1 i-shiiim piacana £<>tovi'i
ŠTEV. 29G.
V LJUBLJANI. solata. 31. (Ipppmhra
Posamezna številka Din ]•-
T rw0 TV
/MODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, irvzemšl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poštlt Din 20'—, inozemstvo Din 80'—.
Neodvlsan političen list
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Dl?RAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3. TELEFON STEV. 2852.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Plamenim vprašanjem naj se priloži
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu Stev, 13.633.
Kdaj bodo doseženi pri nas taki uspih?
Ob koncu leta objavljajo čehoslova-ški listi tole bilanco o uspehu 1. 1927 za čehoslovaško gospodarstvo:
Naše gospodarstvo je v teni letu doseglo razveseljive uspehe. Vloge v denarnih zavodih in hranilnicah 35 milijard. Izvoz fabrikatov (11 mesecev) 11.8 milijard, za 1.9 tniiljarde več ko lani. ?.etev žita je dala 500 milijonov, sladkorne repe -100 milijonov in krompirja 250 milijonov Kč več ko lani. Trgovinska bilanca izkazuje 2217 milijonov pre-viška, državni dolg se je znižal za 600 milijonov in 47 volikih delniških družb je zvišalo svoje dividende. Leta 1926 ni dalo 1183 milijonov kapitala v industriji nobenega dobička, letos samo še 596 fflilijohov. Napredek na vseh poljih, v vseh panogah, to je čehoslovaška bilanca za leto' 1927.
A pri nas? Trgovinska bilanca se je poslabšala, proračun ni uravnovešen, državni dolgovi rastejo in žetev ni vsled razdrtih nasipov v Sremu in Vojvodini taka, kakor bi mogla in morala biti. Nasa industrija, naše kmetijstvo, naše de-riarstvo, vse preživlja krizo in ne more in ne more se iz nje rešiti, ker ne funkcionira vladni aparat pravilno. Vzrokov za tožbe in pritožbe je več ko dovolj, samo da smo se brezuspešnosti tožb že tako naveličali, da že nihče ne toži več. Le še zmigujemo z ramami in skoraj bi bili na tem, da bi pričeli polagoma obupavati.
In vendar! Še je optimizem upravičen, kajti poleg vseh slabih strani, se je v preteklem letu vendar pričelo svetlikati in z zaupanjem smemo reči, da je najhujše za nami, konec je onega brezobzirnega strankarskega preganjanja, ki je zlasti cvetelo 1. 1925. Tudi večnih vladnih kriz smo rešeni, saj imamo sedaj že eno vlado, nad pol leta in sir gumo je, da ostane ta vlada vsaj do sprejema proračuna. In čeprav je še daleč čas, ko se ne bo več kradlo državljanskega imetja, vendar je to gotovo, da se danes manj krade ko nekdaj in da se ima , tudi pogum poklicati krivce na odgovor. Naj bo Štepičev slučaj še tako žalosten, razveseljivo je vsaj to. da je prišel krivec pred sodišče.
Celo v našem parlamentu so se razmere nekaj izboljšale. Stvarna kritika je pridobila na veljavi, kakor je to jasno dokazalo glasovanje o sodniških plačah. Vsemogočnost strankine discipline ni več absolutna vi v tem je dana pod-*aPa, da bedo pričeli tudi v skupščini odločevati argumenti. Začelo pa se je celo resno razpravljati o redukciji ministrstev in o izenačenju davkov in utemeljeno upanje je, da bosta obe vprašanji prihodnje leto rešeni.
Preokret na bolje je na vsak način dosežen, ali ravno tako je gotovo, da je tempo našega napredovanja mnogo prepočasen in da bi bilo lahko vse na mah boljše, če bi bil naš administrativni aparat drugačen. V napakah tega aparata je vse naše zlo in odprava tega zla je mogoča samo s solidarnim delom vsega prebivalstva, predvsem pa vseh naših produktivnih krogov.
Povečanje produkcije — to je bistvo našega problema. Da se bo čim bolj razvila naša industrija, da bo čimbolj napredovalo naše kmetijstvo, da bo naš obrt cvetoč in naša trgovina krepka in da ne bodo več sami tujci gospodarji prekomorske trgovine, v ta namen moramo zastaviti vse svoje sile, v tej smeri mora iti vse naše de lo. Da pa bo to delo uspešno, je treba, da gospodarski sloji dobe močan vpliv na javno življenje in da ne bodo le meceni strank, temveč
Velika debata o proračunu ministrstva za vere
Beograd, 31. dec. Včeraj popoldne je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za vere.
Minister Obradovič je imel daljši govor, v katerem je odgovarjal na pripombe posameznih opozicionalnih poslancev. Minister ni sprejel zakonskega načrta o pravoslavni cerkvi, ki mu ga je predložil arhijerejski zbor. Priznava, da morajo v komisijo, ki bo izdelovala ta zakonski predlog, priti tudi zastopniki iz prečanskih krajev. — Pripravlja še elaborat zakonskega predloga o muslimanski veroizpovedi.
Z vprašanjem konkordata z Vatikanom se sedaj ne more baviti. Prizadeval pa si bo, da se bo hkrati s prvima dvema vprašanjema rešilo tudi to vprašanje, tako da se bodo ob istem času rešila vprašanja za vse veroizpovedi. Njegovo osebno stališče je — in o tem ne govori v imenu vlade — da se mora vprašanje odnošajev med našo državo in Vatikanom kolikor se tiče katoliške cerkve, rešiti sporazumno z našim epi-skopatom in z zastopnikom Vatikana v Beogradu. — Jako važno je tudi vprašanje interkonfesionalnega zakona. Minister je že določil komisijo strokovnjakov - zastopnikov vseh veroizpovedi, ki naj pripravi ves potrebn material.
Na vprašuje Juraja Demetroviča, kako stoji s prevedbo kronskih vpokojen-cev na dinarske pokojnine, je minister izjavil, da je s svoje strani pripravil že vse potrebno za rešitev tega vprašanja.
O	tem je govoril tudi s finančnim ministrom. V ta proračun je postavljena vsota 2 milijonov Din. Vsega skupaj pa je treba 4 milijone Din. Še preostala dva milijona Din bosta vnesena v proračun, kadar bo vlada izdala izvršilno uredbo
o	pievedbi kronskih vpokojencev s kron na dinarje.
Minister Obradovič odgovarja dalje poslancu Sekuli Drljeviču in pravi, da je minister sam priznal, da ni nobenega prečana v komisiji za izdelavo zakonskega načrta o pravoslavni cerkvi. Proti temu se moramo boriti. Vstajam zoper to, da se na ta način vlada in da se prečanski kraji smatrajo za kolonijo.
Nato govori še Sekula Drljevic, ki na-glaša, da je bil član vlade, ki je dala iniciativo za balkansko vojno. Ze takrat sem, kot prvi povdaril, da cilj in namen balkanske vojne ni samo ostoboditev od T urkov, temveč tudi uedinjenje Srbije in Črne gore. O tem nisem nikoli govo-ril, sedaj pa me je minister sam k temu izzval. Ne poskušajte nasproti padlim žrtvam opravičevati svojih hegemonisti-čnih tendenc. Ne gre, da se ves proračun daje pravoslavni cerkvi, katoliški pa nič. Ni dostojno pravoslavne cerkve, da bi ji druge veroizpovedi gradile cerkve.
Tu poseže vmes minister Obradovič: »Saj ne zahtevamo niti pare!«
Drljevic: »Vi si iz reparacij zgradite porušene cerkve in nikar ne uporabljajte reparacij za druge namene!«
V osebno pojasnilo sta govorila še Pavle Radie in Voja Lazič, nakar je bil
da bodo tudi sami odločevali v politiki. Tisti, ki najbolj občuti vsako napako v javni upravi, tisti, ki plačuje vse grehe javne uprave, ta mora tudi imeti besedo, kadar gre za javne interese.
In če se bo to zgodilo, potem ni več daleč čas, ko b-> <ib koncu leta konsta-tirali, za koliko in koliko milijonov se je povečalo naše narodno premoženje in potem bodo tudi jugoslovanf';i l;s»ti poročali o naši bilanci tako, kakor danes poročajo čehoslovaški o svoji.
Več dela za napredek gospodarstva se glasi opomin naše letošnje bilance.
proračun ministrstva z večino glasov ! sprejet.
Takoj nato je prišel v razpravo proračun ministrstva za prosveto. K proračunu je podal kratek ekspoze minister za prosveto dr. Kumanudi.
Potem je dobil besedo Svetozar Pribičevič, ki je imel pomemben govor, v katerem je omenjal konvencije z Rumuni-jo. Vprašal je ministra, ali je on dal ; svoj pristanek k konvencijam o runiun-skih šolah v Banatu. Odredbe te kon-i vencije namreč v temelju spreminjajo i naše šolske zakone. Za rumunske šole : je ustanovljen poseben upravni odbor, ki se voli na skupščini rumunskih uči-; teljev in duhovnikov. S tem imajo te šc-j le popolno avtonomijo. Na drugi strani . pa se naš minster prav nič ne briga za naše narodne manjšine v drugih državah. — Nato govori o kreditu 12 milijonov za pomoč ljudskim šolam. Ta kredit naj bi bil za vse kraje. Na Hrvat-skem, v Zagorju, v Liki in v Sloveniji so mnogo siromašnejši kraji kakor v Južni Srbiji. Po kakšni pravici se daje podpora samo nekaterim siromašnim občinam v Južni Srbiji, med tem ko se Sloveniji in Hrvatski ne da nič. V Južni Srbiji je treba drugače delati. Južna Srbija potrebuje nekaj drugega: ona po-j trebuje svobode. Od 17.000 orožnikov, kar jih ima naša država, jih je samo v Južni Srbiji lO.COO.
Kumanudi: »Zato pa tudi gradimo šole.«
Drljevic: Milice pa niti ne računate. Petkrat toliko pa je milice.
Pribičevič: Južna Srbija je preplavljena s poslanskimi kandidati. Od 43 kandidatov, ka rjih je bilo zadnjič izvoljenih, je 23 Srbijancev in 10 od teh ministrov.
Nadalje govori Pribičevič o strankarstvu v državni administraciji. Tu ni naših ljudi, tu so samo uradniki, ki ne smejo biti pristaši nobene druge stranke.
Na koncu prosi Pribičevič ministra, naj bo tako prijazen in naj umakne iz finančnega zakona določbo, s katero se pooblašča vlada, da ukine nekatere fakultete. Beograd ima vse: ima dvor, ima vsa ministrstva, glavno kontrolo, vojaško akademijo, narodno skupščino, državni svet itd., medtem ko imajo druga mesta samo visoke šole. če ima Beograd vse, kakšna enakopravnost pa je potem to, da se hkrati, ko se v Beogradu ukine kaka fakulteta, ukinejo fakultete tudi v Zagrebu, kateremu je itak že vse vzeto. Nastopa pravi hegemonistični fu-ror. Protestirati moram proti temu, da se Zagrebu jemlje to, kar je njegov ponos, njegove kulturne institucije. Vlada, ki privilegira kake kraje, ta eksploatira pri tem druge.
Zh Pribičevičem je govoril še radiče- i vec čajkovec, ki je povdarjal veliko raz- ] liko v kreditih za Zagreb in Beograd v korist Beograda.
Njegove trditve so izzvale često medklice in prepire med radikali in opozicijo. Sečerov kliče: »Mi plačamo največ. Zakaj se potem Vi upirate?« Pavle Radič: »Kdo pa ste Vi? Vi ste klopotec!« Sečerov: »Vojvodinec sem.« Pavle Radič: »Nisi*. Vi ste Srbijanec.« Sečerov: »Jaz sem ukinil dohodnino.« Pribičevič: »Ker ste se nas zbali.« Sečerov: »Prav VaS se bojimo.« Pribičevič: »Se pa drugi boje. Zato je bila dohodnina ukinjena.
Predsednik Subotič na to sporoča, da je sestavil razpored dela v finančnem odboru, in prosi, naj se ta razpored sporazumno sprejme. Po tem razporedu naj bi bil proračun ministrstva za pro-
sveto danes sprejet. 1. januarja naj pride v razpravo proračun notranjega ministrstva. (Šavtič kliče: Ne more, ker gre predsednik vlade na lov!) Subotič nato predlaga, da se v nedeljo razpravlja proračun zunanjega ministrstva. Če bi razprava v nedeljo ne bila končana, naj se pa nadaljuje v ponedeljek. Za tem bi prišel na vrsto proračun notranjega ministrstva in ministrstva za narodno zdravstvo. To naj bi bilo končano do 5. januarja. Potem bi se seje prekinile do 10. januarja. Nato bi prišli na vrsto proračun vojske, javnih del, prometa, pošte, poljedelstva, šum, socialne politike, trgovine, izenačenja zakonov, agrarne reforme in slednjič proračun finančnega ministrstva. Potem bi še sledili rezervni proračunski krediti in finančni zakon, tako da bi bil ves proračun gotov do 23. ali 24. januarja. Opozicija je pristala na ta predlog, zahtevala je samo, da se ne omejuje pravica govora. Seja je bila nato zaključena ter se je delo nadaljevalo danes popoldne.
MARINKOVIČ ZBOLEL.
Beograd, 31. decembra. Zunanji minister. dr Marinkovič se je zopet nekaj prehladil in ga včeraj ni bilo v kabinet. Dr. Marinkovič bo brž ko se konča razprava o proračunu zunanjega ministr-i stva — to bo najkasneje 1. ali 2. janu-| a rja vzel najbrž kakih 5 ali 6 dni do-j pusta in odšel v Dubrovnik ali v Sušak, [ da se tam pozdravi.
PRED ODPRAVO PARLAMENTA V ITALIJI.
Rim, 31. dec. I* ašistični svet se sestane v drugi polovici januarja. Direktorij bo obravnaval material, ki je pripravljen zato, da se ukine parlament in se nadomesti s korporativnim zastopstvom.
‘■■■■■■■■■■■■rti..
MRAZ IN SNEG.
Beograd, 31. dec. Meteorološke napovedi so se to pot precej uresničile. Hkrati so začele z vseh strani prihajati vesti : o slabem vremenu. Na področju Hrvat-ske Slavonije, Primorja in Dalmacije je , nastal zdaj hud mraz. Povsod je začel padati silen sneg, ki ga nosi močan veter in burja. Vse oblasti so potrebno ukrenile, da se, kolikor je mogoče, vzdrži promet. Zaradi slabega vremena je prekinjen promet med Kninom in Gra-dačacem, tako da med Dalmacijo in Hr-vatako ni zveze. — Pri Sremski Mitroviči je Sava inzova začela rasti. Včeraj opoldne je bila 5.50 nad normalo. Nad Sremsko Mitrovico je voda stopila iz struge in nosi s seboj les, drevje in razne druge predmete. Škoda je velika.
Dunaj, 31. dec. Mraz je vedno hujši. Sinoči je bilo na Dunaju —8o, v Parizu -2°, v Londonu -*)«, v Stockholmu —5°, na Spitzbergih —14°, v Berlinu <°, v Hamburgu —5°, v Poznanju —8°, v Varšavi —7°, v Pragi —12°, v Budimpešti —3°. V Sofiji pada fneg.
ZA BREZPOSELNE NIMA BOLGARSKA VLADA DENARJA.
Sofija, 31. dec. Vodja socialistične frakcije Sakazov je vložil v sobranju interpelacijo o brezposelnosti in predlagal, da se za podporo brezposelnih voti-ra vsota 10 milijonov levov. Po daljši razpravi, ki se je o tem razvila, je predsednik vlade Ljapčev izjavil, da državni proračun ne dovoljuje tako visokega izdatka. Nasprotniki njegovega kabineta zadnji čas izrabljajo brezposelno delavstvo. — Nato se je prešlo na glasovanje. Za vlado so poleg običajne večine glasovali tudi demokratje in radikali. To znači ojačenje kabineta Ljapčeva.
Za slovenska Akademijo znanosti in umetnosti.
SLOVENCI!
Naša Narodna galer^a vodi obširno akcijo, da zbere med Slovenci toliko gmotnih sredstev, kolikor 'jih je treba, da dobimo zbirko slovenske umetnosti iu da si ustanovimo Akademijo znanosti v Ljubljani. Brez dvoma je to naša največja kulturna naloga sedanjosti. S tema zavodoma bo šele naša kulturna stavba dograjena
Nekateri naši somišljeniki in občinski odbori so z darili za Fond Akademije in Galerije dokazali da umevajo važnost začetega oodjetja. Druge zasebnike in občine, ki se va' ilu še niso odzvali, prosim, da čim prej in čim izdatneje akcijo podpro. To bo najlepše novoletno darilo, ki si ga Slovenci sedaj morejo dati.
t
Lelo dni 'e preteklo,1 odkar je izšel proglas, namenjeni celemu slovenskemu narodu, naznanjajoč mu. da je misel, da so predpriprave za ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti dozorele in da se je približal čas, ko nai vsak posameznik spozna važnost in veličino snujočega se dela. Dan tega proglasa dobi svoje mesto v zgodovini naših bojev in našega dela, kakor ga imajo dnevi ustanovitve prve Akademije v Ljubljani, »Aeademije Operotarum« 1. 1693., in pozneje leto njenega kratkega oživljenja, 1781.
Razumljivo je, da takrat ustanovljene najvišje kulturne instance niso mogle globoko in široko razplesti svojih korenin — naš narod se je šele prebujal k svojemu lastnemu življenju. Od tistih dob do danes so pa šli preko njiv našega duha številni, veliki in slavni orači, obudili so nam zavest, dali so nam pesem. okrenili so nas za boj — položili so v nas temelje kulturne, politične in gospodarske samostojne rasti; njih delo dokumentira našo eksitenco in našo pripravbenost za bodočnost Na teh stoletja grajenih temeljih je našla trdno oporo naša Univerza. na nje je
Dr. Vladimir Ravnihar.
vrat v nova kraljevstva duhovnega ustvarjanja, do luči n vegi, mladega, svetega življenja. V tem času je za kultu rno-organiza-t( ritno delo najvažnejše spoznanje, da je n >.š narodni razvoj doz' rel in da potrebuje vse temeljev, ki jih tirja potreba sedobne-ga kulturnega n roda, da bo pot v novo dobo zmiselna, zavestna in organična. Neobhoden tak temelj je poleg Univerze Akademija znanosti in umetm.s:i. — Kdo jo bo zgradil? Mi vsi, s svojim denarjem! »Ko smo vendar majhni, tako maj ni « Narod je lahko majhen le po sv jih dejan ih, po svojem delu, ne pa po številu. Ni važno, da nas ni veliko; važno je. da smo živi, da se tega zavedamo in da hočemo živeti!
