.	Podpeška cesta
16.	Podsvetija
17.	Poštna ulica
18.	Pot terencev
19.	Radenska cesta
20.	Remškarjeva cesta
21.	Sodnikarjeva ulica
22.	Starovaška cesta
23.	Šolska ulica
24.	Tržaška cesta (del)
25.	Ulica Ivana Selana
26.	Ulica Jožeta Kopitarja
27.	Za grabnom
28.	Založnikova, ulica
46.	Grm
47.	Gumnišče
48.	Hlebce
49.	Horjul
50.	Hrastenice
51.	Hrustovo
52.	Hruševo
53.	Ig
54.	Iška
55.	Iška Loka
56.	Iška vas
57.	Jakičevo
58.	Javorje
59.	Jezero
60.	Kamnik pod Krimom
61.	Kaplanovo
62.	Karlovica
63.	Klada
64.	Knej
65.	Komanija
66.	Koreno nad Horjulom
67.	Kot
68.	Kot pri Veliki Slevici
69.	Kremeniea
70.	Krkovo pri Karlovici
71.	Krvava peč
72.	Kukmaka
73.	Lanišče
74.	Laporje
75.	Lavrica
1.	Babnogoriška cesta
2.	Babškova pot
3.	Cesta ob Barju (del)
4.	Dolenjska cesta (del)
5.	Jagrova ulica
6.	Kamnikarjeva ulica
7.	Nebčeva ulica
8.	Pod Strahom
9.	Pot na Debeli hrib (del)
10.	Selška ulica
11.	Srednjevaška ulica
12.	Separjeva pot
13.	Vrečar jeva ulica
76.	Laze
77.	Lesno brdo (del)
78.	Lipe
79.	Ljubgojna
80.	Ljubljana (del)
1.	Abramova ulica
2.	Aškerčeva cesta (del)
3.	Ažbetova ulica
4.	Bajtova ulica
5.	Barjanska ulica
13.	Briše pri Polhovem Gradcu
14.	Brlog (del)
15.	Bukovec
16.	Butajnova
17.	Centa
18.	Čatež pri Turjaku
19.	Črna vas Črna vas Brglezov štradon
20.	Črni vrh
21.	Dednik
22.	Dobravica
23.	Dobrova
24.	Dolenja Brezovica
25.	Dolenja vas pri Polhovem Gradcu
26.	Dolenje Kališče
27.	Dole pri Škofljici
28.	Dolnje Retje
29.	Dolščaki
30.	Draževnik
31.	Drenik
32.	Dvor pri Polhovem Gradcu
33.	Dvorska vas
34.	Gabrje
35.	Glinek
36.	Golo
37.	Gorenja Brezovica
38.	Gorenje Blato
39.	Gorenje Kališče
40.	Goričica pod Krimom
41.	Gornje Retje
42.	Gornji Ig
43.	Gradež
44.	Gradišče
45.	Gradišče nad Pijavo Gorico
& § s a č s in š žž 8 y
3: Baznikova ulica
7.	Bičevje
8.	Bistriška ulica
9.	Bizjakova ulica
10.	Bizoviški štradon
11.	Bobenčkova ulica
12.	Bobrova ulica
13.	Bogišičeva ulica
14.	Borovniška ulica
15.	Borsetova ulica
16.	Brdnikova ulica
17.	Cankarjev vrh
18.	Celarčeva ulica
19.	Cerkniška ulica
20.	Cesta Dolomitskega odreda
21.	Cesta dveh cesarjev
22.	Cesta na Bokalce
23.	Cesta na Brdo
24.	Cesta na Loko
25.	Cesta na Mesarico
26.	Cesta na Rožnik
27.	Cesta na Vrhovce
28.	Cesta na Gorice
29.	Cesta v Mestni log
30.	Cesta v Rožno dolino
31.	Cesta v Zeleni log
32.	Cesta v Zgornji log
33.	Cesta 1. Slovenske artilerijske brigade
34.	Cesta 27. aprila (del)
35.	Cesta XV. divizije
36.	Cesta XVIII. divizije
Cojzova cesta (del) Čampova ulica Čanžekova ulica Čepovanska ulica Črna pot Delakova ulica Devinska ulica Dobrdobska ulica Dolenjska cesta (del)
