Leto LVII1. ifeuflRn 189. U UDMionL v soboto 22. ovsusta 1925. cena Din 1*50 Ichaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inseratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnistvo: Snallova ulica Štev, 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: ftnaflova ulica it. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34, IW Poštnina platana v gotovini. Navduševanje ali delo? Ko smo to zimo pristopili k volil* nim skrinjicam, smo bili prepričani, da ©tvorimo v naši državi dobo kar najs bolj intenzivne delavnosti na vseh gos spodarskih in kulturnih poljih. Lansko« letne izkušnje so nas uverile, da so se skrivali za sporazumaškimi akcijami več ali manj prikriti sebični cilji strank v Narodni skupščini, ki so se bile za nadvlado v državi. Sporazum je tedaj pomenil z rožnato frazo olišpano željo po vladi in strast za oblast. Razmere so nanesle, da je bivša vlada Narodnega bloka razpadla. Nje* na konstruktivna zamisel se je morala umakniti sporazumaški koaliciji med radikalno in radičevsko stranko. Kdor je zasledoval postanek in bi* stvo sporazuma med radikalno in radi* čevsko stranko, je zapazil, da se niso nanizali konkretni upravni programi, zakonodavne zahteve gospodarskega ali socijalnega značaja, sploh da se nU so konkretizirale interesne zahteve na* ših krajev, nego da se je gledalo v prvi vrsti na neko menda prepotrebno izmi* renje srbskega in hrvatskega dela naše* ga naroda. Recimo, da je bilo tudi to potreb* no in da se je moralo končno pristati tudi na sodelovanje z Radićem, čim je zavrgel svoje prejšnje zmote in je kla* vrno izpovedal, da se hoče odslej pod* rediti visokim ciljem ujedinjene kralje* vine Srbov, Hrvatov in Slovencev, naše Jugoslavije. Če je bilo potrebno tako sodelovas nje, pa še ni rečeno, da naj sedaj ostane pri pomirjenju in medsebojnem navdus sevanju ter da se naj pri tem odloži ali celo popolnoma zanemari ostali, prav* zaprav prvobitni program narodne vlade, to je podrobno delo na vseh poljih našega javnega življenja. Vsaka drža? Va mora stremeti za čim hitrejšim in popolnejšim upravnim, gospodarskim in socijalnim napredkom. To se pravi z drugimi besedami, da je treba v vsaki državi delati in zopet delati . , . Vlade nastopajo v drugih državah običajno z novimi progresivnimi smer* nicami, s podrobno orisanimi zakoni in idejami tako za gospodarsko, kakor za kulturno in socijalno življenje. Tega konkretnega in podrobnega programa pa še ni naštela sedanja vlas da. Mesto podrobnega gospodarskega in socialnega programa smo dobili pos lirično romantiko narodnega sporazs uma, to je romantiko medsebojnega poljubovanja, sprijateljevanja, navdus sevanja in ogrevanja za takozvani nas rodni sporazum. Narodni sporazum pa je brez ves ljave, če ni narodni sporazum za kons kreino delo v korist vsem slojem našes ga naroda^ vseh pokrajin naše države. Na ta način živimo že dva meseca v splošni politični romantiki narodnega sporazuma, vse gospodarsko in socijal* no življenje je prepuščeno samemu sebi . . . Ko j po imenovanju nove vlade smo sier dobili nekaj drobtinic konkretne zakonodaje. Te drobtinice pa so bile sila nazadnjaške, kakor je pokazal zlo* glasni tiskovni zakon. V agrarno res formo se napelje na pr. fakultativna razprodaja po agrarni reformi zaseže* nih velenosestev, kar bo izzvalo narav* nost nezaslišano korupcijo. Poleg ko* rupcije bi povzročilo nepopravljivo škodo vsemu ubožnemu in zemlje želj* nemu prebivalstvu. Po dveh mesecih politične romam iike je na mestu, da se vlada približa svoji prvotni nalogi, to je, da vzame v roke naše gospodarske, finančne, pros metne, socijalne in kulturne želje in pos trebe ter da dokaže svojo sporazuma* ško idejo na delu, v praktičnem od* pravljanju naših notranjih, upravnih in gospodarskih nedostatkov. Mesto romantičnega navduševanja narodnega sporazuma bi rajše videli trezno delo za dobrobit našega naroda, konkretne programe gospodarskega nas predka in socijalne blaginje . . . NOVA PSVIZIJONISTIČNA STRANKA NA HRVATSKEM — Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Današnje »Vreme« javlja iz Zagreba, da pride v krat« kem do razpusta sedanje repubtikansko-crijentirane Hrvatske zajednice. Mesto nje se ustanovi hrvatska revizijonistična stranka. Program te stranke: revizija ustave in federalističnea država, finančna in gospodarska samostojnost Hrvatske in Slavonije, monarhistiični princip. Zatrjujejo, da se tej stranki pridruži tudi radičevski disident Ja-gatić. Ostali radičevski disidenti vztrajajo pri svojem republikanskem načelu. ♦t Sporazum se krepi!" Sestanek Radić - Aca Stanojević. — Radić nenadoma zapustil Beograd. — Radić optimist in prerok. — Beograd, 21. avgusta. (Izv.) V političnem življenju nikakih važnih sprememb. Radić prepričuje javnost, da se sporazum med radikali in njegovo stranko vedno bolj krepi in jači. Prvak radikalne stranke Aca Stanojević je snoči ob 18. prispel iz Knjaževca v Beograd. Napotil se je takoj v hotel Pariz, glavni stan radikalov, kjer je tudi večerjal. Stepan Radić, takoj obveščen o njegovem prihodu, je pohitel v Pariz s predsednikom radikalnega kluba Ljub-bo 2i v ko vi će m. Radič je s svojimi prijatelji sedel pri eni mizi, nasproti pa Aca Stanojević. Po večerji je minister dr. Nikič predstavil Stepana Radića Stanojevi-ću. Od 20.30 do 9.15 je trajal med obema politikoma intimen razgovor. Nato sta se oba vljudno poslovila. Na vprašanje novinarjev glede vsebine razgovora, je odgovoril Aca Stanojević: »Kdo more vse ponovit?, ker Radić sila mnogo in hitro govori!« Nanj je napravil Radić dober vtis in upa. da se sporazum vzdrži. Radić nasprotno je naglasa! novinarjem glede Stanojevi-ća: »Tvorci sporazuma krepe sporazum!« Stanojević baje ni prišel v Beograd radi Radića, marveč po privatnih poslih. Potrjuje se vest, da je Aca Stanojević obvestil Radića o tem, da ga ne more sprejeti na svojem domu v Knjaževcu. Radikali splošno zelo neradi gledajo agitacijo in propa- gando Stepana Radića med srbskimi kmeti, nevoljni so celo nad tem, da je prvi dan svojega prihoda v Beograd pohitel v Janji-co med seljake in tam govril. Stepan Radić je prvotno nameraval ostati v Beogradu do sobote ter je hotel cčTti danes v Smederevo jn druge bližnje kraje. Danes pa je biia že dopoldne razširjena in potrjena vest, da Radie danes zvečer že odpotuje v Zagreb, Ta nenadni odhod utemeljujejo radičevci s tem, da je Radić prejel neko nujno in važno pismo iz Zagreba, radi česar mora Beograd takoj zapustiti. Radić je dalje glede razgovora z Ljubo Živkovićem izjavil: »Gospod Živković in Jaz sva se lepo spoznala in sva obenem popila siia mnogo jogurta. Govorila sva o socijalni zakonodaji in o načinu, kako bi se mogli socijalni zakon) čimpreje in hitreje sprejeti v narodni skupščini. Vsi ti zakoni se odka-žejo zakonodajnemu odboru. Vem, da bodo nekateri kričali o absolutizmu. Toda naša država bo v treh letih najurejenejša država v Evropi. Govorila sva tudi o sporazumu. Dovolj je bilo manifestacij. Nisem vedel, da je g. Ljuba Živković tako kulturen človek. Govori dobro francosko, pozna zgodovino diplomacije, žal samo starejšo, pa nič ne de. Pravilno in mnogokrat citira Glad-stona, Gorčakcva in druge.« Velita francoska zmago v Harobu Napredovanje francoske ofenzive- Uporne plemena se udajajo. — Pariz, 20. avgusta. Havas javlja o veliki francoski ofenzivi v Maroku: Dočlm so slavne čete navalile iz centruma, so manjši oddelki obkolili krila in prišli v zvezo severno od Tsula. Včerai je sovražnik ta sektor popolnoma izpraznil. Del sovražnih plemen se je brezpogojno vdal. — Pariz, 21. avgusta. (Havas.) Vesti o veliki francoski zmagi so na celi črti izzvale radost in oduševljenje. Plemena Mervi-da, AJserif in Mesquida so se začela pogajati. Pleme Tsu se je brezpogojno vdalo, spre- jelo vse pogoje. Čete so zasedle najsever-njsše točke od Tsua. Pleme Beni se je tudi vdalo. Na francoski strani se bojujoči domačini so se v bojih odlikovali. — Pariz, 20. avgusta. Francoski in španski diplomatje, ki so več tednov v Melilli ein Tangerju čakali na odposlance Abdel Krima, da prično mirovna pogajanja, so dobili nalog, da se vrnejo, ker odposlanci glavarja Kabilov niso prišli in je smatrati misijo francosko - španskih diplomatov za negativno. Imenovanje držav podtajnlkov — Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Kralj je 16. t. m. podpisal ukaz o imenovanju državnih podtajnfkov. Ukaz je včeraj prispel v Beograd z Bleda. Novoimenovani državni pod tajniki danes ali jutri prisežejo in pre-vzemo nato svoje resortne posle. Imenovani so: a) v ministrstvu za agrarno reformo: dr. Vlaxla A n d r i ć (rad.) za Bosno in Hercegovino, Bora Milovanović (rad.) za Južno Srbijo in Lazar Sušaković (rad.) za Vojvodino. Ministrstvu agrarne reforme načeluje radičevec Pavle Radić, b) V ministrstvu za šume in rudnike Boža Kuju n d ž i ć, bosanska radikal in predsednik Zveze dobrovoljcev. c) V ministrstvu za prosveto: dr. Josip Pasarić (radičevec) in d) v finančnem ministrstvu radičevec Mirko Neudorfer. SMRTNE OBSODBE KOMU-STOV V VARŠAVI — Varšava, 20. avgusta. (Izv.) Kljub ugovoru zagovorništva glede pristojnosti je preki sod obsodil na smrt s streljanjem tri mlade komuniste, ki so dne 17. julija t. 1. v Varšavi na ulici strejali na policijsko stražo in občinstvo, da bi ušli aretaciji. Pred rednim sodiščem hi bila smrtna obsodba mladih komunistov izključena. Za slučaj, da prezident republike ne pomilosti obsojencev, se ima obsodba v 12 urah izvršiti. Nemški komunisti so zagrozili poljski vladi in prezidentu z atentati. Nov atentat na španskega kralja Vesti še ne potrjene« — Špansko poslaništvo v Parizu zanika atentat« — Pariz, 30. avgusta. (Izv.) Ko se je kralj Alfonz danes v avtomobilu vozil v Santander (severna Španska), so opazili, da je neznan človek potegnil iz žepa revolver ter streljal na kralja. V san Sebastija-nu so odkrili veliko revolucijonarno zaroto. Uradno vesti o atentatu na kralja demen-tirajo. Na Španskem je uvedena stroga cenzura in listi ne smejo ničesar omeniti o atentatu. — Lis a bona, 20. avgusta. (Izv.) Vesti iz Valencije javljajo o ponovnem atentatu na kralja Alfonza. Neznanec je med kraljevo vožnjo v pristanišče Santander streljal na kralja, oddal je sedem s.trelov, jCrali je bil lahko