Akademija zn musti in umetnosti bo hram našega duhovnega življenja, iz preteklosti preko sedanjosti v bodočnost idoča zlata črta slovenskega duševnega dela. Zbirka Narodne galerije bo skupno z muzejsko in knezo-škofijsko reprezenhrala višino in obseg dela slovenskega upodabljajočega genija in bo z rezultati svojega neumornega in požrtvovalnega dela zasadila za vse čase v naše vsak-
freba sedaj postaviti še drugo, s prvo neraz- j danje živi jen e prapor človeške plemenitosti
družno zvezano institucijo — hram naše znanosti in umetnosti.
Naš razvoj je dozorel v času, ko se ves svet in naš narod z njim še lovi brez prave vere in zaupanja med ogromnimi ruševinami in grobljem. ki je ostalo po svetovni vojni. Kulturno, gospodarsko in socijalno smo z drugimi narodi skupni dediči žalostnih, že napol porušenih tradicij in odtod prepričanje, da propada evropska kulturna moč in gine pod grobimi razmahi moderne civilizacije. Vendar to ni res in vsa vera, vse delo sodobnih src pravega spoznanja priča, da se je evropski •Človek v svoji žeji in stiski že pritipal do
in lepote, ki je zanjo gorela in trpela slovenska duša.
1'redpriprave so gotove! Narodna Galerija ima že danes zbirko slovenskih slik in skulptur, ki bo, enkrat izročena svetu, pričala, kolik je naš kulturni zaklad. Zaradi tega ne sme biti ne hiše. ne občine, ne kornoracije, ki bi z vsemi sredstvi ne podprla dela, da so uresniči priče a akcija. Ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti je pred durmi! Slovenci, storite svojo dolžnost, da zaživi med nami dokument naše ustvarjajoče sile in temelj naše kulturne bodočnosti!
Nekij kratkih pripomb o pomenu, potrebi in nalogeh Akademije znanosti v Ljubi,ani.
(Prof. dr. Rajko Nahtigal.)
V	kulturnem razvitku vsakega naroda se znanost na splošno pojavi:a najpozneje, je zato vrh kulture in ueobhodni znak končne kulturne dozorelosti in resnično kulturnega tuvoja kakega naroda. Iz tega pa izvira za vsak narod, ki se povzpne do takega nivoja, kulturna dolžnost, storiti za občno kulturo vsaj to, da znanstveno kolikor mogoče preuči samega sebe, svojo zgodovino in svojo zemljo v vseh ozirih. Tega tujci, pa tudi naši južni bratje ne morejo tako dobro storiti, a pričakovati to od njih, bil bi le dokaz kulturne zaostalosti, nesposobnosti in nesamostojnosti. Razen tega imajo oni sami sličnega dela za 9e dovolj.
Toda le ne napram splošni kulturi, ampak tudi napram sebi samemu ima vsak narod dolžnost študija predvsem samega sebe in vsega, kar je njegovega; kajti neizogibna potreba je. da se vedno na novo oplaja njegov vedno prenavljajoči se duševni preporod v njega stalnem napredku. Vrhu tega niso brez znanstvenih izsledkov, brez pravega znanja, tudi noben pouk, izobrazba in vzgoja mladine mogoči.
Veda o lastnem narodu v vseh ozirih pa je možna le pri sistematičnem delu v okviru ananstvene organizacije, kakor je to akademija znanosti. Obširnosti in velikosti dela, sredstev za njega izvršbo ne premore noben posameznik, to zmore le skupno organizirano znanstveno delo. Da je pri tem lastni domači jezik najnormalne'še sredstvo in lastno kulturno središče najprimernejši kraj za raz-
pravljanje o samem sebi, o svojem narodu, je [
umljivo samo po sebi.
Prve naloge ljubljanske akademije znanosti bi se podobno drugim akademijam imele gibati v štirih smereh: v zbiranju gradiva, organiziranju ekspedicij, kritičnih edicijah ter publiciranju doseženih znanstvenih izsledkov. Po naravi predmeta bi imel vsak iz običajnih štirih razredov še svoje posebne naloge.
Filološko-historično-filozofski razred ima zbirati dialektološko, leksikografsko, onoma-stično, folkloristično, etnografsko, antropološko, arheološko, zgodovinsko, kulturno-zgodo-vinsko in literarno-historično gradivo, ki je dosedaj, kakršno si bodi, izdano in obravnavano še vedno le bolj fragmentarno in slučajno, v starejši dobi tudi nekritično. To različno gradivo se ne more nabirati seveda samo v središču, temveč ga je treba iskati na vsem v poštev prihajajočem ozemlju: da, treba bo to ali ono iskati celo v inozemstvu v bibliotekah, arhivih in drugod. Tudi nimamo še do danes popolne gotovosti, da so okriti že vsi rokopisi ali stari tiski. Razen tega vemo za to in ono, pa nam je nedostopno, kakor n. pr. korespondenca Prešernova z Anastazi-jem G riinom itd.
Kritične in faksimilirane edicije z obraz-lo/bo čakaio na prvem mestu v okviru celokupnega kodeksa znameniti brižnski spomeniki iz druge polovice X. stol., najstarejši slovanski spomenik z latinskimi Črkami in eden izmed najstarejših slovanskih spomenikov sploh. V znastvene svrhe je poirebno
kritično izdati vsaj »unica< naše prve prote-
s nmvske književnosti. Potrebujemo tudi znanstveno-kritične izdaje naših najglavnej-ši pisateljev in ‘pesnikov, n. pr. Prešerna, Vraza i. dr., ter znanstvenih klasikov kakor n. pr Kopitarja, 1 opoviča i. dr. K edicijam razne-ra gridiva snadajo literano-filološko- in kulturno ! istorifno važne korespondence, iz zgodovinskega gradiva različni dokumenti, listine, urbarji, katastri i. dr.; kulturno-zgo-duvim... .elezanimive so n. pr. ustanovne listine ne .ih šlipendij na graški univerzi iz prejšn ih st letij. ki so jih kot neke vrste »za-dužbine izstavili v obliki obširnih kulturnozgodovinskih d 'kumentov n ši ljudje za našo mladic ' Štrekljevi izdaji narodnih pesmi, ki na še ni izčrpana, mora slediti izdaja droge:*" VklorfstFnega materiala v prozi, kakor pravljic in pregovorov. Pleteršnikov slovar nič več ne zadošča. Zameniti ga mora po možn -s i popoln historični slovar, v katerem bo zorano vse slovarno gradivo iz virov, starejše pismenosti, sodobne literature in naročil. Nabiranju dialektološkega gradiva, ki je neobhodno tudi za dovršitev vseobsežne histerične gramatike, je drugi cilj izdaja dia-le«‘ 1 ške karte in razbistritev vprašanja slovenskih plemen in njih naselitve. Kar se v zadnjem žiru že vrši zlasti po neumornem p.rizadevanju prof. dr. Fr. Ramovša, more po-sebn ■ šele akademija podpreti in pospešiti v izvršitvi.
Znana;venih problemov, ki čakajo svoje rešitve, ie nepregledna vrsta. Omenim naj le cel kompleks vprašan1 vsebujoči študij mednarodno - medsebojnega vpliva kakor zlasti slovensko-nemškega in slovensko-romanske-ga. Še danes lahko zasledimo zlasti na nemških tleh naše raznarojence poleg prvotnih drugorodcev. Omembe vreden je tudi študij narodne psihologije, njegovega značaja, antropološkega tipa itd. itd.
Z nazadnje omenjenim ima posla tudi ju-ridični razred v zbiranju gradiva in študiju nar 'dnega običajnega prava ter narodne pravne zgodovine. Važnost teoretičnega raz-motrivanja vsakovrstni > pravnih ndnošajev je 'avnosti brez nadaljnjega umevna.
Naloge prirodoslovno-matematičnega razreda so v antropološko-geografskem cziru med drugim n pr. preiskovanje domače in tu'e naselitve na naši zemlji, v geografsko-fizikaličnem pogledu geografsko kartiranje, ena povsem prirodoslovnem polju geološko mnoiranie ter preučevanje domače flore in faune. Herbarij cele naše zemlje, ki ga je pričel zbirati in izdajati prof. A. Paulin, bi n. nr. mogla dovesti do konca le kaka akademija, ki bi izdala lahko tudi od njega nabrano slovensko rastlinsko imenoslovje. Da more Slovenec tudi na čisto fizikaličnem in matematičnem polju v mednarodnem svetu uspešno sodelovati, služijo za primer imena znamenitih znanstvenikov te vrste, rodom Slovencev, iz pretekle (n. pr. Vega, Stefan i. dr.)
ter sedanje dobe.
Četrtemu, umetnostnemu razredu končno pripada študij naše umetnostne zgodovine in gojitev najvišje sodobne umetnosti v besedi in liku, ki je v največji meri le tam mogoča, kjer je izven potrebe po spekulaciji in iskanju dobička. Brezštevilne stavbe, cerkvene in posvetne, umetnostni spomeniki preteklosti naše dežele, so neopisane in neznane, čeprav so najznačilnejši dokumenti naše kulturne zgodovine; dan za dnem se odkrivajo v naših cerkvah važne slike, ki so priče nekdanje splošne in visoke umetnostne kulture, a po ogromni večini niso niti primerno obdelane niti dosto:no publicirane; še nihče se ni lotil in se ni mogel lotiti sistematičnega raziska-vanja zgodovine našega kiparstva; umetniški razred bi postavil temelje naši bodoči umetnostni zgodovini, če bi to gradivo zbral ter dobro objavil. Svoj čas so se z veliko vnemo nabirale melodije naših narodnih pesmi in mnogo gradiva je zbranega; čas bi bil, da bi se ta material kritično pregledal, dopolnil in izdal.
O	vsem tem bi se dalo, razume se, na podrobno in obširno razpravljati. Da bi tudi drugi, vsak po svojem predmetu, mogli dodati še marsikaj bistveno važnega, ne more biti dvoma. Tu ie podano le nekaj najslavnejših misli v najkrajšem obrisu, toda vsekakor dovolj, da 'e razvidno iz njega, kolike važne, potrebne in velike naloge bi imela izpolniti ljubljanska akademija znanosti, nedvomno pa
KAKO ČASTI AVSTRIJA SVOJE UMETNIKE.
m
Richard Strauss, Kateremu je Avstrija s posebnim zakonom podarila posestvo.
vsaj tolike, da je umljiv ne le klic po njej, ainpak dokazana tudi dolžnost in neodložna potreba njene ustanovitve, ako h1 če slovenski narod kot visoko kulturen del širšega južnoslovanskega niroda zadostiti svojemu kulturnemu dolgu in pokazati ne le svojo kulturno dozorelost, temveč splch vrednost eksistenaa v okviru bratstva s Srbi in Hrvati.
Dosedanja razcepljenost na '»Znanstveno društvo za humanistične vede«, društvo »Pravnik« z edicijo »Zbornika hiridične fakultete«, geografsko in razna prirodoslovna društva. »Slovensko Matico« ter Umetnostnozgodovinsko društv1'« poleg »Narodne galerije«, ni niti s stališča potrebne koncentracije duševnih sil, niti z ekonomskega vidika razvesehiv pojav neč pa dobra stvarna podlaga in logični i reduogoj k ustanovitvi uspešno delujočega skupnega znanstvenega središča in žarišča, ki b' šele Ljubljano in Slovence pridružilo kot enakovrednega člana svojima bratoma in drugim kulturnim središčem.*
*	Primerjaj h gornjim izvajanjem še Oznanilo »časopisa za slovenski jezik. kn i'evnost in zgodovino«, ki ga ie napisal isti pisen ter pravila »Znanstvenega društva za humanistične vede« i. pod.
ZiiiiS
usuje t^» s*i k n
vt-livosti f i
uuxu
r cflnne ud v eh fa te i o d ke
nudi ' -n	c n jr sum ■«
teodf*-’Iac --t	AlVi>Ew
I. j U > i	( i « d
nasproti Dr . ms ega <j I* «*« I iš .•».
HRVATSKO DRUŠTVO »PROSVJETA« NA
DUNAJU
je priredilo v ponedeljek lepo vspelo Božičnico za male in velike otroke v svojih prostorih v gostilni »Zur Traube« v Capistran-gasse, nasproti Stiftkirche. Pod lepo in bogato okrašenem drevesom je pozdravil došlece predsednik g. Stanišak, posebno ;e toplo pozdravil d<-šle Slovence iz Slovenskega krožka. Društveni tamburaški zbor je pod vodstvom vrlega Viškoviea izborno sviral domače in tuje skladbe. A.li t glasili so se tudi mladi deklamovalci in igrali na klavirju ter želi prav živa’ no nohvilo in vsnodbudo za na-daljni napredek. — Ker za Silvestrovo nimamo najetega prostora, za kar je treba pol leta naprej skrbeti je bila to zadnja naša zabav« na Dunaju v tem letu.
KRIZA SLOVENSKE KNJIGE.
Pravijo, da je slovenska knjiga v težki krizi in vendar tega ne morem prav verjeti, kaiti nikoli se še ni izdajalo toliko novih slovenskih knjig, kakor ravno zadnja leta. Izdajanje knjig se mora vsekakor rentirati, kajti o tem smo vsi na jasnem, da niti eden založnik ne bo izdal knjige avtorju na ljubo ali iz interesa do vsebine dolične knjige, temveč zgolj iz trgovskega interesa. Tudi dosedaj še ne en založnik ni napovedal ken-kurza kot premnogi trgovci, ravno obratno, mesec za mesecem izdajajo nove knjige.
In to naj bo kriza?
, Iz teh dejstev, ki jih nihče ne more tajiti, lahko sklepamo, da položaj slovenske knjige le ni tako obupen, kot ga nekateri slikajo. Nasprotno pa iz teh dejstev tudi ne smemo sklepati, da se našim založnikom godi dobro. Njih položaj bi mogli označiti z vzdržljivim. Knjiga danes ne nese mnogo. Gotovo so knjige, ki ne nesejo ničesar in posamezne, ki nesejo precej. Summa summarum: založniki živijo — in neprestano izdajajo nove knjige. Deficit, ki ga morda (?) imajo s ka-io znanstveno ali resno knjigo, zamašijo s profitom popularnih knjig ali kakega romana, ki se bolje prodaja, in tako gre knji-gotrštvo naprej.
K ilustraciji teh razmer pripomnim le še, da sto v zadnjem času nekateri slovenski pisatelji, nezadovoljni z majhnimi honorarji, M jih sedaj plačujejo založništva, izdali svoje knjige v samozaložbi in da se je to V3em prav dobro izplačalo.
In s tem dejstvom preidem k drugi plati vprašanja slovenske knjige: zakaj se premalo knjig proda?
Odgovor: glavni vzrok je nezadostna in nepravilna reklama založnikov. Samozaložnik -avhr se sam pobriga za razpečanje svoie knjige in ima pri tem lep uspeh. In kn:igarna?
So pri nas še vedno knjigarne, ki zalagajo prav dobre, okusno opremljene knjige, jih natisnejo v nekaj tisoč izvodih, te postavijo v skladišče — in čakajo kupcev. Tako početje ni dosti boljše, kot pometati vso zalogo v Ljubljanico.
Ko so nove kniige spravljene v skladišču, ni krneč dela z njimi, temveč tu se delo šele začne. Tega pa večina naših založnikov ne ve, oziroma je prenerodna, da bi sistematično začeli s propagando, ki bi se morala za vsako knjigo izdelati individualno. Za vsako kn:igo je treba sestaviti uprav napadalni načrt na občinstvo, izvršen v vse detajle, razdeljen po letnih časih in mesecih. Kaj takega pa pri nas še ne znajo. To poglavje je predolgo, da bi ga tu mogel izčrpno obravnavati. Idem preko njega, ker mu hočem posvetiti poseben članek.
G. Radivoj Rel,ar je v svojem članku »Kriza slovenske knjige« (»Narodni Dnevnik«, 14. novembra 1927) omenil nekatere druge vzroke te krize. Z njegovimi izvajanji se pa ne ujemam popolnoma, vsaj z nekaterimi ne.
Njegova trditev, da se 90 odstotkov našega dijaštva ne zanima za Čisto nič drugega ka-
kor za šport in da smo s tem izgubili zn svojo knjiga eno celo generacijo, ne drži; Poznam naše dijašivo in reči moram, da bi bilo čisto lepo, ako bi se 90 odstotkov zanimalo vsaj za šport, toda najmanj 50 odstotkov se ne zanima sploh za nič! Kot sreduje-. šolskega profesorja me včasih kar zazebe, ko moram zvedeti čisto neverjetne stvari. Ali mi morete verjeti, da v 5. razredu, ki šteje nad 50 fantov in deklet, samo trije fantje vedo, da se piše oni možak, ki je prvič letel preko severnega tečaja z zrakoplovom, Amundsen?
Predlanskem sem bil razrednik v sedmi in sem prosil svoje dijake, naj mi napiše vsak na listek brez podpisa knjige, ki jih ie prečital v teku zadnjega leta, ker bi me zanimala slatistika prečitanih knjig. Kdor ni nič prečital, naj mi odda prazen listek. Kdor se boji, da bi spoznal njegovo pisavo, naj da seznam spisati kaki tretji osebi. Listke je zbral eden od dijakov in mi jih je skupno oddal, tako da je bila anonimnost varovana. Apeliral sem na poštenost svojih dijakov in kolikor sem tisti razred poznal fbil je eden najresnejših in najbolj simpatičnih, kar sem jih imel), ne dvomim, da so podatki točni.
Materijal, ki sem ga dobil, je zelo zanimiv in ga mislim ob priliki objaviti. Tu omenim le sledeče: od razreda 23 dijakov samo trije niso čltali sploh ničesar (oddali so prazne listke). Triije »o čitali pet ali šest knjig, ostali mnogo, mnogo več:	do sto
knjig! Pripominjam, da je pil to zelo resen
razred. Zanimivo je tudi to, da med slovenskimi knjigami ne prevladujejo po vojni izdane ktrige. Vzrok tiči v tem, da v dijaških knjižnicah in doma po rodbinah ni dosti povojnih knjig!
Kako lep migljaj za naše šolske knjižničarje in — last non least —■ za naše založnike! Kljub vsemu črnenju dijakov, da se ba-viio preveč s športom, sem moral k'instalirati, da se velik del dijaštva zanima za knjige in bi jih rad čital — samo ne dobi jih. To, kar danes nudijo dijaške šolsk" knjižnice, je po večini tako zastarelo in nR' prebavljivo, da dam mladini popoimnna nrav, če to odklanja in — gre rajši brcat žogo. Poglavje dijaških šolskih knjižnic je poglavje zase, a mnogo bolj va*«0- kot si to nekateri vzgojitelji predstavljalo. V najožjj zvezi je z bodočnostjo vsega naroda. Blagor zavodu, ki ima profesorja knjižničarja, ki ti je svest, kakšno nalogo ima vršiti, kaj ima dajati dijakom, kaj ima nakupovati. Ona dijaška knjižnica, katere dijaki ne oblegajo, dokazuje, da profesor-knjižničar ni na mestu. Ne pomaga mu prav noben izgovor. Gimpreje preda svoje posle drugemu, tem bolje bo za mladino.