Dolgi breg Dolgi most Dolinškova ulica
49.	Eipprova ulica
50.	Emonska cesta (del)
51.	Erbežnikova ulica
52.	Filipičeva ulica
53.	Finžgarjeva ulica
54.	Gabrščkova ulica
55.	Galjevica
56.	Gerbičeva ulica
57.	Glinška ulica
58.	Gmajnice
59.	Gorkičeva ulica
60.	Gornji Rudnik I
61.	Gornji Rudnik II
62.	Gornji Rudnik III
63.	Gornji Rudnik IV
64.	Gostilničarska ulica
65.	Gradaška ulica
66.	Graden
67.	Grampovčanova ulica
68.	Gregorinova Ulica
69.	Grič
70.	Groharjeva cesta
71.	Groznikova ulica
72.	Gunduličeva ulica
73.	Hajdrihova ulica
74.	Hauptmanca
«75. Hudourniška pot
76.	Idrijska ulica
77.	Ilovški štradon
78.	Ižanska cesta
79.	Jadranska ulica
80.	Jalnova ulica
81.	Jamnikarjeva ulica
82.	Jamova ulica
83.	Javorjev drevored
84.	Jelovškova ulica
85.	Jeranova ulica
86.	Jesihov štradon
87.	Jezerska pot
88.	Joškov štradon
89.	Kančeva ulica
80.	Kantetova ulica
91.	Kardeljeva cesta (del)
92.	Karunova ulica
93.	Kermauner jeva ulica
94.	Kikljeva ulica
95.	Kladežna ulica
96.	Klančarjeva ulica
97.	Knezov štradon
98.	Kocenova ulica
99.,Kogejeva ulica
100.	Kokaljeva ulica
101.	Kolajbova ulica
102.	Koleševa ulica
103.	Kolezijska ulica
104.	Kopališka ulica
105.	Koprska ulica
106.	Koreninova ulica 1^7. Kosančeva ulica
108.	Koseskega ulica
109.	Kosovo polje I
110.	Kosovo polje II
111.	Kozarška cesta
112.	Krakovska ulica
113.	Krakovski nasip
114.	Kraška ulica
115.	Krimska ulica
116.	Krištofova ulica
117.	Krosi jeva ulica
118.	Kusoldova ulica
119.	Lahova pot
120.	Lajkovška ulica
121.	Lampetova ulica
122.	Langusova ulica
123.	Layerje'va ulica
124.	Lazarjeva ulica
125.	Legatova ulica
126.	Lepi pot
127.	Levčeva ulica
128.	Lipovški štradon
129.	Livada
130.	Ločnikarjeva ulica
131.	Makucova ulica
132.	Mala čolnarska ulica
133.	Mali štradon
134.	Marentičeva ulica
135.	Martinova ulica
136.	Melikova ulica
137.	Mencingerjeva , ulica
138.	Merčnikova ulica
139.	Metliška ulica
140.	Mihov štradon
141.	Mirje
142.	Mivka
143.	Mladinska ulica (del)
144.	Mlake
145.	Mpkrška ulica
146.	Murnikova ulica (del)
147.	Na griču
148.	Nahlikova ulica
149.	Nanoška ulica
150.	Na požaru
151.	Na tezi
152.	Ob pristanu
153.	Obrtniška ulica
154.	Opekarska cesta
155.	Oražnova ulica
156.	Orlova ulica
157.	Oslavijska ulica
158.	Park Arturo Toscanini
159.	Peruzzijeva uhca 150. Potrčeva ulica 161 Pod akac jam 162. Pod bresti
153. Pod brezam-164. Pod bukvami 155. Pod hrasti
168.	Pod je'šami
167.	Pod jezom
168.	Pod kostanji
169.	Pod lipami
170.	Podrožniška pot
171.	Podsmreškn cesta
172.	Pod topoli
173.	Pod vrbami
174.	Podvozna pot
175.	Ppklukarjeva ulica
176.	Postojnska ulica