ranjen, šofer ubit in ubit je tudi prvi kraljev adjutant. Doslej te vesti oficijelno niso potrjene. Kralja spremljajoči minister notranjih del je odklonil vsaka pojasnila. — Pariz, 21. avgusta. (Havas.) Špansko poslaništvo kategorično dementira vse ve* sti o novem atentatu na kralja Alfonza. DRŽAVNI PRORAČUN Beograd, 20. avgusta, r. Dosedaj so že nekatera ministrstva izdelala svoje proračunske predloge in jih predložila proračunskemu oddelku finančnega ministrstva. Kakor vedno doslej je največji proračun vojnega ministrstva, ki znaša 1 milijardo 300 milijonov dinarjev. Manjši je za nekaj sto milijonov od preteklega, kar je pripisati zboljšanju vrednosti dinarja, oziroma znižanju cen hrani za ljudi in krmi za živino. Za njim je proračun prometnega ministrstva, ki je istotako znatno reduciralo svoje potrebe, ker so izostali krediti za zgraditev novih in dovršitev starih prog. Razen ministrstva za kmetijstvo in vode, ki je zahtevalo 200 milijonov poviška v proračunu za melioracije in izsušenje zemljišč, so vsa ostala ministrstva zmanjšala svoje zahteve. Na podlagi dosedaj predloženih proračunskih predlogov, je proračunski oddelek finančnega ministrstva že pričel izdelovati proračun, ki bo gotov do prihodnjega sestanka Narodne skupščine. GLASILO RADIĆEVSKIH DISIDENTOV Zagreb, 20. avgusta, n. Danes je izšla prva številka novega glasila radi-ćevskih disidentov, «Republikanska svoboda*. Lastnik lista je poslanec dr. Stje pan Buč. V uvodniku kritizira ta gospod izpremembo v politiki Stjepana Radića, ki se je popolnoma oddaljila od naroda. Radićev sporazum ni nič drugega kakor kapitulacija. Drugi Članek je napisal poslanec Trajanovič, ki pravi, da hrvatsko vprašanje nikakor še ni rešeno in da hrvatski kmet ne sme več verjeti Radiću, ker njegova politika ni več kmet ska. Hrvatski kmet bo nadaljeval svoj boj za svoje pravice kot kmet in kot Hrvat. .List naziva radičevsko stranko «vidovdansko HSS». Disidenti so odklonili sodelovanje s prejšnjimi radićevski-mi disidenti Jalžabetićem, Lovrekovi-ćem in drugimL Razdelitev zemlje dobrovoljcem — Beograd, 21. avgusta. Iz Novega Sada javljajo: Mesto Zurog v Banatu je preteklo leto parceliralo in razdelilo med dobrovoljce iz Dobrudže 480 oralov zemlje. Vsak je prejel 7 oralov. Ta zemljišča bi jim imela ostati samo do letošnje jeseni Pred nekaj tedni je mestna občina odredila revizijo dobrovoljskih legitimacij ter objavila, da oni, ki ne morejo dovolj dokazati svojega dobrovoljstva, izgube vse pravice do zemlje. Po reviziji je bilo 60 osebam zemljišče odvzeto, češ da se je izkazalo, da niso nikaki dobrovoljci. Dobrovoljci so protestirali in sklenili, da se razdelitev zemlje izvrši brez sodelovanja občine. Najeli so zemljemerca in začeli deliti. Občinski zastop je poslal nad nje policijsko stražo, da prepreči nadaljnjo razdelitev. Prišlo je do konflikta in policija je bila prisiljena se umakniti. Ministrstvo notranjiK del in ministrstvo za agrarno reformo sta odposlala v mesto Zurog močno orožniško patruljo, ki je dobila nalogo voditelje prijeti in odgna ti v zapor. Deputacija 200 dobrovoljcev je včeraj prišla v Novi Sad ter prosila državnega pravdnika, da izpusti na svobodo 6 voditeljev dobrovoljcev. Državni pravdnik je to prošnjo odklonil. Med vojvodinskimi do brovoljci je nastalo veliko vznemirjenje. TRGOVINA Z BELIMI SUŽNJAMI — Zagreb, 21. avgusta (Izv.) Danes je tretji dan procesa proti trgovcem in trgovkam z belimi sužnjami. Danes ie bilo zaslišanih 8 deklic, ki nastopajo kot priče proti obtožencem. Po njih izpovedi je konstatirano dejstvo, da gre v resnici za slučaje, da so bile odpeljane v javne hiše deklice, ki so že preje nemoralno živele in da so nekatere bile celo kaznovane. Ne gre za povsem nedolžne deklice. Konstatirano pa je dalje tudi, da so bile te deklice po zvodnl-cah nagovorjene in odpeljane ponovno v javne hiše. Zvodnice so za to dobivale clo-jočeno provizijo. Na ta dejstva se oslanja danes tudi vsa obramba, ki naglasa, da niso bili v javne hiše odpeljane nedolžne deklice, marveč samo take, ki so že vršile posel nočnih Vener. Danes je zanimanje za proces precej poleglo. Glavni namen procesa je očividen. Tu gre v prvi vrsta za to, da poda proces pravo socijalno sliko o prostituciji. Absurdnost novega tiskovnega zakona Novi zakon kot sredstvo bogatenja« — Mesto časnikarskih poročil matematične formule Te dni se je v beogradskem novinstvu dogodil slučaj, ki spada pod novi tiskovni zakon in ki osvetljuje vso absurdnost njegovih ostrih določil. Po tem zakonu mora novina prinesti popravek od vsake osebe, ki se omenja v listu, pa bo'disi je stvar resnična ali neresnična. Tako so te dni vse beogradske novine poročale o veliki tihotapski aferi, v katero je zapletena subotiška tvrdka, ki je mesto špirita uvažala — bogato svilo iz.Francije in Italije. Novine so tozadevne podatke prejele od voditelja beogradske policije. Na veliko začudenje so koj po objavi prejele od zastopnikov prizadete tvrdke popravke, v katerih ti verižniki kategorično zanikajo dejanski stan in pretijo, da bodo proti vsem novinam vložili tožbo . Na policiji so novinari em izjavili, aa obstoja dejanje tihotapstva, da pa se je v aferi pojavil nov moment, ker še ni ugotovljeno, kdo je pravni lastnik inkriminirane tvrdke. Dosedanja lastnika sta zanikala lastništvo. Pravi prokurist pa jo je odkuril na Madžarsko. Šele sodišče bo ugotovilo pravo stanje te zamotane zadeve. Med tem pa so novine objavile popravke prizadetih* in imenovanih oseb ter se novinam razven tega obetajo tožbe, ker pravijo prizadeti, da so bili oškodovani na časti, ugledu in da so vsled tega njihove tvrdke utrpele veliko škodo. Na ta način bodo na temelju ostrih postavk novega tiskovnega zakona ti verižniki Še prišli do ev. bogatih odškodnin... Jugoslavija je edina srečna država, kjer se sedaj lahko odvetniki specializirajo na tiskovne tožbe in lovijo klijente, ym ponujajo brezplačno zagovorništvo in celo mastne odškodnine za vsak notico, ki bo o njihl izšla v časopisju! Tudi sklicevanje na policijske vesti in izvore ne bo več pomagalo. V bodoče bo treba vsako afero kratko-tnalo potlačiti, odnosno poročati o njej v oblfk! matematičnih enačb. XY je zadnjič mestu NM okradel mestno blagajno ter denarjem pobegnil v sosedno državo PR. Mesto da novinstvo zaščiti družbo in državo pred lopovi in izdajniku za kar se pa mora po novem tiskovnem zakonu izpostaviti nevarnosti, da sebe upropasti, bo moralo pridno molčati tet pustiti, 'da propade družba in država,.., Radovedni smo, kako bo beogradsko sow dišče razsodilo v zadevi, ko gre za infor< macije od strani policije___ OKRADEN EGIPTOVSKI DE LEGAT Milan, 20. avgusta, s. Danes ponoči se je dogodila egiptovskemu delegatu za ženevska konferenco Abd el Alimbcgu na tukajšnji postaji zelo neprijetna nezgoda. V vlaku mu je bil ukraden kovčeg, v katerem je imel poleg čekovne knjižice, perila in drugih po* trebščin zelo važne dokumente za konferenc co v Ženevi. Za tatom ni nobenega sledu. POGAJANJA MED FRANCOZI IN DRUŽI London, 20. avgusta, a. «Times» poročajo iz Jeruzalema, da se pogajanja med Franco* zi in Druži nadaljujejo. Druži zahtevajo med drugim, da francoske čete popolnoma iz* praznijo Djebel Druži, da se zopet zgradijo vse vasi, ki so bile razdejane vsled bombar* diranja francoskih letal. Dalje zahtevajo po* polno svobodo kupčevanja z orožjem in pa skrčenje francoskih funkcijonarjev, ki nad* zorujejo promet z orožjem, na pet oseb. POŽAR NA MEDNARODNI RAZSTAVI Grenoble, 20. avgusta, r. Požar je uničil turistovski paviljon tukajšnje mednarodne razstave. Skoda se ceni na 10 milijonov fran kov. UMOR KANTONSKEGA FINANČNEGA MINISTRA NA KITAJSKEM — London, 21. avgusta. (IzvJ Iz Pe« kinga, 20. t. m. javljajo: Po poročilifi iz Kantona je neznan Kitajec na cesti ustrelil finančnega ministra kantonske vla'de Liung Čunga. Vest je v pekinških 'diplomatskih]" krogih vzbudila vznemirjenje. IZPRAZNITEV DOšSEL- DORFA Pariz, 20. avgusta, a. Včeraj se je pričela' evakuacija francoskih čet iz mesta Diissel* dorf. Evakuacija bo prihodnji torek po pol* noma končana. Helena Gladstone umrla London, 20. avgusta, r. v Hawardu je umrla Helena Gladstone, najmlajša hči ve*. likega angleškega državnika, stara 76 let. mi—l—zmzr _z.—--jj ■ *\wm Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG. 4 Testonf 4—10 fco. meja blago 540; ore* hovi plohi, 40 mm, 70 mm, 80 mm, suhi L, fco. meja, denar 1300; črn bor, bordonali od 3—8 m dolžine, od 30/30—50/50 fob Gruž blago 650; bukova drva 1 m dolž, suha, fco. nakladna postaja, 4 vagone, denar 17.50, blago 17.50. zaključ. 17.50. 2ITNI TRG. Pšenica bačka fco. nakl. postaja blago 270; pšenica domača fco. Ljubljana blago 275; koruza slavonska fco. Postojna, trans., 1 vagon, denar 236, blago 236, zaklj. 236; cves slavonski ali bosanski, rešetan par. Ljubljana, blago 190; laneno seme I. fco., Ljubljana denar 545. 2%°io drž. renta za vojno Škodo denar 393; Vfa invest, pos. iz leta 1921 denar 70, blago 80; Celjska posojilnflca dd. denar 201, blago 205; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; Merkantima banka denar 101, blago 101, zaklj. 101; Prva hrvatska štedionica denar 892; Kreditni zavod denaT 175, blago 185; Stavbena dd. denar. 165, blago 180; 4%7o kom. zad. dež. bke. denar 20, blago 25; 4M% zastav, t Kf. bke^ denar 20, blago 25. Zagrebška borza. ' \ Dne 21. avgusta. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.815—10.895, Praga 164.Ve-166.Vs, Newyork 55.56—56.16, London 270.74—272.74, Trst 202.21—204.61, Berlin 13.27—13.37, Dunaj 0.0782—0.0792. — Valute: dolar 54.8S—55.48. Efekti: 7% invest. pos. 1921 80, 2%% drž. rente 297—298, Ljubljanska kreditna 225, Centralna banka 10.50, Hrv. eskomptna banka 114—115, Kreditna banka Zgb. 115— 118, Hipotekama banka 66—68, Jugobanka 99—100, Prva štediona S95—910, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 56, Drava dd, Osijek 130, Šećerana Osijek 491—500, Isis dd. 57—60, Nihag 41, Gutman 400—420, Sfcu veks 155—160, Slavonija 61—62, Union, paromlin 360—400, Vevče 110. Inozemske borze. — Curib, 21. avg. Pre"dborza; Beograd 9.175—9.275, Pariz 24.15—24.25, London 25.03—25.045, Newyork 515.20—515.70, Mi-» lan 18.65—18.75, Praga 15.20—1530. — Trst, 21. avg. Predborza: Beograd 49.3S_49.45, Pariz 129.50—129.75, London 134—134.25, Ne\vyork 27.57—27.62. Praga;, 8L5CHS2, Oviti 534-537, Qunai 0.0385^ stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 22. avgusta 1925. •Uev. 185. Pritožba dr. Stanovnika in tovarišev proti stanovanjski akciji gerentskega sveta v luči resnicee* — Klerikalci proti nakupu potrebnih stavbišč in preskrbi stanovanj za deložirance. »Slovenec« Je objavil pritožbo dr. Stanovnika in tovarlžev na velikega župana proti nakupu sveta Jugoslovenskega sokol-skega savoza, nadailje nakupu zemljišča za topnijčara&o vojašnico, ki je last dir. KSeov-ca In tovarišev, ter nakupu učitedtiske tvornice učil, ki jih namerava Izvršiti mestna občina ljubljanska. Prdftožba, M so jo da*. Stanovnik in to-vaoiši vložili na velikega župana ljubljanskega, je o^pođnoma neutemeljena ter se opira samo na domnevanja in sumničenja, Od izvlirajo tz strankarsko a^tacdtfsklli na. m-euov ter nimajo nobene sveze za koristi mestne občine ljubljanske. Dr. Stanovnik in tovariši so v svoja pritoži)! mnenja, da gerentski evet ljubljanski ni upravičen za sklepanje nakupov nepremičnin, češ, da taki nakupi ne spadajo k navadni upravfi premoženja in da so v smislu I 33, točka 5 občinskega statuta za me-Ertx> Ljubljano pridržani občinskemu svetu. Stvar je pa precej drugačna, kakor jo jpa predstavljao javnosti dr. Stanovnik in tovariši. Gerentski svet je bil postavljen na čedo mestne uprave v smislu 4. odstavka 5 87 občinskega statuta, Gerentski svet združuje v setri radi tega funkcije župana in magistrata, ka'kor tudi občinskega sveta. Gerentski svet Ima torej vršiti vse posle, k! Jih v normalnih razmerah vrše občinski svet, župan in magistrat. To ugotavljajo tudi odločbe upravnega sodišča. Ako pa § 33 občinskega statuta povdarja, da so vtald. na. kupi pridržani občinskemu svetu, potem velja to določilo le v normalnih razmerah. Tako je razumeta to določbo, in ne tako, kakor hočejo to dokazati dr. Stanovnik in tovariši. Nasprotna razlaga bi vsebovala ogromno škodo za me3tno gospodarstvo, ker bi imel gerentski svet popolnoma vezane roke. Dr. Stanovnik in tovariši bi pač radi zavlačevali vsako važnejše delo na mestnem magistratu s pretvezo, da mora čakati na eklepe občinskega sveta, da bi potem lahko rekli, da je bil gerentski svet v škodo mestni občini. Drugače si ni mogoče razlagati trditve, da mora vsaka važnejša stvar čakati na rešitev občinskega sveta! Najlepše pa je to, da pritožniki sami niso tako postopali, kakor zahtevajo sedaj od gerentskega sveta. Ko je bil na magistratu vladni komisar dr. Peric, je mestna občina tudi nakupovala zemljišča in jih ceflo drago plačevala, kakor je n. pr. svet za razširjenje Aškerčeve ceste, ld ga je kupila od trgovcev Jelačina in Goloba, Tudi pod drugimi vladnimi komisarja v (prejšnjih dobah so se vršile ©lične stvari. Mestna občina ima plačati za obe zemljišči kupnino v obrokih, za kar bo porabljala denar iz tekočih dohodkov. Ako bi ti ne zadostovali, si bo pomagala s posojili, ki pa jih bo morala zopet vračati in obrestovati iz tekočih dohodkov. S tem g I avl n. ska lastnina nikakor ni prizadeta, ker tekoči dohodM in tudi pribitki iz tekočih dohodkov ne tvorijo občinskega glavskega fprenaoženja. Tudi v tem oziru obstoje razsodbe upravnih sodišč. Najbolj neumestna pa so namigavanja v pritožbi dr. Stanovnika in tovarišev, da bi gerentskega sveta ne vodili čisti in stvarni nagibi pri nakupu. To je že običajna •praksa pristašev klerikalne stranke, kadar jim manjkajo stvarni dokazi. Gerentski svet pa ima v tem pogledu popolnoma čfisto vest, ker se zaveda važnosti svoje naloge in odgovornosti napram javnosti. Zato bodo ostali klerikalni pritožniki proti njegovim ukrepom v svojih nadah in pričakovanjih prevarani. Pritožniki tudi naglasa j o v svoji pritožbi, da je zemljišče pretplačano in da je dosti manj vredno, kakor pa misld plačati mestna občina. Tu pa moramo naglašati, da je bila pri sklepih gerentskega sveta roerodajna strokovnjačka cenitev mestnega stavbnega urada in sodno zapriseženega cenilca. Razlika med obema cenitvama je tako malenkostna, da pri presoji cele zadeve ne more priti v poštev. Mestni stavbni urad, ka je gotovo dobro poučen o vrednosti sve-ta, ker ima vsak dan mnogo posla s podobnimi zadevami, je ocenil m« hmeljišča JSS po 32 Din, sodni cenilec pa po 20 Din. Ravnata k o je mestni stavbni urad ocenil sem-ljifiče dr. KJsovca en del ma po 80 Din, drugi ded pa m! po 20 Din, medtem ko ga je sodni cenilec ocenil povprek po 25 Din. Ta cenitev, pa Je izpadla tako le radi bližine smodnižnice, ako bi te ne bilo, bi bdla cenitev višja. Tudi posestvo učiteljske tvornice je dal gerentski svet oceniti po sodnem cenilcu ter diferira njegova cenitev od nameravane kupnine samo za 20.000 Din. Zlobna je opazka dr. Stanovnika in tovarišev o sokolskem Taboru. Občanski sv-at naprednega mišljenja je smatral za svojo dolžnost, podpirati sokolsko organizacijo pri prodaji Tabora. Ne samo, da je 6 tem podprl važno kulturnovzgojno delo Sokola, tudi današnje lice Tabora nam kaže, da tedanji občinski evet ni grešil. Stavba na Taboru je mestu le v čast in ponos. Omeniti je tudi treba, de je neresnična trditev pritožnikov, da je zemljišče JSS izrabljeno, ker se je tamkaj pridobival pesek in ker da se nahaja tamkaj polno globofcifo jam. Pritožniki zamenjujejo bržkone to zemljišče s sosednim svetom stavbne družbe, kar le dokazuje, kako malo so poučeni o celi zadevi in kako površno Jo obravnavajo. Tudi ni res, da nima svet dr. Kisovca nobenega pravega dohoda. Lastniki so ee Že začetkom L 1923. prisilili za parcelacijo ln je mestni magistrat že tedaj uredil to zadevo Jn natančno določil ceste in pogoje zanje. Da pa se je mestna občina odločila za nakup omenjenih" zemljišč, je bil glavni povod ta, ker nima občina nobene večje zemljiške posesti, ki bi bila sposobna za stavbne akcije. Večja stavbna akcija pa je nemogoča, ako nima občina zagotovljenega večjega kompleksa sveta, ako nima dovolj primernega stavbnega prostora, kar onemo-gočuje terensko špekulacijo. Povdarjatl je tudi treba, da se bo Ljubljana razvijala le v severni meji, zlasti po odpravi smodniS-nice, ki se bo Izvršila v kratkem. Vsekakor je v interesu občine, da si zagotovi čim več primernih stavbišč v tej okolici. Kdor tega ne stori, je kratkoviden in izpušča iz rok morda edino priliko. Pri transakcijah" se ne sme čakati na bodočnost, ampak je treba zagrabiti priliko, kadar se ponudi. Enkrat zamujena, se ne vrne več. Stanovanjsko vprašanje se brez primernih stavbišč ne da rešiti. Zato smo mnenja, da nima občina dolžnosti kupiti samo tega sveta, ampak vsako primerno zemljišče po primerni ceni severno od kolodvora, ker bo morala občina še mnogo zidati. Občina rabi za svoje ceste tudi mnogo gramoza. Vse njene jame so danes Izčrpane in je treba skrbeti za nujno rešitev tega vprašanja. Vsi ti razlogi nujno upravičujejo nakup sveta. Pa tudi drugi razlogi govore za to. Znano je, da so dane možnosti, da bi neke državne ustanove gradile poslopja, ako bi Jim občina preskrbela zemljišča. Zračna zveza med Dunajem in Trstom je šla mimo Ljubljane ne samo radi premajhnega interesa od strani naših pridobitnikov, ampak v prvi vrsti radi pomanjkanja primernega prostora. Spominjamo pri tem tudi na gospodarsko politiko bivšega dunajskega župana dr. Luegerja, pod katerim je občina nakupila obširne komplekse zemljišč v okolici mesta, kar se je pozneje izkazalo kot največji blagoslov za mestno občino. In pri nas je položaj popolnoma sličen. Kar se pa tiče nakupa tvornice učil, so številke, ki jih navaja pritožba, fantastične. Prezidave bi veljale 400.000 Din za 39 zasilnih stanovanj, 500.000 Din pa za 22 boljših stanovanj. Vodovod Je vpeljan, elektrika se bo lahko vpeljala jeseni. Za gerentski svet je bilo pri tem merodajno, da stanovanjska beda silno narašča in da mesto nima možnosti, spraviti pod streho vse deložirance. Jesen se približuje in kmalu bo trkala zima na vrata. Zato je treba poseči po krajši poti in preurediti iz tvornice, kar se storiti da. Mestno občino vodi pri tem le skrb za rešitev stanovanjske bede, ker smatra to za svojo dolžnost. Kakor smo že uvodoma dokazali, gre za navaden nakup, za katerega po postavi nI mestna občina vezana na kako odobrenje ali pa na običajno razglasitev sklepa. Iz nave- denih" razlogov pa sledi tudi, da gre za nujen nakup. Kljub temu je dala sklepe javno razglasiti, čemur je tudi dokaz, da so ae ar. Stanovnik m tovariši prltoflli. Njeno objektivno m pošteno postopanje je oči vidno, ker je njen namen, da sodeluje pri občinskem gospodarstvu ir.teresirano ljubljansko prebtvalsrvo, ki je o postopanju obveščeno. Iz navedenih dejstev Je jasno razvidno, kako neutemeljena J« v splošnem kakor (ndl v podrobnostih pritožba dr. Stanovnika in tovarišev, radt česar Je samo pričakovati, da jo bo veliki župan zavrnil v interesu mestne občine ljubljanske. Prosveta Spomenica jugoslovanske aka- o lOOOletnici hrvatskega kraljestva Jugoslovenska akademija znanosti v Zagrebu je pripravila veliko spomenico o tisočletnici hrvatskega kraljestva. Knjiga je že v tisku in izide v kratkem. V spomenici izidejo članki in nova raziskovanja sledečih prvih političnih in kulturnih zgodovinarjev: Lj. Hauptman (Ljubljana) »Prihod Hrvatov«, »Katere sile hrvatske zgodovine so odločale za časa narodne dinastije?