Šolske knjižnice bi morale kupovati več novih knjig. Po rodbinah bi moralo biti tudi več novih knjig. To sta dva klica, s katerima se obračam do prizadetih v imenu mladine. Mladina rabi knjig in tudi če ji knjige prav težko kupimo, jih ji moramo kupiti, kajti potrebuje dobrih knjig enako kot eoln-ca in zraka.
Prečanska fronta - propadla.
l'o konatalirajo danes ne samo vladni krogi, temveč to morajo konstatirati tudi opozicio-anlni krc<gi. In resnično tudi čitamo v listih iaiavo nekega voditelja SDS, da ni 8 pretanek o fronto nič.
Če dobro premotrimo naše notranje-po-litične razmere, pa moramo ipriti do zaključka. da je prečanska fronta tudi morala propasti, pa najsi je imela za sebe še tako velike in tehtne argumente.
Predvsem drži, da je večina vseh državnih bromen na ramah prečanov in enako je res, da tvori preČansko prebivalstvo večino v državi. Če bi bili torej vsi prečani složni in energični bi vsled zakona o splošni in enaki vohini pravici morali zavladati prečani in t’> tem prej, ker so prečani po večini gospodarsko močnejši, prečanski kraji pa vrhu te-ga kulturno naprednejši.
Žalibog pa vsi ti argumenti nimajo polne veljave. Enaka volilna pravica je le na papirju, ker za volitve v Narodno skupščino ni meroda no ljudsko štetje iz 1. 1920, temveč iz leU 1910. Zato ima Srbija več poslancev, kakor pa ji po ustavi gre in zato je srbijansko stališče močnejše, kakor pa bi po pravici smelo biti. Čim dalje pa ta priviligirana pozicija Srbije traja, tem bolj tudi napreduje gospodarska moč Srbije in tem bolj se tudi v gospodarskem oziru slabša pozicija za prečane. Kar je pa najvažneje, je to, da pri nas niso merodajni samo parlamentarni faktorji, temveč tudi drugi, ki pa so skoraj dosledno le v prilog srbijanskemu stališču. Da ne bo nobenega podtikanja, povdarjamo, da popolnoma izključujemo iz debate drugega ustavnega faktorja.
K vsem tem za prečane negativnim dejstvom pa pride še to, da je sloga med pretani absolutno izključena. Predvsem ni niti misliti na to, da bi Srbi-prečani resno nastopili proti Srbijancem. Od nekdai se že Srbi-prečani ponašajo s tem, da so boljši Srbi od Srbijancev, namreč boli nacionalistični. Zato je gotovo, da v odločilnem trenutku večine Srbov-prečanov ne bo v prečanski fronti,
temveč da bodo ev. obstoj prečanske fronte izkoristili samo v to, da še sebi pribore pri-viligirano stališče. Da je to točno, dokazuje že dane.'. Bs.-r.na in Hercegovina. Ta trpi poleg Dalmacije najm-nj ed davčne preobremenitve in razne od radičevcev s takim krikom trobentale vesli o lakoti v Hercegovini so kot nalašč argument, da davčni vijak v Hercegovini in Bosni še po-pusti. Kdo pa vendar plačuje koruzo, s katero se obdarjajo Hercegovina, Črna gora in Bosna? Ali niso mar to drugi prečanski kraji? Zato tudi ni čuda, če dr. Spaho, Rot vodja bosanskih muslimani v noče dosti slišati o izenačenju davkov, kajti pri današnjih razmerah uživa Bosna vse privilegije če ne že primogeniture, pa one sekundogeniture, dočim so nekateri prečanski kraji že skoraj izven sorodstva.
Končno pa pride še en argument, ki popolnoma izključuje prečansko fronto. To je strankarska strast med prečani. Kdo bo vendar take. naiven, da bi mislil, da so propaga-torji prečanske fronte iz idealizma za preČansko fronto! Vsa ta propaganda je vendar v prvi vrsli samo in edino .strankarska spekulacij, da se prelicitira prečanskega nasprotnika. In to Beograd dobro vidi in zato se za grožnje o prečanski frcnli niti ne zmeni.
Druga stvar bi seveda bila, če bi se prečanske 6tranke najprej pomirile med seboj, če bi šele po sklenjenem »božjem miru« pričele s propagando prečanske fronte. Tedaj bi bil podan dokaz, da je ustvaritev pre-čanske fronte za prečane resna zadeva, ne pa samo strankarska spekulacija. Zalibog pa ni niti misliti na to, da bi se prečanske stranke mogle povzpeti do te višine.
Prečanska fronta je zato morala propasti in ni nobenega upanja, da bi bila v doglednem času ustanovljena. Zato pa so tudi prazne vse nade, da pridemo v doglednem času do izenačenja davkov in zato bo odprava dohodnine imela samo to posledico, da bomo prečani pod drugim imenom plačevali vsaj toliko ko sedaj, če ne še več — davkov.
Usoda premagancev.
SAMO P ARI A!
(Doživljaji člana tega 50 milijonskega naroda.)
Le malo Evropejcev more razumeti vso globino sramotnega zaničevanja, ki ga vsebuje ime »paria« v moji deželi: »Paria«, ime prvotnih prebivalcev Indije, ki so postali velika delovna kasta. Kasta, deležna najkrutejšega zaničevanja, ki si ga je izmislil kdaj človeški duh, in ta kasta ponižuje neizrečeno nizko in do nezaslišane sramote še danes 50 milijonov meni enakih ljudi. Pahnjeni iz občestva Hinda do skrajnega konca mest in vasi, živimo mi parie Indije v skoro živalski ueanagi in se nahajamo, oropani vseh človeških pravic vsled soeijalnih zakonov krute religije, v stanju med zasužnjenjem in prostem človeškem obstoju.
Rodil sem se v neki mali vasi Južne Indije. Se prekmalu sem spoznal, da je meni prepovedana uporaba javnih potov, da prepovedana celo uporaba vaških vodovodov, iz katerih je smel piti vsak pes. Ko sem bil star sedem let, se je namenil moj oče, ki je kot dninar služil pri vlaštelinu dotičnega kraja, da me pošlje v vaško šolo. Toda vaški učitelj se je upiral mojemu sprejemu v šolo, češ — da bi ga moja prisotnost omadeževala in da bi zagrozili v slučaju pripustitve tudi vsi drugi šolski dečki, da zapuste šolo. Tako sem postal jaz ravno tako dninar in sem aaslužil za deseturno delo dnevno 1 anna (8 para), ne dosti manj, kakor je zaslužil moj oče.
Ko sem dosegel 16. leto, je moj oče težko obolel, vendar ni smel opustiti svojega dela, kajti bil je čas žetve in vlaštelin ni tn>el ni-kakega izostanka. Ko je nekoč — pri neki prejšnji priliki — izostal moj oče, nam je vla-stelin skozi cel teden onemogočil vsak nakup v edini prcdajalnici, ki nam je bila odprta in ki je bila last nekega Mo’ amedanca. Stanje mojega očeta se je poslabšalo, in moja uboga mati me je v svojem obupu, ko je videla izmed osmero svojih otrok šestero umirati, poslala k vaškemu zdravniku. Priti v
hišo zdravnika mi je bilo popolnoma nemogoče. Vaščani bi me kamenjali, če bi šel po javnih potih. Pa tudi o pošiljatvi kakega pisma (moj stric, edini izmed nas, ki je znal pisati, bi ga mogel sestaviti) ni moslo 'biti govora, ‘ker nisem smel prestopiti poštnega urada, — kot brez dvoma vladno poslopje. Edina pot, ki mi je še preostala, je bila, da obvestim zdravnika po imejitelju prodajal-niee.
Potrt od strahu in obupa sem pozabil pravočasno zaklicati ljudem pred seboj poseben svarilen glas, katerega sem moral c-ddajati vsake tri minute, da obvarujem •'rinadnike višjih kast pred mojo omadeževalno bližino. Nesreča je hotela, da sta prišla po poti dva prijatelja mojega vlastelina in bila tako vsled moje bližine »omadeževana«. Začela sta me psovati in mi zagrozila, da me zatožita mojemu gospodu. — Med tem sem sporočil lastniku prodajalnice o očetovi bolezni in ga prosil za potnoč. Bil je petek; on je moral obiskati v mošeji službo božjo, obljubil ,pa je, da poišče zdravnika v nedeljo zvečer.
Naslednje jutro je umrl moj oče. Se isti večer je ukazal vlaštelin, da me biča do krvi za kazen, ker sem onečastil s svojo bližino njegove prijatelje.
Teden kasneje sem naletel na dmejitelja prodajalnice, ki mi je sporočil, kako presenečen in razjarjen je bil zdravnik radi moje ^nesramne« prošnje. Že sama prošnja, da bi obiskal kakega pario, je onečastila njegovo hišo. Tudi on da me hoče zatožiti mojemu gospodu. — Se predobro sem slutil posledice take obtožbe. Tudi moja uboga mati jf J1'*.*1 vsa preplašena in mi je nasvetovala bezati. Ona sama pa si je želela samo še smrti.
Bežati, prej ko mogoče, proti Madrasu ali Bombavu, kjer niso bile razmere tako ostre. Nisem imel ne denarja, ne obleke. Usoda je hotela, da nas je naslednjega dne obiskal
neki krščanski misijonar. Ni mi treba razlagati, zakaj. Že preje me je poizkušal mohamedanski. imejitelj prodajalne pregovoriti, da naj prestopim v izlam. Jaz nisem hotel popustiti, ne da bi gojil kake posebno pomisleke; samo opazil sem, da prestop v izlam ne izboljša našega jjoložaja. Nam pa-riern nudi koran isto kakor Bagvvat Sita, isto kakor vaška šola in zdravnik. — Kmalu sem pa moral spoznati, da tudi krščanstvo ne po-menja za nas nič drugega.
Misijonar mi je dal 15 rupij, novo religijo in novo ime. Čez teden dni sem prispel v Bombay, najnaprednejše in največje inesto Indije. Tudi tu mi je bilo zabranjeno delo, jed, da, celo pristop v večino prostorov. Mar nisem bil rojen paria? Vsak pogled, vsaka kretnja me je izdala! Kdo bi se pustil premotiti, čeprav sem se imenoval sedaj g. Samuel Erie Rangan?
Ko sem premagal na tisoče ovir, sem našel neko mesto kot konjski Hapec v hlevih, last nekega Hindupolitika. Kmalu sem pa spe-znal, da sem zamenjal brce svojega vlastelina s psovkami svojega novega gospoda in ?. udarci njegovih slug. Čez mesec dni sem
I bil odpuščen, ker je prišla mati mojega gospoda, ki ni hotela nobenega rojenega pario v svtji hiši.
Tekom naslednjih dve’i let sem opravljal vsakojako delo; zdaj kot cestni pometač, zdaj kot pristaniški delavec ali kot >boy« pri kakem eurazijskem hišnem gospodarstvu. Povsod so me opozarjali na moje pokolenje in kasto: »Zgolj paria!« Vedno sem bil zopet odpuščen, ker je moja gola bližina ali dotik ranil občutke kateregakoli hišnega prebivalca; kajti občutki »kateregakoli« so bili veljavnejši kot moji. Paria nima prava na lastne občutke!
Končno sem bil vrtnar pri nekem angleškem klubu in sem se v teku časa privadil govorici njegovih članov.
Nekega dne sem čul govoriti o neki vasi v južni Indiji in o nekem gotovem »gandy«, ki je, — kakor so pravilk — povzročil nemir, razširjal svoje prevratne ideje in razgibal ■.Miomorodce«. Kmalu mi je bilo jasno, da je postal »gandy« novi vodnik indijskih ljudskih mas, ki je napovedal boj kateremukoli načinu zatiran:a in se zavzel za stvar »nedo-tikajočih«. V onem trenutku je bilo SBaikam žarišče boja.
To poročilo je napolnilo moje srce z globokim veseljem, polastila se me je nova na-da. Zapustil sem Bombay, da poiščem Baikam. Po letu dni trajajočem nepretrganem in združenem brezsilnem upiranju se je končal boj v Baikamu z zmago »nedotikajo-čih«. Bil je le neznaten dobiček in omejen na neko gotovo pokrajino. In vendar je prodrl v mojo brezupnost in dvom, odprl mi novo pot in mi pokazal novo luč. Spoznal sem, da misijonar, trgovec in indijski politik niso imeli za^ moje resnične potrebe nikoli nobenega Čuta. Vsi so izrabili na enak način moj položaj in moje neznanje v njihove lastne svrhe. Danes pa sem prepričan, da moja bodočnost leži v mojih lastnih rokah. Mi sami se moramo združiti in sami nastopiti za našo pravice, mesto čakati, da jih prejmemo iz rok naših gospodarjev. Dosti dolgo smo Ča-
i kali!
i Misel, da živi v Indiji 50 milronov meni enaki1;, ki se bodo hitreje in lažje združili skupaj kot vsi drugi, ker trpe pod enakim sociijalnim in gospodarskim zatiranjem, mi daje pogum. Kar sem doživel jaz sam, poizkuša na milijone pariev na svojih lastnih telesih. Sedaj pa so se združile male skupine tah »nedotikajočih«, ki se bore s pomočjo nekaterih duševnih prvoboriteljev višjih kast proti velikanski premoči, polni ognja navdušenja, ki ga moremo razumeti le mi parie, ki smo se po stoletjih suženjskega poniževanja končno vendarle prebudili. Tudi jaz pripadam neki taki organizaciji in prispevam po svojih močeh k osvoboditvi preziranih, ponižanih in teptanih parij, brez kojih odrešitve bo ostala vedno osvoboditev Indije nepopolna in iluzorična.
Op. ured. Objavljamo to obupno izpoved zatiranega Indijca, ker jasno kaže, zakaj se j	ze‘°	komunistične propa-
gande v Indi i. Samo 50 milijonov parijev čaka na izpolnitev rdečega evangelija. A niso ti edini, temveč še milijoni in milijoni !m-gih.
i
Ce bodo vsi rodbinski očetje prepričani, da je predvsem knjiga primerno darilo (in »otabene najcenejše darilo) za Miklavža, za božič, za god, za rojstni dan ali za dobro izpričevalo, potem se tudi založniki ne bodo mogli več pritoževati.
Seveda bo pa treba reklame v tem smislu.
Vzemimo očeta, ki ima 12-letno hčerko, 14 in 18-letnega sina. Recimo, da so ne spozna na naše mladinsko slovstvo, a hoče vsakemu svojih treh otrok kupiti knjigo za božič. Možak je v velikanski zadregi, kajti nikjer ne more dobiti kataloga, ki bi mu povedal, kakšne slovenske knjige obstojajo za dečke in dekleta gotove starosti.
Zato bi priporočal našim založnikom, da iadajo skupen katalog, enako kot se to dela po vsem civiliziranem svetu. Ta katalog naj bi bit kažioot v kraljestvo slovenske knjige. Koliko leži lepih^ knjig po skladiščih, za katere naša poprečna inteligenca niti ne ve! Na la način bi potom reklame našla knjiga pot pod marsikatero streho, In če bi se v začetku kataloga odtisnila pratika za novo leto in bi se katalog prodajal recimo po 1 dinar? Seveda bi moral katalog izgledati tako prikupljivo (barvan ovitek, naslovna slika, notri reprodukcije slik iz knjig), da bi ga vsakdo rad listal. Kako lepi so bili včasih bo&ični katalogi nemških knjigarn. Človek jih je res z veseljem pregledoval.
Brez reklame ni prodaje, zato naj bi se vsi slovensl-j založniki združili in skupno aačeli boj za razpečavanje knjig med narodom, to je edina pot, da rešijo krizo slovenske knjige ter tako pomagajo samemu **bi.	Dr.	B.
JANKO SAMEC: ZA NASE MALE.
V	dneh, ko je vsled obupne krize, v kateri se nahaja naša slovenska knjiga vsako izdajanje pesmi skoro nemogoče, nas je presenetila Prodajalna K. T. D. v Ljubljani s sicer drobno, toda prikupljivo zbirko mladinskih ]>esmi našega, sedaj v Mariboru živečega pesnika Janka Sanica.
Pisati dobre mladinske pesmi ni lahko, dasi izgleda na prvi mah najenostavnejša stvar. To nalogo zmore saanp pesnik, ki gladko obvlada formo, ki se zna vživeti v otroško dušo, gledati svet preprosto-nežno in ga podati tako, da je dojemljiv in prikupljiv -cnter*m «o ti umotvori namenjeni. Mladinska pesem ne sme biti prazno besedičenje niti šolmašterska didaktika, biti mora preprosta, toda etična in umetniška, da postane deci prijetna zabava, a tudi prva nevsiljiva moralna in estetsko-literarna šola. Takega mladinskega pesništva Slovenci do Zupančičevega »Cicibana« skoro nismo imeli, za njim smo dobili Bevkove »Pastirčke pri plesu in kresu«, Grudnovo »Miško osedlano«, a sedaj se jim je pridružila kot enakovredna še Samčeva zbirka »Za naše male«.
Kakor ostali naši boljši mladinski pesniki, tako ie tudi Samec 8 pridom študiral narodno mladinsko pesništvo. V njem leže zakopani dragoceni biseri, ki pa žal še vedno čakajo na izdajo prirejeno za deoo. Na polju mladinskega pesništva se je pričel Samec uveljavljati že v Trstu, kjer so njegove v bivšem ;Novem rodu1- objavljene pesmi vzbujale občo pozornost. Od »Novega roda«.
ki_ so ga Italijani nasilno zatrli, je prešel k »Vrtcu«, sedaj pa stoji pred nami s svojo izbrano zbirko »Za naše male«.
Te Samčeve pesmi so lepe po formi in vsebini, a glavna njihova odlika je v tem, da skrivajo svoje zdravo miselno jedro v res umetniškem izrazu, ki je daleč od suhoparnega in mrtvega besedičenja. Nekatere se berejo kakor pravo narodno blago, n. pr. »Zgodba o petelinčku-pevčku«, »Mornarčkova pesem« itd. Posebno ljubke in prikup-Ijive so pa one, ki so namenjene našemu najmlajšemu naraščaju: »Škrati«, »Tekma«, »Zajčki« in »Cibac
Cib, cib, ciba •se po vrtu ziba in za drobno pišče sladko zrno išče.
Druge so zopet polne zdravega humorja, ali pa so globoko resne in polne nežne poezije, kakor n. pr. »Mati mrtvemu detetu«: Pridi, o pridi, k meni se vrni, kakor zvezda z neba s utrni!
Zbirko je posvetil svoji rano umrli hčerki Lelji, kateri je napisal kot moMo epitaf:
Oko te hrepeneče več ne vidi, le misel plašna Te ljubeče boža, in kličejo Te usta: Pridi, pridi! —
A Ti molčiš kot ovenela roža ...
Njej je posvečena tudi »Pridna dušica«, poslednja v zbirki.