177.	Pot čez gmajno (del)
178.	Pot k ribniku
179.	Pot na Debeli hrib (del)
180 Pol na Drenikov vrh
181.	Pot na Grič
182.	Pot na Orle
183.	Pot na Rakovo jelšo
184.	Pot za Brdom
185.	Predjamska cesta
188.	Preserska ulica 187. Pri' brvi
188.	Pri mostiščarjih
189.	Puhtejeva ulica
190.	Rakovniška ulica
191.	Razdevškova ulica
192.	Razpotna steza
193.	Rečna ulica
194.	Redelonghijeva ulica
195.	Reška ulica
196.	Rezijanska ulica
197.	Riharjeva ulica
198.	Rožna dolina,
Cesta I
199.	Rožna dolina Cesta II
200.	Itožna dolina.
Cesta Ha
201.	Rožna dolina Gegta HI
202.	Rožna dolina,
Cesta IV
203.	Rožna dolina,
Cesta V
204.	Rožna dolina,
Cesta VI
205.	Rožpa dolina,
Cesta VII
206.	Rožna dolina.
Cesta VIH
207.	Rfižna dolina,
Cesta IX
208.	Rožna dolina,
Cesta X
209.	Rožna dolina,
Cesta XI
210.	Rožna dolina,
Cesta XII
211.	Rožna dolina,
Cesta XIII
212.	Rožna dolina,
Cesta XV
213.	Rožna dolina,
Cesta XVII
214.	Rožna dolina, cesta XIX
215.	Rožna dolina,
Cesta XXI
216.	Rožna dolina —
217.	Študentovsko naselje
218.	Rudnik I
219.	Rudnik II
220.	Rudnik III
221.	Rudniška pot
222.	Rutarjeva ulica
223.	Sattnnrjeva ulmn
224.	Skapinova ulic
225.	Skopčeva ulica
226.	Snežniška ulica (del)
227.	Snojeva ulica
228 Soška ulica
229.	Splitska ulica
230.	Spodnji Rudnik I
231.	Spodnji Rudnik II
232.	Spodnji Rudnik III
233.	Spodnji Rudnik IV
234.	Spodnji Rudnik V
235.	Srebrničeva ulica
236.	Stantetova ulica
237.	Staretova ulica
238.	Stranska pot
239.	Strmeckijeva ulica
240.	Svetčeva ulica
241.	Šibeniška ulica
242.	Sinkov Štradon
243.	Skrabčeva ulica
244.	Škrabov štradon
245.	Španova pot
246.	Štradon čez Prošco
247.	Štrekljeva ulica
248.	Sumarjeva ulica
249.	Švabičeva ulica
250.	Tbilisijska ulica
251.	Teslova ulica
252.	Tesna ulica
253.	Tobačna ulica (del)
254.	Tolminska ulica
255.	Tomažičeva ulica
256.	Tomčeva ulica
257.	Travniška ulica
258.	Trg mladinskih delovnih brigad (del)
259.	Trnovska ulica
260.	Trnovski pristan
261.	Tržaška cesta (del)
262.	Ulica Andreja Kumarja '
263.	Ulica Belokranjske brigade
264.	Ulica borca Petra
265.	Ulica borcev za severno mejo
266.	Ulica bratov Martinec
267.	Ulica Cankarjeve brigade
268.	Ulica Dušana Kraigherja
269.	Ulica Franja Novaka
270.	Ulica Gubčeve brigade
271.	Ulica Jožeta Mirtiča
272.	Ulica Levstikove brigade
273.	Ulica Lojzke Štebijeve
274.	Ulica Lovre Klemenčiča
275.	Ulica Malči Beličeve
276.	Ulica Marije Draksler) eve
277.	Ulica Milke Kerinove
278.	Ulica Rudolfa Janežiča
279.	Ulica Štefke Zbašnikove
280.	Ulica Tončke Čečeve
281.	Ulica Zore Majcnove
282.	Ulica 9. brigade
283.	Uršičev štradon