« »Ka-rantanska dinastija »Hrvatska«. J. Srebrnič (Krk) »Razmerje papeža Ivana X. napram Bizantu in Slovanom na Balkanu«. VI. Klaič »Ova slovenska učenjaka o historiji Hrvata«, »Prilozi hrvatskoj historiji za narodnih vladara«. V. Mazuranić »Melek Jaša Do-brovčanin u Indiji i njegovi prethodnici u Islamu prije deset stolječa«. T. Marelic »Spljetski sabor i glagolitica«. N. Zupanič (Ljublajna) »Prvobitni Hrvati«. D. Gruber »Iz vremena kralja Tomislava«. N. Radojčič »Hrvatska historija za narodne dinastije u modernoj srpskoj istoriografiji«. Č. Iveko-vić »O dalmatinskoj arhitekturi za hrvatske narodne dinastije«. F. Bulic »Hrvatske starine u Dalmaciji za narodne dinastije«. Sti. Ivšič »Glagolička književnost za hrvatske narodne dinastije«. F. Fancev »Tragovi slavenske književnosti u posavskoj Hrvatskoj u vrijeme narodne dinastije«. Lj. Karaman »O značenju basreliefa u splitskoj krstionici«. G. Manojlović »Studije o spisu »De adminLstrando imperio« cara Konstantina Porfirogeneta«. Razven teh izvirnih razprav se ponatisnejo še sledeče razprave: Fr. Rački »Kako l kada se preobrazi hrvatska kneževina u kraljevinu«. M. S. Drniov »Pogled na najstariju povijest Hrvata i Srba i južno dalmatinskih Slavena u prvoj četvrti 10. vijeka«. J. K. Sakcinski »Tomislav, prvi kralj hrvatski«. Spomenica pomeni lep spomenik znanstvene solidarnosti slovenskih hrvatskih In srbskih učenjakov ob znanstveni in nacijonalni prosia-vi tisočletnice hrvatskega kraljestva! Umetnostna razstava na Reki Na Reki pripravljajo veliko umetnostno razstavo, pri kateri bodo sodelovali naj-odličnejši umetniki iz Italije. Povabljeni so tudi jugoslovenski umetniki, katerim so odmerjeni v razstavni palači obsežni prostori. Z umetnostno razstavo bo združena velika prometna, industrijska In poljedelska razstava. Jugoslovensko ministrstvo saobra-čaja je že dovolilo posebne olajšave za ju-goslovenske umetnike glede prevoza umetnin na Reko. Doslej so prijavili svoje sodelovanje na reški umetnostni razstavi sledeča jugoslovanska umetnostna udruženja: »Skupina mladih« iz Ljubljane, »Udruženje graiičnih umetnikov« Zagrcb-Beograd-Ljubljana, nadalje slikarji in kiparji: Bela Csikos, Mirko Rački, Rudolf Valdec, Crnic, Tisov, Gjurič, Rasica, Bužan, Filakovac, Jun, Trepše, Hot-ko in še drugi. Želeti je, da se te razstave udeleže slovenski umetniki v kar največjem številu. ★ * ★ — Jadranska izložba. Dne 25. t. m. se zatvori Jadranska izložba v Splitu. Zadnje dni, posebno v nedeljo, je bil poset izboren. Videlo se je mnogo inozemskih skupin. Mnogi privrednik! so se interesirali za dalmatinske produkte in sklenjenih je bilo več dobrih kupčij. Izložba je uspela v vsakem pogledu. — Razstava jugoslovenske književnosti. Na skupščini »Knjižarskega udruženja SHS« je bil sprejet predlog, da se prihodnje leto organizira in priredi razstava jugosloven-ske književnosti. Na tej razstavi bodo razstavljena dela srbske, hrvatske in slovenske literature. Izvoljen je poseben pripravljalni odbor. Tragedijo dveh mladih življenj Umor ali samomor v Vevčah« — Tračni saiacmor pleskarskega pomočnika Podobnika i Fcžne doline. Kronika 'danes beleži dva nenavadna dogodka, ki sta vzbudila po Ljubljani in okolici veliko sočutja in obenem senzacijo. Kronika beleži dve ljubavni aferi, ki ste zahtevali svoje žrtve. Včeraj zjutraj Je Vevče pretresla nenadna vest o tragični smrti 17-letnega dekleta in danes zjutraj je prebivalce mične Rožne doline pretresel do mozga strahovit pogled na železniške tračnice pri tobačni tovarni. Pogled na železniško progo je bil v resnici pretresljiv in grozen. O tragediji v Vevčah smo doznali nekatere podrobnosti in še ni točno pojasnjeno, ali gre za umor ali samomor deklice. Včeraj okoli 8. zjutraj je našla postrež-nica uradnikov vevške papirnice, Terezija Zaje, stanujoča v Vevčah št. 48, svojo hčerko, 17-letno Štefko, vso v krvi v kuhinji svojega stanovanja. Bila je takoj preplašena. Videla je svojo hčerko mrtvo v mlaki krvi. Mater je prizor še toliko bolj presu-nil, ker je Štefka zgodaj zjutraj vstala in začela likati perilo. Okoli osmih je nenadoma počil strel. Mati, ko Je čula strel, je takoj pohitela v kuhinjo in tu Je našla hčerko, borečo se s smrtjo, v zadnjih srčnih krčih. Hčerka je bila zadeta naravnost v srce. Prestrašena m vsa obupana je odhitela ven ter klicala sosede na pomoč. Vest o tragični, doslej še ne popolnoma pojasnjeni smrti se je raznesla takoj po vseh Vevčah. Na mesto so prišli tudi orožniki, da so na licu mesta ugotovili dejanski stan. Ker niso pri umorjeni deklici našli nobenega samokresa, so bili orožniki mnenja, da je mlada In nežna Štefka postala žrtev kakega zločina. Uvedli so takoj obširne poizved- be. Že dopoldne ie bil na Barju prijet ljubimec mlade Štefke, posestnikov sin Andrej Paternost, močno osumljen, da je on ustrelil svojo izvoljenko. §um je bil motiviran s tem, da sta Stefkina mati, kakor tudi brat, nasprotovala razmerju hčerke do Paternosta in sta menda celo prepovedala vsako občevanje 2 njim. Paternost je bil včeraj popoldne pripeljan na policijsko ravnateljstvo ter takoj zaslišan. Odločno je ta* jil vsako krivdo ter izjavil, da sploh ni hodil več v Vevče in da lahko dokaže svoj alibi. Njegova izpoved je povsem verjetna in bo več prič potrdilo, da je bil včeraj zjutraj, usodnega trenotka na Barju, kejr je kosil otavo. Danes dopoldne so ga zaslišali še enkrat. Tudi pri tem zaslišanju je vztrajal pri svoji prvotni izpovedi. S tem je bila policijska preiskava proti nJemu zaključena. 2e dopoldne Je bil izročen sodišču, ker obstoja proti nJemu še vedno velik sum. Sodišče vodi nadaljnjo preiskavo. Orožniki v Vevčah nadaljujejo poizvedbe, ki so deloma že dovedle do pozitivnega rezullata. Domnevajo, da pokojna Štefka ni nI bila umorjena, temveč da je izvršila samomor. Stefkina mati Terezija je baje Izpovedala, da se je Štefka ustrelila s samokresom, ki je bil last starejšega brata. Cim je počil strel, je prišel v sobo tudi mlajši, 11-letnl brat, ki Je v naglici pobral na tleh ležeči samokres in ga položil nazaj v omaro. Če ta vest odgovarja resnici, potem je zagonetna tragedija pojasnjena. Iz Vevč nam danes dopoldne poročajo, da so ostale vse nadaljnje poizvedbe orožnikov tekom današnjega dopoldneva brezuspešne. Danes popoldne se vrši obdukcija trupla nesrečo* mladenke. ★ ★ * Danes zjutraj je prebivalstvo lepe in romantične Rožne doline razburil nenavadno tragičen slučaj. Na progi za tobačno tovarno, med železniškim prelazom v Rožni dolini ob gostilni Zgonc ln prelazom na Vrtači je ležalo strahovito razmesarjeno truplo mladega človeka. O slučaju so bile že v zgodnjih Jutranjih urah obveščene policijske oblastl.l Ob dveh zjutraj Je na Ollncah obvestil strojevodja Josip Trdina višjeza stražnika Antona Cotiča, da leži na progi za tobačno tovarno popolnoma razmesarjeno truplo nekega moškega, brez glave In desne noge ter popolnoma golo. Cotič Je odšel v spremstvu Še enes;a stražnika na lice mesta. Na železniškem mostu se mu Je nudil grozen prizor. Na progi Je ležala razmesarjena masa kosti in mesa, 50 m dalje raztrgana roka, na drugi strani zopet razmesarjena noga. Truplu je manjkala glava, bilo je tudi popolnoma golo Glavo Je našel na progi poleg prelaza na Glincah ob cesti XV, ki vodi iz Gline v Rožno dolim, zidar Ivan Oblak. Vlak je torej nesrečnega vlekel nad 2 km dalje, zato ni čudno, da ga je tako razmesaril. Poleg glave je ležai suknjič, v katerem je bila listnica z raznimi dokumenti in pismi. Dokumenti se glase na Ivana Podobnika, pleskarja, rojenega 16. maja 1901 v Šiški, pristojnega v Cerkno, stanujočega sedaj v Rožni dolini cesta XV/5. V listnici je bilo tudi 11 Din in 50 par gotovine, več razglednic, pismo njegove izvoljenke Dragice K. in razglednica, v kateri javlja, da gre v smrti radi nesrečne ljubezni. Se dopoldne je prišla na lice mesta na progo pri tobačni tovarni policijska komisija, ki Je odredila zbiranje daleč na okoli razmetanih telesnih udov, nakar so bili zemeljski ostanki pokojnega prepeljani v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Šolstvo — Mestna ženska realna gimnazija * Ljubljani. Gimnazija: Pomavljaind (razred, ni) in dodatni izpiti 24. ln 25. avgusta ob 8. in po tabeli. Niiji tečajni izpiti 26. avg. do 31. avg. po razporedu na deski. Vpisovanje novih gojen k za I. do VII. razred gimnazije 1. sept. ob 8.—11. Sprejemni izpiti za te go-Jenke 2. septembra ob 8. Vpisovanje gojenk, ki bo bile Že na zavodu, 3. septembra ob 9. —11. Otvoritvena služba božja 4. septembra ob 9. v nunski cerkvi. Pouk se prične 5. septembra ob 8. Trgovski tečaj: Vpisovanje 14. septembra od 9.—11.; sprejemni Izpit 15. septembra ob 8. Prlčetek pouka 16. septembra ob 8. Gospodinjska iola: Vpisovanje 1, oktobra od 10.—12. Prlčetek pouka 2. oktobra ob 8. uri zjutraj. — BolnlĆarska podoficirska So/*. 1. ok* tobra t. 1. se otvori v Nišu bolničarska pod» oficirska šola, katera bo svojim gojencem v slučaju dobrega uspeha dala pravico do č:* na administrativnega podporočnika sanitet« ske stroke. Kandidati morajo imeti 4 razre* de ljudske šole, starost od 17 do 21 let, do» brega vedenja, ne smejo biti oženjeni. Ro* ditelji ali pa varuhi morajo dati pismeno odobritev, da lahko stopijo v Solo. Tudi ka» drovci lahko stopijo v šolo, ako niso sta rej* št od 23 let in so priporočeni od svojih ko# mand. Prošnjo in dokumente jo poslati ko* mandantu Bolničasko Podoficirske škole —» Niš — najdalje do 15. septembra. A kandi* dati morajo biti v Nišu do 25. septembra, Natančnejša pojasnila se dobijo v vsaki komandi, konkurs je objavljen v »Službenom Vojnom Listu« 1 \ avgusta t. 1. — Me&Čanska šola v Žalcu. Vpisovanje je dne 30., 31. avgusta in 1. septembra v pisarni. Otvoritvena služba božja je v sredo dne 2. septembra in v četrtek dne 3. septembra se prične ob 8. uri redni pouk. Ponavljalni izpiti so v ponedeljek dne 31. avgusta ob 8. url. V prvi razred se sprejemajo dečki in deklice, ki so dovršili četrto šolsko leto. Učenci(ke), ki vstopijo nanovo, naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list in naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov._ Excel!a je najboljši ln vendar najcenejši stroj ga rodbino in obrt — Nadomestni deli za vse stroje. 1. G0REC, LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke- 30 V. L Križanovska: 9 Iimljestvu nesmrtnih Roman. Dahir je umolknil in njegov zamišljeni pogled Je obstal na skrivnostnem skalnatem otoku, Čigar goli in zobčasii obrisi so se jasno zrcalili na temno-inodrem nebosklonu. — Poglejte, Supramati! Ali vidite belo, bleščečo točko tam na najvišji skali? Lora me čaka tam. Supramati, — kakor bomo imenovali odslej Morgana, — je položil sopotniku roko na ramo in mu pogledal nagajivo v njegove zamišljene oči, rekoč: — Prav zdi se mi, 3a se je sovraštvo pre-* krasne Lore že 'davno spremenilo v ljubezen in ida njeno nestrpno čakanje pač ne velja sovražniku. Dahlr je vzdlhnil. — Tako je! Ona me ljubi ln komaj Čaka, trrtških vagonov. — Razvrstitev profesorjev. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo velik ukaz o Imenovanju, razvrščanju in penzHoniranju direktorjev in profesorjev srednjih šol v celi državi. Razvrstitev profesorjev za prihodnje šolsko leto bo podpisana najdalje v 10. dneh. — Vpis na univerzah. Vpis na vseh fakultetah v Ljubljani, Beogradu Zagrebu, Subotici in Skoplju se bo vršil od 25. do 30. septembra. Izpiti začno 1. in se zaključijo s 15. oktobrom. _ Nov kovani denar. Po poročilu iz Beograda je včeraj 20. t m, prispelo na Sušak 10 vagonov novega kovanega denarja po 2 dinarja v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Denar se iz Sušaka dirigira v Ljubljano, Zagreb to Beograd. Drugi transport je prispel v Gruž za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo In Crno goro. Tretji trans-potr iz Anverze prispe v Solun za Niš in juine kraje. —- Novi zlatniki V najkrajšem času naroči finančni minister kovanje novih zlatnikov s sliko kralja Aleksandra I. Za kovanje zlatnikov se vporabi zlato Narodne banke. — Kasarna na Sušaku. Vojno ministrstvo je odobrilo večji kredit za zgradbo kasarne na Sušaku. — Poštne In brzojavne postaje v zdraviliščih. Ministrstvo pošte in telegrafa je Izdalo naredbo, da se poštne ln brzojavne postaje v manjših zdraviliščih zatvorijo s 1. septembrom, v večjih zdraviliščih po 15. septembru. — Strojna šola v Bakru. Ministrstvo saobračaja je postavilo v nove dvanajstine večjo kreditno postavko za dovršenje strojne šele trgovske mornarice v Bakru. Šuška in bakarska občina sta za šolo votirali po 100.000 dinarjev. Šola se otvori s 1, oktobrom t. 1. — 2elezn:čarskl fondi. Ministrstvo saobračaja je razpisalo volitve za skupščino železničarskih humanitarnih fondov. Na skupščini bodo izvolili upravni m nadzorni odbor za vse oblastne direkcije. — Uradniški kongres. Za 30. t. m. je bU sklican uradniški kongres v Beograd. Iz tehničnih ozirov in tudi z oz4rom na to, da so sedaj parlamentarne počitnice, je kongres odgođen na jesen. Na kongresu pridejo v razpravo važna uradniška vprašanja, o katerih je potrebno, da sta vlada in skupščina takoj obveščena. — Herman VVendel v Splitu. Pnitfafcelj Jugoslovanov, nemfiki publicist Henmajn Wendei, je včeraj prispel v Split, kjer ostane več dni. Tu bo Je dalje časa razgovsirjal z bivšim predsednikom narodne ekupSoine Ljubo JovamoviČem. Hermaai VVendel potuje iz Splita v Sarajevo in nato v Beograd. — Udeleženci mednarodnega profesorskega kongresa iz Francije, Anglije, Italije, Amerike rtd. se peljejo skozi Ljubljano v Beograd v ponedeljek, dne 24. t. m. Pozivado ee vsi v ldubljaml bivatfoči člaaii Profeeor- ekega društva, da se zanesljivo sbero na ta dan ob 7.25 dop. na paranu glavnega kolodvora v evrbo pozdrava tac*emsfciti tovarišev. — Vozne ugodnosti za dijake, ki so člani ferijalnoga saveza. Gospod minister za promet je na prošnjo Ferijalnoga Saveza odobril z odlokom M. S. fit. 28.789 s dne 13. VIII. t. J., da velja povlastica za yK vozno ceno dijakom Članom Ferijalnoga Saveza do 15. septembra t. 1. Dijaki, ki imajo legitimacije Ferijalnega Saveza, zopet dobe pri potniških blagajnah cetrtinske karte brez nakaznic od železniško ddiretkcije. — Kam z učiteljicami? Iz učiteljskih krogov: V Sloveniji imamo — pomislite — kar pet ženskih, pa dve moški učiteljišči. Dve moški in dve ženski zadostujeta popolnoma, ako sta v dobrem stanju. In U Imamo: moško in žensko državno učiteljišče v Ljubljani in istotako v Mariboru. Čemu so še privatni samostanski priveski v nunskih zavodih v Mariboru, Ljubljani in Škofji Loki! Dobro vemo, da je prvi in glavni namen izvestnih zavodov vzgajanje izrazitih klerikalk, orlic, sploh opor rimskega imperijalizma — klerikalizma. Saj vemo, kako so se po nekih zasebnih šolskih zavodih orlovski večeri, ob katerih so vehementno udrihali klerikalni petelinčki po vsem, kar ni slepo trobilo v fanfarski rog rimske falange, vršili. In gojenka, ki bi se ne bila udeležila, dasi proti svojemu prepričanju, take proti-napredne prireditve, gorje ji, bila bi občutila tajne inkvizicije, ki jo umejo znani krogi mojstrsko izvajati. Državi pa je treba odkrite domovinske in ne prikrite tuje vzgoje... Kričeče pazahteva takojšnje ukinjenje zasebnih učiteljišč resnica, da bo ostalo v kratkem nad polovico učiteljskih kandida-tinj brez službe, brez kruha, ker jih radi preobilnega števila ne bo moči namestita. Se ko v Mariboru ni bilo državnega učiteljišča, je bil otvor jen prvi letnik na ženskem državnem učiteljišču v Ljubljani, le vsako drugo leto. Proč torej z zasebnimi učiteljišči, ker niso le odvisna, nepotrebna, ampak so postala škodljiv balast državni in zdravi človeški družbi. Takoj se naj ukinejo prvi letniki, drugi pa sukcesivno aH pa se zatvorrjo v celoti, gojenke pa prestopijo v državne zavode. Ne čakajte na bedo abl-turijentk, ko ne bodo vedele kam. —n — Romunski odvetniki posetijo 26. avgusta t. 1. svoje stanovske tovariše kraljevine SMS, da poglobijo prijateljske sttke med obema narodoma. Umestno bi bilo, da se tudi slovenski odvetniki udeleže tega sestanka. Pojasnila daje odvetniška zbornica v Ljubljani. — Iz Maribora nam poročajo k vesti o prihodu ministra B. Maksomoviča nastopno: V ponedeljek 17. t. m. ob 18. uri je prispel iz Zagreba v Maribor notranji minister Boža Makaimovič. Sestal se je z velikim županom dr. Pirkmajerjem, na kar je 18. t. m. nadaljeval svoje potovanje na Dunaj. Veliki župan ga je spremil do državne meje. — Razbremenitev proge Zagreb - Beograd. V prometu med Zagrebom in Beogradom je biia ena največjih ovir ta, da je glavna proga Zagreb - Sisak - Beograd enotirna in zato silno obremenjena. V prometnem ministrstvu so bili že razni načrti, kako razbremeniti to progo. Nekateri so bili za to, da bi se zgradil drugi tir na celi progi Zidani most - Beograd. Sedaj je prišel v rešitev načrt, s katerim se vzpostavlja med Zagrebom in Beogradom druga paralelna Črta, ki bi šla od Zagreba po sedanji vicinalni železnici Dugoselo - Novska. Izmenjati se imajo na tej progi vse tračnice in nadomestiti z močnejšimi. Za to je potreben kredit 20 milijonov dinarjev. — Komisija za Trbovlje, Po poročfru is Beograda je ministrstvo za Sume in rudnike imenovalo posebno komisijo, ki ima na podlagi raznih pritožb od strani rudarskih delavcev preiskati eocijatae in materijalne razmere v Trbovljah in drugih rudnikih Trboveljske premogokopne družbe. — Zaznamovanje potresa. Seizmografič-ni aparati v Beogradu so predvčerajšnjim zaznamovali močne potresne sunke v oddaljenosti 8850 km. Ognjišče tega potresa je Tihi ocean v bližini Japonske. Potres je trajal od 24.18.20 do 13.30. Bilo jo sedem močnih sunkov. — Vpokojitev učiteljev. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo ukaz o vpokojitvi večjega števila učiteljev, ki imajo končana svoja službena leta. — Odstranjena rudarska stavka v Bosni. Ker je prišlo med glavno upravo državnih rudnikov v Bosni in Hercegovini in zastopniki rudarjev do sporazuma, je odstranjena nevarnost splošne rudarske stavke v Bosni. Država rudarjem garantira, da jim ne zniža mezd, vendar se odpravijo nekatere dosedanje rudarjem ugodne določbe. — Radič in Madžari. Madžarski Ust »Bacs Magvej Naploc v Subotlci je nedavno priobčil pogovor svojega urednika js Stepanom Radićem. Radič se je hotel pri* kupiti Madžarom, pa je rekel, da Beograd preganja Madžare tako, kakor Hrvate. Radiću objava pogovora ni nič prijala, zato je izjavil, da pogovor nI resničen. Madžari ski list sedaj divja proti Radiću In dotični novinar trdi, da je vse res, kar je napisal Radič lepo molči ln ako ne bodo Madžari krotki, jim kmalu pokaže svojo moč. — Na baletnem rečeni ▼ prid Rdečega križa na Bledu je bil gmotnega uspeha 3000 Din. kar se Je povdarilo, da se je i tem posrečilo rešiti vsaj enega našega vjet-nika iz sibirskih' puščav. Želeti je $ir$e akcije za rešitev onifo trpinov, ki t$ sedmo leto zaman Čakajo na povratek v domovino. — Kmetijska podružnica v KHIkem prt. redi v nedeljo, dne 33. t. m. velik kmetski praznik ter razstavo in premovanjs konj m goveje živine, konjerejski odsek pa veliko konjsko dirko. Vapored je Bledeči; ob 8. uri zjutraj na krškem sejmišču rasstava konj ln goveje živine, ob 9. uri sprejem gostov, ob 1. uri sprevod skupin iz kmečkega živ* ljenja na slavnostni prostor, ob Z. uri ve. ttfca konjska, dirk*. Po končani dirki ljudska veselica. Polovična vožnja h vseh postaj t Krško je dovoljena. Kupi ee cela kar. ta, ki je po žigosanju na veseličnem pro. štoru veljavna zs pe*ra/teJc — Peška pošta Sv. Ana v Slov. goricah —Sv. Lenart v Slov. goricah občuje sedaj vsak dan rasen nedelj. Dosedaj je občevala sejmo trikrat na teden. — Zračna zveza Beograd—Zagrsb. Princ Pavle, ki se sedaj mudi na Bledu, prispe v kratkem ▼ Beograd* kjer bo kot predsednik Aerokluba prevzel akcijo, da se čimprej e vzpostavi zračna zveza Beograd—Zagreb in nato Zagreb—Ljubljana. Vzpostavi se tudi zračna zveza Beograd—Skoplje. — še en tat koles, šele 18 letni ključavničarski pomočnik Ant. VVolf Iz Kočevja je vzel pred pošto v Kočevju Inž. Schadin-gerju 1300 Din vredno kolo ter se pripeljal v Ljubljano, da bi kolo prodal, a ga Je pri tem zalotila policija. Dobil je 3 tedne težke ječe, a kazen je prestal s preiskovalnim zaporom. — Mednarodni tatovi. Policija v Genovi v Italiji je zaprla dobro organizirano skupino mednarodnih tatov, ki bo delovali po raznih Italijanskih letoviščih, posebno še na Lidu pri Benetkah. Pokradli so denarja ra dragocenosti za ogromne svote. Svoje pomočnike so imeli v Trstu, kjer se je izvršila preiskava pri raznih osumljenih osebah ter sta bili aretirani Židinji Nussbaum in Friedenberg ta Odese. Pri njih so našli razne dragocenosti. — Ukradena ura. Pri aretovanem Jožetu Slevcu se je našla ura z verižico, o kateri trdi aretovani, da jo je ukradel koncem julija letos ob Savi pri Jezici, kjer se je kopalo več oseb. Oškodovanec naj se zglasi pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba 96. Najugodnejši nakup mr OBLEKE Vam nudi Josip Rojina, Ljubljana. ilve mladoletni hčerki, 'dalje so prijeli nekega starega pohotneža, ki J s zlorabil komaj 14 letno deklica Radi homoseksualnih Činov le bil prijet neki 60 letni zasebni uradnik. Ta Je v svoje stanovanje izvabil več dečkov In Jih spolno zlorabil. Vsi trije pridejo pred poroto. —m Žrtev strele. Včeraj opoldne Je nastalo nad Mariborom silno neurje, med katerim Je večkrat treščilo. Delavko Pavlo Rozman iz Dajnkove ulice je nevihta zalotila na prostem in