Samčeva knjižica »Za naše male« je brez dvo-ma ena naših najboljših zbirk mladinskih pesmi in vesel pojav v naših mračnih dneh slovstvene krize.
S. Rehar.
1
Msgr. Marmaggi o čepar povratku v Prago, se je te dni nmogo pisalo.
NOVI SLOG »900« V ITALIJI.
V	kulturnem življenju se ie pojavilo, tekom zadnjih let novo stremljenje, ustvarili novi slog dvajsetega stoletja, takozvani nuve-etnto (»9C0<), ki naj bi predstavljal kontinuiteto zgodovinskih due- do ottocento. — Prvo dvajsetletje tekočega stoletja naj bi se smatralo le kot predpriprava za novi slog, kateri datira šele po svetovni vojni.
Ta novi slog je sezidan na podlagi post-impresionizma, skromnega kubizma, je več ali manj konstruktivno-plastičen, z enim pogledom obrnjen v bogato zakladnico rinasei-menta, iz česar spoznamo njegovo eklektiftno naturo. Predstavljajo ga mod drugimi Caso-rati, Carena, Carri, Conti, Funi, MarusSig, Solari in njim sorodni: v nobenem ni najti nobenega razmaha, nove besede, ki naj bi I novemu rodu pokazala pot v obljubljeno de-1 želo Vkljub mnogim polemikam zadnjega časa, vkljub večnim debatam v umetniških krogih, še do danes ni dovolj jasno očrtan značaj tega novega stremljenm. V vseh je hotenje po prenovi, pomladitvi, a doseči jo je težko.
Kakor vsakemu pokretu, tako sledi tudi lemu vladna stranka z vso pazljivostjo in kakor je videti, je njemu izmed vseh drugih tudi najbolj naklonjena in ga več ali m ang očito propagira potom umetniških sindikatov in razstav v inozemstvu (ena taka je bila lansko leto v Parizu, ki pa ni rodila zaželjonega uspeha.) Z ozirom na eklektično naturo novega sloga, n'egove umetne zgradbe, je pač naravno, da umre z njegovo generacijo in bo morda šele sistematično vzgojeni najmlajSi naraščaj mogel prinesti nov impulz v duhovno življenje svojega naroda. Z dejstvom, da je ta program odvisen od politike, je pa tudi tesno spojeno vprašanje njegovega obstoja.
ON.
rt ORKlCMKFM.mCO BiRVfAKOV/mKI-iAiKSrsUOIll
*■	"	»AUtSA	Z	c.l LJUBLJANA
ORIENT
Terpentin?
PRODAJALNA
DUNAJSKA C. 14 UUBL3ANA
P01EGTR6OVIN
ICHNeiDERtVEROVSEK l|l"|	^
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIŽK£~Č£NE
»SIjOVENSKI KROŽEK NA I>IIN\JU«
je bil doslej vsako nedeljo v lepem itevihi zbran v svojih prostorih v restavraciji Rai-mundhof — in tako bo tudi na novo lete. Takoj po svetih treh kraPih začne z vajami gledaliških diletantov. Pričakovati je tudi, da pevski zbor Častno nastopi že na Svelosav-sko besedo v Kursalonu. Seveda je to odvisno od požrtvovalnosti akademske mladine, ki mora iti z dobrimi vzgledi naprej.
Vesela je pa tudi novica, da ima Slovenski krožek zagotovljeno bogato knjižnico, ki eač-ne poslovati takoj po pustu. Našla so se wv-doljubna srca, ki plačajo vezavo vseh knjig in bodo društvo izdatno podpirala, ako bo nakažeta tega vredna pevski zbor in odaeb dramatskih diletantov.
Pregled dogodkov v letu 192?.
V svetovni politiki se je tudi J. 1927 nadaljeval silni gospodarski boj med imperialističnimi velesilami za gospodarsko nadvlado sveta, ki se je začel že pred svetovno vojno, po vojni pa se je še znatno poostril. Veliki imperialistični centri — London, Newyork, Tokio, Pariz, Berlin, Moskva — se opirajo v svojih prizadevanjih po čim večji koncentraciji kapitala in kontrole nad njim, še na celo vrsto malih kapitalističnih središč, ki so od njih več ali manj odvisna.
Veliki boj se bije zlasti za gospodarstvo nail surovinami, ki bi omogočile posameznim velesilam tudi politično zavojevanje sveta. Med te surovine spada v prvi vrsti petrolej, a nič manj nista važna tudi kavčuk (gumi) in bombaž, tako da danes lahko rečemo, da tiči skoro za vsako politično akcijo na svetu odločilnih velesil boj za eno ali drugo izmed omenjenih surovin. In če presojamo velike svetovno-politične dogodke s tega stališča, vidimo, da so .skoraj vsi »idejni« politični motivi same pretveze za gigantsko gospodarsko borbo med velesilami, ki danes prevladuje na celi črti in ki ne pozna več niti nacionalnih niti verskih niti kakili drugih ozirov.
Iz tega boja izvira na zunaj še nekoliko prikrito, a vendar vedno jasnejše se pojavljajoče nasprotje med obema anglosaškima državama, med Anglijo in severoameriško Unijo. Med tema dvema orjakoma se bije boj zlasti za petrolej in da pritisne na Anglijo, se je začela Amerika zanimati za Abe-sinijo in za vrelce Nila, od katerih je odvisen uspeh bombažnih kultur v Egiptu Iz tega boja izvira tudi poželjenje skoro vseh večjih držav po kolonijah, ki naj bi napravile domači gospodarski krožek kolikor mogoče neodvisen od tujine. Seveda igrajo v teh bojih vlogo še vedno vsi oni momenti, ki jih imenujemo »politične«, toda ti momenti so, kakor rečeno, navadno samo pretveza za jako realne gospodarske želje.
Splošna slika svetovnega političnega življenja se torej izraža v glavnem v borbi velesil za centralizirano gospodarsko nadvlado, tej težnji pa se upirajo interesi manjših gospodarskih centrov in organizirana sila delavstva. Iz nacijonalnih in verskih borb stopamo vedno krepkejše v gospodarske in socijalne boje. To velja tudi za Evropo.
V EVROPI je ševedno na višku moči Anglija. Veliki britanski imperij pa je moral preteklo leto prenesti nekaj jako težavnih vnanje- in notranjepolitičnih borb.
Doma je trpela Anglija največ zaradi velikanskega rudarskega štrajka. Spor med lastniki premogovnikov in rudarji še do danes ni izglajen. Lastnike premogovnikov pa močno ščiti sedanja konservativna vlada, ki je letošnjo spomlad uzakonila ostre ukrepe proti štrajkom in proti delavskim organizacijam, ki bi štrajke finančno podpirala. Med angleškim delavstvom j:> ta sklep vlade vzbudil silno razburjenje, ki utegne imeti za konservativce težke posledice pri prihodnjih volitvah.
'Druga velika težava so bile za Anglijo neurejene razmere z Rusijo. Angleški konservativci so najjačji nasprotniki sovjetov zaradi njihove agitacije v angleških koioni-jah, zlasti pa v Aziji. Sovjeti pa so preko svoje trgovske agenture v Angliji razpredli obsežno propagando za boljševizem tudi v Angliji sami, kar je dalo angleški vladi povod, da je 14 maja t. 1. dala preiskati vse prostore sovjetske agenture »Aroos« v Londonu. Na podlagi tam zaplenjenih dokumentov je angleška vlada 24. maja t. 1. prekinila tudi diplomatsko razmerje z Rusijo. Posledica tega ukrepa je bila, da se je tudi angleško delavstvo slovesno izreklo proti komunizmu, Čeprav zastopniki delavstva v Angliji niso nenaklonjeni vzpostavitvi trgovine z Rusijo pod gotovimi pogoji.
Največje težave pa povzročajo Angliji razmere v Aziji, ki jih omenjamo na drugem mestu.
FRANCIJA je preteklo leto osredotočila vse svoje sile na ozdravljenje svojih financ, kar se ji je tudi posrečilo Državni proračun Francije je uravnotežen in s tem je vstvar-jena podlaga za stabilizacijo Iranka. Spori med desničarji in levičarji te velike nacijo-nalne akcije niso zadrževali. V vnanji politiki pa se je trudil minister Briand v prvi vrsti za pomirjenje z Nemčijo, ni pa pri tem zanemaril zvez z državami ostale srednje Evrope. Prizadevanja za ohranitev miru po so šla vzpoiedno z reorganizacijo francoske armade in z izgraditvijo silnih utrb ob francoski meji, kar dokazuje, da čas vsaj zn stalno razorožitev pripravljati še ni prišel. Proti koncu leta se je začela francoska javnost pripravljati na nove volitve, od katerih si obetajo mnogo predvsem levičarske skupine.
NEMČIJA je tudi preteklo leto nadaljevala politiko svoje gospodarske konsolidacije Nemško blago si osvaja zopet svetovna tržišča, zlasti Rusijo in daljnji vzhod. Gospodarski napredek pa dviga iNemčijo tudi v političnem oziru na njeno staro mesto in vse velesile si .prizadevajo pritegniti Nemčijo na svojo stran. Nemčija pa se drži skrajno previdno in rezervirano, a ravno s to taktiko dosega lepe uspehe zlasti glede zasedenega ozemlja. Za nas je važno gospodarsko zbližan je z Nemčijo, ki bo hudo konkurirala naši industriji, javljajo pa se tudi glasovi za politično zvezo z Nemci, zlasti z ozirom na Italijo.
V	AVSTRIJSKI notranji politiki je značilen notranji boj mod socialno demokracijo in krščanskim socijalizmom, pod čegar zastavo se zbirajo skoro vse meščanske stranke. Zanimivo je, da se je v Avstriji končna zmaga skoro popolnoma nagnila na meščansko stran, edini Dunaj je še ostal socijali-stična trdnjava. Razvoj na desno so posebno pospešili krvavi dogodki 15. julija, ki so so-cijaiistom silno škodovali. Konservativnost avstrijskih kmetov je prisilila socijalno demokracijo cela na temeljito revizijo njenega
kmečkega programa, a za enkrat brez praktičnih uspehov. V vnanji avstrijski politiki pa igra najvažnejšo vlogo še vedno vprašanje priključitve k Nemčiji, ki jo skrbno pripravljajo s postopnim izenačenjem celokupne zakonodaje, tako da bo priključitev dejansko izvršena že pred formalnim priznanjem. V gospodarskem oziru Avstrija stalno napreduje, kar dokazuje statistika o dvigu produkcije in pa velik kredit, ki ga uživa Avstrija na denarnem trgu.
Na ČEŠKOSLOVAŠKEM se razvija politično življenje v znaku aktivizma. Politične skupine, ki so prej zavzemale jako ostro politiško stališče, so uvideli, da morejo svoje programe najbolje uresničiti le z aktivnim sodelovanjem pri vodstvu državnih poslov. Ta politika je prinesla Nemcem in Slovakom že lepe uspehe, državi sami pa ogromno korist. Napredek ki ga beleži Češkoslovaška v preteklem letu, je ogromen. V vnanji politiki zasledujeta predsednik Masajk in njegov zvesti sodelavec dr. Beneš stalno linijo dobrih odnošajev z vsemi so e-di, toda brez kršitve mirovnih pogodb. To politiko je češki narod z ogromno večino odobril, ko je znova izvolil Masaryka za predsednika republike dne 27. maja.
Nemirne pa so notranje razmere na POLJSKEM in kakor izgleda, se razmere v novi poljski državi še ne bodo tako kmalu uravnale. Poljska živi v večni politični napetosti, deloma -zaradi soseščine sovjetske Rusije, deloma pa zaradi večnih sporov z baltiškimi državami. Nemir na mejah sili Poljsko, da troši ogromna sredstva za oboroževanje, kar silno slabi njene finance, to pa spet ubija vse gospodarstvo. Diktatura maršala Pilsudskega, od katere si je Poljska obetala mnogo, teh razmer še ni popravila. Poleg tega pa povzroča Poljakom ukrajinsko vprašanje velike notranjepolitične ne-prilike.
Velika politična nestalnost vlada v RU-MUN1JI, zlasti zaradi dinastičnih sporov, ki so se v poostreni obliki pojavili po smrti kralja Ferdinanda (20. julija). O kaki politični svobodi v Rumuniji ni govora, ker imajo vso oblast v svojih rokah male politična klike, ki se pobijajo med seboj na življenje in smrt. Že itak zamotane politične razmere je še bolj zmešala smrt najznamenitejšega rumunskega politika Bratiana, ki je znal dolgo vrsto let zelo spretno prikrivati svojo diktaturo z moderno demokratično obliko. V gospodarskem oziru prehaja Ru-munija s svojimi naravnimi zakladi vedno bolj v odvisnost inozemskega kapitala.
V	BOLGARIJI razmere niso dosti boljše kakor v Rumuniji. Tudi v Bolgariji vlada dejansko diktatura, ki pa je doživela hud udarec pri volitvah dne 30. maja, na katerih je dobila opozicija lepo število mandatov kljub silnemu pritisku od zgoraj. V zunanji politiki tvori glavni problem bolgarskih prizadevanj Macedonija, odkoder izvira tudi vse nasprotstvo med nami in Bolgari. Preteklo leto so sicer državniki večkrat poskušali doseči pomirjenje med Jugoslavijo in Bolgarijo, teda brez pravega uspeha.
Na MADJARSKEM so se začeli preteklo leto živahno gibati legitimisti, ki upajo z vpostavo monarhije doseči tudi revizijo trianonskega miru in na ta način obnoviti nekdanje ogrsko kraljestvo. Za svoja prizadevanja so našli ogrski magnati, katerih beseda je danes na Madjarskem edino odločilna, dobrega zaveznika v osebi lorda Rothermera, ki je začel 21. junija svojo znano akcijo za obnovitev nekdanje Madjarske, za kar dela tudi vsa ogrska diplomacija. V notranji politiki pa prevladuje na Ogrskem strogo konservativna smer.
Mnogo skrbi povzroča evropski diplomaciji nemirna in bojevita POLITIKA ITALIJE. Fašizem je dosegel preteklo leto vrhunec svoje moči v notranjosti, sedaj pa stoji pred težavno nalogo, da se uveljavi tudi na zunaj, ker mora številnemu italijanskemu prebivalstvu preskrbeti nekje na svetu kruh in zaslužek. S sklepom tiranskega pakta si je zagotovila Italija močan upliv v Albaniji, odkoder bi rada prodirala dalje na Balkan. To prodiranje pa Italiji še ne zadostuje in zato je načela še tangersko vprašanje in vprašanje Italijanov v francoskem Tunisu, kar je pa silno poostrilo na- i' petost med Francijo in Italijo. Vnanjepoli- | tični položaj Italije torej ni posebno rožnat, ker ima prijatelje samo v deželah, kjer prevladuje fašizmu sorodni duh, moderne demokracije pa se z metodami nasilja ne morejo čez noč sprijazniti. To nasprotstvo še pojačujejo barbarske raznarodovalne metode Italije. Proti koncu leta so dosegli fašisti /elik uspeh s stabilizacijo lire, ki jo je v prvi vrsti omogočila Amerika, ki sploh podpira Italijo, da ima preko nje vpliv na Evropo in Zvezo narodov.
Silno notranjo evolucijo pa preživlja sov-jeiska RUSIJA. Trda življenska praksa je prisilila boljševike na veliko revizijo njihovega prvotnega revolucionarnega programa, ki se mora vedno bolj umikati interesom ruskih kmetov; a da tem zadosti, mora iskati stikov s svetovnim kapitalom. Teža k konflikt z Anglijo v prvi polivici lanskega leta Rusije sicer ni strl, toda Rusija je morala vendarle poiskati nove vire za obnovo Rusije potrebnega kapitala, ki ga je našla v Ameriki. Lansko leto se jc začel uveljavljati ameriški kapital tudi v Rusiji, — kar ne bo ostalo brez dalekosežnih svetovnopolitičnih posledic. Proti danes odločujoči struji v Ru-1 siji se je sicer dvignil znaten del starih re-, volueijonarjev, toda po kratkem boju je mo-| rala opozicija kapitulirati. Rusija prehaja polagoma iz revoludjonarne dobe v dobo ; reform, ki jih zahtevajo interesi ruskih kme-| tov.
j Silno pomembni pa so dogodki, ki so se odigravali in se še odigravajo v ANGLIJI, zlasti v vzhodnem delu. Revolucija na Kitajskem je v polnem toku in nihče ne more danes prerokovati, kako daleč bo segla. Raz-
ločevati pa moramo pri tej revoluciji dve smeri, ki sta si pač edini v cilju, da se -prežene tujce z gospodarstva nad deželo, niso si pa edine v teni, kateri družabni sloj naj dobi oblast v roke po eventuelni zmagi. Revolucija po zmagi na Kitajskem je rodila koncem leta strahovito lakoto, ki bo zahtevala na milijone človeških žrtev. Manj nevaren pa izgleda nacijonalni pokret v Indiji, ki se je začel obračati v precej oportunistično smer.
V	najmočnejšo gospodarsko in s tem tudi v politično silo današnje dobe pa se razvijajo ZEDINJENE DRŽAVE SEV. AMENIKE, kjer ne poznajo »politike« v našem pomenu besede, ampak samo eno devizo, »prosperi-ly«, gospodarsko blagostanje dežele. S svojim gospodarskim delom je prišla Amerika do odločilnega vpliva nad svetom.
Jugoslavija.
Naša dežela je vstopila v leto 1927 v zna- | ku težke krize. Kabinet g. Uzunoviia se je >, moral boriti ravno za božične praznike z j velikimi težavami, ki so se dale premostiti ; edino z ukinjenjem obznane nad HSS. A tudi t ta — po številu peta — Uzunovičeva vlada i se je mogla držati komaj en mesec, kjer ji j je napravila konec nova kriza. Uzunovič je j dobil znova mandat, da sestavi novo vlado, j toda to pot je nadomestila radičevce Slovenska ljuska stranka, ki je dobila v novi, dne 1. februarja sestavljeni . šesti Uzunovičevi vladi tri ministre (dr. Gosar, dr. Kulovec, inž. Sernec).
A tudi šesti Uzunovičevi vladi ni bilo postlano na rožicah, ker je morala spraviti s sveta razne afere, ki jih je ugotovir posebni anketni odbor. DnS 10. februarja je bila tozadevna odločilna seja, na kateri so bili krivci sicer moralno obsojeni, toda brez težjih pravnih posledic. Komaj pa se je polegla ta afera, je že dvignila opozicija novo obtožnico proti ministru notranjih zadev Mak-
1§||4
Sazanov. bivši ruski zunanji minister.
torej, da je moral prejšnji minister zunanjih zadev dr. Ninčič, čegar politika je rodila take plodove, zapustiti svoje mesto in se umakniti dr. Marinkoviču, ki je v malo mesecih naš zunanjepolitičen položaj znatno popravil, svoj doslej. najlepši uapea pa je dosegel s sklepom prijateljske -pogodbe s Francijo. Sovražni obroč, ki se je koval okoli nas, je znatno popustil.