284.	Valjavčeva ulica
285.	Večna pot (del)
286.	Velebitska ulica
287.	Velika čolnarska ulica
288.	Veliki štradon
289.	Vidičeva ulica
290.	Vidmarjeva ulica
291.	Vinčarjeva ulica
292.	Vinterca
293.	Vipavska ulica
294.	Viška cesta
295.	V Murglah
296.	Vogelna ulica
297.	Volaričeva ulica
298.	Volarjev štradon
299.	Vregova ulica
300.	Vrhniška ulica
301.	Vrhovci, Cesta I
302.	Vrhovci, Cesta II
303.	Vrhovci, Cesta III
304.	Vrhovci, Cesta IV
305.	Vrhovci, Cesta V
306.	Vrhovci, Cesta VI
307.	Vrhovci, Cesta VII
308.	Vrhovci, Cesta VIII
309.	Vrhovci, Cesta IX
310.	Vrhovci, Cesta X
311.	Vrhovci, Cesta XI
312.	Vrhovci, Cesta XII
313.	Vrhovci, Cesta XIII
314.	Vrhovci, Cesta XIV
315.	Vrhovci, Cesta XV
316.	Vrhovci, Cesta XVI
317.	Vrhovci, Cesta XVII
318.	Vrhovci, Cesta XVIII
319.	Vrhovci, Cesta XIX 320 Vrhovci, Cesta XX
321.	Vrhovci, Cesta XXI
322.	Vrhovci, Cesta XXII
323.	Vrhovci, Cesta XXVI
324.	Vrhovci, Cesta XXVIII
325.	Vrhovci, Cesta XXX
326.	Vrhovci, Cesta XXXII
327.	Vrhovnikova ulica
328.	Vrtna ulica
329.	Vulčeva ulica
330.	Za garažami
331.	Za opekarno
332.	Za progo
333.	Zavetiška ulica
334.	Zbačnikova ulica
335.	Zelena pot
336.	Zeljarska ulica
337.	Zidarjev štradon
338.	Ziherlova ulica
339.	Žabar jeva ulica
340.	Žirovnikova ulica
81.	Logarji
82.	Log pri Polhovem gradcu
83.	Lužarji
84.	Mački
85.	Mala Slevica
86.	Male Lašče
87.	Mali Ločnik
88.	Mali Osolnik
89.	Marinčki
90.	Matena
91.	Medvedjek
92.	Mohorje
93.	Naredi
94.	Notranje Gorice
95.	Opalkovo
96.	Orle
97.	Osredek
98.	Osredek pri Dobrovi
99.	Pečki
100.	Pijava gorica
101.	Planina nad Horjulom
102.	Planinca
103.	Pleše
104.	Plešivica
105.	Plosovo
106.	Podhojni hrib
107.	Podkogelj
108.	Podkraj
109.	Podlog
110.	Potiolnica
111.	Podpeč
112.	Podreber
113.	Podsmreka (k. o. Podsmreka)
1.	Podsmreka
2.	Pot čez Gmajno
114.	Podsmreka (k. o. Ulaka)
115.	Podstrmec
116.	Podulaka
117.	Podžaga
118.	Polhov Gradec
119.	Polzelo
120.	Poznikovo
121.	Praproče
122.	Prazniki
123.	Preserje
124.	Prevalje pod Krimom
125.	Prhajevo
126.	Prilesje
127.	Pristava pri Polhovem Gradcu
128.	Purkače
129.	Pušče
130.	Rakitna
131.	Rašica
132.	Razori
133.	Reber pri Škofljici
134.	Rob
135.	Rogatec nad Želimljami
136.	Rovt
137.	Rupe
138.	Samotorica
139.	Sarsko
140.	Sekirišče
141.	Selnik
142.	Selo nad Polhovim Gradcem
143.	Selo pri Robu
144.	Setnica
145.	Setnik
146.	Sloka gora
147.	Smolnik
148.	Smrjene
149.	Srednja vas pri Polhovem Gradcu
150.	Srednji vrh
151.	Srnjak
152.	Srebotnik pri Velikih Laščah
153.	Staje •
154.	Stope
155.	Strahomer
156.	Stranska vas
157.	Strletje
158.	Strmec
159.	Ščurki
160.	Šentjošt nad Horjulom