zato je šla vedrit pod neko drevo v Magdalenski park. V drevo je udarila strela, ki je Rozmanovo na licu mesta ubila. Pokojna, ki je bila stara 25 let, je bila že poročena in je bila v osmem mesecu blagoslovljenega stanja. To Je že druga žrtev strele v Magdalenskem parku. Kakor znano, je nedavno v parku ubilo nekega fanta. To in ono Iz Ljubljane — Še ena! Poročajo nam: Za Šiškarji — Barjani! Kakor Izvemo, se je osnoval zadnji čas širši odbor z nabiranje »prostovoljnih« prispevkov za zgradbo podtužne cerkve tudi na Barju. Ti prispevki pa kapljajo sedaj počasi, ker so ravno pobrani tisočaki za šišensko cerkev! Barjani pa pra-vjlo: »Mi tudi nečemo zmiraj »v vodi stati«, naj bo že potem naš patron tisti, ki je »zoper povod en j« (sv. Miklavž), aH pa sv. Krištof, ki je zemeljsko oblo na rami nosil! Podružnico pa hočemo Imeti!... — Neredna ulična razsvetljava. Pišejo nam: Sinoči in par večerov prej je bila Karo! Kotnikova ulica popolnoma v temi. Gorela ni od treh žarnic niti ena! In ravno ta samotna stranska urica je pripravna za ponoćne napade! — Smrt ljubljanskega požarnega čuva. Ja. Včeraj zjutraj je umrl v visoki starosti skoro 80 let g. Blaž S v s t e 1, Čuvaj na ljubljanskem gradu. Celih 43 let je dobri mož Svetel čuval na gradu nad našo Ljub. ijano, zadnja leta je bolehal toda vztrajal je na svojem mestu in za vse na svetu bi se ne bid ločil od svojega visokega bivališča. Pred leti je treščilo v njegovo stanovanje in mu ubilo sinčka. Pokojnik je znan vsej Ljubljani kot znaCaJen mož. Naj počiva v miru! Preostalim na§e sožalje. — Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Anton Sirca, železniški čuvaj v pokoju, v starosti 72 let. Pogreb bo v soboto popoldne. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje. Društvo žeiezniškfh vpokojencev vabi svoje člane h pogrebu. — V mestni ubožnici je danes dopoldne umrl Ivan Ko-m art i č, bivši potnik za poljedelske stroje. — Najnovejše bluze, otroške m damske obleke priporoča KriStofIč-Bučar. Velecenjene dame! Ali že poznate — SANOFORM? Iz Celja. —c Začetek pouka na obeh mestnih osnovnih šolah. Dne 1. septembra je vpisovanje novincev ln novink za prvi razred od 8. do 11. ter od 14. do 16. ure v obeh upraviteljskih pisarnah. V višje razrede novo-stopivši učenci 6e naj zglasi jo tudi 1. sept. Dne 2. septembra ob 8. uri je t Marijini cerkvi otvoritvena služba božja. Redni pouk se radi ureditve razredov prične 4. septembra. —c Smrtna kosa. V celjski javni bolnici Js v sredo zjutraj umrla po kratki bolezni gospa Frančiška Brlnovc, soproga trgovca in posestnika g. Franca Brinovca v Višnjdgori. Stara je bila 28 let Pogreb ee je vršil danes, v petek popoldne na okoliškem pokopališču. Prizadeti rodbini naše sožalje! —c Seznam stanovanj, katera se lahko oddajo, objavlja zopet stanovanjsko sodišče v Celju. Prosnjiki. kl reflektiralo na katero Izpraznjenih stanovanj, se morajo prijaviti do 25. avgusta do 12. UT© opoldne. Iz Maribora —m Se ena žrtev strele. V Stojncih pri Ptuju je strela ubila Alojzija šilaka. Neurje ga Je dohitelo na polju, nakar je bežal pod visoko drevo, kjer je vedrli Malo za tem je udarila strela in ga šbila. —m Smrtne nesreča. Pri Sv. Antonu f e padel posestnik Ivan Kozbek s čtlplle, ka«* čemur jo dobii težke notranje poftodbe, kav t'erim je tri dni kasneje podlegel. —-m Dve poroki. V sredo 19. i nt sli se poročila v Mariboru sodni ojlcljal Martin Pen Iz Rogatca m gospodična JuHjane Leopold, Istočasno pa se poročila tudi njegova hčerka Mariea s učiteljem g. Srećkom Se-klrnlkom, — Pohotne!!. V Marfrorn te Je sOno razpasla nemoranlost. Dokaz temu so trije grdi slučaji. Pred dnevi Je bU aretiran peki jlcža&si uradnik, ki je spolno zlorabil svoii Lederer je bil pomiloščen Netočne vesti o justifikaciji Lederer justfficiTan . -. Lederer pomiloščen ... Tako se menjajo in nasprotujejo vesti inozemskega časopisja. Pretekli teden smo poročali, da je bil v četrtek 13. t. m. popolnoma na tihem ien brez vednosti javnosti justificiran nadrx>roČnik Gustav Lederer, ki je bil skupno s svojo ženo obsojen na smrt radii bestijalnega umora pre-kajevalca Koudelke. Vest pa ne odgovarja resnici. Kakor poroča dunajska »Die Stun-dec z absolutno avtentične strani, Lederer ni bil justificiran in se smrtna kazen nad njim sploh ne Izvrši. Državni upravitelj je smrtno kazen spremenil v doživljensko, poostreno ječo. Vest o pomiloščenju bo obsojencu sporočena šele danes v petek, ker je bil včeraj madžarski državni praznik. Zločin nadporočnika Ledererja bo našim čitateljem gotovo še v spominu. Lederer je, kot že zgoraj omenjeno, s svojo ženo umoril prekajevalca Koudelko, njegovo truplo razsekaJ, naložil v kovčeg In odnesel. Hotel je kovčeg vreči v Donavo. Njegovo sumljivo vedenje je vzbudilo pozornost nekega tovarniškega paznika, ki je napravil ovadbo. Lederer in njegova žena sta biia aretirana. Razprava proti njima se je vršila ločeno, bila sta pa oba obsojena na smrt na vešalih. Obsojenčeva mati, vdova iz Bratislave, je storila vse korake, da bi sina pomilostfli in njen trud Je bil kronaa z uspehom. Usoda Slovenke-muslimanke Pred dnevi se je v poslopju finančne direkcije v Sarajevu pojavila neka muslimanka, vodeč s seboj tri otroke. Prisedši pred vrata finančne kontrole, se je ustavila, izročila najstarejšemu otroku v roke listič, nato vse tri poljubila in izginila. »Mama, mama!« so kričali otroci, toda mati se ni več ozrla in se je v dolgem hodniku izgubila. Otrod, videč, da so sami, so izbruhnili v krčevit jok in stok. ki je odmeval po akustičnih hodnikih zgradbe. Uradniki finančne kontrole so se pojavih na hodniku, da vidijo, kaj to pomeni. Najstarejši otrok je prožil nekemu uradniku listič sledeče vsebine: »Slavna gospoda! Poklanjam vam svojo deco, ker je ne morem vzdrževati brez moža, ki so ga zaprli. Jaz se zastrupim ali pa skočim v vodo. — Kaša Hajdinović.« Uradnik, ki je prečita! listič, je takoj vedel za kaj se gre. Haša, rodom Slovenka, je pred leti prišla v Sarajevo in se tu poročila z muslimanom Igrizijo Ajdlnovičem. Pred 14 dnevi so bili njenega moža radi tihotapstva tobaka zaprli. Maša je odšla na finančno kontrolo in prosila, da ga puste na svobodo. Njeni želji niso mogli ustreči. Obupana in brez vsakah sredstev je izvršila dejanje, ki smo ga ravnokar opisali. Zadeva je bila poverjena policiji, ki je deco Izročna Hašini svakinji. Najstarejši otrok ima 6 let, drugi 3 leta, najmlajše dete pa je staro jedva štiri mesece. Policija je kmalu za tem našla tudi Hašo. Izjavila je, da je deco zapustila, ker nj mogla več prenašati njenega joka in gledati, kako ji otroci lakote umirajo. Samomor je res hotela izvršiti in jo je policija v zadnjem hipu rešila. Še o tragediji v Omišlju Tragedija dveh mladih življenj, ki sta končala pod bregom sinjega Jadrana pod Omišljem, še vedno razburja in zanima naše čitatelje. Vesti o tragični smrti obeh zaljubljencev Ivota Kandareta in Fanike Čebul Jeve so sprejeli čitatelji s toplim sočutjem za nesrečni žrtvi kaprice ali morda njene ekscentričnosti ali bogsigavedl česa, kajti motiv smrti obeh še do sedaj ni pojasnjen. Svak nesrečne Fanike gospod Kalan bz Dravelj se je s svojo Ženo, pokoj-nično sestro tako] odpeljal, čim Je zaznal Iz časopisov o možnosti, da bi bila tovarl-šica v smrti Fanika z fotografijo v Trbovlje. Oglasil se je tudi v Kopajevi gostilni, kjer je izvedel od gostov, železniških uradnikov in prijateljev Kandareta, da Je bila družica Kandareta res taista kot jo je kazala slika torej Fanika Čebul jeva. Od gostov je izvedel svak, da Je bil ranjki Kan-dare na dekleta vrlo ljubosumen, kar je pokazal ob vsaki priliki. Hotel jo je imeti čisto za sebe. Ob priliki neke zabave v omenjeni restavraciji koncem julija, ko sta Kan-dare in Čebul jeva že hodila skupaj, se je Kandare strahovito razjezil. opaziVši, da Fanika pleSe z drugim. Dobil je nekje samokres in grozil da ustreli njo in sebe In Sele po dolgem prigovarjanju se je posrečilo kolegom« da so ga umirili. Ko si je preje v Seči **e strgal vso obleko na sebi, tako) nato pa Je postal s svojo ljubico že zopet ves ljubezniv ta nežen In Ha sta čisto srečna domov. Svak Je izročil žandarmeriji fotografijo nesrečne deklice tat ta jo Je poslala v svr-00 ugotovitve identitete s Kandaretovo varnostnim oblastim v Omlielj. Pokojna čebul jeva je bila v življenju, kot te natfaieno skrajno ekscentrične«a na* tarela. Prisiljena Je bila že od rane mladosti, po tetopu Is ljudske lole, delati po raznih tovarnah kakor nrl Carmanu v Zz. Šiški, prt Sajevcu nt Celovlkl cesti, v delav* ntei tovarne čevljev Petra Kozine v mestu Itd. Zadnje čase se enako ni držala doma Hi sicer že okrog dva meseca. Bila je med tem zaposlena na neki stavbi v Litiji. Preje že pred tremi leti se Je nahajala med* arti sti cirkusa Brunota, ki Je gostoval nekai časa v Ljubljani, nato pa je šla ž njimi gostovat po raznih mestih na Hrvatskem. Ker Ima v Trbovljah poročeno svojo polsestro Tončko Janež, se je peljala tz Litije večkrat k njej na obisk. Pri kolodvorski blagajni je tako spoznala Kandareta, ki JI je pričel kmalu živahno dvoriti in tako Je prišlo tekom nekaj dni med njima do in-timnejšega poznanstva. Dne 4. t m. se Je zglasila Fanika zopet pri svojem svaku v Dravljah. Dejala je, da gre v Št. Vid po krstni list, ker se hoče v kratkem s Kan-daretom poročiti. Bila pa je že takrat nekam pobita in je govorila čudno zmešano. Mimogrede bodi omenjeno, da je Fanika že pred letom fantazirala o smrti in je prosila za strup nekega soseda v hiši, česar ji pa ta ni hotel ustreči. Če se je Fanika res zglasila v Št Vidu, ni znano, Šla pa je takrat rudi domov k svojim staršem v Zg. Šiško št. 62, nakar se je zvečer vrnila v Ljubljano, da sta se potem oba ljubimca odpeljala v grozno smrt. * * * * Žena, ki si gradi svojo hišo. Elizabete. Baer, 401etna žena v vasi Neunfcirch v Lo-rend, je hotela priti do svoje hiše. Ker nI šlo drgače, je sklenila, da jo zgradi s svojimi rokami. Začela je dan na dan z navadnim ročnim vozičkom dovažati raznovrsten gradbeni materijal, ki ga je nabrala, kjerkoli je kaj dobila, potem pa je pričela graditi si stanovanje in hlev. Listi poročajo sedaj, da ženi delo uspeva in jo sosedje pri delu zasledujejo s priznanjem in občudova-Djem, ko so se ji prej smejali in s iz nje norca