V ostalem pa temelji naša vnanja politika na skrbnem čuvanju mirovnih pogodb in na Mali antanti, v kateri zavzema naša država ..	,	.	.	,	,	,	_	.	odlično mesto. To se je pokazalo ob priliki
simovicu, ki pa je os>ala brezuspešna zaradi j konferenc Male antante v Jachimovu (15.
preslabe utemeljitve. Te afere pa so silno ovirale vsako pozitivno delo vlade, ki 'je mogla sprejeti samo proračun, nikakor pa se ni mogla lotiti prepotrebnih reform v državni upravi. To je bil povod, da je šesta Uzunovičeva vlada ravno za Velikonoč (16.
maja) in na sestanku zveze narodov v Ženevi koncem meseca avgusta. Zunanjepolitični uspehi dr. Marinkoviča so nas približali tudi Angliji, zlasti v gospodarskem oziru.
aprila) padla, mandat za sestavo nove vlada j	ugoden	je	za nas naš finančni in go-
pa je dobil radikal VELJA VUKIČEVIČ. ■ Ibarski pclqzaj. Ogromni državni izdatki
pa je
Vlada, ki jo je sestavil g. Vukičevič, pomeni v naši notranji in zunanji politiki poskus popolnoma nove državne politike. V vlado sta vstopili obe najmočnejši srbski stranki (brez Hrvatov in Slovencev), da izvedeta temeljite reforme na vsej črti. Vodstvo vnanje politike je vzel v svoje roke dr. Veja Marinkovič, brez dvoma naša najmočnejša diplomatska osebnost, glede preureditve notranje uprave pa je izdelal Velja Vukičevič nov program v obliki -posebne spo- J menice na vladarja, ki je služil tudi kot podlaga za nove volitve po razpustu narodne skupščine dne 15. junija. Za časa volilne borbe, ki je trajala, do dne 11. septembra,
zahtevajo silno visoke dajatve, ki jih pa davkoplačevalci zaradi neenakomernega obda-čevanja komaj še zmagujejo. Nujna posledica nazadovanja davčne moči pa je občuten primanjkljaj v državnem proračunu, kar -maro oslabiti naš kredit v vnanjem svetu. Zatb bodo morali odgovorni einitelji napeti vse sile, da dvignejo gospodarski pol-cžaj prebivalstva, če nočemo zabresti v kolonijal-no odvisnost od tujega kapitala, iosebno važnost bo treba posvetiti sklepanju trgov-
’ skih pogodb z onimi državami, -kjor najdejo
naši produkti še vedno dobre odjemalce, zlasti v Levanii Z dosedanjo počastnostjo pri reševanju važnih gospodarski'« problemov bo treba vsekakor 'prenehati in začeti se bo
je vzbudila veliko senzacijo vest o posebnem ,	,o	h Jdevah. ki se tičejo našega
sporazumu, ki ga je sklenil g. Vukičevič z ;	darsk napmlka. Sedanjo jJ vse
Hr l\	in	ki m rn;m .non impn/vm , , .	, .6 v i	.	i
liodnje vlade čaka v tem oziru se silno m.no-
dr. Korošcem in ki je znan pod imenom »blejski sporazum«, čeprav je bil sklenjen j v principu že zdavnaj prej. Temeljno načelo tega sporazuma za SLS je, da morajo biti Slovenci po svoji najmočnejši stranki zastopani v vladi, a zato je potrebna njihova zveza z najmočnejšo srbsko stranko. Za svoj program je dobila vlada g. Vukičev.iča pri volitvah dne 11. septembra skoro dvetretjin-sko večino, po volitvah pa se je vlada spo-''olnlla v smislu blejskega sporazuma še s SLS (dr. Gosar).
Nova yladna skupin?, oa je prisilila tudi opozicijo na novo politično taktiko. V opoziciji sta ostala Radič in Pribičevič, torej
i go dela. Ugodno rešiti pa se -bode dala vsa ta vprašanja samo s sodelovanjem vseh dr-
žavljanov.
Sloveni!®.
Slovenija je stala preteklo leto v znamenju volitev. Imeli smo dne 23. februarja volitve v oblastne skupščine, dne 11. septembra državnozborske volitve, dne 23. oktobra volitve za Trgovsko zbornico, poleg tega -pa celo poletje skoro do konca leta občinske volitve, izmed katerih naj omenjamo posebej le občinske volitve v Ljubljani (2. oktobra), v Ce-
dva doslej najhujša si nasprotnika. Toda j lju (19. junija) in v Mariboru (18. decem-skupna zadrega je zbližala oba politika in ; bra). Pri vseh volitvah je zmagovala Slov. dne 3. oktobra je Radič obiskal g. iPribiče- - ljudska stranka, bolj skromni pa so bili viča kot svojega bodočega zaveznika. Poga- uspehi SDS in SKS. Značilno je, da so silno janja za skupen nastop obeh političnih sku- t nazadovale razne male stranke, ki jih je pin so po nekaj tednih rodila novo parla- j rodila povojna doba nekatere pa so celo po-mentamo'skupino, takozvani »blok seljačke ■ polnoma izginile. To je vsekakor znak kon-demokracije«, ki je dobil koncem 1. 1927 tu- solidacije. Glavno vlogo so igrale pri vseh di že skupen poslovni -odbor. Naglasiti pa je ■ volitvah v Sloveniji tri stranke: SLS, SDS in
treba, da sta izjavili obe stranki, da ostaneta kot stranki še nadalje popolnoma samostojni.
Prva seja novega parlamenta je bila dne 5. oktobra. -Po precej burni verifikacijski razpravi so se začeli ostri boji med vlado in opozicijo, predvsem zaradi izenačenja davkov, ki je eno izmed najbolj perečih, a tudi kritičnih vprašanj naše cele notranje politike. Ta boj še ne bo tako kmalu defoo-jevan, ker mankajo za izenačenje davkov
Sloveniji
SKS, a pripomniti je treba, da je pri državnozborskih volitvah pretrpela SKS občuten poraz v mariborski -oblasti.
Posebne važnosti so za Slovenijo OBLASTNE SKUPŠČINE, ki smo jih dobili preteklo leto. Njihovo delovanje v Sloveniji je še skromno, ker še niso imele lani dovolj sredstev na razpolago za svoje delo, toda začetek je narejen in temelji za bodočo samoupravo Slovenije so položeni. Stvar vodilnih oseb pa bo, da pribore oblastnim skup-
tehnične priprave (kataster), na drugi strani | ščinam v teku let čim večjo veljavo. Res je
pa igra moralni prestiž silno odločilno vlogo, ne glede na to, da bi se moral tudi državni proračun popolnoma izpremeniti. Končne odločitve v tem vprašanju po vsi verjetnosti tudi prihodnje leto še ne bo pri-
sicer, da vzpostavitev samouprave brez težkih žrtev ni mogoča, toda zavest, da smo začeli enkrat zidati svoje na svojem, opravičujejo tudi dajatve, zlasti če vemo, da bo ta denar ostal doma in da se bo ž njim delalo
neslo, opravičeno pa je upanje, da se bodo i za nas. dale izvršiti kake reforme na korist »prr- ! O notranjih težavah posameznih strank v čanov«, sicer utegne takozvana »prečanska	Sloveniji se na. tem	mestu nočemo	spuščati
fronta« zares še igrati važno vlogo v naši	>	v podrobnosti, a z	zadovoljstvom	moramo
notranji politiki. Svojo dobro stran pa ima	[	ugotoviti, da se je	v preteklem letl1 SI1®°
boj za izenačenje davkov že v tem, ker je	j	dvignila slovenska narodna zavest,	dvignila
parlament prisiljen, da se bavi 7. resnimi gospodarskimi problemi, ne pa z zgolj političnimi in strankarskimi prepiri. Vprašanje izenačenja davkov pa je sprožilo samo od
•	sebe še celo vrsto upravnih reform, od katerih je že iz vnanjepolitičnih ozirov najvažnejše ureditev uprave v Macedoniji, kamor so številni atentati obrnili pozornost skoro cele Evrope.
V	vnanji politiki sta bila preteklo leto za našo državo posebno važna dva dogodka: tiranski pakt, ki ga -je sklenila Italija z Albanijo in pa podpis pogodbe prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo (11. novembra). Tiranski pakt, sklenjen baje pod visokim pokroviteljstvom Anglije, odpira Italiji vrata na Balkan na široko in ogroža v prvi vrsti naše državne meje na jugu. Umljivo je
lako, da je morala pred to zavestjo kapitulirati celo SDS, kjer se su*e okoli praporja »narodnega edinstva« itd. le še skromna peščica ljudi, ki noče iz političnega prestiža priznati svqje zmote, -ogromna večina pristašev vseh strank pa stoji danes trdno na domačih tleh. To je važen -političen preobrat v Sloveniji, za katerim slopa vse drugo v ozadje.
Slovensko narodno zavest je vzbudilo v posebno visoko meri VPRAŠANJE SLOVENSKEGA VSEUČILIŠČA V LJUBLJANI. To vprašanje ni novo, a nikdar se ni še pojavilo v tako ostri obliki kakor preteklo leto, pa tudi nikdar si še izvalo tolikega odpora v vseh krogih Slovenije kakor to pot. Kot zastopniki slovenskih kulturnih interesov niso nastopila le naša kulturna in prosvetna
društva in ustanove, ampak predvsem naša samoupravna telesa, ki so se izkazala pri tej priliki kot najmočnejša opora naših kulturnih zahtev. Tudi slovenskim gospodarskim krogom moramo priznati čast, da so Be zavedali važnosti domače (prosvete v polni meri.
Dne 27. marca se je vršil v Ljubljani občni zbor Narodne galerije, naše najvišje umetniške inštitucije, ki bo v zvezi s slovensko akademijo znanosti dvignila mali naš 'narod na najvišjo kulturno stopinjo. Slovenska gledališka umetnost se je morala sicer preteklo leto znova boriti z znanimi denarnimi težavami, upanje >pa je upravičeno, da ludi na tem polju kljub vsem težavam ne bomo nazadovali.
Slovenska književnost se je razvila preteklo leto v mejah danih mogočnosti. Neugoden gospodarski položaj naše slovenske inteligence sicer ne more pospeševati naše književne produkcije, vendar pa so vsa naša književna društva lepo napredovala: Družba sv. Mohorja, Vodnikova družba in Kmetijska Matica so znatno dvignile število svojih članov, Slovenski Matici pa obeta njena organizacija lepe uspehe. Književno produkcijo so znatno podpirale poleg privatnih založništev tudi Tiskovna zadruga, Nova založba in Jugoslovanska knjigarna. Tudi književni mesečniki (Ljubljanski Zvon, Mladina, Dom in Svet, Gruda itd.) so lepo napredovali.
Kulturni napredek Slovenije, ki se ponaša & uspehom, da Slovenija analfabetov skoro več ne pozna, je pa toliko pomembnejši, ker ga je silno ovirala težka gospodarska kriza, ki je tlačila lani vse pridobitno življenje. Slovenska industrija in slovenski kmet sta se morala boriti z velikimi težavami ne le za svoj napredek ampak že za sam obstoj. Vse gospodarske panoge v Sloveniji pa so dokazale, da je povojna trhloba že popolnoma izginila iz naših vrst in da se postavlja vse naše gospodarstvo na staro solidno podlago. Naše denarstvo se razvija, industrija je vzdržala, slovenski trgovec pa uživa povsod dober sloves. To so jamstva, ki nam bodo pomagala tudi zanaprej preko vseh težav, zlasti še, ko imamo upravičeno upanje, da se prične prihodnje leto graditi zveza Slovenije z morjem.
Naše javno življenje pa je pretrpelo preteklo leto tudi dokaj bridkih izgub. Umrla je cela vrsta odličnih kulturnih, političnih in gospodarskih delavcev. Dne 12. januarja je umrl v Beogradu znani prvoboritelj tržaških Slovencev dr. Otokar Rybaf, nekaj dni* pozneje (26. januarja) pa je umrl v Ljubljani odličen slovenski šolnik Fran Wiesthaler. Dne 13. februarja so pokopali v Ljubljani znanega narodnega delavca in navdušenega Sokola Frana Drenika, v Mariboru pa je umrl 24. februarja ravnatelj učiteljišča Matija Piro. S smrtjo Jakoba Aljaža so izgubile slovenske planine svojega pesnika, slovenska glasba pa enega svojih najodličnejših prijateljev. Slovenska umetnost pa mora zabeležiti Se drugo težko izgubo, smrt slikarja Franketa. Proti koncu leta nas je še zapustil odlični slovenski pravnik dr. Babnik. Celo vrsto drugih zaslužnih rodoljubov in odličnih mož nam je ugrabila smrt, tako ravnatelja Šego, in trgovca O. Dolenca. — Tudi naše odlične pisateljice. Naše ženstvo pa ob-vsem moramo omeniti smrt Zofke Kvedrove, naš eodlične pisateljice. Naše ženstvo pa objokuje izgubo še dveh svojih odličnih delavk, gospe Jelačinove in Žerjavove.
Ob vseh teh izgubah pa nas tolaži .pomirjujoča zavest, da stopa na mesto zaslužnih ranjkih nov, mlad in svež rod, ki bo z vztrajnostjo nadaljeval delo prednikov.
Žalostno pa je bilo preteklo leto za Slovence izven mej naše države. Pobesneli na-cijonalni šovinizem ne pozna nobenih ovir in nobenih mej več, ampak tepta z barbarsko gesto vse, kar je našega. Zatrto mora biti vse, šola in dom, jezik in vera, rodbina in posameznik, da napravi prostor tujemu pohlepu po vsem, kar so zgradili stoletja našega na naših tleh.
Srečnejši kot naši bratje v naši neposredni bližini so pač naši izseljenci v veliki in svobodni ameriški demokraciji, čeprav se morajo trdo boriti za svoj obstanek. Lepo število slovenskih Narodnih domov/slovenskih šol in slovenskih listov v Ameriki jo dokaz naše narodne žilavosti in nas navdaja z upanjem, da naš rod tudi na tujih, a gostoljubnih ameriških tleh ne bo opešal. Se bomo živeli!
OSMRTNICA SUPILA.
Ob smrti Supila so izdali njegovi jugoslovanski in angleški prijatelji sledečo osmrtnico, ki jo objavljamo v dobesednem angleškem prevedu:
Podpisani z žalostjo v srcu Vas obveščajo, da je v Londonu dne 25. t. ni. po kratki bolezni preminul gospod Fran Supilo v 47. letu svoje starosti, rojen v Dalmaciji, bivši član Hrvatskega sabora in neumoren prvoboritelj, goreč delavec za jugoslovansko stvar.
Ko to sporočamo njegovim prijateljem in pristašem jugoslovanske ideje Vas vabimo, da izkažete zadnje spoštovanje in počašče-nje spominu preminulega jugoslovanskega patriota, čegar pogreb se bo vršil v krematoriju Goler’s Greeu v ponedeljek, dne 1. oktobra ob 11. dopoldne.
Dr. A. Trumbič, predsednik Jugoslovanskega odbora.
J. Jovanovič, srbski minister v Londonu.
Paul Mitrovič.
Sir Arthur Evans	R.	Wickham	Steed
R. K. Seton - Watson.
45. Stankope Gardens, London, S. W. 7. Dne 28. septembra 1917. 1.
Pcgreba so se udeležili vsi podpisanci s svojimi soprogami, nadalje v imenu Jugoslovanskega odbora dr. Gregorin in dr. Trinajstič, dr. Ostojič, Zlatko Turkovič in Meštro-vifi (s svojo soprogo) in številni Člani jugoslovanske emigracije v Londonu ter razni angleški prijatelji jugoslovanskega naroda.
Dnevne Vesti
r
Srečno in veselo
Novo leto!
Narodni Dnevnik
.J
PROSLAVA 100-LETNICE OBSTOJA MATICE SRBSKE.
Predvčerajšnjih! se je proslavila v Novem Sadu stoletnica obstoja Matice Srpske na najsveeanejši način.
Svečanostim so prisostvovali zastopniki ci-\ Hnih in vojaških oblasti. Kralja Aleksandra, ki je lahno obolel, je zastopal princ 1 avle, kateremu je bil prirejen zelo svečan sprejem. Med drugim so prisostvovali slavnostim ministri, češkoslovaški poslanik Seta, beograjski nadškof Rodič in delegati vseli mogočih kulturnih organizacij iz vse države.
Ob navdušenih manifestacijh občinstva se je vršila od 10. dopoldne do 1. popoldne v Narodnem gledališču svečana akademija, na kateri so govorili med drugim prosvetni mi-r. ster, minister za peljeprivredo, čehoslova-ski poslanik, rektor beograjskega vseučilišča itd. Slavnostno akademijo je otvoril s 1 zdravn im govorom predsednik Matice Srp-: ke Vr.iovac. Za njim je goovril prosvetni minister dr. Kumanudi v imenu vlade. Za njim je govril čehoslovaški poslanik Šeba zelo prisrčno o delovanju Matice Srpske o preteklosti in v sedanjosti. Povdarjal je med dragim, da zro Čehi in Slovaki na delo Matice Srpske z velikimi simpatijami. Profesor ljubljanske univerze Radojčič je govoril
o	slovanski vzajemnosti, dalje so govorili profesor ljubljanske univerze Kočič, predsednik Matice Hrvatske dr. Albert Bazala in številni drugi. Končno je prečital Vasa Stajic resolucijo, ki jo je izdelal pripravljalni odbor glede ustanovitve enotne prosvetne zveze, v kateri naj bi bila združena vsa kulturna in prosvetna društva v državi. Načrt statutov se pošlje vsem prosvetnim društvo in vsem znamenitejšim osebnostim, da izrečejo o njem svojo sodbo, nakar se zberejo delegati prosvetnih društev v Zagrebu ali Splitu, da store definitivne sklepe.
Ko je bila akademija končana, se je vrnil princ Pavle v Beograd. Na potu skozi mesto mu je prirejalo občinstvo navdušene ovacije.
Pozneje se je vršil v hotelu »Kraljica Marija« slavnosten banket, na katerem so govorili čehoslovaški poslanik Šeba, prosvetni minister dr. Kumanudi in drugi.
Ob 4. popoldne je bil odkrit v poslopju državne moške gimnazije velikemu slovanskemu znanstveniku in prvemu ravnatelju novosadske gimnazije, Šafariku, spomenik.
Povodom proslave stoletnice obstoja Matice Srbske je odlikoval kralj Matico Srpsko z redom sv. Save I. stopnje, z redom Kara-gjorgjeve zvezde in redom Belega orla pa celo vrsto zaslužnih funkcijonarjev Matice Srpske.
— Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili položnice. One cenjene naročnike, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list naroče.