161.	Škamevec
162.	Škofljica
1.	Ahlinova ulica
2.	Albrehtova ulica
3.	Bučarjeva ulica
4.	Cesta ob Barju (del)
5.	Dolenjska cesta (del)
6.	Finčeva ulica
7.	Gratova ulica
8.	Habičeva ulica
9.	Hribi	\
10.	Klanec
11.	Kočevska cesta
12.	Laniška ulica
13.	Mijavčeva ulica
14.	Ob pošti
15.	Primičeva ulica
16.	Pucihar jeva ulica •17. Rabska ulica
18.	Ravenska pot
19.	Šmarska cesta
20.	Tonijeva ulica
21.	Ulica bratov Kastelic
22.	Ulica bratov Zakrajšek
23.	Ulica Jerneja Petriča
24.	Ulica 16. maja
25.	Žagarska ulica
Strem 193»	TOUUMfr MEST SRS		St 24 — 15. VH. 1983
163. Skrilje	168. Turjak	176. Vnanje Gorice	183. Zapotok
164. Škrieviea	169. Ulaka	177. Vrbi jene	184. Zgonce
	170. Uzmani	178. Vrh	185. Žaga
165. Šujica	171. Velika Slevica	179. Vrh nad	186. Žažar
166. Tomažini	172. Velike Lašče	Želimljami	187. Želimlje
167. Tomišelj	173. Veliki Ldčnik	180. Vrzdenec	
1. Ižanska cesta	(del)	174. Veliki Osolnik	181. Zaklanec	Mestna geodetska
	175. Visoke	182. Zalog pri Škofljici	uprava Ljubljana
	CELJE	in spremembe zazidalnega	načrta za zazidalni otok
		BS 113/1 — Podboršt I, ki	ga je izdelal Zavod za
	1069.	izgradnjo Ljubljane TOZD	Urbanizem - LUZ, Ljub-
Odbor za uresničevanje programa samoprispevka v občini Celje je po drugem odstavku 9. člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/82) na seji dne 7. julija 1983 sprejel
SKLEP
Valorizirajo se zneski, do katerih se po odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/82), samoprispevek ne plačuje.
Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki ne presega 9.200 din mesečno.
Ijana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 3061/82 v juniju 1983.
2
Območje zazidalnega otoka BS 113/2 — Pod-boršt II je omejeno na jugozahodu z mejo zazidalnega otoka BS 113/1 — Podboršt I, na jugovzhodu in vzhodu s priključno cesto Črnuče—Tomačevo ter na severu in severozahodu z gozdnimi površinami. To območje obsega zemljišča pare. št. 631/1, del 631/22, del 631/23, del 631/24, 632/1, del 633/2, 633/3, 633/5,‘633/6, 633/7, del 633/8,''del 633/9, 633/10, 633/11, 633/12, del 633/13,	633/14,	633/15,	633/16,	633/17,	623/18,	633/19
633/20,	633/22,	633/23,	633/24,	633/25,	633/26,	633/27,
633/28,	633/29,	633/30,	633/31,	634/1,	634/2,	634/3,
634/4, 634/7, 634/8, 634/9, del 1113 in del 1114 k. o. Črnuče.
3
III
Na zahtevo so lahko samoprispevka oproščeni delovni ljudje, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 5.200 din mesečno.
IV
Ta .sklep velja od 1. avgusta 1983.
St. 014-1/82
Celje, dne 7. julija 1983.
Predsednik odbora
Ivo Potočnik 1. r.