delali. * štorklje naznanjajo zgodnjo zimo? švicarski listi poročajo, da se selijo letos štorklje s severa v toplo Afriko neobičajno zgodaj. V kraju VVallizelen se jih je zbralo te dni na stolpu in strehi cerkve 47. Bili so med njimi večji in manjši eksemplarl. Vsa družba štorkelj si je z globoko resnostjo pregledovala svoje peruti in jih čistila. Potem je skupina Štorkelj odletela na daljno pot do obrežja Nila. Švicarji menijo, da znači tako zgoden polet štorkelj iz Evrope bližnjo in dolgo zimo. * Angleški prestolonaslednik na otoka Sv, Helene. »Dailv Mail« poroča iz Sv. Helene, da je angleški prestolonaslednik v bližini prvega Napoleonovega groba vsadil oljčno drevo. V znak spoštovanja je prispel princ s svojim spremstvom do groba na konju in ne v avtu. Od groba je jahala družba v Longhood po poti. Po kateri le; cesar Napoleon najraše hodil * Izredna kazen za avtomobilske So« ferje. V Jndjanopoliisu so oblasti radi številnih avtomobilskih nezgod izdale dekret glede avtomobifskega prometa, v katerem se določa tudi to, da mora vsak avtomobf-Ust, ki provzTOCi z neprevidnostjo smrt kake oseb, v mrtvašnici poleg trupla svoje žrtve prebit} eno uro, da lahko premfšflja, kaj ?e zagrešil. * Opica prihaja od človeka. Profesor Wood Jones, ki vrši v Avstraliji t« dolgo časa znanstvena raziskavama, je imel te dni v Melboumu predavanje, na katerem je hotel dokazati, da je Darwinova teorija povsem zgrešena. On trdi, da v resnici opica prihaja od človeka in ne človek od opice... * Največji hrast padeL V VisalijI v Ka-liforni-ji je velikanski vihar podrl hrast, ki je veljal za največjega na svetu. Deblo je merilo v obsegu 10H metra in je dolgo skoro 40 metrov. Staro mora biti drevo okoli tisoč let. * Ruski trgovski brodovi. Iz Moskve poročajo, da je na programu izgradbe trgovske mornarice za prihodnje leto nad trideset raznovrstnih brodov. Za izvršitev programa bo določeno 20 milijonov rubljev, * Prometne nezgode na Angleškem. »Evening News« prinaša statistiko o pro-memih nezgodah, ki so se dogodile preteklo soboto in nedeljo z avtomobili, motornimi kolesi in drugimi vozili na cestah. Ubitih je bilo 24 oseb in okoli 100 težko ranjenih. Ta dva dneva namreč Je kazalo vreme ugodno in iz Londona je drlo na stotisoče ljudi na vse strani v letovišča in kopališča. London je bil skoraj prazen, v prometu pa je bilo polno incidentov in zgodile so se omenjene nesreče. * Kje največ dežuje? Letna višina dežja, izražena v mtlametnih, je sledeča: Pa-Ti« 510, London 642, Berlin 597, Dunaj 491, Najmanj defcuje v Kairi, kjer je višina 54 milimetrov, najbolj v francoski koloniji Guvana, 3300 mm v mestu Cayenne. Slede Tolmezzo, ghtvno mesto province Udl-ne z 2435 mm, Pisa z 1344, Rim z 800, Nc-apelj z 850 in Turin s 789. Upamo, da tudi Ljubljana nima nizke Številke. * Eno pravijo zadostuje. Neki gospod je lovil ribe in prt tem po nerodnosti padel v vodo. Neki prijazni pasant skoči za nHm, ga potegne na suho, položi na hrbet in začne poleg njega premišljevati. Prihitelo je nekaj radovednežev, ki so ga vprašali: Kaj čakate? Zakaj ne poizkusite oživeti tega človeka? Za ožrvljenje je predpisanih 16 pravfl, s< je odrezal rešdkc s posebnim naglasom. Poznam vsa ta pravila pa se ne morem trenotno spomniti, katero je prvo. Med tem pa je prišel k sebi oni gospod, ki je padel v vodo. SHšal je zadnje besede in rekel slabotno: AM je med vairmi pravili tudi pe»rek *ganja? Re«lec odgovori: Da, gotovo. Utopljenec: Potem drugih pravil ne potrebujemo.* Stran 4« »SfcOVT^Nsnci PfA^out flne zz. avgusta ggg. Gospodarstvo jffT^HB Zaščita Industrijske svojine na Ljubljanskem velesejmu. (Kasom rešitve ministrstva trgovine m Industrije z dne 28. februarja 1925 št. 1915/IV., nosi Ljubljanski veiesejem popomi karakter čisto privredne tefažbe, ljubljanskemu velesejmu, ki se vrši fcd 29. avgusta od 8. ure zjutraj do 8. septembra 6. ure zvečer, se je priznalo za predmete industrijske svojme, ki bodo razstavljeni v tem času, prvenstvo v smislu § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine in §§ 94 in 99 Naredbe o izvrševanju uredbe o zaščiti Industrijske svojine. —S XVII. poročilo Hmeljarskega dru-fctva v Žalcu, dne 20. X. 1925. Žatee, č. 8. R, Une 17. 8. 1925. m. mednarodni kongres eretiajeevropejskfh hmeljarjev v Munchen-u dne 15. S. t. 1. Kongrete je sOdicalo Nemško bmeljarsko društvo. Po pozdravu m po otvoritvi kongresa se je sestavila ccnittev evetovne hmeljsko letine 1925, po kateri bo Nemčija pridelala 128.000, CSR. 122.000, JBH2S. 88.000, Ogrska 1000, Avstrija 800, Ru. munija 2000, Poljska 20.000, FramcSja 60.000, Belgija 32.000, Anglija 280.000, Amerika 180.000 in Avstralija 20.000 stotov, torej skupaj 884.000 stotov hmelja & 50 kg. Ker {je svetovala letina 1924 znašala 1.300.000 efcertov, bo letošnja za okroglo 400.000 sto. tov manjša. Na podlagi te cenitve lahko vsakdo razvidi, da svetovna protlntkclja hmelja, ne bo fcrUa z& svetovni konzum potrebno množino hmelja. Vsied tega so erednjeev. rotpejsk! hmeljarji naprošajo, da zabranilo jjred vsem vsako nepremišljeno zametava-n^ hmelja Bn to tem bolj, ker 00 zaloge hmevi'a v pivovarnah neznatne. Hmeljarjem ee pr\ioroča, da prodajajo svoj pridelek le v določenih partijah in sicer zaraditega* da M valed v^reobUega ponujanja ne prtSlo So takšnih cen. katere bi ne odgovarjale resničnim razm«?ram letine fin razmeram bon-ruma. IV. mednarodni kongres se bo vrfcfl v Wietn-u. Kupč\ja živahna, cene rastoče do 2500 Kč za 50 kg. Savez hmelj, društev. —g Dotok tujega kapitala v Jugoslavijo. >Berliner Tagblatt« piše o naši novi carin, ski tarifi in ugotavlja, da je nadaljni razvoj intineftrije v Jugoslaviji s tem zasegu -ran. Te so takoj opazili tudi v inozemstvu. V Beogradu ee mude zdaj zastopniki dveh uglednih nemških finančnih skupin, ki hočejo topoSlovati koncesije za nova industrijska podjetja v Jugoslaviji Ena eflrupina bi rada ustanovila veliko tefesftiHno tovarno, druga pa tovarno poljedelskih strojev. —g Brezposelnost na avstr. štajerskem. Koncem julija je dobivalo v Gradcu 10.002 oseb brezposelno podiporo. V eamem Gradcu je bilo 3592 brezposelnih ročnih đelav-V avstrijski štajerski je bilo v tem fca- cev. pu 13,278 brezposelnih in sicer 8710 moSkih in 3563 žensk. Največja brezposelnost vlada v kovinski, lesni in konfekcijski industriji. — Pametna zahteva. Trgovska zborni, ca v Bečkereku je sklenila sporazumno z novosadsko in osjesko zbornico zahtevati od vlade, naj se uvede na les fcz Romunije uvozna carina. Romunski les je zdaj prost carine in ker ga prodajajo po nizkih cenah, dela našemu lesu občutno konkurenco. —g Delavske plače v Rusiji. Povprečni zaslužek je znašal v Rusiji v prvi polovici let. leta 76 odstot. predvojnega zaslužka. Delavci v podjetjih za prehrano dobivajo 138 odstot. predvojne plače, delavci v papirni industriji 113 odstot., v kemični industriji 98 odstot., v usnjeni industriji 107 odstot., rudarji 48 odstot., kovinarji 64 odstot., prometno delavstvo 48 odstot., delavci pc4i&rafficne industrije pa 97 odstot. pred. vojne plače. —g Mednarodni semen] v Solunu, ki se Je imel otvoriti 1& oktobra t 1. se je iz tehninčih" razlogov preložil na mesec september prihodnjega leta. —g Kongres gospodarskih činiteljev v Beogradu. Za ta kongres je definitivno določen sledeči dnevni red: 1. Vprašanje davkov, sedanje stanje in reforma; 2. Socijal- na zaaoonodaja, sedanje stanje In reforma; 3. Poročilo o delu III. kongresa mednarodne trgovske zbornice v Bruslju; 4. Ukrepi za zboljšanje našega izvoza in prognoza za predstoječo izvozno sezono. —g Svetovna letina pšenice. Poljedelski departement ameriških Zjedinjenih držav je dobil o cenitvah letošnje letine pšenice poročila, ki kažejo v 17 deželah 2109 milijonov bušljev pšenice, torej približno toliko kakor lani. Teh 17 dežel hna tri četrtine pšerucnega pridelka na svetu. Iz dežel, ki še niso poslale točnih poročil, pa je že znano, da so razmere za letino boljše kakor lani. —g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 2 kilovatnih števcev za izmenično strujo. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije Dne 1. septembra t 1. pri direkciji državnih železnic v Subo-tici glede dobave materiala za gornji ustroj (skretnice). — Dne 4 septembra t 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 180.000 kg ovsa. — Dne 15. septembra t 1. pri poštni direkciji v Ljubljani glede dobave 12.0000 kg bencina. — Dne 15. septembra t 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zavora j akov. Dne 16. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za modelerje in livar- je. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt ni industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. 1H onnifauie ! če ne verjamete, da eden pat nogavic z žigom in enamkd (rdečo, modro aH zlato) „klju6" traja kakor štirje pari drugih; Zato kupite eden par in prepričajte se. Dobivajo se vS prodajalnah. 93-a ivj Julijsko krajina —j Z biciklja je padel na Soškem mostu pri Pevmi 16 letni Alojzij Milavec iz Gorice ter se nevarno poškodoval na glavi in ustih. Zdravi se v goriški bolnici. —J Pretep. V Kamnjah na Vipavskem so 6e fantje skregali in stepli. V pretepu je dobil 24 letni Joelp Vcdopivec težko rano na glavi. Prepeljali so ga v goriško bolnico. —J V Postojni priredi v nedeljo telovadno društvo svoj vsakoleten nastop z veselico. V&r*ored prireditve je obsežen. —j Govejo živino kradejo po Istri oblasti še vedno neznani tatovi dalje sedaj v enem, seda. v drugem selu. Te dnj poročajo, da so tatovi odpeljali nekemu kmetu v Balah dva lepa vola, katera je gnal mladi hlapec na napajaiišče. rilapec je moral slediti tatovom in je bil izpuščen šele čez nekaj ur. —j Podpreiekt Di Suni je odšel iz Gorice v Metan in fašistovsko glasilo v Trstu kliče za njim bratom v Meranu, da naj sa dobro oprimejo svojega novega podprefek-ta in naj mu pomagajo, da se izpolni vču-dež fuzije plemen*. V Gorici Di Suni tega čudeža m" dosegel, pa ga tudi v Meranu ne bo. — Darila, Uprava našega lista je predla: Za »Dečji dom« Din 200, katere je daroval g. potpukovnik Pretnar mesto venca na krsto pokojne ge. Bdber, in za mestne reveže Din 100, ki jih je daroval g. Ljude-'*. i;'jkvič mesto venca na krsto svojega dolgoletnega gospodarja g. Al. Korsike. — Vsem darovalcem srčna hvala! Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHR1ST0F N. Arhlpov. Ena minuta (Konec.) Planil je k uri. Temni kazalci SO kazali eno po polnoči. Stopil je k oknu in se nestrpno zagledal v mrzlo zimsko noč. Otožno je molčala zaspana ulica, slabo so brlele luči. kočijaž je poganjal svojega klju-seta in dremal. Pod motno gorečo pli-novo svetiljko je sedel na zadnjih nogah kocasti psiček, oziral se je zamišljeno okrog in tu pa tam žalostno zacvilil. Na nasprotni strani, v dvorcu, je bila razsvetljena samo ena soba in okna so neprijetno zijala v temo. Kar se ga je lotil nemir... Odkod fo? Ah da, Katzmann, bržkone stoji zdaj za zaveso in ga ogleduje skozi daljnogled, ki ga je nalašč za to naročil... Naj ne gleda. Še dvaindvajset minut in rdečelasi bankir ga zagleda, kako leži na tej mehki preprogi. Spomnil se je, da je treba pregledati revolver in napisati pismo. Kaj pa naj napiše? Kar tako, kakor pišejo vsi: prosim ne naprtite nikomur odgovornosti za mojo smrt. Odprl je predalček in potegnil iz njega revolver. Temna kovina se je neprijetno zasvetila. Čudno: on umre, ta revolver pa ostane in stori morda še mnogim enako uslugo... he-he-fce... kako čudno je vse to ... Revolver je v redu, nabasan je in gotovo ne zgreši, saj ga je drago plačal. Naglo je pogledal na uro. Samo še petnajst minut. Treba se je požuriti s predsnrrtnim pismom. Sedel je za pisalno mizo, potegnil iz ovoja list finega angleškega papirja, sam ni vedel, zakaj ga je poravnal, naglo je napisal par vrstic zapečatil pismo ter se zamisliL Kaj če bi pisal še Katzmannu? Da, vsekakor. Vzel je drugi list papirja in napisal: »Dragi bankir! Ana se nikoli več ne vrne, ker je gotovo že mrtva. Če jo res tako zelo ljubite, kakor ste mi pravili, tedaj upam, da boste sledili mojemu zgledu. Če je res posmrtno življenje, tedaj na prijetno svidenje! — Pavel Stirpin.« Ko je končal to pismo, je naenkrat začutil, da ga nekdo opazuje. Ozrl se je... Na mizi pred njim je sedela siva miš, s prednjimi tačicami se je opirala na marmornati ročaj pivnika ter gledala Stupina, ne da bi trenila z očesom. Nerazumljiva groza je obšla Stupina in ves prestrašen je gledal v mišje oči. Zdele so se mu strašne, preteče, zagrobne.... Kaj res vidi prikazen — Korajžno je skočil pokonci. Miš je zlezla počasi za kup knjig, ki so ležale na mizi, ter se skrila... Ko je potem slučajno pogledal v ogledalo, ki je bilo vdelano v steno nad kaminom, je zagledal v njem neznano bledo obličje z nervozno bleščečimi očmi in šopom sivih las sredi glave. »Brat Vladimir prispe iz Kijeva k pogrebu in se bo čudil sivim lasem«, — mu je šinilo v glavo. Stopil je k uri. Še... dve minuti... Takoj bo vse končano ... Ali je škoda življenja ali ne? Ne. Brez Ane ga ni škoda... Brez Ane ni življenja... Ah, če bi bilo mogče verovati v za-grobno življenje! Stal je pred kazalom in čakal... Bilo je tako tiho, da se mu je zdelo, kakor da sliši utripanje v svojih vročih sencih. In naenkrat: zamolkli — "dzin... Pol dveh... Počasi je odprl vratca na uri. Strašno in grozno je bilo iztegniti roko, da ustavi nihalo. Zatisnil je oči m v obupu vtaknil roko k nihalu. Dotaknil se je njegove kovine in zdelo se mu je, da ga je ob-žgala. Ura je Čudno zaškrtala in se ustavila. Pogledal je na cesto, .ozrl se je v razsvetljeno bankirjevo okno, zaprl ventilacijo in še zadnjič nastavil uho — morda pa le zasliši, da je v veži pozvonilo. Nato je vzel z mize revolver, sedel v naslonjač pri kaminu, otipal s cevjc srce in sprožil... Strel se je izgubil v preprogah in mehkem pohištvu tako, da sploh ni bil strašen. Roka je onemoglo omahnila; ij nje je zdrsnil revolver ter padel z ropotom na kovinsko ploščico, ki je bila pribita na tleh pri kaminu. Ko se je ropot polegel in ko je v Stupinovih očeh še drhtela iskra zavesti, je v veži nekdo nestrpno pozvonil. In v zvoncu je kričala radost ljubavi in skorajšnjega svidenja... Mrtvaška roka se je hotela prijeti za rob naslonjača, v prsih je utihnil ne-porojeni krik in telo se je zgrudilo v mrtvaški onemoglosti... Pred hišo je stal kočijaž z upehanim in penastim konjem, ki je komaj še dihal, čez ulico je hitel rdečelasec v ograjenem kožuhu. Na veznih vratih je nestrpno pel zvonec. Zvonila je Ana. 4221.1 Trgovci in industrijalci zadnji čas je da se priglasite kot razstavljale! na »Ljubljanskem velesejmu" Osobito se opozarja na velike športno razstavo, ki je izredno prikladna za propagando firm, ki izdelujejo odnosno prodajajo športne predmete Oddati jo samo *© nekaj prostorov. — Pojasnita kakor tudi prijavnice razpošilja urad .Ljubljanskega velesejma- v Ljubljani. I ■ Mali oglasi, hI služijo v ■ posredovalne in socisl- ■ ne namene občinstva, ■ vsaka beseda 50 ser. ■ Najmanjši znesek Din 5. MILI OGLASI Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgov- skopa značaja, vsaks besede Din 1*—. Najmanjši znesek Din IG 15 letno jamstvo najpopolneji 3T0EWER šivalni stroji s pogrezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje LUD. BARAGA UUBLMNA Selenburgova ul. 6, I. 116 T Telefon si. 080. 2891 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri, nepozabni soprog, oče, ded, stric in tast, gospod Hnton Sirca dne 20. avgusta L I. ob de^tih zvečer po dolgi bolezni, previden 8 svetotajstvi, v 72. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v soboto, 22. avgusta ob štirih popoldne iz hiše žalosti« Dunajska cesta 6, na pokopališče drl Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 21. avgusta 1925. Rodbini Širea in dr. Bevk Krasne parcele ob cesti, vodovod, elektrika, se ugodno prodado. Vprašati : Cesta v Rožno dolino Št. 10. 3892 ■ajetarejao slovensko? delaraloa Ivin Brleolft Dnna{eka o« I9f se priporoča. Izvršitev točna, cene _zmerne. 179*. LOKOMOBIll 1L Volf-Lanz do 600 HP tvorniško novi ali generalno poprav! leni • tvomišUm jamstvom tudi oa obroke motorji na sesani plin Dieselovl moteni brez kompresorja motorji na sirovo olje Generalno zastopstvo Kotorenfabrlk« Dvastadl Mlinski stroii Tra n smislie Poglejte naše sldadllčel na Plačna« otepava — Kompletna montaža BRACA FISCHER D. D. ZAGREB, Pantovčak 1 b NBJHBJ Mlada gospa išče služI c za časa vele* sejma v kakšnem pavi* ljonu. Ponudbe na upra* vo lista pod »Veiesejem 2856«. Kupim malo enodružinsko hiši* co. Pogoje in navedbo cene pisati na upravo 11* sta pod »Mala nišica — 2S31«. ISlužbeJ Gospodična zmožna strojepisja, slov., srbohrvaškega in nem* škega jezika, išče službo v pisarni. — Ponudbe na upravo lista pod »Pošte* na — 2884«. Oskrbnik z večletno prakso, ki se dobro razume v polj.'cl* stvu in v vinogradih, išče službo na graščini na Štajerskem ali Hrva* škem. Ponudbe na upr. lista pod »Oskrbnik — 2872«. Hiša dvonadstropna, z neko* liko vrta v lepem trgu na Gorenjskem, odda* ljeno 1 uro od kolodvo* ra, s prostornimi klet* mi, pripravna za vsako obrt. trgovino, najbolj pa za trgovino z vinom na debelo, jo za Din 50.000 takoj naprodaj. Kupcu je stanovanje ta* koj na razpolago. Cenj. dopise pod »Ugodna pri* lika — 2865« na upravo »SI. Naroda*. Postrežnica za popoldanske ure išče službo v kaki pisarni. — Ponudbe na upravo lista pod »Postrežnica 2885«. Išče službe železniški upokojenec v pisarni ali kot sluga. Po* niidbe na upravo lista pod »Sluga — 2868«. I prodam ( Postelja kompletna, 2 proda. Na* slov: Fani Sever, Gospo* svetska cesta. 2877 Starejša natakarica na račun (ali dve sestri, sorodnici) se išče za prometno gostilno tik Ljubljane za vino. kuhi* njo in gostilno. Pogoji v upravi »SI. Nar.«. 2863 Kupim enodružinsko hišico, naj* raje v Rožni dolini ali v Vodmatu. Dopise z na* vedbo cene na upravo li* sta pod »Hišica — 2879«. 1 Nepremičnin: I fifeBNNJaBaaaBaaaSBssaaaaaaB Potnik železnmar, starejša moč, dobro uveden v Soveni* ji. želi premeniti mesto za potnika, poslovodjo ali za prvo moč v večjem trgovskem ali industrijskem podjetja. — Cen j. dopise pod »Železnina 2887« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Dvokatna kuća na Sušaku na prometnom mjestu sa dobro uvede* nom gostionom i sobama za strance, veliki doho* dak, prodaje se uz povoljne uvjete. Upitati se pismeno kod Publici* tas d. d., Zagreb, Gun* dulićeva 11, pod »700.000 2855«. 1 Fo»k 1 Učenec močan, priden, se želi učiti pekovske obrti. Po* nudbe na upr. lista pod »I -— 2886«. Lado dvigni pismo v upravi »Slov. Naroda«. 2880 Iščem 50.000 Din v svrho pove* čar. j a dobro idočega pod* jetja. Ponudbe na upra* vo lista pod »Nujno 2871«. E Stanovanja ] Prazno sobo z uporabo kuhinje išče preprosta gospodična. — ronudbe na upravo lista pod »Soba takoj — 2881«. Dva dijaka se sprejmeta na stanova* nje in hrano. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra hrana — 2883«. Sprejmeta se dve dijakinji na hrano in stanovanje. Na rarpola* go je klavir. Dopise na upravo lista pod »Sredi* na mesta — 2882«. Naslovi dijaških stanovanj se do* bijo pri ge. Likar, Poljanska cesta 87 (vila Bergman). 2647 Suhe gobe M. GERSAK, Ljubljana Kongresni trg 10. 129 L Paviljone v dekoracijo na velesej« mu sprejen.a — Rud. Se* ver, Ljubljana. Gospo* svetska cesta c. 6 (v hiši mesarja Slamiča). 150/L Otomane najfinejše izdelane v bla* gu Din 900.—, afrik*mo* droce Din 250.—, patent fotelje in vse tapetniške izdelke po najnižjih ce* nah. Vabi na ogled! — Rud. Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča) 152/L Pristni, naravni malinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar* na c G. Piccolt, Ljib* Ijana. 108/L Razglas. Radi družinskih razmer aa proda na prostovoljni javni dražbi popolnoma nova hlia s trgovino v Loki pri Mdaneni mosta 5 minut od železniškega postajališča in 5 km od železniškega križišča Zidani most Ima lep zelenjadni vrt, udobna stanovanja, je ob cesti in blizu cerkve, dovoz iz vsah krajev lep. Dražba aa vrši pri občinskem uradu Laka pri Zidanom moatu dna SI« avgusta t. I* ab d o vati h dopoldne, kjer se izvedo vsi pogoji in dajo pojasnila. Izklicna cena je 200.000 Din. ZS Slovenifu za posjećivanje privatnih mušterija. Ponude na: „HERKULES", KOHN i drug, Zagreb, Hatzova ulica 10. 2869 Marko Rosenberg proda ali odda v najem svojo engros in detajl trgovino z železom, specerijo in poljskimi pridelki v LJUTOMERU s hišo in skladišči vred. _ XosJavjvp jn tisk »Narodne tiskarne«