— Otroci brez pouka in šole brez učiteljev. V Sveticah pri Karlovcu je pogorelo osnovnošolsko poslopje, vsled česar so ostali otroci brez pouka. Tamkajšnji župnik Bajec je ponudil oblastim del svojega stanovanja, kjer naj se namesti šola in učitelj. V Rib-ničkem Kuniču, pratako v bližini Karlovca, je ostala letos šola brez učitelja, Tamkajšnji župnik Livič se je ponudil oblastim, da bo poučeval otroke toliko časa brezplačno, dokler ministrstvo ne imenuje novega učitelja.
— Opozorilo OUZD vsem delodajalcem!
G. Minister Socijalne Politike je pod brojem 10.683 z dne 6. decembra 1927 izdal nared-bo, s katero se dosedanji mezdni razredi od 1. do 7. s 1. januarjem 1928 ukinjajo in nadomestijo z novim 1. mezdnim razredom. V ta novi mezdni razred spadajo vsi nameščenci ki ne prejemanjo nobene plače ali pa prejemajo manj kot 8 iDin dnevno. Po tem novem mezdnem razredu znaša od 1. januarja 1928 dalje celokupni dnevni prispevek za bolezensko zavarovanje Din —.36. Delodajalci smejo svojini nameščencem, ki »padajo po svojem zaslužku v ta novi mezdni razred, odtegovati za bolezensko zavarovanje dnevno Din —.18, za borzS dela pa Din —.02. Za vajence, ki ne prejemajo noben plače, mora plačati celotni prispevek delodajalec sam. Potrebne preuvrstitve v nove mezdne razrede bo za že prijavljene osebe izvršil okrožni urad sam.
— Restavracija najstarejšega kulturnega spomenika v Sloveniji. Še pred letom 1177 zgrajena cerkev sv. Vida v Dravogradu, ki je od prevrata močno trpela, je bila sedaj renovirana. Kako znana in priljubljena je zgradba, dokazuje najbolj rojstvo, da so prihajali darovi za renoviranje iz vseh krajev srednje Evrope, da celo iz Švice. Cerkev je bila zgrajena približno v istem času kol grad, Čigar razvaline so še danes precej dobro ohranjene. Kot posebno znamenitost cerkve naj omenimo freske iz let 1&10 do
j 1320 in oltarsko sliko sv. Florijana iz leta ' 1670. Mnogo se je storilo, mnogo pa bo treba še storiti, j — Kuratoriju slepcev so poslali darove: ; ga Sičeva 300 Din (ženska C.-M. podružnica i in moška C.-M. podružnica Sentjakob-Trnovo j v Ljubljani ter Politično društvo Šentjakob
I	po ICO Din), iz Amerike 53 Din, g. A. Če-
pan mesto venca na krsto pok. Marije Rem-čeve 100 Din in neimenovan gospod v spomin svoje pok. soproge 1000 Din; Hranilnica in posojilnica v Mežici 30 Din; Krščansko žensko društvo in Ženska zveza po 100 Din; Posojilnica v Št. liju pri Vel. 15 Din; župnijski urad v Ptuju 100 Din; preč. knezo-škof. lavaut. konzistorij v Mariboru 18.500 dinarjev. Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem ter se priporočamo še nadalje vsem blagim srcem, naj se spomnijo ob novem letu največjih revežev — mladoletnih ,n odraslih slepcev. Pripravljamo se, da oskrbimo tem revežem dom, kjer bodo imeli zavetišče in vzgajališče, kakor ga imajo gluhonemi v Ljubljani že nekaj let. Prosimo pa cenjene dobrotnike, naj upoštevajo, da »Ku-ratorij slepcev«, ki ima čekov, položnice št. 14.672, nabira darove za postavitev »doma slepih«, v katerem bodo še pozni rodovi mogli kazali hvaležnost svojim dobrotnikom.
— Ob novem letu se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so se nas spomnili s kakršnimkoli darom pred Božičem in jih prosimo za nadaljno naklonjenost, kakor tudi vse one, ki so nas dosedaj še niso spomnili. — Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wol-foca ulica 12,
— Evharistični kongres v Afriki. Iz Rima poročajo: Leta 1930 se vrši velik evharistični kongres na mestu nekdanje Kartagine, nedaleč od Tunisa. To bo prvi evharistični kongres v Afriki.
VINSKA RAZSTAVA
in vinski sejem
: V LJUTOMERU :
dne 6. in 7. Januarja 1928 v dvorani predsednika gostil, zadruge g. JULIJA STRASSER
— Nov španski kovan denar. Naše zunanje ministrstvo je prejelo od našega poslaništva v Madridu obvestilo, da bo izdala španska Narodna banka za tri milijone per set novega kovanega drobiža po 25 cantezi-lnov. Kovinska zmes obstoji iz 25% niklja in 75% bakra.
— Pariz ima premalo policijskih stražnikov. Predsednik pariške policije Chiappe je zahteval od občinskega sveta, da naj se število policijskih stražnikov za 1000 mož pomnoži. Poročilo kompetentnega odseka oD-činskega sveta poudarja, da razpolaga Pariš samo z 9539 policijskimi stražniki, dočim ima London 19.500, Newyork 20.000, Moskva pa 22.000 policajev.
— Tekma za mesto pariškega krvnika. Pred božičnimi prazniki so lanci^ali pariški listi v svet vest, da namerava pariški krvnik Deibler »deniisionirati«. Takoj se je pričela pravcata tekma za njegovo nasledstvo.
V	justično ministrstvo je prošenj kar deževalo. Za častno mesto so prosili med drugim trije inženirji, en odvetnik, en bivši boksar in en gluhonem brivec.
— Samomor iz nesrečne ljubezni. Na železniški progi med Vrabčem in Kartošijo so našli te dni grozno razmesarjeno žensko truplo. Desna .noga je bila odrezana, glava vsa razbita, ostali trup razmrcvarjen, da se je zdel lik kepa mesa, krvi in kosov blaga. Policija je ugotovila, da gre za 29-letno Marijo Voik iz Gradca, ki je vršila v zadnjem času pri neki rodbini v Zagrebu službo kot bolniška strežnica ter, da se je dekle iz nesrečne ljubezni vrglo ped vlak.
— Prpič Mali v strahu za svojo glavo. Za-slišavanje Prpiča Malega in njegovih kompli-cev se bliža koncu. Glavna obravnava bo najbrže že meseca februarja. Na Dunaju je bil aretiran te dni na zahtevo naših oblasti eden od Prpičevih prijateljev, Mile Radako-vič. Dečko je sedel že svoječasno v preiskovalnem zaporu. Ker mu niso mogli ničesar dokazati, so ga izpustili. Sedaj pa je prišlo na dan, da je zaupal v preiskovalnem zaporu svojim sojetnikom stvari, iz katerih sledi, da je bil eden od najbolj nevarnih članov Prpičeve tolpe. V kratkem bo eskortiran v Zagreb. Te dni je iznenadil Prpič preiskovalnega sodnika s tem-le vprašanjem: »Ali me ■boste obesili, gospod sodnik?« — »Bomo videli,« je odgovoril sodnik, »samo vse lepo priznaj, pa bo vse dobro.« Prpič Mali, ki razmišlja čimbolj se bliža dan sodbe, vedno bolj
o	tem, kaj ga čaka, je vzkliknil: »Toda moj brat Prpič Veliki je tudi vse priznal, pa ste ga kljub temu obesili!«
-TP.
v Ljubljani
vabi vse prijatelje petja, plesa in smeha, na svoj
SILVESTROV VEČER
v dvorani »Aškerčeve kleti",
nasproti srednje tehniške šole.
—	Sadističen mnor pri Osijeku. Te dni je
našel neki delavec v jarku ob Guttmannovi železniški progi, dva kilometra od Osijeka, golo žensko truplo. Policija je ugotovila, da gre za neko 18 letno pivovarniško delavko, ki je že 14. t. m. nenadoma brez sledu izginila. Iz položaja, v katerem so jo našli, je sklepati z gotovostjo, da gre za sadističen umor. Morilec je zamašil dekletu s prstjo
usta ter ji razbil z železnim predmetom lobanjo. Ker je takrat močno snežilo, je zakri, truplo v par urah sneg, vsled česar ga doslej ni nihče opazil in je razkrilo zločin šele sedaj nastopivše južno vreme. Iz par stvari, ki jih je morilec na licu mesta izgubil, se sklepa, da je bil delavec ali pa seljak, drugih indicij glede storilca policija doslej še nima.
— Mož, ki oživlja mrtvece. Te dni je umrl v Karlovcu član ugledne rodbine. Obupani sorodniki so se spomnili, da so čuli o Čudodelnem starcu v Beogradu, ki oživlja mrtvece. Takoj so poslali ponj. Prišel je 90-leten starček Čiča Arsa Cvetkovič. Seboj je prinesel knjigo s številnimi uradnimi potrdili srt> skih občin, ki pravijo, da zna mož ozdraviti raznovrstne bolezni ter da je oživil tudi že več mrtvecev. Žalibog pa se je starček v Karlovcu grdo blamiral, kajti v zadevo se je vmešala policija, ki ga je poslala odgonskim potom nazaj v Beograd.
— Lavina zasula tri oficirje. Na francosko italijanski meji pri Glacier-u so šli trije italijanski oficirji s smučami v gore. Med potjo jih je zasula lavina. K serči so lezli njih spremljevalci - vojaki par sterljajev pred njimi navkreber ter ostali vsled tega nepoškodovani. Vojaki so izkopali ponesrečene oficirje iz snega. Eden je bil mrtev, dočim sta odnesla ostala dva samo težke poškodbe.
— Tragična smrt znanega ameriškega bankirja. Dramatično karijero ameriškega bankirja Carlesa W. Graya, ki se je povzdignil od navadnega raznašalca časopisov do predsednika »Yellow Cab Compagny-e of America«, trusta, ki kontrolira stotisoče avtotaksijev po vsej Ameriki, je prekinila te dni nenadna smrt. Gray je jahal, kot običajno na sprehod v neki park v bližini Chicaga. Med potjo se mu je splašil nenadoma konj ter ga vrgel s sebe. Gray je priletel z glavo na kamen. Počila mu je lobanja in obležal je na mestu mrtev. Par ur preje je razdelil milijonar velike vsote karitativnim zavodom ter želel vsem srečno in veselo Novo leto. Gray je bil star 52 let.
— Samomor primadone moskovske opere.
V	moskovskih umetniških in gledaliških krogih je izzval te dni veliko sočustvovanje samomor mnogo obetajoče primadone tamkajšnje opere, gospe Stanguj. Gospa Stanguj je nedavno zapustila svojega soproga, ravnatelja ukrajinskega državnega gledališča Lapickega ter živela od tedaj v svobodni ljubezni z podravnateljem moskovske opere Loskijem. V zadnjem času je jel dvoriti Loški neki drugi pevki, kateri je poveril pred Božičem tudi neko vlogo, ki jo je bil obljubil gospe Stangujevi. Na božični dan je sklenila nesrečna pevka, da izvrši samomor. Podala se je v šesto nadstropje kiše, v kateri je stanovala ter se vrgla skozi okno. Obležala je pri priči mrtva.
SILVESTROV VEČER LJUBLJANSKEGA SOKOLA NARODNI DOM IZBRAN IN ZABAVEN SPORED
— Umor italijanskega konzula v Odesi.
74-letni italijanski konzul v Odesi, Gozzio, ki je vršil svoje funkcije tam že 15 let, je bil te dni na bestijalen način umorjen. Morilec ga je ubil z nekim topim orodjem. Nedvomno gre za roparski uomr, kajti morilec je izruval starčku celo vse zlate zobe. Sovjetska vlada se je pri italijanskem poslaniku v Odesi opravičila.
— Avtor dvojnega umora razkrit po 52 letih je bil zločin zgolj po naključju pojasnjen, naju v hotelu »Kralj Sobieski« zakonca Josipa in Lujizo Schieder umorjena. Zločin je izzval takrat velikansko senzacijo. Kljub vsemu prizadevanju policija morilca ni mogla izslediti. Po dolgem poizvedovanju so vrgle oblasti akte v arhiv. Te dni, po 52 letih ej bil zločin zgolj po naključju pojasnjen. Nedavno je kupil neki starinar na dražbi kovček, v katerem so se nahajale listine nekega možakarja, ki je leta 1919 umrl. Med listinami je našel starinar pismo pokojnikove hčere, v katerem očita dekle svojemu očetu, da je umoril zakonca Schieder na prigovarjanje nekega svojega rojaka! ki se je prišel na ta način v posest zapuščine umorjene zakonske dvojice.
Ljubljana.
1— Pianistka ga. Dana Kobler-Golieva priredi v pondeljek, dne 9. januarja 1928 v Filharmonični dvorani samostojen koncert z izredno bogatim sporedom. Na programu so zastopani predvsem 4 slovenski komponisti in sicer Marij Kogoj, Stanko Premrl, Janko Ravnik in L. M. Škrjanc, dalje Rusa Balaki-rev in Skrjabin ter Francoz Vincent d’Indy. Opozarjamo na ta koncertni nastop domače umetnice-pianistke. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarn! po običajni koncertnih cenah.
1— Glasom razglasa mestnega magistrata, ki .je nabit po mestu, morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, neizvzemši pse na Barju in v Spodnji šiški. Lastniki in rejniki z začetnicami rodbinskih imen A, B, C, Č, D, E, F iti G morajo izvršiti prijave svojih.psov ustno dne 2., 3., 4., 5. in 7. januarja 1928 in sicer od 8. do 12. ure dopoldne pri mestnem magistratu (Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba štev. 41), kjer morajo plačati tudi pasjo takso za leto 1928 v znesku 100 Din za vsakega j psa. Vsakemu zamudniku se bo zaračunala j pričenši s 1. februarjem 1928 pasja taksa v
1	dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi-
I	čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, odloča ! mestni magistrat. Kdor izmed zgoraj navede.
nih la-stnikov in rejnikov psov ne 'bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan a zaporom do dveh mesecev, oziroma z globo do 3000 Din.
1— Prijatelji petja in neprisiljene zabave posetijo nocoj Silvestrovo zabavo pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v veliki dvorani Narodnega doma. Koncert >Sloget in društvenega zbora, komični prizori, nastop šestletnega bobnarčka in jazz-bandista, bogat srečolov, ples s posebno godbo v stranskih prostorih, o polnoči narodna kolednica. Prireditev se vrši v korist društvenemu fondu za izdajo novih skladb.
1— Sokol Ljubljana II. ima svoj Silvestrov večer v Kazini. Lep spored. Orkester dravske divizije. Ples. S tem stopa v svojo jubilejno leto. Pridite.
1— Pozabljeni narodni običaji. Pogostokrat se toži, da ni več tako, kakor je bilo v starih časih. Da res, mnogo se je spremenilo, pa ne na bolje, temveč na slabeje. V materialističnem življenju gine vse lepo, vse idealno — kakor zločesta rja kovine, tako preti uničiti materijalizem vse lepe stare šega in navade, kater je gojil naš narod sto in sto let. Malo starejši ljudje še pomnijo, kako so hodili koledniki od hiše do hiše, od vasi do vasi. Bili so to dobrosrčni gostje, kjer so se pokazali, pa naj si bo mladina ali odrasli. Prišli so godci, pristni narodni samouki, ki so s svojo godbo otvorili nori pustni čas. Nekateri so sloveli daleč po deželi. Tako so imeli na primer Lipijenčani prav dobro godbo na pihala. Ti so vzbujali pozornost po celi Dolenjski. — Nazaj k lepim starim običajem! Mestna moška in ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani se je zavzela za ohranitev vsaj enega teh običajev — koledovanje. Dne 5. januarja 1928 se vprizori v prostorih Narodnega domaa koledovanje po pristnih običajih našega naroda. Kdor se hoče zabavati nekaj ur v ozračju domačnosti, pridi, ne bo ti žal!
1— Naše priljubljeno pevsko društvo Kra-kovo - Trnovo v Ljubljani .priredi svoj običajni Silvestrov večer letos s posebno izbranim sporedom. Petje, godba, srečolov, šaljiva pošta, šaljivi nastopi, alegorija itd. Prireditev se vrši v posebni dvorani Aškerčeve kleti (nasproti Srednje tehnične šole). Vsi, ki »o dobre volje in se hočejo pošteno ločiti od tega leta, naj pridejo nocoj v Aškerčevo klet.
1— Silvestrov večer priredi društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški v dvorani ge. KeršiSeve.
4*1
JkkoiJ
Platanlne • M» ■namko «• MiJboUtal
Memnd m
gospode. — temper^, pulover)!, kostumi.
Celje.
c— Srečno novo leto! Sivolasi Silvester vedno rad ugiba in prorokuje, taka je navada. »Ali misliš, da bo boljše,« vprašaš znanca, ta pa odgovori: »Bog vedi.« Letos je v tem oziru majhna anomalija. Še predno je leto 1927 zapustilo prestol, je že leto 1928 naznanilo nove davke, ki bodo gotovo navrtali vsak žep. Mesto v kavarne, bomo hodili. Sicer se pa tudi tu da in fraudem legi s Čim pa bodo še tam obdavčili vstop, kar iz-gleda zelo verjetno, pa še tja ne bomo hodili. Sicer se pa tudi tu da in Irandem legis delati. Namesto v kavarni, bomo na cesti pili čaj ali karkoli in čitali časopise; kavarna bo prazna, cesta pred kavarno pa polna. — Davščine rasejo in rasejo kakor bolesinef<x>-šasti bolniku v vročici. To leto ne bo več avtomobilov niti izvoščkov. V avtomobilih se bodo vozili le še ministri in poslanci obeh kalibrov, imovitejši v kočijah, v katere bodo vpreieni voli, navadni državljani (idijoti po grško) pa per pedes (dokler ne bo tudi to vozilo obdavčeno). Pa tudi veselice so obdavčili. Kaj pa je jedro vsake veselice če no ples, t. j. ritmična telovadba; razun hromih in duhovnikov pa danes vsak pleše. Recimo, člani pevskega društva niso posečali pevskih vaj, na kar je odbor sklenil, da bodo mesto pevskih vaj plesne vaje in glej čudo, člani ao se polnoštevilno udeleževali pevsko-ples-nih vaj. S tem je treba računati. Koncem koncev bodo davki naraščali v bajne višine. Vse bo obdavčeno od poroda do smrti in ta dva tudi, dokler se ne bo nabrekla stavba davkov sama sesula.
c— Za pripravnika pri upravnem sodišču v Celju je imenovan abs. pravnik g. Al. Finžgar.
c— Poti redni letni obžni zbor Podpornega društva za revne otroke v Gaberju so vrši v četrtek, dne 5. januarja 1928 ob 7. uri zvečer v separatni sobi pri Jugoslovanu v Gaberju z običajnim dnevnim redom.
c— II. plesni venček trgovskih nastav-ljencev se vrši 5. januarja v vseh gornjili prostorih Narodnega doma .pod pokroviteljstvom ge. Stermecki. Svira Negodetov jazz-band iz Ljubljane.
c— V Rogaški Slatini je bil izvoljen za župana trgovec Stanko Šentjurc, za podžupana trgovec Krištof Spaniček.
c— Na Štefanovo sc je poročil v cerkvi sv. Danijela odvetnik in celjski župan g. Al. Goričan z gdč. M. Plešivčnikovo. — Bito srečno.