/	LJUBLJANA BEŽIGRAD
1070.
Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 60. redni seji dne 28. junija 1983 sprejel
SKLEP
o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za zazidalni otok BS 113/2 — Podboršt II ter dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za zazidalni otok BS 113/1 — Podboršt I
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za
zazidalni otok BS 113/2 — Podboršt II ter dopolnitve
Območje zazidalnega otoka BS 113/1 — Podboršt I je omejeno na vzhodu z mejo zazidalnega otoka BS 113/2 — Podboršt II, na jugu s Titovo cesto, na zahodu z mejo zazidalnega otoka BP 9 in na severu z gozdnimi površinami. Dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta je predvidena na zemljiščih pare. št. del 613/13, 623/3, del 624/2, del 627/4, del 629/1, del 630/1, 630/7, del 631/3, 631/6, del 631/15, del 631/19, del 631/20, 631/21, del 631/26, 631/27 in 633/4 k. o. Črnuče.
4
Osnutek zazidalnega načrta ter dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno, razgrnjen v pritličju Družbenega centra- občine Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prostorih krajevne skupnosti Franc Ravbar Črnuče, Črnuče. Titova 373, v času od 18. julija do 19. avgusta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure in ob sredah od 8. do 18. ure. ,
St. 351-17/81-8
Ljubljana, dne 7. julija 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec 1. r.
1 LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1071.
Na podlagi 21. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS, št. 5/80) in skladno
g 194. in 195. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembi statuta vzgojnovarstvene organizacije »Francka Zupančič« Zalog
I
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k spremembi statuta VVO "Francka Zupančič« Zalog, Cerutova 6.
II
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave dalje.
Št. 010-1/83-01
Ljubljana, dne 5. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
1072.
Na podlagi 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 194. in 195. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. junija 1983 sprejela
SKLEP
o spremembi šolskih okolišev osnovnih šol Karel De-stovnik-Kajuh, Vlahovičeva 42, Ljubljana in Kette-Murn, Koširjeva 2, Ljubljana
I
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje določa osnovnima šolama šolski okoliš tako, da obsega šolski okoliš osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh, Ljubljana, Vlahovičeva 42, krajevne skupnosti Stepanja vas, Sotočje, 25. maj ter za podružnično osnovno šolo Hrušica, Ljubljana, Pot do šole 1, krajevno skupnost Hrušica-Fužine in Bizovik.
Šolski okoliš osnovne šole Kette-Murn, Ljubljana, Koširjeva 2 pa obsega: krajevno skupnost Kodeljevo, v krajevni skupnosti Moste in Selo desno stran Zaloške ceste do križišča z Grablovičevb, od križišča s Kajuhovo pa na levi strani do številke 115 (vključno) in na desni strani do številke 102 (vključno).
H
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave dalje.
St. 010-1/83-01
Ljubljana, dne 5. julija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1073.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1983 sprejela
OBLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983
1.	člen
V	odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rud-nik za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 1/83) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: "Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1983 znašajo 423,005.000 din, od tega:
din
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	306,302.000
—	za	tekočo proračunsko rezervo	2,961.000
—	za	združevanje	sredstev v Ljubljani 86,755.000
—	za	intervencije	v gospodarstvu	26,987.000
2.	člen
V	3. členu se odstotek 22,09 % nadomesti z 21,47 a/o in znesek 87,260.000 din z zneskom 86,755.000 din.
3.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Splošni del m pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 400-3/83
Ljubljana, dne 22. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek L r.
Pregled in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983
Grupa
kontov
Prihodki
Skupaj din
Razpored prihodkov
Skupaj din
75
77
Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov Prihodki od taka
Prihodki po posebnih predpisih in prihodki upravnih organov družbenopolitične skupnosti
	40
260,999.000	41
	42
92,845.000	43
30,362.000	44
12,422.000	45
	46
26,377.000	47
	48
Skupaj
423,005.000
Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Druge potrebe in intervencije v go-gospodarštvu
Sredstva, prenešena drugim DPS in SIS
Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe
Izločanje v stalno proračunsko rezervo
Drugi odhodki
Tekoča proračunska rezerva Skupaj
96.300.600 12,922.200
2,447.800
33^723.600
137,342.100
24,836.100
73.715.600
3.769.000 34,987.000
2.961.000
423.005.000
1074.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 123 člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), sklepa sveta Osnovne šole Oskar Kovačič z dne 7. aprila 1983 ter sklepa krajevne skupnosti Barje z dne 28. aprila 1983, sta Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1983 in skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 28. junija 1983 sprejeli
SKLEP
o začasnem prenehanju dela Osnovne šole Oskar Kovačič - enote Barje, Ljubljana, Ižanska cesta 303 in prenehanju uporabe starega objekta OŠ Oskar Kovačič — enota Barje za nanlene vzgojnoizobraževalne dejavnosti
1
Osnovna šola Oskar Kovačič — enota Barje, Ljubljana, Ižanska cesta 303 začasno preneha z delom.
Učenci iz šolskega okoliša OŠ Oskar Kovačič — enota Barje so bili s 1. septembrom 1983 preusmerjeni na matično OŠ Oskar Kovačič, Ljubljana, Dolenjska cesta 20.
2
Stari objekt Osnovne šole Oskar Kovačič — enota Barje, Ljubljana, Ižanska cesta 303 se ne bo več uporabljal za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
3
Sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-8/83
Ljubljana, dne 28. junija 1983.
1075.
Na podlagi 175 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), sklepa sveta Osnovne šole Škofljica z dne 13. maja 1983 in sklepa krajevne skupnosti Škofljica z dne 21 aprila 1983 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora . krajevnih skupnosti dne 22. junija 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k spremembi sedeža OŠ Škofljica, Škofljica — stara stavba, na novozgrajeni objekt OŠ Škofljica v krajevni skupnosti Škofljica in prenehanju uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti
1
Osnovna šola Škofljica preneha z delom v stari stavbi in se seli v novozgrajeni objekt Osnovne šole, zgrajen v krajevni skupnosti Škofljica.
Šolski okoliš šole Škofljica je enak šolskemu okolišu stare OŠ Škofljica.
2
Stari objekt Osnovne šole Škofljica se ne bo več uporabljal za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti in bo dan v upravljanje drugemu uporabniku.
3
Ta sklep velja takoj ih se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 464-91/83
Ljubljana, dne 22. junija 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek L r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1076.
V skladu z določili 30. in 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Šentjur pri Celju na seji dne 15. junija 1983 sprejela naslednji
SKLEP
Ukine se prispevna stopnja za neposredno otroško varstvo v višini 0,78 %> z veljavnostjo od 1. avgusta 1983 dalje.
St. 45/83
Šentjur, dne 1. julija 1983.	„
Stran
M84. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1514
1065.	Navodilo o kriterijih za določitev del in nalog v
upravah za družbene prihodke, katere opravljajo delavci s posebnimi pooblastili	in	odgovornostmi 1514
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1066.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka posebnim izobraževalnim skupnostim za obdobje januar-ju-
nij 1083	1514
1067.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti	za	ceste	Slovenije	1515
Predsednica skupščine
Cvetka Jager 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
10rS. >Zakon o delovnih razmerjih (preč trčen o besedilo) 1-183
1059. Odlok o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije in statutu Skupnosti za ceste Slovenije	*	1510
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
tliCO, Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o omejitvi prometa z motornim bencinom ih plinskim oljem	1310