Or. Spaho o nezaupnici dr. Grdjifu.
Z ozirom na izjavo Grdjiča, da gredo muslimani raje z radikali, ko z demokrati, je izjavil dr. Spaho novinarjem to-le:
»Mislim, da se na to stvar polaga mnogo večja važnost, kakor pa je zasluži. Gre samo zato, ali bo predsednik oblastne skupščine v Sarajevu imel 8000 Din plače na mesec, ali pa bo dobival samo nagrado, kadar se bo skupščina sestala. To je malo pomembna stvar in ni treba, da bi se zaradi tega motili odnošaji, ki so bili zasnovani na skupnem programu. Naš porazum z radikali v Bosni in Hercegovini je samo nadaljevanje našega skupnega dela v vladi in mi ne želimo, da bi se nam očitalo, da delamo drugačno politiko v Beogradu in drugačno v Bosni. Zato si prizadevamo, da sodelujemo z radikali, dokler je to mogoče. To je izvedeno že v mnogih občinah v Bosni in Hercegovini. Zdaj se to izvaja tudi v tistih oblastnih skupščinah, kjer se po moči koali-ranih strank to da izvesti. Pri tem so udeleženi tudi zastopniki demokratske stranke, kjer jili seveda kaj je: torej po njihovi moči.
V pomožnem svetu sarajevske občine ima tudi demokratska stranka dva zastopnika, kar odgovarja njihovi moči pri zadnjih volitvah. Na skupščinskih volitvah 11. septembra smo imeli v treh okrajih listo Demokratske zajednice. Hoteli smo dati pristašem demokratske stranke priliko, da pokažejo svojo moč. Rezultat pa je bil v vseh srezih razen v zeničkem jako slab. Za listo Demokratske zajednice so glasovali skoro samo pristaši JMO. Pri oblastnih volitvah 27. januarja t. 1. je bil Štefan Grdjič izvoljen z glasovi muslimanov. Demokratska zajedni-ca pa ni bila osnovana zato, da se ljudem, ki nimajo med narodom pristašev, zasigura mandat in položaj, temveč zato, da gredo vsi skupaj in po svoji moči za tem, da se uresniči skupni program. Enako stališče napram glavnim političnim vprašanjem je združilo zastopnike demokratske stranke in muslimanov v Demokratsko zajednico. Mi želimo to delo nadaljevati in smo uverjeni, da nas na tej poti ne bodo ovirale pretirane ambicije posameznih eseb, ki ne morejo iz lastne moči priti do večje uloge v političnem življenju.
V demokraciji je vsakdo toliko vreden, kolikor ima upore med narodom. Tega pravila se mora držati vsak pravi demokrat.
Stefan Grdjič je v svojem govoru netočno podal to, o čemur sva pred kratkim govorila v Sarajevu. Preveč neokusno je, da se prijateljski razgovori, ki absolutno niso namenjeni za javnost, porabljajo v javnih izjavah. Vse tisto, kar je Štefan Grdjič govoril na seji oblastne skupščine o najinem razgovoru, je popolnoma izmišljeno. Grdjič je bil moj gimnazijski profesor, zato nočem z njim polemizirati tako, kakor bi bilo potrebno polemizirati s takim, ki prijateljske razgovore potvorjeno uporablja v javnih izjavah.
Politične vesti.
= Nesoglasje med muslimani in demokrati. Od muslimanov in radikalov izročena nezaupnica predsedniku sarajevske oblastne skupščine je predmet živahnih političnih komentarjev. Zlasti pridna je v komeutiranju tega dogodka opozicja, ki že govori o razkolu Demokratske zajednice in seveda tudi
o	krizi vlade. Kriza vlade je zlasti opoziciji j pri srcu, pa čeprav so se dosedaj vse njene
I	prerokbe o krizi končale le z blamažo. Ker je predsednik sarajevske oblastne skupščine odločen Davidoivičev pristaš, dokazuje muslimanski nastop proti njemu, da so muslimani odločno za današnjo Vukičevič-Koro-šec-Marinkovičevo koalicijo. Zato je tem bolj smešno govoriti vsled tega nastopa muslimanov o krizi vlade. Nasprotno dokazuje ta nastop, da nočejo muslimani o dvolični taktiki demokratov nič slišati. Jasno je, da je vsled tega Marinkovičevo stališče v demokratski stranki zelo utrjeno, ker tvegajo demokrati razkol svoje zajednice z muslimani, če bi še nadalje koketirali z opozicijo. Vse kaže, da je muslimanski nastop prav energična priprava za demokratski kongres in ; zato ni čuda, če Radič že danes obupuje nad j Davidovičeni. Sicer pa opozarjamo na S’ia-! hovo izjavo o incidentu v sarajevski oblastni skupščini.
= O italijansko-trancoskih odnošajih piše informirana nemška osebnost v >N. F. Pres-J se« med drugim tole: Pogajanja med Italijo j in Francijo se bodo pričela šele po prihodu novega francoskega veleposlanika v Rim ‘ (sredi januarja). Pogajanja se bodo pričela na posredovanje Anglije. Ta je sporočila Italiji, da ješla z vojaško pogodbo z Albanijo predaleč in pravi, da so bile od italijanske vlado dane ji informacije takšne, da ni bilo mogoče pričakovati sklenitve Tiranskega pakta. Obenem je angleška vlada sporočila francoski yladi svojo željo, da bi nastal med Francijo in Italijo nekak modus vivendi. Francoska vlada je nato vprašala angleško, kaj se ta pravzaprav predstavlja pod modus vivendi. Da pa vseeno dokaže svojo dobro voljo, je sklenila dogovor o pripustitvi tujih izseljencev v Francijo, s Čemur jo najbolj ustregla Italiji. Anglija pa je smatrala ta odgovor za nezadosten in nato je prišlo do male napetosti med Anglijo in Francijo. Šele odkritosrčen razgovor Brianda s Chamberlainom v Ženevi je odstranil vsa nesoglasja. Diplomatični krogi si ne morejo niti prav predstavljati, na kakšnem temelju se naj vrše i>ogajanja med Francijo in Italijo. Da bi se razpravljalo o delitvi interesnih sfer v Sredozemskem morju, je čisto nemogoče, ker je, kakor je Briand pravilno pripomnil, to stvar, ki se tiče ne samo Francije in Italije, temveč tudi Anglije, Male antante in Turčije. Neresnična je tudi vest, da bi se šlo za obrambno zvezo proti Nemčiji, ker v napadalne namene Nemčije niti v Italiji noben r?seu državnik ne veruje. Sicer pa so
cduošaji med Nemčijo in Italijo čisto dobri in bili bi znatno boljši, če ne bi Italija tako brezobzirno preganjala južnotirolskih Nemcev. Še bolj pa je poslabila v zadnjem času nemško-italijanske odnošaje bojkotna agitacija fašistov proti nemškemu blagu. Odjem nemškega blaga se je v Italiji vsled te agitacije tako znižal, da je nemška vlada zaradi tega že intervenirala v Rimu.
= Odnošaji Nemčije do drugih držav. Ista nemška osebnost je nato izjavila, da ne more biti govora o reviziji Da\vesovega načrta. Amerika niti ne misli na kako revizijo in kar je v tem oziru dejal Gilbert, je smatrati le kot epizodo. Tudi izjave foincareja, da ne morejo biti znižani nemški dolgovi, ni vzeti tragično, ker ima ta izjava samo volilen pomen. Kar so danes dogaja v Rusiji, jo čisto nejasno. Mnogo znakov govori, da svojilno pred notranjim prelomom v Rusiji, iklen teh znakov je v tem, da je Rusija zunanje politično brez moči in da more celo na usrmtitev svojega konzularnega uradni-šlva na Kitajskem odgovoriti le s protesti-
— Poljsko - nemški odnošaji so se znatno zboljšali in to po zaslugi maršala Pilsudske-ga in zunanjega mimsira Zaleskega. Edino vprašanje Lnve še oteŽKcčuje nemško-polj-site odnošaje, pa čeprav -nima nemška vlada do sedanje litovske viade nobenih simpatij.
r: Osvobodimo gibanje v Indiji. Nacionalno gibanje je zopet enkrat postalo živahno v Indiji in Indijci, zlasti Hindi, so v odkritem boju z Angleži. Z ozirom na stalne pritožne Indijcev je poslala Anglija v Indijo posebno preiskovalno komisijo, ki ji nače-tjuje Sir Jonn Simon. Komisija bo prišla 3. februarja v Indijo, je pa več ko dvomljivo, da bi dosegla kaKe uspehe. Indijci namreč to komisijo složno odklanjajo, ker smatrajo, da nimajo Angleži nič za nadzorovati
v	Indiji. Kako silno je osovražena ta komisija v Indiji, priča dejstvo, da je indijski nacionalni kongres v Madrasu soglasno sklenil, da treba to komisijo bojkotirati z vsemi sredstvi. Kongres je nadalje sklenil, da je cilj indijskega ljudstva njegova popolna osvoboditev in isto je bilo sklenjeno na kongresu indijskih liberalcev v Bombayu. Indijci nadalje naglašajo, da jih ni razžalila samo ta komisija, temveč predvsem tudi duh, v katerem razpravljala angleški parlament in angleška vlada indijski problem.
— Ne tako odločno ko Indijci nastopajo proti komisiji tudi muslimani. Vendar pa se kaže vedno bolj, da je popolna solidarnost indijskih strank za osvoboditev Indije le še vprasnje časa. Indija bo zahtevala isti položaj, kakor ga imajo dominioni in slej ali prej bodo morali Angleži odnehati.
KRATKE VESTI
V	Kantonu je zopet novi gospodar. Od komunistov pregnani general Li-Čaj-Sum, je pregnal generala Li-tu-Klama, ki je pregnal komuniste. Verjetno je, da pride med obema generaloma do boja.
Nemške državnozobrske volitve bodo odložene na jesen, ker zahteva centrum pred razpustom parlamenta sprejem šolskega zakona, ljudska stranka pa v nasprotju s svojim voditeljem Stresemaunom sprejem proračuna.
Oehoslovaški poslanec, član agrarne stranke Zalobus je bil na lovu ustreljen od ne-znaenga atentatorja. Tudi vzrok umora je nejasen.
Nuaowdas, bivši voditelj neodvisne (komunistične) delavske stranke je iz te stranke izstopil, ker je postala odveč vsled res delavske politike Labour-Party.
S kraljevini ukazom je bilo na Bolgarskem okoli 100 političnih kaznjencev pomi-loščenih.
Ameriška vlada demantira vest, da bi na-merovala predlagati znižanje nemških reparacij, in v nadomestilo tudi znižanje zavezniških dolgov. Reparacije ostanejo slej ko prej ločene od vprašanja vojnih dolgov.
PROSVETA.
Novega leta dan v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 1, januarja so v ljubljanskem gledališču štiri predstave: drama vprizori popoldne ob 15. uri mladinsko igro »Snegulčica in škratje« pri znižanih dramskih cenah. Zvečer ob 20. uri pa je repriza .Boljše-ga gospoda«. V operi se poje popoldne ob 15. uri Prokofjeva komična opera »Zaljubljen v tri oranže«, svečer ob pol 20. uri pa Nedbalova opereta »Poljska kri«. Zasedbe so običajne, cene pa za vse štiri predstave ljudske znižane brez oblastnega davka.
V	pondeljek, dne 2. januarja sta obe gledališči zaprti.
ČEŠKOSLOVAŠKA LETA 1928.
Ob priliki desete obletnice Češkoslovaško republike prihodnjega leta se bodo vršili v ČSR sledeči kongresi in proslave; kot predhodne slavnosti 28. oktobra 1928.
Mednarodni kongres ljudske umetnosti v Pragi maja mesca.
Mednarodni kongres zdravnikov, prirodo-slovcev, anatomistev in inžinjerjev od 2(1. do 29. maja.
Mednarodni kongres risanja od 1. do 8. avgusta 1928.
Mednarodni kongres gluhonemnih od -J do 9. julija.
Narodni festival češkoslovaških koralov, datum še ni določen.
Mednarodni kongres protestantovske cerkve in religioznih društev septembra meseca v Pragi, deloma v Bratislavi.
Katoliška cerkev organizira na dan 5. julija kongres na Velehradu, ki bode nt navadno interesanten radi folklora.
Dalje organizira katoliška cerkev na dan 28. septembra svečano komemoracijo Sv. Vaclava v Stari Boleslavi, kot predpriprave j za tisočletnico 1. 1929.
Narodni kongres gasilcev v Pragi (datum bode določon pozneje).
Odkritje spomenika prezidenta \Vilsona v Pragi dne 4. julija.
Mednarodni kongres socijalnih in higijen-skih institucij pod protektoratom gospodične Aliče Masarykove od 29. aprila do 1. maja.
Mednarodna konferenca Y\VCA v mesecu juliju.
Razstava sodobne čsl. civilizacije, ki bode ctvorjena v mesecu juniju v Brnu.
Velika jubilejna poljedelska razstava v Pragi maja meseca.
Vzorčni velesejm v Pragi v mesecu marcu.
Vzorčni velesejem v Pragi v septembru.
Vzorčni velesejem v Libercu od 13. do 21. septembra 1928.
Razstava britanske grafične umetnosti, ki se bo otvorila v Pragi dne 22. oktobra.
Športne igre presidenta republike Masa-ryka ob priliki desetletnice obstoja češkoslovaške republike.
Razstava društva umetnikov Manes, spomladi, poleti in pozimi.
Razstava društva »Krasoumnd jednota« v Pragi, spomladi in v jeseni.
ROJAKI!
PRIMORCI! JUGOSLOVANI!
Stopamo v deseto leto po nasilni okupaciji naše domovine, našega Primorja, s strani italijanske države. Smo na pragu desete obletnice, odkar krvavijo naši očetje, naše matere, bratje in sestre na križnem potu junaškega odpora proti barbarskemu navalu italijanskega fašizma. Vso moralne vrednote našega rodu so razdejane, njegove materjelne
i	dobrine uničene. In v znamenju 2000-letne kulture proglašajo nad njim brutalno silo kot edino silo civilizacije in razvoja.
Uničenje šolstva, uničenje društvenega življa, iztrebljenje našega jezika, uničenje osebne svobode, svobode tiska in govora: vse to je komaj majhen del te strahotne tragedije, ki jo doživlja naš živelj pod tujim jarmom.
Stotine in stotine naših izseljencev pričajo
o	grozodejstvih, ki jih vrši italijanska država nad svojo slovansko manjšino. Po geslu >Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce!« ubija laški sadizem našega človeka, našega intelektualca, učitelja in duhovnika. Na tisoče jih odhaja v širni svet, vsi so morali oditi, ki so si ohranili nekaj volje do svoobdnega življenja in ki jim zasužnjena domovina, po zaslugi njenih krvnikov, ne more nuditi niti najmanjše možnosti za goli materijalni obstanek.
Trpka in bolestna je pot naših pregnancev z rodne grude in od naroda, ki so mu žrtvovali svoje najboljše moči in ki jim je dajal s svojim trpljenjem čudežno silo za vztrajanje v najhujših okoliščinah, ki jih mo-« re človek še prenesti.
Bratje, grenak je kelih trpljenja, ki ga mora izpiti vsak naš človek, predno se odloči za to pot.
In ta kelih se dopolni v pregnanstvu s strašnim spoznanjem, da se ne stori, kar bi se moralo storiti, da vladata med osvobojenim življem našega naroda silno neznanje
in brezbrižnost do trpljenja neosvobojene domovine, da so oni sami izročeni na milost in nemilost borbi za golo eksistenco, brez enakovrednega pravnega položaja med sino-
vi	iste krvi in istega jezika.
Rojaki, primorski bratje! Iz naše strašne razgubljenosti, iz naše disorientacije in des-organizacije moramo priti do enotnega nastopa, do enotne organizacije za dosego naših idealov in naših pravic, kajti to nam narekujejo naše težnje in naš položaj izven meja neosvobojene domovine.
Danes bolj nego kedaj prej čutimo potrebo po takšni organizaciji. Vidimo in vemo, da nam nihče ne pomore, če si mi poma gamo sami in to tako, da se bodo čutili odmevi našega delovanja tam preko, da bo naš narod zrl na nas z jasnim pogledom itr upanjem, s prepričanjem, da ga lastni sinovi niso zapustili. Izdajalci svojega naroda bi bili, če bi se lovili na stranih tleh le za svojo materijalno dobrino in zavrgli vse, kar smo dolžni svojemu domu.
Posameznik v današnji družbi ne znači nič, samo organizacija znači vse.
Naša organizacija tostran mora nadaljevati z delom, ki smo ga začeli onstran. Mora biti zrcalo delovanja najboljšega dela primorskega rodu, mora biti središče borcev za sveto stvar. Nočemo vmesnih elementov,, 7. nami ali proti nam — to je naše geslo.
S tem geslom se obračamo do naše prave emigracije, do onih, ki so delovali do zadnjih časov v Primorju, da se nam pridružijo. da bomo sodelovali za uresničenje naših velikih idealov.
Za ureditev našega položaja v osvobojeni' domovini!
Za osvobojenje neodreSene jugoslovanske zemlje!
Za veliko, svobodno in enotno Jugoslavijo!
PRIPRAVLALNI ODBOR PRIMORSKE EMIGRANTSKE ORGANIZACIJE.
upominska cerkev, ki so jo postavili Bolgari v proslavo osvobodilne zmago pri Plev-ui. Petdesetletnica te bitke je bila ravnokar.
Srečno Novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Kr. Dvorni dobaviteSj
Anton Verbič, Ljubljana
delikatese, špecerija
Srečno S^lovo leto
vsem odjemalcem in konsumentom
našega piva, špirita in kvasa
želi
Pivovarna UNION d. d.
tvornica špirita in kvasa LJUBLJANA
'Jeselo in srečno Novo leto
želi
Parna pekarna
Mob Kavčič
= Ljubljana ==
Veselo in srečno NOVO LETO 1928
želi
vsem svojim naročnikom V
higijenski salon za dame in gospode
Dalmatinova 13
Mi
i» v
Kavarna „EVROPA"
v Ljubljani in
Svratište Lovački rog
v Zagrebu ANTON in TEREZIJA TONEJC
Cenjenim gostorri in prijateljem
Srečno NOVO LETO!
M
m
Srečno in veselo Novo leto! j
Tone Malgaj |
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar {
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 16
Srečno in veselo Novo leto! Grand hotel Union v Ljubljani
Hotel - Kavarna - Restavracija Vinska klet itd.
MERAKL
>1
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Veselo in srečno NOVO LETO 1928
Medič & Zanki, Ljubljana
družba z. o z.	Tovarna	olja, barv, in lakov.