1061.	Sklep o dopolnitvi sklepa Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o osnovah in merilih za določitev osebnega dohodka in drugih osebnih prejemkov' funkcionarjev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	'	1511
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1062.	Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole 1511
1063.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	1512
ORGANI IN 'ORGANIZACIJE V OBČINI
10C8. Seznam obstoječega stanja vseh uradno imenovanih naselij po < bčinah na območju mesta Ljubljane ter ce«t, ulic in trgov po naseljih, ki so bili objavljani v Uradnih listih SRS do 22. aprila 1983 t 1521
1069.	Sklep o valorizaciji zneskov do katerih se plačuje samoprispevek (Celje)	1530
1070.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega na-
črta za zazidalni otok BS 113/2 — Podboršt II ter dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za zazidalni otok BS 113/1	— Podboršt (Ljubljana
Moste-Polje)	1530
1071 Sklep o -soglasju k spremembi statuta vzgojno-varstvene organizacije »Francka Zupančič« — Zalog (Ljubljana Moste-Polje)	1530
1072.	Sklep o spremembi šolskih okolišev osnovnih šol
Karel Dcstovnik-Kajuh in Kette Murn (Ljubljana Moste-Polje)	1531
1073.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine	Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983	1531
1074.	Sklep c začasnem prenehanju dela OŠ Oskar Ko-
vačič — enota Barje in prenehanju uporabe starega objekta OŠ Oskar Kovačič — enota Barje za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti (Ljubljana Vič-Rudnik)	1532
1075.	Sklep o soglasju k spremembi sedeža OŠ Škofljica
— stara stavba, na novozgrajeni objekt 05 Škofljica v krajevni skupnosti Škofljica in prenehanju uporabe starega objekta za namene vzgojnoizobraževalne dejavnosti (Ljubljana Vič-Rudnik)	15»
1076.	Sklep o ukinitvi prispevne stopnje za neposredno
otroško varstvo (Šentjur pri Celju)	1533
Zalono kazenskem postopku (1983)
To je sicer ponatis iz leta'1979, toda avtor prof. dr. Peter Kobe je za to izdajo uvod nekoliko dopolnil oziropia razširil, zlasti glede vprašanj, ki se tičejo stvarne in 'tako imenovane funkcionalne pristojnosti rednih sodišč, javnih tožilstev in poravnalnih svetov. Sčasoma pa je nakazal odprta vprašanja nove ureditve v kazenskem pravosodstvu po letu 1979. Prav tako je bilo ponovno pregledano besedilo zakona in popravljene napake. Obširno stvarno kazalo je koristen pripomoček za prakso in študij.
Cena: 390 din
Na zalogi imamo še naslednje zbirke in priročnike s področja kazenskega prava: KAZENSKI ZAKON SFRJ — KAZENSKI ZAKON SR SLOVENIJE (1982) — cena: 280 din
KAZENSKO PRAVO — splošni del (1978) — cena: 300 din UGOTAVLJANJE KAZENSKE ODGOVORNOSTI (1980) — cena: 85 din IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ (1979) — cena: 80 din
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/Vil
OPOZORILO!
V tej številki Uradnega lista SRS je objavljeno uradno prečiščeno besedilo ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH. Ker so členi na novo oštevilčeni, bo uporaba prečiščenega besedila zakona precej otežkočena, zlasti ker vsi - sarhoupravni splošni akti in obsežna literatura s tega področja temeljijo na starem oštevilčenju členov. Da bi olajšali uporabo dosedanjega neuradno prečiščenega besedila, ki je izšel v posebni zbirki, z uradno prečiščenim besedilom zakona, smo sestavili primerjalni pregled starega in novega oštevilčenja členov in natisnili celotna besedila spremenjenih ali dopolnjenih členov oziroma odstavkov ter jih izdali v separatu. Ta pripomoček bo dobrodošel vsem tistim, ki imajo zbirko ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH — ZAKON O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, ki jo je izdal ČZ Uradni list SRS konec leta 1982 in ki vsebuje vse spremembe in dopolnitve zakona, ki so bile sprejete še v letu 1982. To zbirko lahko že naročite skupaj s separatom.
Cena dodatka PRIMERJALNI PREGLED je 20 din.
Naročila sprejema	CZ URADNI LIST SRS
Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/VH
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 19S3 650 din. Inozemstvo 1800 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 523, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 Sli — 2iro račun 50100-603-40323 — Oprošfenr prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72