Srečno NOVO LETO 1928
želi vsem odjemalcem
konfekcija
Frande
nasproti glav. pošte.
Srečno NOVO LETO 1928
želi vsem svojim gostom in prijateljem dobre kapljice
Srečno in veselo NOVO LETO 3
Stavbeno in umetno mizarstvo
A. RO] IN A & Co., LJUBLJANA
Slomškova ulica.	Kolodvorska	ulica.
Srečno in veselo NOVO LETO!
L Mikus
Ljubljana, Mestni tr gr 15
Dežniki
Na malo I Usianovljeno 1819 IVo. veliko I
Srečno in veselo Novo leto
želi
ANTON KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg ^
Srečno in veselo Novo leto!
The Rex Co.
= LJUBLJANA
nasproti srednje tehnične šole.
Srežno in vnelo Novo leto!
Gostilna in kavarna
Fran in Franja Kavčič
LJUBLJANA, Privoz Štev. 4
Srečno Novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemaleem ter vsem prijateljem in znancem
Franc Dolinar, Ljubljana
parna pekarna in slaSiitarna
Poljanska cesta št. 11 in Pred Škofijo št. 11
Veselo in sretno Novo leto
želi
Ana Mikolič
Kavarna — gostilna
»Central«
LJUBLJANA
poleg Zmajskega mosta
Srečno Novo leto 1928
i vsem svojim gostom
Restavracija
i«
| Srečno in veselo Novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
JAKOB TRČEK, parna pekarna s=== LJUBLJANA, Breg štev. 4
Srečno Novo leto
bodi vsem cenjenim gostom
restavracija ,.LJUBLJANSKI DVOR*'
ter vsem prijateljem in znancem
Marija in Bogdan PUPOVAC
Srečno in veselo NOVO LETO!
„Gromw
carinsko-posredniški in špedicijski bureau LJUBLJANA, Kolodvorska 41
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Ljubljana
Mestni trg 11
Srečno in veselo NOVO LETO!
Konfekcijska industrija in modni atelje
Josip Ivančič
Ljubljana
v
Selenburgova ulica 1 Dunajska cesta 7
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi vsem svojim p. n. gostom in znancem
vinotoč in gostilna VIKTOR SEDEJ, Ljubljana
Kolodvorska ulica 2S
Srečno in veselo Novo leto žele naslednje tvrdke:
Alojz Fuchs
juvelir
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 6.
Hodna trgovina
T. KG ER
LJUBLJANA
Sr. Petra eesta štev. 2
ANTON STACUL
LJUBLJANA
Foto - atelje
Veličan Bešter
LJUBLJANA
Aleksandrova eesta 5. Int. telefon štev. 2524.
Podjelje ?a tehnične in elektroteh ične napi ave
SLAVKO KOLAR
Ljubljana	j«
Dunajska cesta štev. 22
Osvald Doheic
veletrgovina galanterije in pletenin
LJUBLJANA
Pred Skotijo šter. 15.
Lekarna »Sv. Peter«
Mr. ph. A Ustar
LJUBLJANA
8v. Petra eesta St. 78.
AL. ŠČUKK
delikatese, špecerija, ■ajntrkovalnica
LJUBLJANA
Dunajska cesta St. 12.
Tovarniška zaloga usnja
L. GERKMAN 5
LJUBLJANA, Cankarjevo n< brežje 1 $
Aleksander Oblat
Ljubljana
Jernej Jelenič
tovarna vinskega in špiritovega kisa Ljubljana, Stara pot št. 1
Pilama
IVAN FIGAR
LJUBLJANA Demšar & Osenar
Ljub h a na
Kolodvorska ulica š*ev. 35
-H
Franjo Zajc
brivnic«
LJUBLJANA
Dunajska cesta St. 12.
Elektrotvrdka
A. VERBAJS
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 13 (Kolutej).
Simon Klimanek	|	A. Kasberger
Ljubljana	|	uumjana
x ,	,	i. y. ,■	Cj	Gramofoni — plošče
Šelenburgova ulica st. 6	N
nnUniLlIL)
Zalta & Žilic
trgovina * žcleanino
LJUBLJANA
KOLINSKA
tovarna hranil d. d
Ljubljana
K. Pučnik
krojaški mojster
LJUBLJANA Tavčarjeva ulica št. 3.
-vvl,
Hotel Miklič J Pavel in Marija Šimenc
LJUBLJANA j! cvetličarna na Sv. Petra cesti in nasproti gl. kolodvora. pokopališki vrtnar Sv.Kiiž-Ljubljana
LJUBLJANA
SREČKO VRS!C
Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 3
Česalni salon za dame
O Fettich-Frankheim
Ljubljana, Kongresni trg št. 19
S
jj Ivan K oj ne
krojaški atelije za gospode in dame.
Gostilna.
Točna postrežba.
Ivan Kvas
Modni salon za dame in gospode
LJUBLJANA
Wolfova nlica št. 1/1.
Hotel „SLON'
Ljubljana
Kavarna
Kopališče
Restavracja
Just Piščanec
carinsko posredništvo Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 36
Mednarodio poslovanje brez sptdi* ter,ev. Vsa informativna pojasnila brezplačna.
Knjigoveznica
AJANEŽIČ, LJUBLJANA
Florjanska ulica štev. 14
•	*	Industrija	trgovskih	knj g in šolskih zvezkov -	-
Pavla in Jan Fiala
ki m
IGN. ZARGI
Ljubljana
kavarna in bar
„EMON A Ljubljana
A. SVETINA
trgovina z špeceiijskim in kolonijalnim blagom
Ljubljana, Kongresni trg štev. 3
Srečno! D. ČEBIN
premog, drva koks
Parfumerija
Š. STRMOLl
Ljubljana, Pod Trančo 1
??
SLADKOR"
Ljubljana, družba z o. z.
VIKTOR ŠOBER
trgovina s špecerijskim blagom
Ljubljai a, Sv. Jakoba trg štev. 4
Ljubljana, Wolfova ulica 6
IVAN ŠIMENC
cvetličarna vrtnarstvo
Ljubljana
Šelenburgova 1 Gradiš e 12
K. JURMAN
kr. dvorni optik
LJUBLJANA
Šelenburgova ul ca
ANDREJ MARČAN
mesar
Ljubljana, Prešernova ulica Štev. 16
J. WANEK
LJUBLJANA
Sv. Petra£cesta štev. 2
Ztijutrkovalnica in vinska klet
M\ Or^IiBk »I Aloiz SvotB
LJUBLJANA
Km|. uivorska ulica
izdelovanja v-akovr tnega peciva, medic n keksov
T. NOVOTNY
LJUBLJANA
Oof kHr ka c sla štev. 26
Restavracija
| Rezi Zalaznik
LJUBLJANA
Du iajska < esia štev. 6
Srečno in veselo NOVO LETO želi vsem svojim znancem in prijatelj, m
'L
Obitelj O I upova
LJUBLJANA
Češkuti&Zajc
manufak turna in modna trgovina
LJUBLJANA
Stori ircj štev. 3
Fani in Karol Kačič
LJUBLJANA
Dunajska cesta Stev. 58
Iv. Brani 8 fr. Mm I
pleskarja in ličarja Ljubljana
Karel Kotnikova ulica
Ljubljanski oblačilni baza r
LJUBLJANA
Mestni trg št--v. 6
Josip Rojina
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta štev. 3
Tvomica konjaka in likerjev, vtlt žtjrtnjarna
Viktor Meden
LJUBLJANA
Celovška Cfsta ^tev. 10
P. Škafar
vul^ani/ir«n;e tiumij« mehanični« de avnica
LJUBLJANA
Rims . cfsia 11
Prva ljubljanska cvetličarna
V. Bait
LJUBLJANA
v
Sel Mibur ova ul ca štev. 6
To v a na
Diskobolos
a
Trgov na z špecerijo, delikatesami, in vinarna
FR. KHAM
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta
1
IIM.
LJUBLJANA
Franc Slamič
mesnica
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta š ev. 6
Restavracija
„Novi svet
Ljubljana
((
§
I li Umm pri
LJUBLJANA
Go»posvet'ka cesta štev. 16
„EKONOM“
r. z. /. o. z. LJUBLJANA
Narodna kavarna
LJUBLJANA
JOSIP in El,A CARL
And. Dolinar
t>eka ija LJUBLJANA
Eng. Franchetti
frizer za gospode in dame
LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 20
Jos. R. Puh
LJUBLJANA
Gradašk ■ ulica štev 2 2
Josip Musar
m sar
LJUBLJANA
Sv. Petra 61 * Š >lski dr vored
Filip Bizjak
kr/nar in izdelovatelj čepic
Ljubljana
Šelenbu^gova ulica štev 6
Franc Bučar
LJUBLJANA
restavracija
Hotel loyd
UMfiiMI
z o. z.
LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA 19
[Kf
t govina z železnino
LJUBLJANA
Resljeva cesta štev. 20
Tovarna
testenin
Zviite «>t) za rnie stroje,
vs^li aibkraov iata v« dnu »n v vsani ROiičuti v /,oiOyi
BARAGA,
Šelenburgova u ica 6/1.
TTT7T¥MyrrinrMriTi i iiiiii1 i——11111111 ib ■innm	■.	k	u.,?;..,	,
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupHarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESINA HRANILNICA
h V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Ameriki.°denJrju nedo*	Za	hranilne	vloge jamči poleg premoženja hranilnice	Hranilnica daje poletnih, ki ga vlagajo so-	v	sojila na zemljišča,
j«*' SE MESTO CELJE .-»c r*c p»obr«,.m
denarja, po3veCa pose-	v	meri. Vse prošnje
bno pažnjo.	z	vsem premoženjem m vso davčno močjo.	rešuje brezplačno.
TISKARNA HERKUR
I TRG.*IND. D. D. ž!********** *_»'•*»*
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 23 TRG.- INO. O. D.
lija Erenburg:	116
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
44.
To, kar niso mogle vzdržati niti stražnikove oči.
Vlak iz Kolina je prišel v Pariz deset minut pred sedmo uro. Jeanne se je z avtomobilom pripeljala do vogla buljvarja Arago in ulice Glasifere, naprej pa je bila cesta zaprta. Množica, ki je buljvar zajezila, je prisilila avtomobil, da je lezel ko polž. Jeanne ni mogla čakati in je stopila iz voza. Gnetoč sc med gledalci se je prerivala, kolikor se je le mogla hitro. Niti pomislila ni, čemu je toliko ljudi zunaj. Za to ni imela časa in je samo hitela.
Bilo je prekrasno poletno jutro in množica je bila praznično razpoložena. Vse je spominjalo na sejmske veselice. Mamice so kupovale otrokom zelene in rdeče balončke, ki so veselo plesali nad glavami. Proda-j. ld kitajskih orehov in sladke žolice so živahno hvalili svoje blago. Dečki so ponujali kokosovo mleko: po dva sous kozarec. Nekdo je prepeval ginljivo pesmico o krasotici Marion. Ljudje, ki so se tukaj zbrali iz vseh dvajsetih policijskih okrožij Pariza, so se zabavali, kakor je vsak vedel in znal. Saj niso vendar v življenju edino same težave. Tudi veselo je včasih.
Jeanne je tekla. Niti pomislila ni, zakaj so
vsi ti ljudje, ki so se zbrali na buljvarju Arago, tako veseli. Po težkem prerivanju med množico je prihitela do vogala ulice Saintč.
In potem? Težko je to povedati. Ali se ni poskušalo, da bi se Andreja rešilo? Ali ni oddala Aglaja Sašenkinega portreta delavnemu Juk-Zabotku? Ali se ni Gabrijela jasno izrekla v njegov prid? Da, vse to je bilo! Bila je pa tudi tiha soba v stanovanju gospe Lopke. Ali ni Jeann dovolj ljubila? Dovolj, bolj ni mogla!
Kaj je bilo potem, Ah, če bi se to ne godilo v življenju! Ko bi to bilo samo v ljubih romanih dobrega Dikensa! Kako bi bili vsi lahko veseli! Ljudje bi jokali, ko bi zagledali v sodni dvorani nesrečno Aglajo. Državni pravdnik ne bi bil šel preko Gabrijelinega pričevanja. Halibjev, strašni Halibjev bi pa poslušal Jeanne-ine prošnje, bil bi ganjen in bi se bil odpeljal v Pariz, kjer bi bil rešil Andreja. Nato bi se vsi zbrali v veliki sebi pod okroglo svetilko in bi od veselja ploskali. Jeanne bi objela Andreja in bi spet uživala njegov odkriti, široki smehljaj. Ha-libjevu bi pa oba rekla: »Vi ste postopali hudobno, mi vas pa ne bomo kaznovali. Naj bo vaša največja kazen to, da sta srečna dva človeka, ki ste ju vi hoteli pogubiti.« Natančno tako bi morala oba reči, če bi se to godilo v Dickensovem romanu. To se je pa godilo v življenju.
Ina na koncu ulice Sainte kjer so se grozeče vzdigovale temne stene jetnišnice, je
med pojemajočo gnečo ustavil Jeanne-o znani, holmjavi glas:
Ah, tudi vi ste prišli, gospodična Jeanne! Kako mi je žal, da ste prepozni, ker je bilo vse res izvrstno napravljeno. Jaz sem tukaj že od sinočnjega večera in sem stal samo deset korakov od »vdove«. Zelo dobro sem videl, kako je gospod Botan vzdignil njegovo glavo.
Ko je odpadli nos to rekel, je uljudno privzdignil svoj klobuk in je ves žareč od zadovoljnosti odšel.
Ljudje so se razšli. Branjevci so prenesli svoje stojnice na bolj živahne ulice. Buljvar Arago je postal spet tih in mrtev, poln šumenja listja in smeha šolarjev. Samo lupine in ostanki cigaret so še pričali, da se je zjutraj tukaj veselo praznovalo. Po vrsti so se odpirale trgovine. Ropotajoč je zdrvel po ulici tovorni avtomobil. Solnce je žgalo. Iz hiš je zadišalo po kuhi. Nekdo je nekje udaril psa, ki je žalostno zatulil. Na voz so nakladali omare in stole, stranka se je selila na drugo stanovanje. Ure so tekle. Nato so začeli kričati raznašalci večernikov. Vročina je ponehala. V oknih so dvignili zastore. Delavci so se razhajli. Nazadnje se je užga-la tudi zelena luč malega kinematografa. Na platnu je nekdo razbijal posodo, kakor vsak večer. Ljudje so gledali in se hohota-li. Na klopci nasproti jetnišnice sta se po-| ljubljala dva zaljubljenca. Tam je bilo bolj ! temno in stran od ljudi. Nato je minil še ! en dan.
Bo buljvarju Arago se je sprehajal stražnik v sinji čepici, ki je gledal na red. Red je bilo čutiti povsod. Ob šestih so človeku odrezali glavo, ob dvanajstih so šli uradniki zajtrkovat, ob sedmih so zapirali trgovine. Edino, kar je stražnika motilo, je bila mala ženska, ki je sedela kar na hodniku ob jotnišničmi steni. Od začetka si je stražnik mislil,da je to delavka, ki počiva v kostanjevi senci. Dve uri nato jo je pa spet videl n? istem mestu. Nagrbančil je čelo, vendar pa je šel mimo. Čeprav ljudje sedijo samo na klopeh, ni videl v tem, da sedi ženska na praznem neobljudenem hodniku, še nobene kršitve reda.
Ko pa je nastopila noč, ko sta odšla celo že zaljubljenca, ki sta se bila poljubljala v skritem kotičku ko je ostal na buljvarju Arago samo še brkati stražnik pod velikimi, svetlimi zvezdami, se je čuvar reda razjezil, ko je videl, da mala ženska še vedno sedi ob steni na hodniku. Privihal si je brke in odločno stopil proti njej.. Hotel jo je ostro ogovoriti in ji povedati, da je jako nedostojno, ostajati ponoči na hodniku, da je to celo sumljivo. Slopil je prav k nji, nagnil se k njenemu obrazu in ji pogledal v oči.
Rekel ji ni pa nič, ampak je sunkoma od-f skočil in tiho odšel. V njenih očeh je videl
I	to, kar človeške oči niso mogle več prenesli, tudi ne vsega navajene oči stražnika.
(Dalje prihodnjič.)
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Belita glavnica Die 5I.0M.BBB— Skupne rezerve nad Diu 10,000.10'—
CENTRALA:
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
PODRUŽNICE!
BreSIce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Metkovit, Novi Sad,
- Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. — AGENCIJA: Logatec. -
Brzojaiai naslov: luki mam. Tal. it.: 21,2113.2512 is
Se priporoča za vse bančne posSe.
uThiždnlg fiJhMI
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. s o. s., Ljubljana
■,	nudi
naifineiši in naio&usnelSI namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. m Teleton Stav. 7.S3B.
TahnICno In hig£|ani£no najmoderneja urejena kisa r na v Jugoslaviji.^ O Meanui Ljubljana, Dunajska sneta It. Ta, U. aadsin
Vpliko iastoiro vo!neni(‘iopic>
puloverjev vsa-
Z
Carimko posredniški in Spedicijiki bureau
»GROM «
JUBLIANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsojavkam: „GROM“.	Telefon 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajole posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji.
Zastopniki drulbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku1
kovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno
nizkih cenah
IGNACI] ŽARGI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta.
Primerno darilo za NOVO LETO je
šivalni stroj
znamke Gritzner in Adler v
raznih opremah. — Edino le pri
Josip Petelincu, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika cb vodi. — Tudi na obroke.
Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. — Večletna garancija. Pouk v vezenju brezplačen.
etiketo v' A (SITAR & SVETEK1* Ljubljana ,
Širite »Narodni Dnevnik4.
Srečno in veselo Novo leto!
Carl Pollak d. d.
LJUBLJANA
MALI OGLASI.
Za vsako besedo ge plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Koks - Čebin
Wollova l/II. - Telef. 2056.
Prodam
dve boljši 4 v ret ni harmoniki, in sicer dvo- in triglasno firme Lubas. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in, sta dobro ohranjeni. Naprodaj sta pri Štefanu, 5. mestna hiša na Kobaridski cesti, Bežigrad, Ljubljana
Išče se
stanovanje, obstoječe i* kuhinje ter dveh sob v 'centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Uta, poitnn hranilnic« it-14.237.	>•»	«**'•» mmtm,	.raolavkai	„KM1TSKI OOM . T.I«. 1*.	.
V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje.
D»‘*'	I	OIRIITUII	V10 O •	I	“in‘.'..ln.	—I,..
~	e/.—-
,.rril— I— | v.«. M...	|	Vuk	dUaraU.	- •.« «••/. o. 3.S.4.V,
PooblaSCenl prodajalec sreCk državne razredne loteriie*
i	*»*•	z*	r»
-tirv-T*- «“V.:*.«• v—-.- *- v:.
I*da j a tel j: Aleksander Žele.niknr. - Urejuje: Vladimir Svetek Za tfsk^SMerkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani