Ljubljana, sobota 20. oktobra 1945. Leto VI-, 5i 157 —■ Posamezna Številka 2 da UlUtlMlili’l V U U> UrMAVAi LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA 8XEV. « TELEFON 31-22 d« J 1.2* »Ohurisl St Nt VRAČAJO IZHAJA VSAK O AN a.A7.wnt PONEDELJKA UlIlAtHI O O OBLAK LJUBLJANA •BJENBUBOOVA ULICA «Z. | TELEFON 38-32. 38-33 roti ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 11.739 OGLASI PO CENIKO MESEČNA NAROČNINA 40 DIN óòvotèojenje na& isetiki jna$nitb Ko dane» s ponosom in radost-j niiu zadoščenjem praznujemo prvoj obletnico osvoboditve prestolnice jugoslovanskih narodov — Beogra-j ua, nam zopet in zopet stopa pred oei vsa veucina in zgodovinska pomembnost tega velikega dne, ki je bil in bo vsckdar ostal kot dan naj-visjega izpcliijenja vseh velikih nad in snov naših ljudstev v dolgih letih suženjske mračna preteklosti. Beogtad je svoboden. Do poslednjega kotička naše izmučene do- j movine je takrat zmagoslavno pro-! drla ta radostna, odrešujoča vest, j milijonom od Vardarja do Triglava in Trsta so se zjasnile oči, borci za svobodo so še krepkeje stisnili puške v rokah, kajti prejeli so b končnemu odločenemu spopadu in obračunu s kr vavim okupatorjem j svoje veliko izročilo in potrdilo, ka-* kor za blagoslov. In že dneve prej, v času srditih krvavih bitk za sle-;' herno ulico in hišo v letih okupacije; tako težko preizkušenega Beograda so oči milijonov naših narodov bile v daha uprte v to veliko prestolno j mesto, ki je srce naših dežel, na katerega ulicah se je tudi odločala usoda našega štiriletnega osvobodilnega boja, usada vse naše bodočnosti. Nihče ni podvomil, da bo zmaga naša in da je blizu. Vedeli smo,! da se na Stranj naše zmagovite Na-! rodno osvobodilne vojske bori na j udeah Beograda naša velika zavez-! niča in prijateljica zmagoslavna! Bdeča armada, to je vojska naše velike bratske zaveznice Sovjetske! zveze, ki nam je vsa štiri leta težke j osvobodilne borbe zvesto stala v po- j moč — nesebična in iskrena zaščit- ! niča ter pobotnica za svobodo in pravice naših narodov in vseh svo-i bodoijuonih narodov sveta. Zgodila j se je tisto, po čemer so na tihem j hrepeneli dciga desetletja vsi tisti,! ki jim je ošia pri srcu sreča in do- j brobir domovine. V borbi za Beo-j grad, za. to' rekko- sree-Esšt držav«-■ ne skupnosti, se je s krvjo za veke! zapečatila nerazdražijivo bratstvo naših narodov z velikim ruskim ca-; rodom Lu vsemi ostalimi narodi Sov- j jetske zveze. Vedeli smo to takrat,! danes v svobodi vemo še več in še 1 jasneje: Vprav to bratstvo in pravo iskreno zavezništvo, skovano s skupno prelito krvjo za visoke ideale svobode in pravice, je danes tisti veliki porok naše narodne in držav-j ne neodvisnosti, našega svobodnega-razvoja, porok za trajno ohranitev v osvobodilni borbi pridobljenih demokratičnih pravic naših narodov. Beograd je svoboden. Osvobodila ga je bratska Bdeča armada, naša pomočnica in zaščitniea v letih najtrših usodnih preizkušenj. Osvobodila ga je naša Narodno osvobodilna vojska, tista nepremagljiva oborožena pest naših ljudstev, ki je štiri leta v zagrizenem neenakem boju z nadčloveškimi napori in požrtvovalnostjo najvišje cene na vsakem koraku neizprosno izganjala okupatorjeve nasilnike z naše rodne zemlje, pest naših najboljših sinov vseh narodov Jugoslavije, sinov srbskega, hrvatskega, slovenskega, makedonskega ljudstva. Ni slučaj, da so najboljše divizije in brigade naše vojske na ulicah Beograda do-prinašale svoj veliki krvni delež k Maršal Tito odfijkovan z ve&ssm „Bratstva in Edinstva L stop-saje“ m z reušam „Partizanske zvezd« L stopnje“ osvoboditvi srca naših dežel. V teh brigadah in divizijah so korakali v odločilni spopad Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, sinovi naših na-j rodov od Kajmakčaiana do Trsta.1 Šli so v boj za osvoboditev svojega, našega Beograda, ne tistega; Beograda iz mračne, uklenjene pre- j teki osti. Beograda diktatorskih, po-; litijskih in žaudarskih režimov, čar-šijskega Beograda ljudskih izkoriščevalcev, petokolonaških generalov, kraljevskih izdajalskih klik — marveč tistega svobodnega, ljudskega Beograda, ki je raztrgal sramotni pakt v marcu 1941., ki je štiri leta junaško in neodjenljivo kijsbovai nezaslišanim grozotam in terorju nemške okupatorske strahovlade, mesta svobodnih, pravi eo-Ijubnih ljudi, ki bo, očiščeno oku- j patorske in izdajalske navlake prvo in prestolno mesto osvobojene domovine. Na Terazijah, v osrčju pravega svobodnega, ljudskega Beograda, kjer so v letih suženjstva fašistični krvniki javno obešali borce za pravico, so najboljši sinovi jugoslovanskih ljudstev s krvjo, z nadčloveškimi napori v junaški borbi postavili enkrat za vselej mejnik v zgodovini naših narodov, ustvarili so s svojimi telesi nepremagljiv obrambni zid proti nazadnjaškim, protiljudskim izkoriščevalnim silam suženjske, krivične preteklosti. Potrdili so s svojo herojsko borbo in požrtvovalnostjo najvišje cene, enkrat za vselej večno bratstvo in ne-pcrušljivo enotnost naših narodov, kajti bili so vseskozi in še prav posebno takrat izvrševalci in izpovedoval« ljudske voije, njegovega enodušnega stoletnega hlepenja po svobodi, pravici in resnici. Tako je vstal tega dne Beograd — srce naših'dežel — ves prerojen in poveličan — ljudski, Titov Beograd — od takrat in za zmerom simbol enakopravnosti in svobode narodov nove Jugoslavije, resnične ljudske demokracije, blagostanja in sreče, obnove, neodvisnosti in zunanje moči. Beograd — prestolnica svobodnih narodov, bndni čuvar s krvjo in solzami drago plačanih ljudskih pridobitev in pravic! V ta svobodni, ljudski, bratsld, Titov Beograd so od takrat in za zmerom z ljubeznijo, ponosom in zaupanjem uprte naše oči. Danes, ko doživljamo veliki praznik njegove osvoboditve, ves ta čas, ko obnavljamo opustošeno domovino, se borimo za končno zedinitov vseh delov naših narodov, ko si ljudstvo z vsemi napori svojih sil postavlja ljudsko oblast in se pripravljamo vsi na dokončno ureditev in usmeritev našega državnega življenja na zunaj in znotraj v duhu načel in pridobitev osvobodilnega boja. Nocoj bodo gorele fučke na grobovih padlih borcev - junakov za osvobojenje Beograda. Izkažimo ji zahvalo in čast ne samo- v besedah — pojdimo vsi složno in trdno po poti njihovih svetlih vzorov, za katere so dali svoja življenja. Bodimo in ostanimo vredni njihovih dragocenih žrtev in storimo vse, da bo naša domovina čim prej vstala iz ruševin očiščena navlake in zlega, v srečo in blagostanje nas vseh! L. K. L Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je odločilo, da se za izredne zasluge, ki jih ima za ustvaritev bratstva in edinstva med narodi Jugoslavije odlikuje z redom »Bratstva in Edinstva I. stopnje« ministrski predsednik in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. * 2. Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije je odločilo, da so za spretnost pri poveljevanju, po- sebne podvige In pokazano hrabrost odlikuje z redom »Partizanske zvezde L stopnje« ministrski predsednik in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. 18. oktobra 1945 v Beogradu. ; Predsedstvo začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije. Predsednik dr. Ivan Ribar 1. r. Tajnik: dr. Mile Peruničič L r. Albanci maršalu Tltia V pasta B Primorske pomagafo ljudem zadruge Kljub temu. da je požganih mnogo vasi in da so vsepovsod sledovi uničenja, ki so ga zapustili fašisti, je življenje v Slovenskem Primorju tostran črte precej urejeno. K temu je pripomoglo ljudstvo samo, ki v skupnih naporih obnavlja ki gradi ter na drugi strani oblast, ki vsestransko pomaga ljudstvu s krediti, materijalom za obnovo in moternimi redbami. ki boljšajo življenje. Zavest skupnosti ljudi se je posebno pokazala pri ustanavljanju na-bavljalnih in prodajnih zadrug v Ajdovščini, Postojni, Ilirski Bistriti. Tolminu. Čepovanu in drugod. V Zadlogu pri Cmcm vrhu je ustanovljena lesna proizvajalna zadruga, ki bo poživila lesno domačo obrt. ki je v teh kraj:h doma. Zadruga bo izdelovala pohištvo, stole, čebre, škafe in bo zaposlila številne delavce, ki so bili dosedaj brez dela. Na Tolminskem. Bovškem, Kobariškem in Cerkljanskem so pred vojno delovale mlekarne. Zaradi ogromne izgube živine, se danes še niso razmahnile. Z dovozom in porastom živine pa bo rešeno tudi to vprašanje. Okrajne zadruge imajo svoje poslovalo 'ee v vrefi krajih. k;e- dobivajo člani blago po istih conah kot ga nudijo okrajne zadruge. Državna podjetja dobavljajo kuhinjsko posodo, žebloe. stekleno posodo, porcelan, gno- jila in semena, zadruge same pa si pre-krbujejo sadje, suhe gobe, drva itd. Ponekod so težave zaradi pomanjkanja denarja, posebno v krajih, ki jih je vojna težko prizadela. Tam pomagajo kmetom- tako. da ti delež plačajo tudi v blagu, kar je že lažje. Zadruge še ne poslujejo povsod s polnim razmahom, vendar je ljudstvo spoznalo njihovo korist in zanimanje zanje stalno raste. Tako postaja zadružništvo tudi Primorskem močna podpora ljudstvu pri obnovi, hkrati pa še utrjuje povezanost ljudi in narodne oblasti, ki zadruge v največji meri podpira. Shod v Zadru Zadar. 17. okt V Zadru je bilo vo-Iivno zborovanje, ki mu je prisostvovalo 4.000 oseb. zborovanje je bila prava manifestacija ljudstva iz Zadra in okolice za ljudsko oblast, za maršala Tita in za republiko. Na zborovanje ie prišel tudi minister za notranje zadeve federalne Hrvatske Vicko Krstulović. katerega ;je ljudstvo prisrčno poz-dravilo. Tirana. 18. okt. S prvega sestanka društva za kulturno sodelovanje Albanije z Jugoslavijo je b;la poslana, marša!« Jugoslavije Josipu Brozu-Titu naslednja pozdravna brzojavka: »Gospod marša!, ob ustanovitvi društva za kulturno sodelovanje med Albanijo in demokratične federativno Jugoslavijo Vas prosimo, da sprejmete v imenu prvega zborovanja tega društva naše prisrčne pozdrave Vi in junaško ljudstvo demokratične federativne Jugos'avT-e, V osvobodilni vojn' proti italijanskemu in nemškemu okupatorju, v boja za narodno neodvisnost in iztrebljenje fašizma, v boju prot: kvislingovcetn bi protiljudskim ki kam so ustvarili aibannki tn jugoslovanski narodi trdne temelje za novo mednarodno sodelovanje. Ljudska oblast, vzpostavljena v Albaniji :n Jugoslaviji, ni samo za vedno 'zbrisala napak v preteklosti, temveč je tudi ustvarila potrebne pogoje za bedrci razvoj in procvit in s tem ostvarila dolgoletne sanje vseh naših narodov. Sedaj, ko so pričeli as rodi Albanije tn Jugoslavije odločno de’o za obnovo svojih dežel, je žeija za tesno kulturno sodelovanje iskren izraz težnje albanskega ljudstva za utrditev prijateljstva, ki združuje ljudstvo Albsnije tn narodne demokratične fedeičtivpe Nag©! kul- turni raovoi v Albaniji in Jugoslaviji v najboljših razmerah, ki sta jih ti deželi končno nstvarili v svoji zgodovini, je jamstvo, da fco to sodelovanje doseglo svoj cilj s popolnim uspehom. Prepričanj smo, da bo I (tuš tv o za kulturno sodelovanje Albanije in demokratične federatSvne J.igoslavije pripomoglo po zasiugi svoje aktivnosti k zbližan.ju in boljšemu poznavanju teh dveh narodov , zt utrditev nvru na Balkanu. Naj ž Vi prijateljstvo in sodelovanje albanskega naroda z narodi demokrati 'ne federativne Jugoslavije! Naj ž vi demokratična federativna Jugoslavija in njen vodja maršal Josrp Broz-Tito! Naj živi demokratičfld Albanija in njen vodja generalni p-.rofnik Enver Hodža! — Predsed-n k: Ramadan C i t a k n. Tajnik: Prof. -Aleks Bnd a.« Naše žene v Bnkatešti m&sfšaiu Titu Bukarešta, 18. okt. Protifašistična stranka žena Jugoslavije, ki žive v Bukarešti, je poslala pređsed-n ku zvezne vlade maršalu Josipu Brozu-Titu naslednjo pozdravno brzojavko: »Protifašistična fronta žen v Bukarešti Vam polil jo kot organizator-! jn zmage naš ih narodov nad mrač-shni silami fašizma s svoje skupščine goreče pozdrave. Storile bomo vse. da bo preveval naše žene v Bukarešti isti dnh borbenosti, požrtvovalnosti in ljubezni nasproti svoje-! ini« ljudstvu in svojemn tovarišu kakršen preveva žene Jugo-; šlavije. čeprav dvižno Izven domovi-; ne, se bomo vkliučile v borbene vrsto naših narodov za obnovo in tz-; gradnjo dežele, za popolno zmago j demokracijo, ga bratstvo in enotnost 1 naših narodov«. Minister Hebrang o delu opozicije Govsr ministra za industrija v zveaan vladi na zborovanju v Virovitici Gover predsednika začasne narodne skupščine dr* Ivana Bikarja v Solinu V Solinu je bilo ve iko ljudsko zborovanje, kj mu je priso.tvovala ogromna množica ljudi. Zborovanju je prisostvoval tudi predsednik začasne narodne skupščine dr. Ivan Ribar, ki je prišel v sprem :tvu kandidata Ljudske fronte, za okraj Sol'n Mate Alinoviča, člana izvršnega odbora HRSS in polkovnika Stauka Para ca. Burno pozdravljen je imel predsednik dr. Ribar govor, v katerem je med ostalim rekel: 2e davno sem izrazil željo, da pridem k vam, ker vem, koliko so žrtvovali borci tega kraja v narodno osvobodilnem boju. Videl sem te borce v 4 in 5. ofenzivi, sam pa sem bil nekaj časa ji prvi d •’Im-'tinski brigadi. Dalmacija spada med ene naše kraje, ki so se prvi pridružili vstaji protj zavojevalcem. Dalmatinsko ljudstvo je v naši zgodovini tesnilo čast in svobodo. Izid tega boja je viden v tem, ker ;e Dalmacija r.arod-no naša najmočnejša deže'a. in ker je njeno ljudstvo očuvalo naše morje Velika so dela, ki jih je izvršila naša mornarica med narodno osvobodilnim bo'em. V njej so v prvi vrsti bil" Dalmatinci. Pokazali so junaštvo, kateremu se je čudil ves svet. Ma-šil Tito je v .svojem govoru v Skoplju , navedel junaštvo naše mornarice, ki : se je na .esenih ladjah borila proti j najmodernejš tn nemškjm enotam. Ta naša mornarica se je mnogotrat u.pesno izkrcala s svojimi četami, ki so popojoonna uničile nemške in ustaške posadke. Ko je govoril o tako zvani opoziciji, je predsednik dr. Ribar rekel: N-ši narodi se sprašujejo, kdo ste in kaj ste do.edaj storili? Da-li ste bili z našim ljudstvom takrat, ko je ono preživljalo najusodnejše trenutke svoje zgodovine? Da-li ste se borili za ljudske uspehe takrat, ko je okupator radi vašega izdajstva vršil še neviđeno uničevanje naših narodov? Ne, ta gospoda je pobegnila takrat, ko so naši narodi dajali svoja življenja za svobodo. Na koncu svojega govora je predsednik dr. Ribar rekel; Mi urejujemo našo državo na temelju pridobitev našega svetega boja. Z isto vnemo, s katero smo se borili za časa vojne, bomo šli tudi na volitve za ustavodajno skupščino. Govor predsednika dr, Ribarja so spremljale burne manifestacije in vzkliki maršalu Titu, predsedniku dr. Ribarju in ljudski fronti. Z zborovanja so poslan pozdravno brzojavko maršalu Titu. Osijek, 18. okt. V Virovitici je bilo veliko volivno zborovanje, katerega se je udeležilo nad 3500 delavcev, kmetov in meščanov iz mesta in okolice. Od ranega jutra je prihajalo ljudstvo na zborovanje, ki je bilo na Trgu svobode. Minister za industrijo v zvezni vladi in kandidat za okraj Virovitico, Andrija Hebrang, je v govoru, ki je bil često prekinjen z odobravanjem in vzklikanjem maršalu Titu in republiki, posebno ostro obsodil delo tako zvane opozicije. Minister Hebrang je rekel: Do nedavna smo imeli v vladi predstavnike opozicije. Pred kratkim | so izstopili iz vlade. Zakaj so od-\ I stopili? Na to vprašanje je mogoče najbolje odgovoriti, če se vprašamo, zakaj so prišli v vlado. Prišli so zato, da bi jo zno-] traj oslabili in usmerili njeno politiko v drugo smer. Ko jim to ni uspelo, so izstopili iz vlade. Mislijo, da bodo z izstopom iz vlade izzvali tujo intervencijo in tako preprečili volitve, izgradnjo in obnovo naše države. Pri nas je opozicija. So ljudje, ki mislijo, da bodo znova pripeljali Paveliča na oblast. (Vzkliki: Doli z reakcijo!) Želeli bi, da se vrne čim preje, ker smo zanj že pripravili vešala. Pri nas je opozicija, ki se skriva za imenom bratov Radičev in ki piše listke. Ko govorimo o bratih Radičih, moramo dobro razlikovati žito od ljulike. Poznamo in visoko cenimo zasluge Stjepana Radiča ža Hrvatsko in ostale jugoslovanske narode. Mi vemo, da so v tej družini fašisti, ki so že 1933. leta urejevali neki list, v katerem so poveličavali Hffcrjar Bel družine Radič je bil s svojim programom za ustaše. Ta del stoji na isti separatistični liniji kot ustaši in hoče odcepitev Hrvatske od Jugoslavije. Pri nas je tudi neka klerikalna opozicija, tako imenovani »crno-mantijaši«. Ta opozicija trdi, da smo proti cerkvi. Vprašam vas: Ali vam kdo brani zahajati v cerkev? Klerikalizem ima v naši državi dolgo zgodovino. In prav Stjepan Radič in Hrvatska republikanska kmečka stranka sta vodila odločno borbo proti klerika- Minister žujović o votivnem gibanju v Srbiji ttvela enotnost sloven* sltega naroda v Osvobodilni fronti! Finančni minister zvezne vlade generalni poročnik Sreten Žujovič je 18. oktobra sprejel v ministrstvu za informacije zadopnjke inozemskega in domačega tisto in jim dal obširno izjavo o položaju v državi. Govoril je o Djud:ki fronti, o njeni organizaciji in notranji strukturi, posebej v zvezi s strankami, ki =0 vanjo vključene. Nadalje je obširneje razpravljal o votivni kampanji Navaja! je tudi nekatere številke o udeležbi ljudstva v votivni kampanji. V beograjskem okrožju se je do sedaj vršilo približno 330 vaških zborovanj in 1530 konferenc, katerih se je udeležilo 132.000 oseb. V užičkem okrožju je bilo 8 vaških zborovanj in 360 konferenc, katerih se je udeležilo skupino 59 tisoč oseb. V skoro vseh vaseh Srbije se je vrši’a po ena, a v večini vati po dve in več konferenc. Do sedaj se je v Srbiji udeležilo konferenc 1.300 001 oseb. Obširneje je minister 2ujovič razpravljal tudi o delu opozicije. Na koncu je opozoril časnikarje, da je treba kadar gre za Ljudsko fronto in oceno njene vsebjne in moči, dejansko gledati na razpoloženje ljudstva, ki je pri nas vidno, na njegovo udeležbo v narodnih poslih, njegovo organizacijo v delu in njegovo dejansko privrženost naši današnji vladi. Gen, de Feyronnet pri dr. Biharju Beograd 18. oktobra. Včeraj le šef francoskega vojaškega odposlanstva v Jugoslaviji gen. de Feyronnet obiskal predsednika začasne narodne skupščine dr. Ivana Ribarja. De Pe-ronet se je v razgovoru z dr. Ribarjem zadržal okoli tri četrt are. Poslanik dr. Korbel pri dr. Ribarju Beograd 18. okt Danes je obiskal predsednika Začasne narodne skupščine dr. Ivana Ribarja češkoslovaški poslanik v Jugos’avijl dr. Korbel, ki se je s predsednikom dalje časa prisrčno (ugovarjal. lizmu in ga za dalj časa zatrla. Zakaj je bil Stjepan Radič proti klerikalni politiki? Zato, ker so klerikalci vodili politiko, ki jo je diktiral Rim, ne pa politike, ki so jo zahtevali interesi hrvatskega naroda. Klerikalci govore: Ne verjemite komunistom, ker bodo vzeli kmetom zemljo in hiše. Toda naše ljudstvo ve, da ima laž kratke noge. Mi smo z delom dokazali, da ne jemljemo kmetom zemlje, temveč da jo jim dajemo. Zavedamo se, da je naš gospodarski položaj težak. Podedovali smo požgane vasi, požgane in porušene domove, porušena kmečka gospodarstva, porušene tovarne in uničen promet Veste, da vse to ni mogoče obnoviti čez noč. Toda mi vemo za izhod iz tega položaja in vemo, kako bomo obnovili našo državo. Mi napenjamo vse sile, da bi obnovili to, kar je vojna uničila. Vse inozemstvo nam priznava velik uspeh pri obnovi države. S skupnimi napori, smiselnim delom in štednjo na vseh črtah bomo hitro obnovili našo opustošeno deželo. V zunanji politiki se borimo za uresničenje treh stvari. Prvič za svetovni mir in za mir pri nas, da bi narodi, ki so v tej vojni toliko ptetrpeli, zacelili rane, ki jim jih je zadala vojna. Druga stvar, za katero se borimo, je očuvanje naše neodvisnosti, da bi sami brez zunanjega vmešavanja izgradili našo državo in uredili naše življenje tako. kot žele naši narodi. Tretja stvar, za katero se v mednarodni politiki borimo je. da se nam vrnejo naši narodi in pokrajine, ki so nam bile nasilno odvzete. Minister Hebrang je nato spregovoril še nekaj besed o Mačku. On je sam svoje sreče kovač, Kakor si je postlal, tako bo ležal. Ostal je prostovoljno v deželi pod fašistično okupacijo in ustaši. Lahko bi bil zbežal ali prišel k nam v gozdove, da bi se skupno z nami boril za osvoboditev. No, tega ni hotel. Danes leta okoli raznih poslanstev v Parizu in edino. kar lahko nudi mednarodni reakciji, so lažna obvestila o Jugoslaviji. In zato, ker vedo, da jim ne more dati nič dragega kot lažne informacije o Jugoslaviji, ga puščajo v zapečku. Bosanska Krajina pred valitvami Sarajevo, 18. okL Krajina se pripravlja, da čimbolj svečano dočaka volitve. Vsa mesta so okrašena z j gesli in votivnimi lepaki Na neki1 porušeni hiši v Prijedoru je z neveščo roko napisano geslo: »Glasujte za tisto oblast, za katero so se borili in umirati vaši sinovi!« Pred tem napisom se je zbralo mnogo ljudi. Starejša žena v črni ruti si je brisala soize. Vprašati so jo, zakaj joka. Odgovorila je: »Tu pred to hišo je padel moj sin. Prebolela sem njegovo izgubo. Vem, zakaj je dal svoje mlado življenje in sedaj sem čitala te besede, pa so mi prišle solze v oči. Spominjam se ga in se čudim, kaj bi moglo vplivati, da ne bi glasovala za oblast, za katero je padel prav pred to hišo moj Mile.« V vseh mestih in vaseh Bosanske Krajine se vrše neprestano votivne konference in zborovanja, na katera prihajajo možje, žene in mladina. Na govorniški oder stopajo žene, starčki in mladina, kakor tudi starejši ljudje, da svobodno povedo, kaj mislijo in čutijo. Vsi so trdno povezani in prežeti z idejo bratstva in enotnosti. Dovolj je, če človek samo pogleda veder in resen1 obraz podgrmečkega kmeta, da sliši _ pesem kozarskih žena in mladine in ’ že čuti, da so se ljudje tu že davno odločili, da bodo vztrajno branili svoje pravice in svojo svobodo. V Dubici je bil nedavno shod v zvezi z volitvami. Na zbor so prišli vsi, posebno pa je vsak opazil kolono 300 žena iz kozarskih vasi. Nosile so velike zastave. Pihal je sever-nik in deževalo je. Žene so bile večinoma bose in so gazile po blatni poti, prepevajoč pesmi. »Kako morete priti na zborovanje bose, ko je mraz celo v čevljih?« — je vprašal nekdo. »Kako moreš kaj takega vprašati?« — je odgovorilo več žena naenkrat. »Jutri so naše volitve, danes je zborovanje m da ne bi pri-i šle! če bi bilo tudi slabše vreme ! in če bi padel sneg, nas ne bi moglo zadržati doma.« v Krajini so vontve m organa krajevnih, okrajnih in okrožnih narodnih oblasti že davno izvršene. Na mnogoštevilnih pripiavah je bilo mogoče videti, kako so Krajiš-niki sprejeti svojo votivno pravico, ki jo niso imeti nikoli doslej. V pe-trovačkem okraju, v vasi Kapljuju, je prišla na volitve Mika Salomon, stoletna starka. Doma je v Janjičih in od njene hiše do Kapljuja, kjer je bilo volišče, je nekaj kilometrov hoda. Za stoletno starko to ni bila lahka pot in vprašati so jo, kako je mogla priti. Pri teh besedah se je zravnala ob svojih palicah in odgovorila: »Če sem lahko žrtvovala svoje sinove za borbo proti fašistom, lahko pridem tudi glasovat. Mogoče bom čez kak dan umrla, toda sedaj mi ni več žal, ker sem dočakala svobodo in doživela dim, ko lahko volim kogar hočem.« Seja skupščinskega zakonodajnega odbora Beograd 18. okt Seja zakonodajnega odbora začasne narodne skupščine je določena za 22. oktober ob 9 dopoldne. Pozivajo se vsi člani da sejam odbora sigurne prisostvujejo. Izz zakonodajnega odbora začasne narodne skupščine. Otvoritveno zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča v Berlina Berlin, 18. okt. Dav je bOo v Berlinu otvoritveno zasedanje mednarodnega vojaškega sodišča. Sodišče je v 45 minutah zaključilo formalnosti, »prejelo obtožnice proti 24 nr testom ter odgodilo zasedanje. Prihodnj 6 se bo sodišče sestalo v »30 dneh« v Ntirnbergu. Obtožnica bo objavljena ob 8. zvečer (po Greenwichu). Sovjetski sodnik NHtečenk», ki je danes predsedoval, je objavil, da bo britanski vrhovni sodnik Lewrenoe predsedoval nflmfaecSk: razprajd. Beograd, nase glavne mest©« glavno mesto Jugoslavije, postaja šele sedaj zares glavno mesto vseh Južnih Slovanov, ^mesto, ki ga hode ljubili vsi narodi Jugoslavije, saj so zanj prelivali kr! vsi njeni sinovi. Iz Beograda morajo izžarevati vodilne m isli, ki so nas vodile skozi težke dni — ideje bratstva in edinstva ter ideja velike In **m0ĆS*.TnpOffMgfOTffff. Tito v prvem gcvoru v svcfeofeesu Reagira tisa Tudi tvoja pomoč je potrebna Te dni sem se spomnil oate. ko mi Je eden naših starih prijateljev povedal, kako si nezadovoljen in kako vzdihuješ nad slabimi časi. Ni pozabil seveda pristaviti, da si pač človek nepoboljšljive vrste, večni nezadovoljnež, ki bi tožil nad vremenom, č. bi mu šlo vse drugo po sreči. Poleg tega mi je povedal, da nisi nič ka< preveč z nami, da praviš kako naš’ listi ne pišejo resnice, da pri nas ni prave svobode, da skratka ni tako. kakor hi ti rad. Povedal «ni je, da verjameš bolj tistim, ki tj šepetaje z." vogalom obrekujejo naše delo m stremljenj* in nas obkladajo z vsemi mogočimi očitki. Ce mi danes reče to nekdo, ki je bil ves čas proti ljudstvu, bi se ne čudil, pri tebi pa imam vtis, da si nasedel govoricam, ki jih širi reakcija. Slišal sem. da si rekel, da pri nas ni svobode ali vsaj ne taksne, kakršno bi si ti želel. Brat, ne smeš pozabiti, d" se je v teh letjh. ko je po svetu divjala strahotna vojna, marsikaj spremenilo, in da je tisto ljudstvo, ki si mn bil nekoč, kakor danes vidim, neiskren zagovornik, vzelo naposled oblast v svoje roke. Ta oblast je tako njegova in tako pristno ljndska. da o tem ne dvomijo nitj tisti, ki so te sedaj proti njej naščuvali. Pa zato svet ne bo izpadel iz tečajev in tudi slovenski narod ne misli več izpustiti iz it* te svoje veličastne, dragocene svobode. Ct bi ti res čutil z ljnd-stvom, potem bi moral opaziti te smejoče se obraze, te ljudi, ki opravljajo ogromno delo v najtežavnejših okoliščinah, kar si jih je mogoče zamišljati. Sprejeli so v svoje roke kakor mati bolnega otroka opustošeno domovino kot dediščino okupatorja. Poglej, kako jo negujejo, kako jo gradijo! Tu so otroci, fantje, dekleta žene. možje, celo starci! Nihče ne toži, nihče ne obupuje, nihče ne pravi: Kako bi to napravili? Ce je treba, zagrabj sto in tisoč rok in za svoje delo ne zahtevajo plačila. Kaj jih goni na to delo?.Ali stoji kdo za njimi s pendrekom? Ali ne gredo prostovoljno? In zakaj gredo? Alj si se že vprašal? Ce ae veš, zakaj gredo vsi naši ljudje s toliko vero na delo, ti povem: Vedo, da bodo le z delom napravili to. česar še danes nimamo in česar še dolgo, dolgo ne bi imeli, če bi ob strani stalo toliko nergačev med katere spadaš tudi ti. Vedo, da si gradijo sijajno bodočnost, prav takšno, o kateri si ti nekoč sanjal in š-danes sanjaš, napraviti pa zanjo nočeš ničesar. Ko te je okupator poklical. da mn koplješ jarke, si šel in nisi ničesar rekel. Vem, da nisi mrnj"’ napravil, tr*- zastavil eno sa- mo lopato zanj, bi bila danes tvc: dolžnost, da delaš noč in dan za svoj domovino, ki je sedaj svobodna. T pa stojiš ob strani in pustiš, da ti še petajo v ušesa: To ni prav in to n' prav. Prj nas rano?» govore o rcakcii' Tudi ti si že slišal o njej ali pa veš kaj to pomeni? Ali veš. da se reakcija trudi s silo in z zvijačo iztrgati ljud- stvu iz rok vse njegove, s tisočletnim hrepenenjem in v nadčloveških naporih priborjene pravice? Kaj bi to pomenilo, če bi do tega prišlo, tega se pa najbrže ne zavedaš. Zadnji čas bi bil. da se zdramiš in stopiš tja, kjer je vse ljudstvo, v Ljudsko fronto, v Osvobodilno fronto. Slovenski narod ie nikdar ni imel takšne organizacije, v kateri bi bil zbran tako strnjen in nedeljiv. Ne stoj več ob strani! Ce misliš, da kaj ni prav, nam povej, reakcijo pa pusti: Njeni naklepi se ne bodo nikdar izpolnili. Slovenski narod 'reveč ljubi svobodo! Brat. ne pozabi, da bije velika ura zgodovine! Ne pozabi, kaj so počeli fašisti in njihov; hlapci! Spomni se žice, propustnic, talcev, ječ in taborišč! Spomni se okupacije in z njo združenih grozot! Spomni se tesnobe našega življenja med okupacijo in vse to primerjaj s sedanjimi dnevi! Zavedaj se, da sovraži narod tisti, ki bi mu rad vsili! prejšnje razmere, ki bi mu rad vzel njegovo demokracijo, njegovo oblast, njegov obraz. Nismo več narod sužnjev ali hlapcev smo narod junakov, ki si gradi lep dom. kjer bo za slehernega dovolj kruha in življenja. To pismo ti pišem zato, ker vem, da t svojem bistvu nisi slab, temveč bolj vetrnjak, ki ga vsaka sapica preobrne. Današnji časi pa so takšni, da zahtevajo od vseh nas in tudi od *ebe, da stepi na tisto stran, kjer je ljudstvo. Ce si res vnet za njegov blagor, boš storil po mojem nasvetu. Ce se še ,iisi pridružil naši skupnj Fronti, potem stopi vanjo. Naša Fronta je fronta dela. fronta obnove, fronta življenja! Sedaj smo pred volitvami. Ce misliš, da tebi ne morejo prinesti ni -česar, potem se spomni, da imaš otroke in da bodo tvoji otroci srečni, če jim boš ti danes s svojim sodelovanjem v Osvobodilni fronti zagotovil človeka vredno življenje! Ne jadikuj, če nam ne gre vse po sreči! Tvoje jadikovanje njč ne pomaga, pač bi bila koristna tvoja pomoč. Tudi tvoja pomoč je potrebna, da domovina v vsem svojem sijaju zacvete in zaživi. Žulji na tvojih rokah pa naj mi pričajo, ko se bova prihodnjič videla, da si si vzel moje besede k srca. Tem, da boš šel na volitve, ■ katerimi bomo stopili v novo obdobje našega življenja. Naša gesla so ti znana, saj jih lahko bereš povsod. Zamisli se. Nihče tj ne obljublja gradov v oblakih, pač pa na vsakem koraku poudarja da bo treba še mnogo mnogo delati, da bomo zgradil; to kar si si želimo. Kje je ljudstvo, veš. Njemu prisluhni in kmalu se boš otresel predsodkov, ki mučijo vsakega nergača. Postal boš žjv del svojega ljudstva 'n potem boš skupaj z njim korakal po strmi, toda gotovi potj v lepše življenje. Naj že tudi v tebi naposled odjekne ■roščen in iskren klic: Naj živi demokracija, naj živi Osvobodilna fronta, fronta bodočnosti in življenja! V Bssnl Is Hercegovini je nepreskrbljenih otrok Vse premalo so nam znane težavne gospodarske prilike, s katerimi se bo-rj danes Bosna in Hercegovina. Preveč smo zagledani v naša lastna vprašanja Zahtevamo, da je naše življenje urejeno, kakor je bilo pred vojno in da je še boljše. Pri tem pa pozabljamo, da so drugi predeli naše domovine trpeli nepopi no več. Prebivalci Bosne in Hercegovine se danes s skrbjo sprašujejo kako bodo preživeli zimo, kako se bodo branili pred gladom, bore se za svoj obstanek. Mi lahko mirno rečemo, da smo v naši ožji domovini premostili te prve začetne težave. Kakšno je pa stanje v Bosni in Hercegovini? Kaj bi videl potnik, ki bi potoval po opustošenih krajih9 Videl bi sledove grozne bratomorne vojne in silnih nemških ofenziv. Na stotine in stotine kilometrov je v?e porušeno, na stotine in stotine kilometrov ne vidiš nit: ene nepoškodovane hiše mostu, železnice, kaj šele vasi Narod v Bosnj in Hercegovim je bos. gol in lačen. Letma je bi? izredno slaba. Na Popovem polju na primer ni deževalo od januarja do avgusta. Suša je pobrala ves pridelek tako da ni ostalo niti za posevek. Samo sadje je obilno rodilo, šlo p3 je pr večini v jzgubo k e- nj sušilnic, niti kotlov in loncev za kuhanie Ni vprež" ne živine, ni orodja. A delali bi krivico bo«m*ikemu in hercegovskemu prebivalstvu, če ne bi poudrr"1 ciego-vo veliko volio ra obnovo 2e v letu 1942. je bila osnovana prva delovna brigada v Samički dhni. Tam so letos nabrali 200 vagonov sadja. Letos je v Bosni in Hercegovini že 70 delovnih brigad. Prebivalstvo se zaveda, da mora prvenstveno vzpostaviti železniški promet za dovoz živil. Popravili in na novo zgradili so 600 km dolgo progo od Petrovca do Knina, popravili nekaj mostov in velik predor na Ivanj-planini. Železnice so v glavnem stekle m s tem so ustvarjeni pogoji za obnovo. Nehote se vprašamo, kakšno je življenje otrok v Bosni in Hercegovini. Kako žive, kje žive? Ce so vojne grozote sploh preživeli? Da bi jih rešili pred klanjem ustašev, je nad 20.000 hrvatskih, večinoma kmetskih družin skrilo po svojih domovih srbske otroke. A gorje tisti družini, kjer so ustaši naši: sirote! Množično ;o pobijali družine v srezih Novska. Du-bica in Gradiška. Vendar se je rešilo več tisoč otrok Danes je 30.000 otrok v zaščitnih domovih. Vseh nepreskrbljenih otrok v Bosni in Hercegovini je okrog 125.000; 16.000 med njimi pa je brez staršev. 65% vseh otrok spi na tleh. Mnogo tisoč jih ie dobesedno na četi. So brez obleke in obutve Položaj bosanskih in hercegovskih otrok je obupen. Čutimo za našo dolžnost da jim priskočimo na pomoč Rešimo jih smrti pred mrazom in gladom! Slovenita bo oskrbovala čez zimo 5oo® otrok Iz Bostse in Hercegovina Sarajevo. 18 okt. V okviru akriie ki so jo pokrenili za voine sirote in siromašne otroke Bosne in Hercegovine, bodo Slovenci v sporazumu med narodne v’adì' R««mp in Hercegovine in narodno riado S'ovenlie soreiel’ na rinv’ko nrecWrhn in za nrve me lece oom'nd’ 5 00n otrok iz Rosne in Herregovine Polec teg? Sodo snrejel1 še 200 na pljučih oholelih otrok, kate tim bodo zagotovili zdravljenje ▼ zdraviliščih. Število otrok, ki jih bodo poslali v Slovenijo iz banjaluškega okrožja, znaša 1000. iz bihaškega 1000. >z sarajevskega 1000. iz tuzlanskega in ’ohoisVegji 500 iz travniškega 500 iz r’o«rrarskega 500 in iz Saraiev* 500 Brvi transport bo odšel iz. Sarajeva '9 oktobra. z njim pa bo tudi 1 drav-aik. ena bolničarka in 10 spretniievsl-cev Gregorčičeva proslava na Goriškem Gorica, 18. okt. Proslava rojstnega dneva Simona Gregorčiča je letos zadobila na Goriškem značaj in pomen pravega narodnega praznika. V vseh okrajnih središčih in vaseh so bile preteklo soboto in nedeljo slovesne proslave v počastitev goričkega slavčka. ki je prerokoval združitev vseh Slovencev pod skupno streho in bil zato zlasti v težkih letih narodno osvobodilne vojne velika duševna opora primorskemu ljudstvu. Ob obletnici rojstva najznamenitejšega primorskega pesnika ie ljudstvo kobariškega okraja v množicah pob Helg na njegov grob na gričku pri Sv. Lovrencu. Mladinke so grob okrasile z svežim zelenjem in zadnjim jesenskim cvetjem. Celo z Iderskega so prinesle cvetje preko deroče Soče kakor v času vojne. Pevski zbor prosvetnega društva »Briški griči« je na grobu zapel najlepšo Gregorčičevo pesem Številni rojaki so prišli s sončnih Brd v planinski ra? Simona Gregorčiča ter se v njegovem rojstnem krajo poklo nili grobu in zahvalili z.a preroške besede. ki se danes uresničujejo. Briška mladina je položila na groto krasen venec z jugoslovansko trobojnico. Popoldne je kobariško prosvetno društvo »Simon Gregorčič« ob sodelovanju krajevnih prosvetnih društev »Svoboda« iz Starega sela. »Nadiža« iz Kreda. »Matajur« iz Sužida in »Andrej Volarič« iz Svin priredilo veliko proslavo. ki se je je udeležilo nad tisoč ljudi. Na sporedu so bile pevske točke. slikovni prizori ter solospevi in zborne recitacije pesnikovih del. Tov. Pepi Gruntar je podal pesnikov življenjepis tov. Silič pa je govoril o pomenu Gregorčičevih pesmi za ves slovenski narod. Tudi v Gorici je bila v soboto zvečer in v nedeljo popoldne proslava Gregorčičevega rojstnega dneva. Nastopilo ie goriško pevsko in glasbeno društvo pod vodstvom prof Komela. Med odličnimi gosti, ki so prisostvovali proslavi v soboto zvečer v Ljudskem domu. so bili guverner zavezniške vojaške uprave za Goriško major 'Jhirk- predsednik Pokrajinskega sveta dr. Hugues in predsednik Mestnega odbora dr. Stecchina. Votivna manifestacija na Ježici Preteklo nedeljo je bila na Ježici velika volivna ljudska manifestacija ki je potekla v prazničnem razpoloženju in je pokazala veliko politično ter kulturno razgibanost Ze ob 8 zjutraj se je pričela mladinska konferenca, kateri je prisostvoval tajnik MOOF’ tjv Sergej Kraigher ki je orisal mladini notranji in zunanji politični položaj in nakazal smernice za bodoče delo Po govoru se je razvila živahna debata. iz katere je bilo razvidno da se je mladina za konferenc- dobri pripravila Predvsem si je postavila skrb da ponravi vse dosedanje napake ter pritegne ostalo še neorganizirano kmetsko mladino v svoje delovne vrste. Po konferenci ie bilo zb »rovan je Osvobodilne fronte Na zborovaniu so se prikazale vse napake dosedanjega đe’a. istočasno pa potreba čim širše akriyizacije in povezanosti med vsemi organizacijam! Osvobodilne fronte Popoldne se ie pričel miting ki se ga ie udeležilo približno 2000 lju- di. Predsednik pripravljalnega odbora je pozdravil vse prisotne, posebno ministra za prosveto tj v dr. Ferda Kozaka, ki je poleg tov. Kardelja kandidat za ustavodajno skup--z. r,'loctno cptr+ Tov dr. Kozak je nato podal politični Po-1 ižaj v katerem je' predvsem prikazal zločinsko delo reakcije med okupacijo in sedanje njeno delo, ki stremi za razbiianiem enotnosti Mudskih množic ob času. volitev v ustavodajno skupščino. Zlasti je po-T-iotn >=+ vseh plasti slovenskega ter vseh jugoslovanskih narodov. Po poročilu tov. dr F Kozaka je spregovoril še tov dr France Škrlj naš domačin. »Za Tita. za republiko. za bratstvo med narodi za demokracijo.« io manifestiralo ljudstvo ob zaključku zborovanja Sledil i? kulturni del zborovanja Program sestavljen iz pevskih, godbenih točk in recitacij pri katerem so sodelovali možje. žen° in mladina. ie potekel v zadovolistv i vsega ljudstva J. B «mnn Zmam Lindste Imate pomeni našo mač Iti naša veljavo v svetu Gstavka ir« šistejr’ sprejeta Beograd 19. okt (Tanjug) Mi, kraljevi namestniki, dr Srdjan Budi-savljevič dr Ante Mandič in inž. Sernec, smo na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za narodno obrambo sklenili in sklepamo da se sprejme ostavka ministra brez listnice v kabinetu ministrskega sveta demokrati?»».- federativne Jugoslav je dr Juraja Sn teja Naš predsednik ministrskega sveta in minister za narodno ob rambe naj izvršita ukaz. Beograd. 19 oktobra 1945. Kraljevi namestniki: Dr Srđjan Budisavljevič s. r. Dr. Ante Mandič s. r Inž Dušan Sernec a r. Predsednik min sveta in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz Tito s. r. Pariški »Le sofr« o izdajstvu Draže VUhajloviča Pariz, 19. oktobra. »Le sodr« piše v članku o izdajalcu Draži Mihajlo v čut »Vojni zločinec in izdajalec svoje domjvine Mihajlovič je stopil v zvezo z Nemci ter napadal Titovo vojsko ki je osvobajala Jugoslavijo Tolpe Mihajlovičevih četnikov so splošno znane po mučenjih, ki s i jih vršila nad jugoslovanskimi rodoljubi.« Voltali sklad ©F SPREMEMBE V PROMETE POTNIŠKIH’ VLAKOV S 24. odnosno 25. oktobrom bosta vzpostavljeni dve novi zvezi s potniškimi vlaki med Ljubljano in Zagrebom, odnosno Ljubljano in Mariborom. Z 24. oktobrom bo podaljšan potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.15 in vozi samo do Celja, do Maribora oziroma od Zid. mosta do Zagreba. Odhod iz Zidanega mosta 20.36, prihod v Zagreb »b 23.00 odnosno v Maribor 22.40. V obratni smeri bo vozil od 25. oktobra dalje potniški vlak z odhodom iz Zagreba ob 8.20. odn. iz Maribora ob 8.55. iz Zidanega mosta ob 1TJ.5 in s prihodom v Ljubljano ob 12.55. Od istega dne dalje bo vzpostavljena tudi nočna zveza med Ljubljano in Zagrebom odn. Mariborom in bo odhajal vlak iz Ljubljane ob 0.30. prihod v Zidani most 2.42, odhod proti Zagrebu 4.05, prihod v Zagreb 6.55 odhod lz Zidanega mosta proti Celju 3.07 prihod v Celje 3.50 tn v Maribor 7 20 V obratni «meri bo vozi! i vlak 1z Zagreba od 24 oktobra dalje i z odhodom ob 19 ?0 in prihodom v Zidani most ob 22.09. iz Zidanega mosta dalje proti Ljubljani z rednim jutranjim vlakom iz Celja, odhod iz Zidanega mosta ob 5.05. din Doslej že objavljeni zneski 786.110.50 O kr. odbor OF Kamnik 7.655.— Nadrah Ignac, Višnja gora 100.— Pajk Rudolf, Višnja gora 100.— Okrožni odbor OF Maribor 72.889.50 Uprava železnic 10.000.— Delavci pri Upravi cest 1.829.— Četrt Moste 5.590.— Četrt Bežigrad 2.000 — Tov. Iva Novak, nabrano pri raznih ljubljanskih trgovcih 3.900.— Okrajni odbor OF Kranj 23.933.— Okrajni odbor OF Rakek 3.386.— Trški odbor OF Kropa 784.— Stoviček L.. Leskovec 100.— Uredništvo »Ljudske pravice 2.000.— Kartonaža Bona<^ 1.000,— Člani OF gimnazija Vič 300.— Kolman Leopold tn Zora, Hruševska * 17 100.— Jošt Mihael, elektrarna Fala, Selnica 40.— Trepel Feliks, krojač. Gornji grad 20 — Kečman Evgen, Loke 193 soba 1, Trbovlje 200.- Parlar Pavel, Milno 109, Bled 10.— Skupaj 922.047.— Mariborsko okrožje je doslej zbra- io za votivni sklad skupno 211.164.50 din. Od 10. do 16. t. m. so prispeti še naslednji prispevki: din Maribor-mesto 37.995.50 od tega so prispevati: Maribor ZMS 25.686.— kolodvorska četrt 1.375.— pobreška četrt 3.602.50 studenška četrt 156.— brivci 600.— magdalenska četrt 581.— koroška četrt 1.271.— Tezno kolodvor 211,— magdalenska četrt 3.085.— stanovanjski urad 182,— koroška četrt 1.241.- Maribor - levi breg 4.766.— od tega so prispevali: Sv. Lenart 2.228.— Košaki 600.— -' Sv. Lenart 802,— Porčič 192.— Cirknica 944,- Denarni zavod — podružnica Maribor 2.465,- Maribor - desni breg 2.233.- od toga so prispevali: Vrhole 194,— Sv.. Miklavž 526,— Lobnica 424,— Vuhred 1.089.- Okraj Ptuj 13.027,- Okraj Murska Sobota 2.636.— Ljubljana na večer pred državnim praznikom , Za pričetek slavnosti v počaščenja prve obletnice osvoboditve Beograd.: je Ljubljana sinoči doživela krasen večer. Ko se je stemnilo, je z Ljub-ljanskega_ gradu zasijal napis v električnih žarnicah: »Živel osvobojen BeogTad!« In že so se iz 'vseh čet;tj zgrinjale v središče mesta številne skupine s plamenicami in lampijoni, z zastavami, transparenti in simbolnimi znaki. Na Kongresnem trgu je bilo glavno zbirališče, od koder se je ob pol 20. uri, po topovskih strelih začel razvijati velikanski sprevod, ki «e je valil kakor neskončna reka po WoI- fovi ulici proti Marijinemu trgu, odkoder je zavil po Prešernovi na Ale-ksandrovko. nato pa je krenil mimo vladne palače. Vsa Ljubljana je bila slavnostno razsvetljena, vsa pročelja hiš so bila razsvetljena, izložbe trgovin so bile okusno okrašene za svečanost. Z Gradu in iz raznih delov mesta so se užjgale neštete rakete, medtem ko je dolgi sprevod raed petjem in neprestanim vzklikanjem hitel po ljubljanskih glavnih ulicah in se po defileju spet delil v skupine, ki so se vračale v svoje četrti. Slovemfa pozdravlja sovjetsko Sprejem isa Gareajslteja V četrtek dopoldne je del »ovje.sk, mladinske delegacije odšel na Go renjsko, drugi dei pa na Štajer: k» V Kranju jih je pričakovala množic., mladine, vojske in prebivalstva. Čla.i Mestnega odbora jih je prisrčno pozdravil in jim izročil lep album in šopek rož. Vojaška godba je zaigrala sovjetsko in jugoslovansko himna. Kranjska mladina je sovjetski mladinski delegaciji podarila vrček. ok;a-šen z ornamenti, veliko rdečo peterokrako zvezdo s posvetilom, lepo ša-tuljo in zbirko knjig. Zoja Tumanova, vodja komsomolcev Moskve, se je-zahvalila za darove in izročila mladini pozdrav sovjetske mladine, nato pa se je zahvalil še tov. Anatoiij Sitnikov, predstavnik leningrajskih komsomolcev. Nato je bratska sovjetska mladina krenila proti Jesenicam, kjer so jo pričakovali delavci železarne Kranjske industrijske družbe, mladina in ostalo prebivalstvo. Delegacija si je ogledala tovarno in se zanimala za delo in proizvodnjo. Med delavci in med ssvjetsko delegacijo se je razvil živahen pogovor. Med kosil : m je j -seniška mladina prinašala darove: krasno rdeče srce z izvezenim na pisom: »Sovjetski mladin; v spomin na mladino z Jesenic« jn lepo 'zdelano šatuljo s sliko mladinca in mladinke z jugoslovansko zastavo.' Kovinarska mladina pa je sovjetski mladini podarila sindikalni grb. Popoldne je sovjetska mladina obiskala še Bled in Radovljico. V Radovljici so ji borci naše vojske po- klonili Leninovo sliko, mladina pa sliko Gorenjske. Na Bledu so dobili 'epa ladjico in še nekaj dragih daril. Sovjetska mladina je tako dobila polno dokazov za ljubezen, kj jo čuti ves slovenski narod do nje in do sovjetskih narodov. Ma ijufelfaisski rdivsrd Včeraj ob devetih je »ovjeisha mladinska delegacija obiskala ljubljansko univerzo. Pri vhodu je mladince pozdravilo zastopstvo akademske m'a-d|ne, ki je vsakemu gostu izn čilo šopek. V zbornici jih je v imenu akademske mladine Slovenije pozdravil prof. Furlan, ki jim je pokloni: najlepše primerke ilegainega tiska, ki se je z nj.'m naša m a dina v debi okupacije borila za zmago res ice in svobode. Za njim sta sovjetske goste pozdravila v imenu rektorata univerze prof. Krai in prof. Ivušej. V imenu gostov se je zahvalila tov. Lidija Jejina funkcionarka Kcmso-mola. za njo pa še heroj Sovjetske zveze Vladimir Pavlov, ukrajinski partizan, ki je študent tehnične fakultete v Moskvi. Slavnostno otiraš ena univerza b» zbornica je povzdignila prisrčni sprejem. ki ga je slovenska akademska mladina priredila bratski sovjetski mladinski delegaciji. Sprejem je pokazal, da se slovenska akademska mladjna dobro zaveda, koliko je bratsko sovjetsko ljudstvo žrtvovalo tudi za našo svobodo in kako je trdno odločena, braniti, negovati in do najvišje popolnost; razviti bratstvo med narodi Sovjetske zveze in narodi Jugoslavije. Sprememba uredbe b mezdah In plačah Mezde v I. dravinjskem razredu ostanejo nespremenjene, v vseh ostalih krajih pa so mezde in plače za 10% nižje Ministrski svet demokratične it-derativne Jugoslavije je izdal odločbo o spremembi nekaterih členov uredbe o ured tvi mezd n plač delavcem in nameščencem v države h gospodarskih in zasebnih podjetjih zasebnih ustanovah in organizao jah S to odločbo, ki je objavljena v Uradnem 1 stu DFJ z dne 16. t. m. se ukine sstem treh drag.hjskjh razredov in se uvede poleg I. drr ginjškega razreda le še dragrnjsk razred za vse ostale kraje. Odločba spreminja besedilo prvega odstavka čl. 2. uredbe, ki navaja urne mezde za delavce nad 18 lst Starosti. Lestvica mezd je v tol ko spremenjena, da odpadeta drug; n tret j: dragonjski razred. V enakem smislu se spremeni čl. 5., ki določa ume mezde za vajence . v obrtnih, delavnicah in ndustrijskih podjetjih, kjer prav tako odpadeta 2. n 3. draginjski razred. V čl. 8., kjer so določene mesečne plače nameščencev, odpade v jkln du z gornjimi spremembami drugi odstavek, po katerem-so bile doslej v 2. in 3. draginjskem razredu plače za 15 odnosno 30«/o n žje. Končno so v členu 11., ki predpsuje mesečne plače učencev v trgovinskih in zadružnih obratih, enako črtane postavke za 2. in 3. draginjski razred Po spremenjenem besedilu člena 17. veljajo mezde in plače, navede ne v čl. 2., 5., S. in 11. za delavce nameščence ’n vajence v krajih 1. draginjskega razreda, v vseh ostalih krajih pa so za 10°/« nižje. Tako bomo imeli odslej le dva dracnisk-razreda, pri čemer pa je razlika med prvim draginjsktm razredom n osta-' 1 mi kraji zmanjšana na 10n/0. Razvrstitev krajev v dragonjske razrede izvede zvezno ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z zveznim ministrstvom za finance in sicer po predlo ika skupina, ki je obkoljena Južnovzhodno od Beograda, je pred popolno likvidacija V sodelovanju e RA «o nsic edinice zaplenile lej sovražni skupini 120 topov in preko 400 motornih vozli. Sam» noše edintee so pobile od te_skupine preko 3.500 Nemcev. V Kragujevcu se nadaljuje uničevanje močne sovražne posadke. Boji se bližajo svojemu vrhuncu. Poskus sovražnika, da se prebije iz Kragujevca je bil odbit, prav tako pa je bila razbita tudi nemiko-čelnilka kolena, ki je it Kraljeva prihajala na pomoč je bik» 500, ujetih pa 200 Nemcev \v četnikov. olgarske edimce s podporo sovjetskega letalstva rinz Eugen" Ubitih je bilo oOO. ujetih pa 70$ ? topov, 500 motornih »ožil in mnogo drugega Koriumtije sn naše edrnic» potisnile sovražnika ki prizadejale rzgubo 450 mrtvih m 530 ujetih. Dubrovnik Sovražna po*«4lf In Neretve. i četnikov. Porušena Je Hude borite se vr*h» na železniških progah, ki peljejo te Zagreba. V zadnjih štirg, dneh je bilo v «eh bojih uboth 000 Nemcev In ustašev. 7 oklopnih vlakov je bilo tnirjemb Na sektorju Zagreba »»še topmšTv obstreljuje mesta S prvimi strah Je bito tnričena električna centrala. i V Sloveniji je žetezm&ka proga Ljubljana — Kranj porušena aa 120 mestih. . Aktivnost grlkih partizanov okr - Zaradi pritiska gršlrfli »nma|o nemške čete naglo umikati te južne OrCije. Nemci skušalo evakuirati svoje čete predvsem po rračnt pnfL Grčiji so I slo Te» znatno število nemških ČCL V armada na centralnem sektorja :ljub nemškemu odporu. čaai prodira i Laval obsojen na smrt London M okt ; Britanske io Indijske čate VM armad» so ob močni podpori tankov prodrle v Cesena, ki leži ob cesti V Ceneni Ja izolirano coadon 20. okt; ► po poarbnem postopku v obsodilo »a smrt Piera Lavala. ^ tl MadZmrske London 20 okt švicarska vtjo. da deluje na Madžarskem podtalno gibanj» m da železničarji Madžarski veleposlanik v neralm konzul v Carigradu ne prunata zakonitosti SaJocsijeve Mtnossj Velika novica, M Je 20. oktobra 1944 orišla z beograjskega bojišča, je navdala slovensko ljudstvo z brezmejnim veseljem. Posebno pa so se te novice razveselili partizani in politični delavci na akrat že osvobojenem slovenskem ozemlju. Osvoboditev Beograda Je bila za vsakogar neovrgljiv dokaz, da popolna zmaga id več daleč. Za ta veliki praznik so goreli kresovi, ljudstvo se je zbiralo na nFcab mest in trgov, pelo In se veselilo. Nato pa je odšlo na delo, na še bolj vztrajno in predano delo, da zmago pospeši, da čim boli približa popolno osvoboditev vse domovine. Tiskarji in stavci tiskarne »Slovenije« na Primorskem pa so sklenili, da takoj Izdajo posebno lepo številko »Partizanskega dnevnika«. Delali so vso noš in vas dan brez počitka in faM«» eno najlepših strani partizanskega v‘~ (Nadala % v susjs a 2. straui.) skozi Gradnikovce; do sedaj so jih ti vrgli vedno nazaj, toda .. Takrat je prihitel Jože. Že od daleč je nekaj tulil in mahal z rokami. da nas je kar vrglo pokonci. Planil je med nas: »Zavzeli, zavzeli smo...« »Kaj? Poljane? Kdaj? Kako?« Toda Jože se ni mogel umiriti. Še bolj je mahal z rokami, poskakoval je, se vrtel in smejal. »Kaj, Poljane. Kaj Poljane. Beograd so osvobodili Beograd, fantje, Beograd! Beograd!« Je krčal, nas objemal in vrtel, potem pa je nenadoma potegnil pištolo in pričel streljati kot neumen. Tudi mi smo sneli puške in brzostrelko, stražar je nameril cev mitraljeza v nebo in spustil rafal. Bilo je streljanje kot v najhujši borbi. Beograd! Hudirja, saj smo še pravkar slišali nemško poročilo, da je na ulicah Beograda red in mir, da so vsi partizanski in ruski napadi odbiti. Naše streljanje so slišali na drugem hribu in v dolini. Sprva nihče ni vedel, kaj naj to pomeni, toda vest se je razširila v trenutku, kurirji so jo raznesli na vse strani. V tehnikah so z vso nagli- co tiskali letake, na hišah so m pojavili prvi napisi »Beograd«. V Poljanah pa so se zapodili Prešemovci nad bunkerje. Strojnica v stolpu je utihnila. Švabi so pobegnili v rove in kmalu smo zvedeli, da je postojanka padla. »Ej, Beograd je osvobojen, poglej Poljane so tudi osvobojene. Poljane so bile le majhna švab-ska postojanka, res, toda mi zavzemamo vse. velike in majhne, Beograd smo zavzeli«, so se pogovarjali borci, ko so vozili težke vozove municije in živeža iz zavzete postojanke Tri noči so goreli kresovi po vseh vrhovih. Ljudje v dolini so dvignili glave. Srečavali so se, se veselo spogledali. včasih je kdo le kratko šepnil »Beograd« in odhitel dalje. Švabi so hodili v okrepljenih pa-troiah po ulicah, mračno so se zaganjali v vesele obraze ljudi ter preklinjaje pobirali letake ali drgnili črke s sten Toda ljudstvo je bedelo, da je vse zarnan. Beograd je osvobojen in nihče več ga ne vzame. Rdeča armada je vedno bliže, naša vojska bo osvobodila Zagreb, prišla bo v Ljubljano, iz vseh kotičkov naše zemlje bo pregnala fašiste. Zato je pomeni! takrat za nas Beograd svobodo Lefslsje plebiscitne proslave na Koroškem Vsako leto skozi 24 let so koroški Nemci zlorabljali ofcletrrco plebiscite.. S plebiscitnimi proslav® mi so vedno trnova podžigali v deželi sovraštvo do Slovencev, hujskali in kričali po mažčev&nju zoper vse«, ki mo kot Slovenc: 10. oktobra 1920 glasovah za Jugoslavijo in izvršili le svojo narodno dolžnost, ter jih zmerjali z »izdajalci domovino«, ker nfso zatajili svojega naroda. Na drugi strani. *o na teh plebiscitnih proslavah slavili one, katerim so 8 svojim ogromnim germaniaaoijskjm aparatom pokvarili duževnost la ubili narodni čut. ter poveličevali renegatstvo. V«; ta ogromni aparat je bil do leta 15)24 združen v organizaciji koroškega Hetm&tdiensla. Vodja te organizacije je bil od leta 1920 dalje zleglisai vojni' zločinec Maier-Kaibttsch s celim Štabom svojh pomagačev z dr Wuttejem na čelu. V zahvalo za uspešno vodstvo je Maier-Ks bitsch v dobi hitlerjevskega režima napredoval v SS Standartenfiilirerm ln šefa urada za utrđlriv nemštva na Gorenjskem in v litijskem okraju. Odgovoren je za ve» prisilne preselitve ko-roSkifa Slovencev ter Slovencev na Gorenjskem in v 1 tliskem okraju. Poleg njega čn njegovih pomagačev ae je na teh »plebiacitn'h proslavah« med vojno redno oglašal k besedi drusri vojr.. zločinec, gauleiter Koroške dr. Rainer, k: je v svojem zadnjem govoru L 1943 razglasil, da so koroški Slovenci že iztrebljeni in da je s tem koroško vprašanj« končno rešeno. Pr'Sel je propad -Hitlerjeve Nem-č je. V bojih z orožjem zoper nacistični režim so koroška' Slovenci med vojno vzlic največjim, žrtvam izvedli plebiscit krvi. Izg nit so gau-leiterji in ostali vojni zločinci. Toda zopet so nastop li na Koroškem nacisti, ki hočejo ponovno obnoviti nacistične metode. Ti nestelji naci-faSist čnega duha aa Koroškem so hoteli tucu ietea cb obletnici plebiscita odpreti staro rano koroštoTi Slovencev in žal jo narodno čustvo slovenskega n-;roda. To so isti ljudje. ki so leta 1634. organizirali pre- vrat naetstov na Koroškem in so se najbolj krčevito in najdalje upiral avstrijskim oblastem. Tudi leto« so poraolli v nekaterih krajih obletnico plebiscita za gonjo proti Slovencem. Taito je »Volksportei« sklicala v Pliberku v poslopju osnovne Sole plebiscitno zborovanje, na katerem sc govorniki grmeli prot- Slovencem. Na strnjenem slovenskem ozemlju so pll-beršk« naci-fašisti a streli iz mož-narjev tik eb meji Jugoslavije proslavili »dan« mržnje proti Slovencem. Zastave so visele samo v Pliberku in v nekih drugih trg" h, ki so b 11 svojčas trdnjave nad-fadjzma, nekaj zastav je bilo v Beljaku, nekaj več pa v Celovcu, nikjer na ckžek. n« slovenskem ozemlju, pa niso isobeSaii sastav. Slovenci so smatrali tud; letošnjo, čeprav manj hrupno proslavo plebiscita za žalitev n izzivanje, ker hočejo biti združeni s svoj m narodom v svobodni. demokratični Jugotiaviji Sodelovanje britanske ln sovjetske mladine 18. okt. V Londonu je bilo pod predsedstvom člana parlamenta Piatta» Millsa zborovanje od-• bora za prijateljstvo med britansko in sovjetsko mladino. Na zborov: -nju so bili navzoči predstavniki sovjetske mladine — Ivanov, Sevc°v, PuSnov, Cetkina in drugi, ki so prispet v London, da sodelujejo pri delu v pripravljalnem odboru z* sklicanje mednarodne mladinske konference. V Imenu od Dora proti-faft stične mladine ZSSR je sovjetsko zastopstvo povabilo britansko mladino, naj pošlje svoje odposlanstvo v Sovjetsko zvezo. Predstavnika mladinskega odbora za prijateljstvo med obema deželama laburistični član parlamenta Patta Mills in tajnic odbora Miss Hiterman sta sprejela osebno povabilo za obrate v ZSSR. Zbrani so se toplo zahvalili sovjetskemu zastopstvu za povabilo. RADIO priredi v ponedeljek LJUBLJANA 22. oktobra 1945, točno ob 20. uri v velik: Unionski dvorani © 1MF0NIČNI KONCERT Spored: 1. SSBRE: Svobodi naproti, simi. pesnitev; 2. BRAHMS: Koncert za violino In orkester v D dura: 3. CAJKOVSKU: V. simfonija. Izvaja simfonični orkester RADIA LJUBLJANE Solist: violinist Karlo Rup el. — Dirigent: Samo Hubad Predprodaja vstopnic v trafiki Sever. Makedonska nared je v gsvìMIM borbi izvo jeval pravico do samoodločbe Sofija, 18. okt. »Delavsko delo« je priobčilo pod naslovom »Provokacija« naslednj članek: »V poslednjem času nam nudi naša opozicija nove dokaze o svoji protin.: rodu delavnosti. Ne mislimo pri tem obrekovalne jn alarmantne kampanje njenega tska, ki ima namen, da bi očrnil in kompromitiral vl^ido Domovinske fronte na zunaj in na znotraj, mislimo njeno še bolj grajanj« vredno in neodgovorno pro-vokacijsko delavnost, ki posega v najvažnejše kor sti države, ki postavlja v nevarnost neodvisnost Bolgarije. Bolgarski javnosti ni skrito stvarno dejstvo, da so ar. Pet-kovci in druga opoz cija veselo meli roke žare d težav, ki so se pojavile na konferenci zunanjih ministrov v Londonu. V pisanju nj hovih časopisov ni bila skrita velika želja, da b: konferenca v Londonu končala svoje delo brez uspeha, ker b. se jim na ta način dala možnost, da špekuliralo z vprašanjem zaključka in z Bolgarijo. Res, v tem pogledu je tlak ostal popolnoma na liniji znanega Jalčina in vel kogršklh šovinistov in reakcionc rjev. ki grade svoje načrte na nesporazumih med velikimi zavezniki. Naši opoz c: ji pa. to n; bilo dovolj. Izgleda, da se je odločila ifc še dalje. Nova naloga, katero si je na seji postavila na lastno iniciativo ali pod vpl vom od zunaj, kar na stvari rič ne izpremeni, — je, dg izziva z namenom, da zada udarec naši zunanji politiki n d» -ias loč; predvsem z najzvestejšim prijateljem demokratične Bolgarije, z našim osvoboditeljem Sovjetsko zvezo in z bratsko Jugoslav-jo. V zadnjem času so se v opoz tujskem tisku pojavila zlasti izzivanja z ozTOrr. na Jugo.sla.vijo. Mušaaovci, Pastuhove) 'n Petkovci, ki so oborožen z izkušnjo velikobolgarskfh šovinistov ln klik, odgovoro h za katastrofo še za časa Ferdi n? rde in Bori«», ponovno vlačijo na pozomi-co vprašanje Makedonije. V zadnjem času njihov' It sti kot na povelje govore v zaviti ali odkriti obliki, da je vprašanje Makedonje po ustanovitvi svobodne makedonske države v demokratfen' federativni Jugoslaviji še vedno odprto in da čuna na rešitev. Vsakemu Bolgaru, ki pošteno misli, je jasno, da tako lahko govore danes samo okoreli veljkobol-garski šovinisti, k: n. so pozabili ničesar starega in se niso naučili ničesar novega, ali pa plačani nozem-sk agentje, ki imajo nalogo, ds čim bolj rovarijo proti Bolgariji. Samo zakleti sovražn kj našega naroda, Bolgarije, slovanstva \n miru na Balkanu lahko ponovno razpihujejo strast , da bi ustvarili razdor med obema bratskima narodoma — bolgarskim in jugoslovanskim. Makedonski narod ni lal nikomur pravice, d« bi reševal njsgovo usodo na njegovo škodo. Minuli so časi, ko je b 1 makedonski narod dro-bž za podkupovanje v rokah balkanskih dinastij in reakcionarnih klik okrog njih. Razmere so m sedaj v koreninah lzpremen le. Makedonski narod Je z orožjem v rok' v osvobodilni borbi proti nemškim zavojevalcem in njihovim bolgarsk in fašističnim lakajem 'zvojeval pravico do samoodločbe. Izvojev.il si je pravico svobodnega, in enakopravnega naroda v jugoslovanski skupnost . To Je pot za reešvanje vprašani« Makedonije, pot, ki jo je makedonski narod izbral sam, s svojo lastno voljo, in na kateri bo vztrajal. Bolgarski reakcionarji in šovinist so proti taki rešitvi vprašanja Makedonije, ker vedo, da ta pot ne vodi samo k popolni osvoboditvi in združenju makedonskega as roda, ampak tude k najbolj pristnemu edinstvu in prijateljstvu med bratskimi Jugoslovanskimi narodi — Bolgari in Jugoslovani — ln k popolnost utrditve miru na Balkanu. Ako to ni všeč raznim reakcionarnim krogom v inozemstvu, in ako to mogoče re ugaja lalčjneem, da-maskinovcem in našim opozic onal-eera. pa moramo reči. da to odgovarja življenjskim Interesom vseh balkanskih narodov. Brez uspeha bodo ostale, vsa izzivanja opozedje. da odvrnejo zgodovinsko pot razvoja stvari in da nas ločijo od bratskih slovanskih narodov, najboljših in najzvestejših prijateljev bolgarskega naroda.« Kratke vesti Volitve v vrhovni svet ZSSR. Predsednik tv j vsezveznega osrednjega* sindikalnega sveta je odločilo, da sg v osrednjo votivno komisijo za volitve v Vrhovni sovjet ZSRR imenuje predsednik vsezveznega osrednjega sindikalnega sveta Vasilij Kuznecov Volitve v Budimpešti. Združene sodaldem jteratatee stranke in komunistična stranka s J dobile pri občinskih volitvah v bud' mnešt^nsklh oredmestjih in okoliških četrtih večino Po objavljenih podatkih je izid volitev naslednji: socialdemo- krati in komunisti (združena lista) 491. stranka malih posestnikov 401, i narodna kmečka stranka 10 in de-1 mokrati 6 glasov. Konferenca vseh Zidov Iz Nemčije. »American News Service« poroča, da bo v kratkem konferenca vseh Zidov. ki žive sedaj v Nemčiji Na konferenci bodo razpravljali o vprašanjih naknadne škode in izselitve Britanske čete ne bodo odšle i* Sirije. Sirijski ministrski predsednik in minister za narodno obrambo Abdullah el Jabri je zanika; poroči’a egiptovskega tiska, da bodo britanske čete zapustile Sirijo čim se bodo končali manevri sirijske narodne armade. Stavka ? avtomobilski mduririii v Kanadi. V Ott"wi stavka 10X00 delavcev avtomobilske tovarne Wjndsc-že več kot mesec dni. Stavka se bo razšjrila Se na druge tovarne v mestu, v katerih je zaposleno oribližno 12.00P ljudi Stavka v newyorškem pristanišču se je p .»ostrila tako da je na zapoved ameriške Zveze dela prišlo na delo izmed 35 000 delavcev samo 7.300. UNRRA za Jugoslavijo. V tržaško luko je prispela ladja UNRRA-e »Port Mingan s tovorom 7478 ton ameriških lešnikov, ki bodo v Zagrebu predelan- v olje. Glavna skupščina organizacije Združenih narodov London, 19. okt. Britanski državni minister Philip Moe'1 Baker je objavil. da je pričakovati, da se bo sestale prva glavna skupščina organizacije Združenih narodov v L m-donu dne 4. decembra Poslanik Gromyko se Je vrnil v London LmsAoo. 18. okt Sovjetski veleposlanik v Združenih državah Andrej Grom£k»v se je danes vrnil na svoje mesto v izvršnem »dboru pripravljalne komisije Združenih v Londonu, potem ko ur v Washingtonu. narodov ; je mudil 24 PRESKRBA Ministrstvo za trgovino in preskrbo odreja, da prejmejo potrošniki na maščobne odrezke od 1, do 15. oktobra osnovne živilske nakaznice po 250 gramov maščobe. Maščobo prejmejo najprej potrošniki v mestih Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj. Tržrč. Jesence, Idrija, Novo mesto in Postojna ter v vseh ostalih industrijskih in rudarkkih centrih, do-čim morajo počakati vsf ostal- po-trošn k: na posebno objavo, s katero bo razglašena delitev tudi zanje. TC ČUN A V 7 O O I * FD Svobodi vzhod V nedeljo 21. t. m naj bodo ob 9. url dopoldne na glavnem kolodvoru igralci: Pavlica, Ban, Gvardjančič. Dolinar Šantl, Bobi I. ln H.,' Humar Kramar Van Trček n Potujemo v Zagorje — Načelnik FD železničar (nogometna sekcija). Na tekme v Maribor odpotujejo vsi igralci Jutri v nedeljo ob 5.15. ln sicer- Razbor nlk I Sočan n. Aljančič Sočan m Pl. lej. Košenina Sočan I Brodnik Razbor nlk H. Erber. Oblak Goršič Kenda: mladinsko moštvo v sestavi: Paulin Suhar, Židan Lah Zgonc Čebular Stadler, Vo grič Lauš Kordin Bric Meršol. Tušar, Kranjc I ln n Zupan Gvardjančič I ln U Vsi naj bodo Jutri v nedeljo najkasneje ob 5 na glavnem kolodvoru. — Načelnik Unevne vesti rugicu tiMiuna AKTiUUd src ta»»* ponedeljek dne 22. t m. popoldne i ne v soboto kakor s bilo objav- K1II.KIIAR Sobota, 20. oktobra: Ivan Kanc., Irena, Vanda. SPOMINSKI DNEVI 20. 1941. — ‘Ustreljenih v Kragujevcu 7000 Srbov; padel narodni heroj Marko Oreškovič. ____ 20. 1944. — Osvobojena Beograd in proslave osvoboditve Dubi ovnlk, zavzet Aachen, prvo ritev razstave v soboto večje nemško mesto korpusa razrušijo Miram arom in Trstom, ubitih 350 Nemcev; enote TV. operativne zone zavzamejo postojanko v St. Janžu. ooaoizuno onim, m s«, darovali življenje za svobodo donovine! Pogreb Franci ta ltiuua se vrši v ln ljeno v osmrtnici. 922-n Odbor razstave male domače im narodne obrti javlja,_ d*, bo zaradi ada otvori m. ob enote IX. 3. popoldne tn ne dopo: progo med je bilo prvotno javljeno.! fom, e kakor Trgovci z mlekom Ln mlečnimi izdelki Imajo svoj sinditalni sestanek v torek ob pol 18. uri v Združenja, Gregorčičeva ul. 27. 20. oktober, dan komunistične mla- • udeležba strogo obvezna. 920-n dme- i Umetniška razstava v Jnkopiče- DEŽURNE LEKARNE i vem paviljonu. Vabimo na obisk ko- Danee: Lekarna Bahovec, Kon- ,lekcije -del Kralja. M» M- grešni trg 12, lekarna Murma- la “?vrsena vbt Sv Petra cest« st 7« na terenu. Zaradi zanimivost! in yer, Sv. Petra cesta št. 78. ( ^ množičnem obi- NamdllO eiegšaličže i sku! Odprta je vsak dan od 9. do ^T-wnniini. , jg Ng zamudite! DRAMA j Maturantke 8. a liceja 1938-39 20. okt. sobota od 20. uri: Kornej- i bodo proslavile obletnico mature čuk: Misija M Perkinsa v deže-: dne 22. t. m. ob 19. uri v gostilni lo boljševikov. Red A. pri Mescu na Viču. Vabljeni vsi 21. okt. nedelja, ob 15. uri. škvarkln: tov. profesorji! Dekleta, udeležite Tuje dete. Izven. Ob 20. uri: se polnoštevilno! 914-n Kornejčuk: Misija Mr. Perkinsa I Terenski odbor OF 5 četrti Ta-v deželo boljševikov. Izven. 1 bor obvešča, da bo množični sesta- 1 nek vseh volivcev dne 22. t. m. ob * j 20. uri v prostorih Ljudske kuhinje, Neva premiera v Drami. V torek Streliška ulica. 913-n dne 23. t. m. bo uprizorila Drama Pevsko društvo »Krakovo-Trno-Moiierovo komedijo: »Sola za žene«, vo« ima svojo prvo redno vajo V ki jo je prevede) tov. predsednik Jo- ponedeljek, 22. t. sip Vidmar. Delo je zrežiral in insce-niral Bojan Stupica. V glavnih vlogah: Ančka Levarjeva in Stane Sever. OPERA 20. oktobra, sobota ob 20. uri: Proslava osvoboditve Beograda. m. ob 20. uri T itilni’ pri Sokliču M., Pred konjušnico. Udeležba obvezna! 915-n Sv. maša zadušnica za pokojnim dr. Ivanom Mdrslavičem, višjim svetnikom generalne direkcije drž. železnic se bo brala ob obletnici njegove smrti dne 22. oktobra ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra- i 916-n Visoka starost. Dne 20. oktobra Kino Union: Dokumentarni film1 t. 1. je dočakala svojo 90 letnico »OSVOBODITEV BEOGRADA« Kotnik Uršula, po domače Bukovče-in »LJUBLJANA POZDRAVLJA va mati iz Dvorij pri Cerkljah na OSVOBODITELJE«. Predstave Gorenjskem. — V 34 letnem zakonu so neprekinjeno od 14. do 22. ure. se ji je rodilo 8 otrok, od katerih Vstop prost! jih živi danes še šest. Bila je zelo Kino Matica: Ameriški film »SAMO delovna in zelo dobra do ubogih. Tu-ENKRAT SE ŽIVI«, tednik. Ob di nartizane je rada podpirala. Zna-15., 17., 19. in 21. uri. ' - - - .......... Kino Sloga: Sovjetski film »NE- UMRLJIVI ^ČAROVNIK«, tednik. Ob 16., 18. ln 20. uri. na je po vsej širni Gorenjski, pa tudi Ljubljančani" jo dobro poznajo. Zelo radi jo obiskujejo, ker jim pripovedu- Je staro zgodovino. Plesne vaje. V nedeljo 21. ri m. (oktobra) ob 15. uri popoldne se vrše redne plesne vaje pod vodstvom plesnega učitelja tov. Košička ▼ dvorani bivše Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22 a Vpisovanje se vrši eno uro pred pričetkom plesa. Vabljeni vsi. ki se zanimajo za Okrožni odbor OF ljubljanskega okrožja v sporazumu z ministrstvom za notranje zadeve objavlja: Vsi množični- grobovi padlih talcev v Dragi in Begunjah se ne smejo prekopavati. Posamezni borci in talci, ------- ■ , , „ -, ki so pokopani v dolini Drage se plesno solo. Podučevali se bodo iz Drage m smejo odpeljati, lahko novi plesi, ter Titovo kolo. pa se prekopljejo k skupnim mne- Odbor. 9-3-n žičnim grobovom v Dragi zaradi te- Lfudska plesna šola v svojih proga, ker bodo prostori načrtno ure- štorih na Sv. Petra naripu 37 a. pri jeni in postavljen spomenik. Zmajskem mo«tn sprejema nove Nova številka telefonske centra- začetnike (ce) novinceike) v ned el j-le ministrstva za rudarstvo in in- sbi dopoldanski začetniški tečaj ob dustrijo je odslej ' 4001 do 4005, taj- pol 10. uri. Vsako nedeljo ob pol 3. ništvo pa Ima številko 4001. popoldne osnovni pouk in nato ob Danes popoldne bodo odprli raz- pol 4.' nadalievalnt tečaj, zvečer pa stavo male domače narodne umet- izpopolnjevalni tečaj. - Informacije nostl v frančiškanski dvorani v Ljub- in vpisovanje od 11. do pol 13. in ljanl Razstavo, ki bo odprta do 28. 16. do pol 20. ure. Poučuje mojster ri m_, prirejajo obrtniki, včlanjeni v Jenko. 918-n okrožni obrtniški zvezi, s sodeiova- strojepisni tečaji — novi — njem AFŽ in ZMS. časti dohodek je (dnevni ln večerni 1 se pričenjajo namenjen skladu za nepreskrbljene ^hodnji teden. Praktično znanje Jn osirotele otroke. Poskrbljeno je potrebno in koristno v vsaki lavni tudi 'za okrepčevalnico. . ali zasebni službi. Vr^sovanie dnev- Dodatno k včerajšnjemu obvesti-;no informacije: Trgovsko učilišče lu o železniškem popustu za vojaško! »christnfov nčnl zavod«. Domobran-prosiavo v Novem m^tu smo preje-■ ska 15. 221-n LC °'Z vM! Namesto cvetja na grob padle ^rSiruiir^do Ce™ ■ partizank® Pintar Slavice in umr-m^ta v dneh 19 do 21ri m S lega Jelinčič-Jakac Janeza, je da-povratek pa od 21. do 23. t. m. Pot- j ^ niki kupijo na odhodni postaji cel i ™500 vozni listek katerega ob prihodu v j sirotam. Novem mestu shranijo, dvignejo pri Informacijskem uradu v Novem mestu, ki bo v to svrho poslovah potrdilo o udeležbi ter ga predlože v žigosanje postaji Novo mesto in dinarjev partizanskim 919-n gta*f!0 tfiiMisma DNEVNI SPORED ZA SOBOTO DNE 20. OKTOBRA 1945. _____________ ________ __________ 6.00—6.30 Pester jutranji glasbeni spo- z voznim listkom za potovanje. red. 6.30—6.45 Napoved časa ta tja ter potrdilom o udeležbi brez- : l**04“2 fS? J9' ^ plačno vračajo. Potniki iz Izbijane j ^^£ve^n poriv«ibe 7.15-7.30 r£ potujejo z rednimi vlaki ker pred-^ pesmi 7.30—'7.45 Napo- videni posebni vlak v nedeljo 21. tri ve(j m poročila. 7.45—8.00 Jutranji m. odpade. i koncert — Biodek Fantazija Rahmani. Zapora ceste. Oddelek za gradnjo! nov: Pomladno cvetje. Dvorak: VII. ples. in obnovo, uprava cest, obvešča da 10 00—11.00 Prenos slavnosti s Kongresih federalna cesta št 150 Vič_____Vna-! nega trga ob obletnici osvoboditve Beo % sorta, za ,ez prom« njega, zaprta zaradi popravila mostu i (jQ 14.00 Koncert malega orkesn*a Radia čez Curnovec. i Ljubljane dirigent: Uroš Prevoršek. 17.00 AFŽ v Zadvoru pod Sv. Urhom [ do 19.00 Prenos slavnostne akademije lz priredi v nedeljo popoldne ob pol I Beograda. 19.00—19.20 Napoved časa, posestih žalno svečanost v počastitevročila, objave ln pregled sporeda 19.20 do žrtev osvobodilnee-a boia Na «mo-! 19 45 Južnoslovanske narodne pesmi 19.45 žrtev osvoDOtmnega DOja. «a spo-; (V, 20 00 Pesmi Tatjane Okunjevske. 20 00 redu je žalni govor v spomin do- i ^ 20.20 Tedenski politični pregled 20.20 macmov, ki sc darovni življenje V;;do 20.30 Partizanske pesmi 20.30—21.20 borbi, v internaciji, kot talci oku-: Posebni prenos beograjskega radia iz patorja ali kot Žrtve domačih iz- \ Moskve ln za Moskvo 21 20—21.30 Sovjet-dajalcev na Sv. Urhu. Sledijo pev- ska lahka glasba. 21.30—22 00 P01 ure z ske točke, recitacije in igra eno-š^0“ 22.00-22.10 Teme današnjega r!°ianka Prfanpvki nrirerlitve «n na- d1161 Pomen osvoboditve Beograda 22.10 a-janka. prireditve SO na do 22 30 Samospevi ln zbor praških uči- menjem grobišču m spomeniku teljev (plošče) 22.30—22.55 Orkestralni žrtvam na Sv. Urnu. Pndite vsi . koncert slovanskih sk]adatel:ev. 2235 do iž bližnje in daljne okolice, da se. 23.00 Najvažnejše novice dneva. KULTURNI PREGLED Stavčmtiza otvoritvena predstava v ©peri Ljubljanska opera je začela novo sezono v osvobojeni domovini z Bo-rodinovim »Knezom Isorjsm«. slovito opero iz ruske zgodoviziike preteklosti. »Knez Igor« je bil že neštetokrat obdelan in vsak raziskovalec je naše! v njem tisto, kar mu daje posebni značaj io ga stavlja v vrsto najbolj kvalitetnih opernih del; čudovite melodične linije, ki se prepletajo ue-presteino prinašajo vedno znova tipično rusko «io:iviko, iz katere odseva neizmeren širina io globina ruske duše, ruskih step, svojskega ruskega okoij,: Melodični izraz je v »Knezu Igorj ; sprestano stopnjevan silen t svoji eliementarnosti, kakršne prav gotovo ne najdemo v romanski af: gerniatiiki operni literaturi. Izgleda, kakor da je lasten le ruskim mojstrom, ki so posegli v bogato zgodovino svojega naroda, zaslutili ve drgetanje tistega večnega trenja, ki je polnilo življenje niškega ljudstva ga kalilo in zorilo. Muzikalno obsežen ta močan vsebinski izraz »Kneza Igorja« dopolnjujejo pestra, komplicirana in izredno razgibana ritmika karakteristične harmonije in mogoč-na dinamika, ki skupno z dovršeno instrumentacijo Rimški-Korsakovega in Glazunova dajejo tej stvaritvi značaj zrele, čustveno nedosežno dojemljive in učinkujoče Muzikalno stran Borodinovega »Kneza Igorja« je obdelal dirigent dr. Danilo Švara z vso potrebno resnostjo. razumevanjem in vsebinsko poglobitvijo. Zato je bil orkester, ki sicer v prvih mesecih po osvoboditvi ui pokazal ugodne ravni, pod njegovim vodstom tehnično zelo dobro pripravljen in malenkosti, ki se nanašajo oa slabotnost ali nezadostno zasedbo posameznih instrumentov, v celoti niso prišle do odločilnega izraza ai same celote niso motile. Orkester, ki je bil razgiban tudi vsebinski in je tudi s te strani podčrtal skupni izraz ter doprinesel izvajalni celoti, je bil na slavnostni predstav: zelo skladen, dostojno kvaliteten in je svojim nalogam v mejah možnosti, ki so mu na razpolago, v lepj meri ustregel. Slično velja tudi za zbor, ki je bil prav tako dobro pripravljen, ki se je potrudil, da bi se vzporedil celoti in je svojo nalogo tudi uspešno izvedel; nedvomno pa je številčno premalo močan, da bi izzvenel v tisti moči, kakršna je v »Knezu Igorju« zajeta in izvedbi potrebna. Glede igralske izdelave -e poznajo zboru šp vedno vse tiste pomanjkljivosti ici jih poznamo že dolgo let: nerazgjba-nost, prevelika statičnost, premajhna vžjvetost t celotno okolje. Jasno je, da to pomanjkljivosti niso le krivda zbora «urnega a oj se po v«akem svojem elanu moral stalno zavedati, da prav tako kake« solist ustvarja igralski lik. čeprav manj pomemben, manj karakterističen in manj izrazit, vendar toliko bolj potreben, ker more le polno sodelovanje vseh nastopajočih nuditi zaokroženo celoto, plastični prikaz izvajanega dela. Krivdo oziroma razloge temu pojavu moramo iskati tudi v sami sceni, v nezadostnem prostoru, ki ne dovoljuje niti svobodnega kretanja in p emika-nja, niti številnejšega ansambla. Vprašanje je, ali je ta tehnična pomanjkljivost upravičena alj ne in ali bi se je ne dalo z odstranitvijo tehničnih ovir in skrbnega prizadevanja odstraniti ali zmanjšat: tudi na tem odru. Dejstvo je vsekakor, da prav v »Knezu Igorju«, ki potrebuje velikega prostora velik? dinam čno ti ln mogočnega vse transkega poleta, te ovire še posebej izstopajo in opozarjajo, da bo ta problem kakor že koli potrebno prej ali slej rešiti zlasti kadar bo šlo za izvajanje opernih del tako velikega stila. — lite ovire se v bistvu stavljajo tudi baletnemu delu opere in zmanjšujem učinkovitost sicer pravilno namišljene koreografije V »Knezu Igorju« so bili polovski plesi izdelani efektno in bi jih mogel koreograf Golovin nedvomno prikazati še bolj naglašeno, fp bi razpolagal z večjo prostorno t jo Naglasim rida je zlasti v tem (drugem) d?i-n dosegla skupnost vseh ans^mb’ov ze k» lepo enotnost b je bilo to dejanje tako po kvalitetni izdelavi kakor SP učinkovitosti morda najbolj uspešno izmed vseh. Izmed solističnega kadra so najbolj izstopili v večjih vlogah Vekoslav Janko, Bogdana Stritarjeva, Anton Orel b Hussujeva, v manjših pa Rakovec b Ladko Korošec. Janko je prikazal kneza Igorja s svežim, lepo izoblikovanim, polnim b kultiviranim glasom ter ustrezajočim etosom brez nepotrebnega patosa in vendar v skladu z veličino in močjo dogajanja Stritarjeva je Končakovno izoblikovala zlasti pevski s svojim zvenečim, globokim, tehnično skrbno izdelanim altom zelo dobro in je muzikalno stran svoje vloge naglasila z lepimi, smiselno in estetsko odgovarjajočimi lbijami; igralski pa še ni bila toliko močna, da bj v tem pogledu mogla vzpostaviti enakovreden odnos s svojim pevskim likom. Pevski b tudi igralski prav dober lik je predstavil = polovskim hanom Kon-čakom Orel. katerega metalno zveneči, široki in tehnično zelo razvit glas kot nalašč odgovarja tej vlogi. Mladodramatska pevka Hussujeva je novinka, prvič na odru in zato tokrat še zdaieka n; mogoče podati definitivne ocene njenih pevskih posob-iposti Kot je bilo razvidno iz njenega prikaza Jaroslavne ima sicer po ob-e?u nrmiši. vendar, po barvi simpatični glas ki očituje že primemo tehnično izšolanost. razvidno :z nabavljanja izenačevanja -eeistrov, ‘Taziranja in barvanja glasu. Pod vtisom prvega nastopa, ki skoraj v-a kega pevca prenese v napeto živčno stanje, je bila tudi Hussujeva pevskj ostre, neizpeljane višine in mestoma tudi intonatjvna netočnost, nadalje trganje linij in pomanjkanje ču-tveue izrazitosti anozmh motivov. Jasno in skoraj naravno je, da je bila tudi njena igra nerazgibana, nerodna, polna vseh tipičnih lastnosti novinca. Vse to je bilo razlog, da se pevka ni mogla sprostiti n j tj pevsko b ni mogla ustrezati op igrslsro. ki zahteva mnogokratnega nastopanja za potrebno rutino, kakršna svobode pevskega izvaj-.nia več ne moti Zato seveda ni mogla podati ti tega dramatičnega lika. kakoi bi ga morala v drugi slik. pivega dejanja in v četrtem dejanju. Kakor sem že dejal, ne nameravam in tudj ne morem definitivne presojati njenih -podobnosti po njenem prvem nastopu 'Delal bi ji morda krivico in je zato potrebno počakati njenega nadaljnega razvoja. Pač pa mislim, da je ta vloga za začetnico vendar le pretežka in da bi bil njen razvoj bolj sistemat cen in uspešnejši, če bj začela z lažjimi vlogami in bi rasla od lažjega k težjemu. Dobro sta izoblikovala svodi vlogi tudi Rakovec (Vladimir Tgo-jevič) jn Korošec ki je s svojim obsežnim, zvočnim in že leno izšolanim glasbm posrečeno vendar igralski oreveč karikirano prikazal Sku’o Manjše vloge so primemo izdelali Brajnik (Ovlur). Banovec (Jeroška) Španov» (Jaroslavina dojilja) in Netoova (po-11 v=ko dekle) Naglasiti pa je potrebno. da vlogi Vladimira Jaroslaviča niti pevski b niti igralski Aržlovar ne odgovarja. Njegova nesigurna oz. ; ja, sunkovito dihanje, lq v izvedbi . neprestano spominja na forzate, | trganje fraz b neznaten glas sam ne j morejo ustvariti tistega lika, k: je takšni pomembni vlogi potreben in je škoda, da je ni bilo mogoče zasesti boljše. Režiral je »Kneza Igorja« Golovin v stilu, ki je tej operi primeren in že obče znan; svojo nalogo je izvršil, če izvzamemo že prej omenjene pomanjkljivosti tehničnega značaja, dobro. Scena, za katero prav tako veljajo prejšnje pripombe, je bila delo Franza. Režiserju je asistiral Jamnik, zbor pa je naštudiral Hanc. O priliki prve predstave naj omenim. da bo moralo vodstvo opere v novih razmerah k) pod novimi pogoji, ki bodo mnogo ugodnejši od vseh dosedanjih, misliti na rešitev vprašanj, ki že dolgo iščejo rešitve m kj bodo ob izpolnitvi znatno dvignila višino naše opere; med najvažnejša teh vprašanj spadajo pomnožitev m izboljšanje ter sistematično dviganje orkestra in zbora, izbira solističnega kadra, tehnično izobraževanje baletnega zbora in poglobitev scene. 2e ob tej predstavi je dosegla izvedba zelo dostojno višino. Ce pa bo ljubljanska opera znala ri mogla odstraniti vse zastarele pomanjkhivosti. med katere spadajo tudi pravkar omenjene. pa bo v smeri pričetega dela dosegla tisto stopnio. na kateri bo kvaljtetni reprezentant slovenskega opernega življenja, odraz naših novih, progresivnih umetniških stremljenj. ZADRU 2 M i VESTNIK 0 psiusMu raeaiaóarske mésiige Nastopu je Js, 4to se moramo tudi zelenjadarji zcfužiti v zadrugi. Danes, ko je vs&ldrtiv jan do»žan vstaviti ^voje silaza obnovo domovine, nas je pozv» klic časa. 'da bomo tudi mi orgaizirano doprinesli svoj del. Ce pogl-Jamo ne.-coiiko nazaj, vidimo, da uto bili zelenjadarji prepuščen; san/ sebi. da se je vsak zase bori! za ofcrto; go podarstva in d užine. T: č/i so min li Današnji čas skuša strnfti vse delovno ljudstvo v celoto Trni vsak zelenjadar bo dosegel ivcf u p;li v -kupnem delu v zadrugi Nimf/ zadruge je. da skupno prodaja vi) ze’.enj:>d. ki jo b.mo vzgojili v Trnovem. Kr." ko vem. na Barju, na Po/av;u ter na J žici in da skrbi za povečanje pridelka, da bomo lahkr krili vse potrebe trga, ki postajajo vedno večje. Starejši tovariši in tovarišice se spominjajo, kake veliko vlogo je iga'o pred prvo. svetovne vojno ljubi jan ako zelje nri izvozu v Trst. V Trstu in v vseh gomjeitjli-janskih mestih in v Primo-r r. poznali ljubljansko kislo zelje Se par let pred vojno so pošiljali z B-.r a scčjv;e na Sušak in od tam v de’ma-tin'ka letovišča. N'dalio so organizirano nošiljalj sočivje v Trbovlje na Jesenice, na Bled ter v Kranj. V novih razmerah bodo potrebe še večje po:ebno ko bo pritegnjeno Slovensko Primorje k Jugos’aviji. Ze naprej se moramo pripravit}, da bomo sposobni zalagat-' obmorska leto- ‘šč s sočivjem v ča u. ko tam doli zaradi suše o.i mogoče pridelovati zelen jadi in bodo ti kraji navezan} na uvoz iz Slovenije. To bo julija, avgusta ir septembra Meseca oktobra ra pride v poštev strniščno zere. vzgojno na Posavju, to je v Mostah, v Polju, v Smarirem ob Savi na Ježici in na Barju. Zanimivo je. da je barjansko zelje kot presno nenndkriljjvo. kot kislo zelje pa ga prekaša posavsko zelje V drugi vrsti bo- treba zelenjadarje izobraziti, da bodo znali intenzivno pridelovati sočivje. Potrebno bo skupno nakupovati seme, gnojila, skupno zatirati škodljivce ter vršiti druga skupna dela, ki so v interesu vseh ze.enjudarjev. Povezava med zelenjadarji je mišljena na ta način, da se ustanovijo v v eh zelenjadoih predelih mesta Ljubljane posebni odbori. Trnovčani ® Krakovčani bodo še nadalje gojili zgodnjo zelenjad in solate ter Jih bodo še v naprej vozili na trg kot do sedaj. Ce pa bodo imeli presežke pridelka, se bodo ti presežki odpošiljali v kraje, kjer ze.enjad manjka. Barjani, ki pridelujejo v večji množini sočivje, bi v poletnih mesecih pošiljali pridelek v Pr morje Po avti bi svoje zelje p odajali skupno zeijarj.in presežek pa bi izvažali bodisi v glavah, bodisi kot kislo ze lje na trg in v Primorje ter bi take dosegli večje uspehe kakor če bi ga pošiljali vsak zase Potrebno bo tudi vzgojiti zelenjad-ne vrste, kj bodo dajale v določeni zemlji tudi primeren pridelek. Do sedaj nrio bili navezani v zelenjadar-tvu večinoma na tujezemsko seme Doma smo pridelovali solatno seme motovilčevo ter seme kašeljskeg-zelja Vsem starejšim zelenjadarjem je znano, da je bilo kašeljsko zelir svoje dni veliko boljše kakor danes. Vzrok temu je velika površnost pri je enski odbiri matičnih zeljnatih glav. zato je treba za seme izbrati le najboljše rastline. V tem oziru je kmetjska poizkusna postaja že po-krenila potrebne korake. Na Barju na primer kašeljsko zelje ne u=peva "speva pa siiaino bntnšviško in mo ropoPsko. Glede fižolov, grahov in drugega -očivja je pred nami odprta ;e vrsta vprašanj, ki jih bomo moraV rešiti, preden pričnemo z resno od dajo zeleniadi v velikem na trg. Na dalje je za zboljšanje zelen ja darstva važno vprašanje kanalricih fekalij, k' =e =edaj stekajo v Ljubljanico. Id bi se na dale s primernim- ratravanr ra:et: in unorabiti za gnoJenie zelnikov in zelerjadnih plantaž Nave-vedeni' podatki kažejo da je orga n-zatiia zelenjadarjev nujno potrebna da se morajo zelenjadarji oravoča^,-povezati v zadruso. da bodo priorav Ijeni za redno oddaio zelenjadi. Od letnega čistega dobička razdeie 30 odstotkov na zemljo, ,60 odstotkov za delo, a 10 odstotkov za fond, ki služi kot rezerva za primer slabih letin, elementarnih in drugih nezgod. Delo zadružnikov se obračunava po delovnih dnevih, ki jih je kdo opravil za skupno delo. Pri tem se vzame za povprečje delo, ki ga more človek pri navadnem delu opraviti v 8 urah. Tako se zgodi, da se kakemu dobremu delavcu v enem dnevu zaračunata dva delovna dneva. Vsake 3 mesece je obče zborovanje vseh zadružnikov, kjer se pretrese vse, kar je za nadaljnje skupno delo v zadrugi potrebno. ZadteaSsa’Stv» v BcsasasSd Esiliai V Bosanskj Krajini je bilo zadružništvo že pred vojno precej razvito. V ča.u okupacije je z ostalimi go po-darskimj panogami tud; zadruž čštvo pretrpelo’precejšnjo go podor ' o škodo. Ob osvobojerju je bilo zadružništvo skoraj popolnoma dezorg mizira-no, zadružna imovjna pa je bila deloma pekradena in uničena. Po osvobojenju so se množice na vasi !n po me t h z veliko vnemo vrgie na obnovitev zadruzi, š va. Ijuds’ a ob a t pa jim je pri tem nudila vso podpora V vseh okrajnih središčih so postavljeni širši ekcjjski odbor, ki pod vodstvom okrožnega medzadružnega akcijskega odbora načrtno oo tavljajo solidno zsđ užno mrežo. V zadnj h štirih me;ec:h je bilo - Bosanski Knjj"i ustanovljenih okr ^ 150 zad ug. od teh 25 đe'av-skih .5 obrtnih, osta1? pa so kmetijske tna’o3\mo-proizvojalne.). V začetku -teptemb-a :o ustanovi!1 v Sarajevo »G’avni zadružni a-ver Bo-ne ‘n Hercegovine« o'čsmor smo v našem listu že poročali. Ta save? bo združil vse zadruge .n izdela1 načrt za nadaljnjo izpopolnitev zadružne mreže. Novo osnovane zadruge v Bosanski Krajini nimajo več narodnostnega znacajo f'rb-ke ali hr.-at km niti verskega obeležja, temveč so vsenarodne. tako delavVrn kot tuJ’> obrtne i" kmetijske. Srbi in Hrvati, pravo lavni. '-">to!’čari 'n mu-’:msni z zadružnim de’om s’uirsai rešuiejo vprašanj'’ sam'”- -moči ;n obnove. Veliko a'-th—o-t in od e lov n n ie so pokazale zadrug"- o-? podekevanju; | Pomoči 'ji’d'tr’u t ;-’d ko obl- ‘i soji ylo?i’e ve razpok žl j1've sile da bi i 1 prema po'° feža”e in da h’ p’-av "a m” j j in prav-č"o d”!?!“ pomoč v«em po- j j tret-zrm. Sn-.-v-žnik je ori um'ku po - j t rušil vse orometno zveze. mo-to-re. 11 že'eznicp cede Kljub t””1’1 da bo do vzpo«tav:tve rro'rv’lrs”’ or m ta preteklo še precej r- a. -e oskrba prebivalstva vrši povokno ker je v delovanja zemlje, ostanejo še napi e j lastniki svoje zemlje, živine in orodja in lahko izstopijo iz zadruge kadar hočejo. Toda to se le redko zgodi. V pievenjskem okraju se je dosedij po polnoma združilo že 33 vasj. pa *e nihče ni izstopil iz zadruge Prva vaška zadružna ^o .-podamv, so v Bolgariji nastala že leta 1939 Bivši protiijudski režimi so se na vse načine prizadevali, da bi preprečili razvoj takih zadrug, pa se jim to n' nikoli popolnoma posrečilo. Po osvobojenju pa je bolgarska vlada izdala zakon o zadružnem gospodarstvu, ki olajšuje ustanavljanje takih zadrug Odslej Število vaških zadružnih go spodarstev zelo hitro oarršča. Pridelek na zadružnih gospodarstvih jf zaradi boljše obdelave zemlje, zarad uporabe strojev in drugih prednost-dosti večji kakor na ostalih kmetijah To leto je bil kljub veliki suši povprečni pridelek žita na hektar v za družnih gospodarstvih 1650 kg, med tem ko je to povprečje na ostalih kmetijah znašalo samo 950 kg n? hektar. Vsako * zadružno gospodarstvo si zgradi iepe gospodarske zgradbe, delavnice. zadružne pekarne ter si nabavi potrebne poljedelske stroje. Te zadruge pa svoje gospodarstvo še vedno izboljšujejo. Nabavljajo si najboljšo plemensko in delovno živino, nov* stroje in orodje, kar vse prinaša več blagostanje zadružnikov — Obnovitvene zadruge v tržaškem okrožju. Na seji lnic atrvcega zadružnega odbora za tržaško okrožje so b la obravnavana tudi vprašanja, ki so v zvezd z obnovo. Stavljen je bil predlog, da bi se osnovale zadruge vojnih oškodovancev, v prv' vrsti na Opčinah, Kazl jah, v Mav-hinjah Mačkovljah Itd. Nato bi se ustanovile obnov tvene stavbne zadruge. Največje težave so pri dobavi gradbenega materiala. Zadruge vojnih oškodovancev b’ Imele v prv1 vrstr. namen, ugotoviti vojno škodo In zastopati oškodovance pr oblasteh. Zadruge bi .'oskrbele za izdelavo obnovitvenih načrtov in za ustanovitev udarn ških čet. predvsem iz vrst mladine. V vseh poškodovani! vaseh v okrožju vlada vel ko -snimanje za ustanovitev teh zadrug Kleparskega afi krtlar-skega pomočnika sprejme tvrdka JOSIP OTOREPEC Ljubljana Za gradom 9 MANUFAKTURO, kakor tudi konfekcijsko robo, tudi v manjših količinah, dobite po povoljnih cenah pri S.A.I.C.A., Milano, Via Freguglia 2 Korespondenca v srbo-hrvatskem jeziku. 2790/a NOGAVICE, ženske, čisto svilene, kakor tudi iz bemberga In rajona v veliki Izberi. S.A.I.C.A. Milano, Via Freguglia 2 Korespondenca v srbsko - hrvatskem jeziku. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, da bomo našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica Jerneja Snoja skladiščnika zverinsko ubitega od belogardističnih izdajalcev, dne 20. t. m. prepeljali s pokopališča Sv. Agate pri Lazah na njegov dom, od koder bo v nedeljo 21. t. m. ob 3. popoldne pogreb na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. Slape, Dev. Mar. v Polju, Sneberjc Vevče, 20. X. 1945. žalujoči: ANTONIJA, žena; TONČKA, JOŽICA in MIMICA, hčerke; PETER, ANTON, IVANKA. ROZALIJA In MARIJA, brata in sestre, ter ostalo sorodstvo Sukanec za šivanje, beli in črni, št. 10, 30, 40 in 50, konfekcionirani apanjoleti ! po 50 in 100 m v vseh barvah, vse j izdelano iz rayona S.A.I.C.A., Milano, Via Freguglia 2 Korespondenca v srbohrvatskem jeziku. Mehanična iagu za železo — kupi TOVARNA »SETA« — TACEN, St. Vid nad Ljnbljano Aktien! fotografi! OJ*. Propagandni uradi itd. Plošče, filme, papirje tn ves foto-material dobite po potrebi. Razvijamo, kopiramo, povećavamo! Priporočamo se! Hozjan I. Štefan, Foto-podjetje — ORMOŽ, Telefon št. 11. Kdo kaj ve o MIRU FGOTEJU roj. L 1911. v Trbovljah, ki je odšel L 1942 v partizane in ae javil zadnjič 1. 1942. poleti iz Dolenjske ’ Bil je član olimpijske vrste in upravnik Trg. lista. Kakršnekoli informacije prosimo As. o gl. odd. lista. 2902/81 EVROPSKI CIRKUS »OLYNPIA* ¥ LJUBLJANI ‘reoe:Srr? meri tud’ Ustanavljanje vaški!» za&rszžnih g/sge. ksstev v Belgažil. Bolgarija je bila že prej zi ana kot dežela zadružništva. V sedan ih razmerah pa se je bolgarsko zadružništvo povzpelo še višje. Na zadružn podlag: grade danes v Bolgariji ceste, vodovode, rnoitove, električne centrale, šole in drugo. Zlasti so se v Bolgariji po tej vojni razvj.a delovni. vaška zadružna gospodarstva V prvem letu po osvobojenju je Pilo ustanovljenih na Bolgarskem 380 velikih vaških zadružnih gospodarstev, v katerih je združenih 32.000 kmetij s 140.000 ha zemlje Število takih go'Dodrrstev pa raste iz dneva v dan Zadružniki v takih gospodarstvih ki so -e združili zarad1 zk-mneca ni>- i « : ! ■ • j ♦ s EAZflS ANKETE Delegat Ministrstva za trgovino In preskrbo pri Ljubljanskem velesejmu vabi arhitekte in ostale gradbene strokovnjake, da se udeleže enotedenske ankete i izgradnfi velesejmskega psestea ki se bo vršila v pisarni velesejma tj v hišici na križišču Lipovega •n Lattermannoveg« drevoreda. Namen ankete je, da na podlagi že nekaterih Izdelanih zazidalnih zasnov pridobimo strokovna mnenja in predloge za dokončno izgradnjo velesejma, kar. naj strokovnjaki iznašajo bodisi ustmeno na licu mesta, ali pa odpošljejo pismeno na zgornji naslov. Za najboljše predloge razpisujemo nagrado v skupnem znesku RAZPIS Uprava državnih železnic v Ljubljani razpisuje 7 mest za elektroltsženlffe In lo mest za absolvente srednje tehnične SoSe oddelka za elektrotehniko. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene s prepisi spričeval, je treba vložiti najkasneje do 31. t. m. na železniško upravo v Ljubljani. Žel. uprava v Ljubljani Zastopstvo zav. zadruge »CROATIA« za Prekmurje in Medji-murje je preje.l Horvat Stfepan MURSKA SOBOTA - VEGOVA 7 ln upravlja iste posle kot pred vojno v bivši Jugoslaviji. t Sporočamo vsem, da bomo prepeljali truplo našega, za domovino padlega ZVONKA KOVAČIČA PARTIZANA iz njegovega začasnega počivališča v Kočevskem Rogu na njegov dom v Borovnici. Pogreb pokojnega bo v nedeljo 21. oktobra ob S. popoldne na farno pokopališče. Borovnica, 19. oktobra 1945. žalujoča družina KOVAČIČEVA tn -»stalo sorodstvo katerega bomo na predlog strokovne komisije porazdelili merno po vrednosti dela na najmanj pet zneskov. Anketa prične v ponedeljek, dne 22. t. m. ob pol 16. uri v ;>isarni velesejma s pregledom dosedanjih osnutkov. Vršila se bo vsak dan od pol 16. do 18. ure, do vključno sobote, 27. t. m. do 18. ure. Do tega termina je Iznesti vse predloge in oddati vse eventualne skice, bodisi o celotni zazidavi, bodisi o namestitvi posameznih objektov na prostoru velesejma. Izid ankete bo objavljen najkasneje 7 dni po zaključnem terminu. Vsa nadaljna navodila, kakor tudi Imena članov komisije, bomo objavili ob pričetku ankete, to je v ponedeljek 72. t. m. ob po! 16. v velesejmski pisarni. V LJUBLJANI, 1». oktobra 1945. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem bridko vest, da je naš ljubljeni sin, brat, tovariš Ciril Kalnik - Robi mizarski vajenec, borec VDV dne 1. junija 1944 v 17. letu starosti padel kot partizan v borbi z okupatorjem. Njegovo truplo bomo prepeljali z Gorenjskega domov v soboto 20. t. m, drugi dan v nedeljo bo pogreb ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Vrba št 12, na pokopališče v št. Vidu. Vrba. 19. oktobra 1945. žalujoči: ALOJZIJ, IVANA, starši; MIRKO, VINKO, TONE, POLDE, bratje; SLAVKA, ANICA, sestri, ter ostalo sorodstvo Za svobodo tako mile mu slovenske zemlje, preganjan od svojih rodnih bratov, je pri Sv. Barbari na Osojskih hribih daroval 30. marca 1944 svoje mlado, cvetoče življenje naš ljubljeni, nepozabni sin, brat in stric l¥® čemaža?* Brdavs aviatifar - p. poručnik int bat. Gorenjskega odreda Prevoz izmučenega trupla na njegov tako ljubljeni dom bo v soboto 20. oktobra 1945, od koder bo v nedeljo 21. oktobra 1945 ob pol 3 popoldne nastopil svojo poslednjo pot na pokopališče v Žabnioo. Forme, Škofja Loka, dne 19. oktobra 1945. Globoke šahi joči: IVAH in FRANČIŠKA, starši; VERA por. HAFNER. MAJDA, sestri — ter ostalo sorodstvo. Za boljšo bodočnost in svobodo domovine je daroval svoje mlado življenje naš ljubljeni sin. bnat in svak, partizan Jože ■ Andrej MRAK učiteljiščnik. sekretar OO OF Kranj Pri izvrševanju svoje dolžnosti je bil prijet od hitlerjevih tolp. Kljub nečloveškemu mučenju se je držal kot kremenit značaj, preponosen, da bi odgovarjal fašističnim krvnikom, ki so ga zaradi tega umorili v Begunjah, kjer je tudi začasno pokopan. - Zemeljske ostanke bomo prepeljali v Škofjo Loko v Sokolski dom v soboto. Pogreb predragega bo v nedeljo, 21. oktobra 1945, ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Škofji Loki Log nad Škofjo Loko, dne 20. oktobra 1945. Žalujoči: JANEZ in MINKA, starši; ŽANE, STANKO, VINKO, DUŠAN, bratje; TONČKA, svakinja, in »stalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, M ste v tolikem številu spremili na zadnji poti našo milj'nko, ljubo zlato CMglcfc - Nad® Horjakovo Naznanjamo vsem * tovarišem in znancem, da bomo prekopali našega ljubljenega sina in brata Andreja BJŠtjančlčaFuasta pooblaščenca OZNE Kamnik Pripeljemo ga v soboto na njegov dom. Pogreb bo v nedeljo. 21. oktobra ob 14. uri na poko pališče Dobrova pri Podnartu Dobrova, 19. oktobra 1945 Žalujoči: mati, brat. svakinja in nečak. V izvrševanju, svoje dolžnosti je bil mučen in ubit od domačih izdajalcev naš ljubljeni sin, brat in stric, tovariš FRANC PERMOZER teren ec, sekretar 6/7 celice Njegovo izmučeno truplo bomo prepeljali na dom, od koder bo pogreb v nedeljo, dne 21. okt 1945, ob 3 pop. na farno pokopališče v Cerkljah. Cerklje p. Kranju. 19. X. 1945 ŽALUJOČI STARŠI. SESTRE in ostalo sorodstvo. Jutri v nedeljo popoldne ob 4. uri se bo vršil v Vodicah nad Ljubljano pogreb za padlim borcem Burga? Francetom Počastimo njegovo moško 11 ® žrtev z našo navzočnostjo na njegovi zadnji poti. Žalujoči ostali Umrl je v 87. letu starosti y naš ljubi, dobri oče, dedek in tast Franc Iglar učitelj v pokoju Dragega pokojnika boano pokopali v soboto 20. oktobra ob 15. popoldne na mestnem pokopališču v Stovenjgradcu. 17. X. 1946. Žalujoča rodbina IGLAR + Za svobodo domovine je dal v maju 1943 pri Trebnjem svoje življenje naš preljubi sin, brat, svak, tovariš DRAGAR Anton Gašper PARTIZAN Njegovo izmučeno truplo prepeljemo Iz Trebnjega na Žale, v kapelo sv. Antona, odkoder bo pogreb v nedeljo 21, oktobra 1945 ob pol 5. popoldne. izrekava najino prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujeva rodbinama Pelčevih in Petričevih za njihovo veliko požrtvovalnost ob prekopu, ljubezen in sočustvovanje, ki sta ga Izkazali ob najinih težkih dnevih, vsem darovalcem vencev in cvetja, ža častno spremstvo vojaški edlnicl in salve ob grobu ter duhovščini. Laško, Ljubljana, 20. X. 1945. Žalujoča mamica JOŽA, DUŠAN, brat ZAHVALA ViMm, Id ao na zadnji poti spremili našo nepozabno mamo, staro in prastaro mamo Viktorij® Skaberne roj. RUDOLF ali kakor koli počastili njen spomin, se najlskreneje zahvaljujejo ŽALUJOČI OSTALI Ljubljana, 17. oktobra 1945. Srs 4 & m Bttavm razredne ieferiie odjemalce vljudno vabim, da Jih obnove v mojem lokalu, vsi pa, ki so srečke naročili po pošti, jih prejmejo v naslednjih dneh. Na razpolago Imam še lepo Izbiro srečk za nove igralce, Id jfh vljudno vabim, da poizkusijo srečo v moji solidni kolektori 7* renj naklonjenost se priporočam za II. RAZRED SO DOSPELE ! tmmi zajec Glavna ko! aktu ra Drž. razr. loterije TAVČARJEVA UL. 10. Telefon 34-86 Cek rać 12.831 ZAHVALA Ko smo 14. X. 1945 dvignili zemeljske ostanke tov. partizanov ANTONA BREGARJA, JANEZA JUVANA in STANKA HABJANA iz grobov na Slapeh. si štejemo v čast in dolžnost, da se zahvalimo tako nesebično pomagali. Toplo zahvalo smo dolžni sekretarju OF Šmartno od Dreti, tov Antonu Slapniku, predsedniku NOO tov. Fr zdravstvo tov. Jožetu Robidi, ter zast upnicam ZMS tov. Slapnik Pep spremstvo v dolino Hvala vam tovariši in tovarišice tovarne Zorn njeno 'cvetje in častno spremstvo! - Iskrena hvala domžalski godbi in duhovščini in vsem. ki ste naše drage spremili na njihov poslednji d Domžale, dne 16. oktobra 1945. tovarišem Štajercem, ki so nem in zastopniku N. M. Sv Jošt ancu Strmšniku. referentu z» ci, Štefki in Zefki za cvetje in in OkTŠIar - Domžale za poklo-gasilski četi Stot». Hvala preč. om — pokopaližče v Domžalah Dfftsži««: Juv3H-Kal^aa-B?egaf Za boljšo bodočnost slovanskega naroda je dat 22. oktobra 1944 daroval svoje mlado življenje naš nepozabni mož, zlati očka in brat TOMO VALENTIN partizan Gradnikove brigade Njegovo izmučeno telo bo prepeljano v rojstni kraj Ljubno, od koder bo dne 21. oktobra 1945 položeno k večnemu počitku. Ljubno, dne 19. oktobra 1945, Globoko užaloščeni: MARICA, žena; TINČEK, sin; brat in sestre — ter ostali sorodniki. Za svobodo domovine so darovali svoja mlada trpa-Dolna življenja naši dragi sinovi in bratje: Jankovič Ivan KOMANDI« II. ČETE, II. BATALJONA ÈERCERJEVE BRIGADE Padel je v borbi v Suhi Krajini na Korenu, 1943 leta, meseca marca. Zemeljske ostanke bomo danes prepeljali na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljano, kapelica sv. Nikolaja. V njegov zadnji dom ga bomo spremili v ponedeljek, dne 22. oktobra 1945 ob pol 3. popoldne. sfaaiiofic Stanko la Vinico Padla meseca oktobra 1943. L v borbi s sovražnikom Kolpi, počivališče njunih trupel ni znano. Ljubljana, Črna vas, Moskva In Leskovec, 20. oktobra 1943. Žalujoča: mama TEREZIJA; sestri DANICA in IVICA; nečaka JANEZEK in MIMI VIDMAR; zaročenka STANKA IVANKA JAPELJ in ostalo sorodstvo. Za svobodo domovine je 25. marca 1945 pri St. Vidu pri Grobelnem daroval svoje življenje naš nepozabni AVGUST KRŽIČNIK, PARTIZAN — BIVŠI ŠOL. UPR. V BREŽICAH Njegovo truplo prepeljemo iz St. Vida v Kostanjevico, kjer bo ‘ pogreb v neđelj'o 21. 10. 1945 ob 4. pop., iz hiše žalosti, Kostanjevica št. 21, na domače pokopališče. Kostanjevica—Ljubljana, v oktobru 1945. Žalujoči: mati in rodbina KRŽIČNIK, ZAKOVŠEK in VIDER Globoko užaloščeni, sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da prenesemo v nedeljo 21. oktobra dopoldne trupla naših nepozabnih JANČKA JELENCA'MARUANA, PARTIZANA, mučenega od belogardistov 15. aprila 1945, in JANKA FINŽGARJA • IZTOKA, PARTIZANA, zadetega istega dne od istih zločincev, Iz začasnega bivališča za pokopališčem v Podbrezjah, ob 3. popoldne na pokopališče v Pod-brezjah. * Podbrezje, Jesenice, dne 18. oktobra 1945. Brat Franc; sestre Marija por. Tarman, Ana, Terezija por. Finžgar, Ivana, Alojzija; svaka Janez, Janez; svakinja Ana; nečakinje: Anica, Ivanka, Francka in FrancL Zahvala Vsem, ki ste spremili našo nepozabno hčerko, sestro DANICO ZOR, PARTIZANKO na njeni prerani zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru četrti šiška za v srce segajoče žalostinke, tov. Erjavcu In podpolkovniku Zlatnarju za poslovilne govore ob odprtem grobu, vsem darovalcem cvetja, posebno pa ZSM za krasni venec. Ljubljana, dne 19, oktobra 1945, Žalujoči; oče, mali, hčerka- ia ostalo sorodstvo Za boljšo bodočnost slovenskega naroda je žrtvoval svoje mlado življenje naš TONI POTOKAR, PARTIZAN, roj. 13. junija 1913. Padel je na Cepulah pri Kranju, 16. maja 1944 kot žrtev domačih izdajalcev. Njegove zemeljske ostanke bomo prepeljali na njegov zadnji dom, na farno pokopališče v Stražišču, v nedeljo 21. oktobra 1945 ob 10. uri. Stražišče, dne 20. oktobra 1945. žalujoča zaročenka IVANKA ROZMANOVA In FRANC ZRIMŠEK Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je naš predragi sin in brat, bratranec, nečak in svak, tovariš JANEZ ROZMAN, posestnikov sin — terenec v Kokrškem odreda, dai svoje mlado življenje 24. 7. 1944. v borbi pod Storžičem. Prepeljali ga bomo v Zvirče, odkoder bo pogreb v ponedeljek 22. X. 1945 iz hiše žalosti ob 9. dop. na domače pokopališče v Podbrezje. Zvirče, dne 19;* oktobra 1945. žalujoči: Janez, oče; Angelca, Marija, Ivanka, Angela, Lojzka, sestre; Marijan, Francelj, Marica, Lenčka, Janez, Dolfek, Vinko, Jožef, Vinko, nečaki in nečakinje; Stanko, Viktor, Franci, Ivan, svaki. Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo v globoko žalosti tužno vest. da je bil naš nadvse ljubljeni sin. brat in svak OTON NUČIČ zlatar ▼ starosti 23 let. dne 10. julija 1942 v Kokri kot talec ustreljen. — Njegovi posmrtni ostanki se prepeljejo v Kranj ter ga bomo dne 21, oktobra 1945 položili v njegov novi grob. Kranj, dne 16. oktobra 1945 Žalujoči: STARŠI. BRATA. SESTRE in ostalo sorodstvo. FRANC ZAKOTNIK-DUŠAN zastavnik, glavni kurir med VII. korp. in glav. poveljstvom Padel je pri izvrševanju svoje službe 15. januarja 1945 v Žužem berku, od koder bo prepeljan v soboto. 20. L m. na njegov dom. — Zadnjo pol bo nastopil v nedeljo, dne 21. oktobra 1945. ob pol treh popoldne na pokopališče v Žabnici. Dorfarje, dne 20. oktobra 1945. Ullšlč FRANČIŠKA, mati URŠIČ MARUA, hči URŠIČ FRANČIŠKA, hči prepeljemo v domačo faro na Ig. Pogreb blagopokojnih žrtev bo v nedeljo 21. t. m. ob 3. popoldne, Izpred cerkve na domače pokopališče na Igu. Globoko žalujoči; ROZALIJA, hči in sestra; JANEZ, LOJZE, PAVEL, sinovi in bratje; JOŽKO zet in svak in ostalo sorodstvo Za boljšo bodočnost nas vseh je v 66. letu starosti padel od domačih izdajalcev 20. decembra leta 1943. na Barju nas nikdar po-zabni mož, oče, brat in stric JGŽE JAVORNIK, mesar, gostilničar in posestnik Zemeljske ostanke pokojnega bomo prekopali in položili v domači grob v ponedeljek, dne 22. oktobra 1945. ob 3 popoldne na pokopališču na Igu. Ig, Subotica, Grosuplje, dne 20. oktobra 1945. Žalujoči: MARIJA roj. ŠTRUMBELJ, šena; PEPCA, VILI, MILA, PAVLA. IVA, otroci; FRANCE, brat — in ostalo sorodstvo. Za svobodo mile nam slovenske domovine je 5. IX. 1944 darova? svoje mlado, cvetoče, drago nam življenje naš zlati, edini sinko in brat Milenko Kos CAND. MED., SANITETNI REFERENT DOLENJSKEGA ODREDA Njegov začasni dom je bilo pokopališče Sv. Križ pri Litiji. Od tu ga prepeljemo na Žale. Pogreb bo v nedeljo 21. oktobra ob pol štirih popoldne, iz kapelice sv. Andreja. Ljubljana, 20. oktobra 1945. Žalujoči: ANICA, mama; BREDA, žena, VESNA, hčerkica; MILICA, sestra; LOJZE KERSNIČ, svak in ostalo sorodstvo. Za svobodo slovenske zemlje je daroval svoje mlado življenje v boju z okupatorjem 22. II. 1944 na Graški gori pri Slovenjem Gradcu SLUGA VIKTOR - SORČI, podporočnik, komandir I. čete IT. bataljona Tomšičeve brigade Njegovo truplo prepeljemo v rodno vas Zalog pri Ljubljani, od koder bo pogreb 21. X. 1945 ob 14 na farno pokopališče v D. M. v Polju. Zalog, Dev. Mar. v Polju, Litija. Trbovlje, Trst. Ježica. Žalujoči: Sluga Terezija, mati; Slavko in Vilko, brata; Vera, Viktorija, Gizela. Dragica in Lenkiea. sestre; Mici, snaha; družine Oraien. Sluga in Razboršek. I" W Med tovariši na prijaznem gričku pri cerkvici v Gorjah nad Bledom spl tudi naš preljubi, srčno dobri, nepozabni edini sin in brat, zvesti tovariš VALENTIN KUNSTELJ - TILEN PARTIZAN-OBVEŠČEVALEC. čigar življenjsko nit sc 16. 11. 1944 ob 3. popoldne pretrgali zverinski okupatorjevi pomagači v Lomu pod Možaki jo. »Ce padem, padem samo enkrat, a vem zakaj padem,« s temi besedami je odšel zadnjikrat čez domači prag. Udarec, ki nam ga je zločinec zadal, je neutolažljiv. Njegovo truplo bomo v soboto dopoldne prepeljali v Stražišče pri Kranju, da ga v nedeljo položimo k očetu in bratu v Šmartnem pri Kranju. Stražišče, 18. oktobra 1945. Žalujoči: neutolažljiva mati Ivana, sestri Marija in Francka, ter ostalo sorodstvo. Neutolažljiva mati FRANČIŠKA; brat FRANCI; sestra ANGELCA; svakinja LJUBICA; svak IVAN; nečakinji VERICA In ERIKA, ter ostalo sorodstvo. Za svobodo domovine je padel v cvetu mladosti, 24 let star, naš nad vse ljubljeni sin. brat, svak in slric Truplo naše drage matere in njenih dveh hčera, katere z postale žrtve domačih izdajalcev, umorjene po težkem mučenju V soboto ga bomo prepeljali v domačo hišo na Brezjah. Pokopali ga bomo ob slovesnem pogrebu s tovariši soborci iz domačega kraja v npdeljo 21. t. m. ob 2. pop. na pokopališče na Brezjah. Brezje, 17. oktobra 1945. Žalujoči: žena MARA s sinkom CVETKOM, oče; mali, sestra, brata in družina VELI ŠČEK Kotovlfe pa?! F©ljaaah sssd Škofjo Loko Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da so naslednji borci darovali življenje za boljšo bodočnost naroda: RUPAR JOŽE RUS PAVEL ŠUBIC IVAN OMAN FRANC POHLEVEN MARTIN POHLEVEN JANEZ KAVČIČ JOŽE Drage pokojnike bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 21. oktobra 1945. ob 3 popoldne ia pokopališče v Poljanah. Ža'ujo'fi sorodniki V neizmerni boli javljamo tužno vest, da je nenadoma preminul naš dragi soprog, nadvse dobri oče, stari oče, stric SCnnrai Pirh, LESNI TRGOVEC, GOSTILNIČAR IN POSESTNIK iz Vitanja, v 62. letu starosti, dne 18. t. m. 1945. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. oktobra ob 3. popoldne, iz hiše žalosti v Vitanju. Mača zadušnica se bo brala v ponedeljek 22. oktobra 1945. pri Materi Božji na Hribu. Žalujoči; žena MILKA: sin JOŽE; hčerki MICIKA in MILICA; snaha MAL«: zet FRANJO; vnuki JOŠKO, RADO, MILENKA. DRAGA rn ostalo sorodstvo. + V neizmerni žalosti savijamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je daroval svoje mlado življenje za svobodo naše domovine naš ljubljeni sin, brat, stric in svak VLADIMIR HAJDUKOVIČ, POLITKOMISAR V VOJKOVI BRIGADI. Padel je 24. marca 1945 v Podgozdu na Primorskem, kjer je bil začasno pokopan. Njegovo izmučeno truplo smo pripeljali v domači kraj. Pogreb bo v nedeljo 21. t. m. ob 14. izpred cerkve na Brezjah na domače pokopališče. Črnivec, 17. oktobra 1945. Globoko žalujoči: mama ANA; JANKO in MILOŠ, brata; ELICA TINKA ANICA NADA. sestre, in ostalo sorodstvo. Za svobodo domovine je daroval svoje mlado življenje MALEŠIČ FILfP-LIPE sekretar SKOJ-a IX. brigade padel v borbi z Nemci letos 9. aprila pri Smuki v Suhi krajini. — V nedeljo 21. oktobra ga bomo prepeljali v Hrovačo pri Ribnici, kjer bo pogreb oh 4 popoldne. Gorenja vas. dne 19. oktobra 1945. Žalujoči: mati MARIJA; bratje IVAN, ANTON, MATIJA, FRANCE; sestri MARIJA in ANICA - ter ostaio sorodstvo. Za svobodo domovine In za našo lepšo prihodnost letos v mesecu januarju padel naš dragi eviraci PUHAR, POLITIČNI KOMISAR. Sporočam vsem tovarišem in sorodnikom, da bomo prepeljali zemeljske ostanke našega srčno ljubljenega očka Miloša Nagelšntida šefa ref. za žel. v IV. ceni iz vasi Ravna pod Sv. Gora in ga bomo položili v nedeljo 21. oktobra ob 4. popoldne z Žal, kapelice sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Ljubljana, 18. X. 1945. Žalujoči; žena PEPCA in hčerki SONJA ln KATJUšKA Septembra 1944 leta Je žrtvoval v Igovi vas na Notranjskem v starost 32 let svoje življenje za b^jšo bodočnost slovenskega naroda naš ljubljeni mož, odra, sin in brat Ka»$Ijan Kmil&Edv&il PARTIZAN Iz njegovega začasnega >oči-vališča smo ga prepeljat v petek, dne 19. oktobra 1145. v Stražišče. Pogreb bo v nedeljo 21. oktobra ob 10. dop. izpnd gas. doma na farno pokopališče na Šmartnem. Stražišče. 19. oktobra 1945. Žalujoča žena, hčerka DARINKA, oče, brata, sestre hs ostalo sorodstvo. » t .KSä&Miagszsaa&ssamasa Za svobodo 'jomovine m lepšo bodočnost slovenskega naroda je umrl mučeniške smrti, ubit od domačih izdajalcev-krvnikov na Barju, marca 1944 v najlepši življenjski dobi star komaj 27 let, naš nepozabni mož, očka itd. tovariš MARJAN KREMŽAR DIPL. STROJNI TEHNIK Njegovo izmučeno truplo smo prenesli na Zale, v kapelico sv. Frančiška, od koder bo pogreb v nedeljo 21. oktobra 1945 ob 15. na pokopališče k Sv. Križu. Globoko žalujoča ženka BOŽA s sinčkom BOŽIDARJEM ter družini: BURNIK in JOŽE KREMŽAR ter ostalo sorodstvo. Isti dan m enake mučeniške smrti je žrtvoval svoje drago ' vljenje RUDOLF BERDAJS ELEKTROMONTER Pogret- dragega nam pokojnika se bo vršil ist-- ssn t. j. • nedeljo 21 oktobra ob 15. uri iz kapele sv Franc ■ n na pokopališč- k Sv Križu Za svobodo in čast ljubljene domovine je daroval svoje mlado življenje JOŽE PERME ■ Kekse PARTIZAN Padel je v bojih na Krvavi peči decembra 1942 Pokopan je bil do sedaj v Iški. Prenos na domače pokopališče v Sp. Slivnico se bo izvršil v nedeljo 21. t. m. ob pol 5. popoldne Oče, mati, sestre in bratje V Lj. " :rcu. dn- 20 oktobra 1845 Im»!-« 1 ujoci: ROZA BERDAJS že- K- P' tl in DUŠICO v ir.nnu - J a. v » j g v'-- n. •i r-'.-hbnsa »dstva. bomo prepeljali od Male Nedelje » * >c 'blišče v Loko' pri Zid. mostu in v nedelji o*' JANEZA BRENČIČA, BORCA KOZJANSKEGA V»'KEI)A ki je, ustreljen, od Nemcev 8. mara 1945 žrtvoval svoje življenje za ideale svobode. , Loka pri Zid mosta. Žena. hčerka, bratje sesn-. *n ostalo sorodstvo KBaHB®SHESEt tsmmmmeitsmmmmtMaaBam^assasBamiamaemm •j na poko ra ookopa i I Dne 13. januarja 1944 1 je pade! v Kamni gorici pri izvrševanju težke partizanske dolžnosti naš sta, brat in stric- JANEZ VIDIC ■ JOŠT Njegovo truplo bomo prepeljali 20. t. m. v Kropo, kjer ga bomo 21. t m. popoldne položili skupno s tov. Tinetom Starover-skirn-Sašom k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Lenartu. Žalujoči: mati, sestra in brat ter ostalo sorodstvo Naznanjamo vsem sorodnikom, tovarišem in znancem, da smo .»reki vali našega ljubljenega sina, brata bratranca in nečaka MILANA VREČARJA PARTIZANA DESETARJA, KURIRJA DOLENJSKEGA ODREDA Njegove zemeljske ostanke smo prepeljali v Zalog, kjer bo pogreb v nedeljo 21. oktobra t. 1. ob 14. iz Zaloga na domače pokopališče k Dev. Mariji v Polju. Zalog, Dobrunje, Ljubljana, dne 19. oktobra 1945. Žalujoči starši, brata in sestra, ter ostalo sorodstvo. Za lepšo bodočnost našega naroda Je daroval svoje življenje naš nepozabni 3in, brat, svale, stric tovariš IVAN MULEJ, padel 1. septembra 1942. v Polhovem Gradcu. Zemeljski ostanki bodo prepeljani v domači kraj, kjer bo pogreb v nedeljo 21. oktobra ob 3. url popoldne na Koroško Belo. Potoki 17. oktobra 1945. Žalujoči: starši, bratje, »estre ter ostalo sorodstvo. sa « Tužni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da smo prepeljali v petek iz žitinja našega nepozabnega edinega sina. brata, nečaka, svaka, strica, partizana KRATKY ANTONIMA ml. bolničarja škofjeloškega odreda Pokop zemskih ostankov žrtve nesrečnega bratomorstva bo iz domače hiše v nedeljo, dne 21. oktobra 1945 ob 3. popoldne na farno pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano. Žalnjoči: starši, sestri, zaročenka, svak, nečakinja, tete, strici, in ostalo sorodstvo Za boljšo bodočnost domovine je daroval svoje življenje komaj 30-letni naš ljubljeni sin, brat, stric in svak ALOJZIJ POGAČNIK Prepeljali smo ga iz škofje Loke domov na Prezrenje pri Podnartu. Pogreb se bo vršil od tu v nedeljo 21. t m. ob 13. na pokopališče na Dobravi, kjer bo položen v skupen grob tovarišev-borcev. Prezrenje, 19. oktobra 1945. žalujoči: Alojzij in Marija, starši; Jože, Franc, Stanko in Tone, bratje: Marija, Angela por. Justin in Kati, sestre Pri Izvrševanju svoje službe je padel od krogel domačih izdajalcev 14. maja 1944, star 16 let ZDRAVKU G0BNJAVEC PARTIZAN-BOREC Prepeljali ga bomo v nedeljo 21. oktobra iz Dol. Straže v Trebnje, kjer bo pogreb iz hiše žalosti, Stari trg ob 3. popoldne. Žalujoči: VILJEM, oče; ANTONIJA, mati; VILJEM, FRANC, JOŽE, DAVORIN, MARJAN, SLAVKO bratje; JULKA, sestra in ostalo sorodstvo. Za lepšo in srečnejšo bodočnost našega naroda in svobodo ljubljene domovine sta darovala svoje mnogo obetajoče življenje naša ljubljena, vzorna in nepozabna sinova, brata in bratranca IVAN SKVARČA (Grom) Ki je po 30 mesecih junaške borbe in trpljenja padel 16. decembra 1943 kot komandant bataljona Kozjanskega odreda v 29. letu starosti pri Sv. Petru pod Sv. Gorami in počiva njegovo truplo na tamošnjem pokopališču, ter VLADIMIR SKVARČA (Gad) ■ Ki je bil pri partizanih od 2. maja 1944. ter služil v raznih edinicah letos pa je 14. aprila pri zavratnem napadu okupatorjev in domačih izdajalcev dal življenje v cvetu mladosti, star 22 let, v Timi pri Litiji. Njegove smrtne ostanke prepeljemo v nedeljo 21. oktobra 1945 na farno pokopališče v Zagorje ob Savi. Zagorjp ob Savi, Idrija, Spodnja Idrija, Maribor. Žalujoči starši: IVAN. oče: FRANČIŠKA, mati: MARICA, sestra, in ostalo sorodstvo. Za lepšo bodočnost slovenskega naroda je daroval svoje življenje naš nepozabni brat, stric, svak, zaročenec Ing. VIKTOR' ROBAVS padel 12. marca 1945. pri Smučidolu. Zemeljske ostanke bomo pripeljali v soboto na njegov tako ljubljeni dom na Lokah, od koder bo pogreb v nedeljo ob 3. pop. na famo pokopališče v Zagorju. Zagorje, Ljubljana, 17. oktobra 1945. i Žalujoči: sestre, brat, zaročenka in ostalo sorodstvo Za svobodo narodov in boljšo bodočnost delavstva Je žrtvoval življenje naš tovariš FRANC RAUBER STRUGAR Njegovi zemeljski ostanki bodo prepeljani na njegov dom v Črnučah, Podboršt št- 5. Od tam se bo vršil pogreb na domače pokopališče ▼ nedeljo, dne 21. oktobra 1945. ob 10. nrL Delavci bi nameščenci tovarne »UNITAS« ZAHVALO m* Za svobodo slovenskega naroda je padel v cvetu mladosti, star 26 let, v aprilu 1944 na Trati pri Škofji Loki, naš nepozabni edini sin, brat, zaročenec, tovariš EDI JERANČIČ, DIPL. TEHN., PARTIZAN Njegove zemeljske ostanke bomo prepeljali v Vlžmarje št. 21, od koder se bo ■vršil pogreb v nedeljo 21. t. m. ob 15.30, na farno pokopališče št. Vid. Vižmarje, 17. oktobra 1945. Neutolažljive: mama, sestra in zaročenka Domžale, Ljubljana, 20. oktobra 1945. PELČEV1 Vsem, ki ste naše nepozabne rajne, žrtve fašistično belogardističnega divjanja spremili na njihovi poslednji poti. izrekamo najtoplejšo Posebno hvalo smo dolžni vsem, ki so pomagali pri izkopu in prevozu, tovarišem, ki so opremili mrtvaški oder, čč. duhovščini, godbenikom in gasilcem, govornikom in vojaški edinlci za častno-spremstvo. Bog plačaj! u Domžale, 20. oktobra 1945, DRUŽINE DOMŽALSKIH PADLIH BORCEV Zahvala Vsem tovarišem, prijateljem in znancem, ki ste našega ljubljenega PAVLA PELCA - KOŽUHA spremili na njegovi poslednji poti od Sv. Trojice nad Moravčami do Ljubljane, ga obsuli s cvetjem ter mu izkazali poslednjo čast in ljubezen, veljaj naša najtoplejša zahvala. Daruite *a partizanske s«role.1 ZA 5VHBUUU UUmuvINE SO ŽRTVOVALI ŽIVI JENI Naše pokojne nepozabne borce in talce: AMBROŽIČ ZORKO, KRIVIC ANTON. JEGLIČ ANTON, KRIVIC JOŽE. JEGLIČ JOŽE, KOŠIR M ATE V, KAVČIČ FELIKS NEGRO ANTOT KRISTAN JOŽE, PRAPROTNIK JANEZ in TONE, PRAPROTNIK FRANC in TONE SNEDIC ANTON, ŠTULAR MIHA. TOMAN VALENTIN, smo prepeljali od 17. do 20. t. m. iz njihovih dosedanjih počivališč v domačo vas. K večnemu počitku v domačo zemljo jih bomo položili v nedeljo 2L t. m. ob 9. url dopoldne, po odkritju spominske plošče padlim talcem. — Krajevni NOO Ljubno na Gorenjskem. ŠTRUKELJ STANE, trgovinski sotrudnik v Ljubljani, je bii rešen šestnajstmesečnega trpljenja v sovražni tujini dne 17. ' marca 1945 v Buchenwaldu. Za njim žalujejo sestra. Angela, brat dr. Ivan z družino in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Mostar, Smlednik, Škofja Loka. JERNEJČIČ FRANC, borec Prešernove brigade, je podlegel ranam, zadobljenim v boju z Nemci 23. 3. 1944 v Doleh. Njegovi zemski ostanki počivajo na Gorah nad Idrijo, žalujoči: Franc in Marija, starši; Tončka in Mici, sestri. VREČKO ZVONKO-TINČ, cand. mont., polit, komisar Gubčeve brigade, je padel v septembru 1943. Njegovi tovariši-sobord. FRANETIČ ANTON, partizan iz Senadol pri Senožečah, je-bil po nesreči zadet od tovarišev dne 28. 9. v Borovnici, umrl 29. 9. v vojni bolnišnici v Ljubljani, kjer je tudi začasno pokopan. Težko prizadeti in neutolažljivi Ivan in Terezija, starši; Stanislava, žena; Vinko, enoletni sinček; Franc, brat, odsoten; Marija por. Shamrov, Ludo vika por. Esplnoea, sestri v Ameriki, Joaiplna por. Gerželj, Amalija por. Grgič, sestre, ter nečaki in ostalo sorodstvo. LOŽAR MIHA je umri 14. 3. 1943 v Mauthausemi. LOŽAR ŠTEFAN je bil ustreljen kot talec 15. 10. 1941 v Radovljici. Pokopan je v Mošnjah, žalujoča mati, sestri Ivanka in Kristina in ostalo sorodstvo. Darovali so svoja življenja: KAVČIČ MIRKO, «ena MICI ha hčerka MERICA 20. 11. 1948 v taborišču pred Berlinom; KAVČIČ ANTON, partizan, Je Mi ustreljen kot talec 2. L 1945 v Celovcu; KAVČIČ DOROTEJ, partizan Prešernove brigade, je padel v borbi za osvoboditev Železnikov 10. 3. 1945, kjer tudi začasno počiva. Žalujoči: mati Frančiška, brata Ivan in Ciril, sestri Albina in Rožica ter ostalo sorodstvo. — Stražišče, Kranj. UČAKAR BOŽO, poročnik-vodnik Sercerjeve brigade, je dal življenje za domovino In Ideale na Graški gor: 21. 2. 1944. Z 11 tovariši počiva na pokopališču pri šmiklavžu pri Slovenj gradcu. Mati Marija roj. Pečnik, sestri Vida in Zlata, brat-partizan Marjan, soborec in prijatelj Miro Lillk in sorodstvo. Iz terena NOVE JARŠE so darovali življenje za svobodo domovine: SEGULEN ANTON, ustreljen septembra 1944 od »črne roke«; MOJŠKERC VINKO, ustreljen 2L 7. 1942 kot tulec v gramozni jami; DUBROVIČ RADO, ustreljen kot talec 13. C. 1942; POLAK FRANC, umrl 12. 6. 1945 v Dachauu; STRAŽAR MATEVŽ, muci 7. S. 1944 v Dachauu; STRAŽAR PAVEL, partizan, pudri 1943 v Kočevju; STRAŽAR ALBIN, partizan, padel 1943 na Hrvaškem; KRASNA CIRIL, padel marca 1943 v Livki na Primorskem; NAKRST FRANČIŠKA, bila ustreljena 15. 3. 1942 v Ljubljani; BURGER ADOLF, padel 11. 1. 1944 pri Sv. Urhu; PLEČKO TONČKA, partizanka, padla 22. 9. 1943; MIHEVC TONE, partizan, padel 31. 10. 1943; BREZAR JOŽE, umrl 28. 12. 1943 v taborišču Flossenburg; AVSEC JOŽE«, partizan, padel 12. 12. 1943 v Vrboskem na Hrvaškem; FON ANTON, partizan, padel 1943 na Dolenjskem; NOVAK MATKO, padel junija 1943 na Dolenjskem; KASTNER FRANC, padel 3. 5. 1942 na Lipoglavu; KORDEN JOŽE, padel 3. 5. 1942 na Lipoglavu; KOŽAR JANEZ, partizan, padel v Dobrem polju; GUSAR JUSTI, doma iz Rake na Dolenjskem, bila ubita od domačih izdajalcev na aerodromu; SMOLE RADO, partizan, padel K 4. 1942; CVIRN LADISLAV; OZBIč VLADIMIR, umrl 15. 4. 1944 v taborišču Buchenwald; GRANDOVEC KAREL, ustreljen kot talec pri Novem mestu; AMBROŽ FRANC, padel 1943 v Prtmskovem-Čatež; STRÜMBELJ POLDE, partizan, padel 1943; VAMBERGER IVAN, partizan, padel 3. 8. 1944; KOLENC VINKO; GODEC ALOJZ; TOMAŽIČ LADO, padel 1944. KASTELIC ALOJZIJ, ustreljen od domačih Izdajalcev 9. S. 1943 v Bizoviku in začasno tam pokopan. Njegov brat KASTELIC ANTON, padel 20. 4. 1943 ▼ Rogu na Kočevskem in začasno tam pokopan, žalujoča rodbina Kastelic. ARNŠEK JANKO, aktivist, abeoi. medicine, je Ul ustreljen kot talec v gramozni - jami 14. oktobra 1942. Pokopan je pri Sv. Križu v Ljubljani {pare. 40J. Izpolnile so se njegove zadnje besede pred usmrtitvijo: »Zgodovina Slovencev se nas ne bo sramovala! Naša nedolžna kri ne bo zastonj prelita!« Za si-nom-edincem žalujeta neutolažljiva Janko in Anka, oče in mati. RUPNIK JANEZ, borec XH. Proletarske brigade, je padel dne 21. novembra 1944 v boju za Našice. Njegovo truplo počiva začasno na partizanskem pokopališču v Podgorju. Jože in Tončka, starši; Marijan in Milan, borca, brata. — Slovenska Bistrica. BAUMGARTEN OTON, uradnik in učitelj telovadbe, je umrl 27. februarja 1945 v koncentracijskem taborišču Neuengamme pri Hamburgu. Žalujoča Frida Baumgarten, mati; Marjana, sestra, in ostalo sorodstvo. ŠETINA FRANCI, absohr. trgovske5 akademije, poUt-delegat 3. čete L Belokrajnskega bataljona, je padel na zdrenskih košeni cah od krogle italijanskih fašistov 1. avgusta 1942, star 20 let. Na mestno pokopališče v Vojni vasi je bil prepeljan 17. oktobra 1945. Za sinom-edincem žaluje mama Pepca šetire. in ostalo sorodstvo. — Črnomelj. JERMAN FRANCI, stud. med. in politkomisar 3. bataljona Cankarjeve brigade, je daroval svoje mlado življenje za svobodo trpečega slovenskega naroda 27. novembra 1944. Padel je na Jaringu pri Trebelnem, zadet od belogardistične krogle. Na domače mestno pokopališče v Vojno vas pel Črnomlju je bfi prepeljan 17. oktobra 1945. žalujoči: Franc in Tona. Stariha, trie in teta; Jože, brat; Tončka Perc, Fančka Perenič, Marjanca Kolbezen, sestre, in ostalo sorodstvo. vOSEC VASILIJ, vodnik Levstikove brigade, odlikovan s svetinjo za hrabrost, je padel po Izdajstvu domačih zločincev 29. 12. 1944. Začasno počiva na Muljavi. Sledil je svojemu starejšemu bratu Dušanu v prerani grob. Užaloščeni starši Ivan in Ljudmila Kosec. SMOLIČ VINKO, borec U. B. Toneta Tomšiča, je žrtvoval svoje mlado življenje za svobodo slovenskega naroda v borbi z narodnimi izdajalci na Planini. Žalujoča mama, oče in sestri. ___________ ■ . . ■ ,________________________ r \J&aši a$£caC JAVNA BORZA DELA LJUBLJANA — DELAVSKI DOM Službo dobi: Razpoložljiva prosta mesta za moške: 4 mapci. večje števno aeiavcev sekanje drv 10 apneničarjev. 11 delavcev minerjv, 16 orodniii kovač v, 2 krovska pomočnika i. stav ona sijučav nlčarja. 1 me tiar. 4 mizarji, 3 poOlStve ni mizarji. 1 stavbni mizar 6 sodarjev 2 lesostrugarja. 2 rezbarja, 1 tapetnlk. 10 čevljarjev. 1 prešivalec podplatov, 15 usnjarjev, 3 krojaSki pomočniki. 75 sa. darjev, večje število delavcev Za stavbna dela. 38 tesarjev. 1 kleparski vajenec. 2 inštalaterska vajenca. — Za pre mogokop Raša v Istri rabimo: jamske delavce. Jamske tesarje vozače in kopače. Za tov. Kreda Bled Močnik & kamp. potrebujemo 10 delavcev. SLUŽBE i % c e j o TRGOVSKA POMOČNICA želi spremeniti službo v skladišče ali pa v trgovino. Naslov v Javni borzi dela. 13.362-1 TRGOVSKA POMOČNICA z enoletnim trgovskim tečajem, z znanjem strojepisja in stenografije Išče primerne zaposlitve. Naslov v Javni borzi dela. 13.6911 PISARNIŠKE POSLE bi opravljala nekoliko ur dnevno. Vešča stojepisja. korespondence ln Jezikov. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Veselje do dela» 13.5891 SLO Z BO GOSPODINJE k starejšemu gospodu Iščem. Naslov v Javni borzi dela. 13.902-1 DEKLE s 6 razredi gimnazije Išče mesto vzgojiteljice pn solidni družini. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Vzgojiteljica«. 13501-1 DEKLICA, stara 15 let. se želi Izučiti za šiviljo. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Mirna In poštena«. 13.897-1 ABSOLVENTKA DRŽ. DVORAZREDNE TRGOVSKE ŠOLE išče primemo zapo slitev Ponudbe na Javno borzo dela pod »Vestna«. 13.381-1 TRGOVSKA POMOČNICA, začetnica. Išče zaposlitve. Po možnosti a brano In stanovanjem. Tudi na deželo. Naslov v Javni borzi dela. 13.874-1 DVE TOVARIŠICI, trgovsko Izobraženi. Z znanjem strojepisja, iščeta kot začetnici zaposlitve v trgovini, pisarni ali kaj sličnega, najraje v Istem kraju Izven Ljubljane. Ponudbe v Javno bor. zo dela pod »Zanesljivi«. 13.872-1 NATAKARICA, pridna, poštena ln podjetna. išče mesto v dobro ldcčem lokalu, najraje izven Ljubljano. Naslov v Javni borzi dela. 13.862-1 TRG. POMOČNICA. Izučena trgovine z mešanim blagem, z znanjem knjigovodstva in strojepisja, išče zaposlitve v trgovini ali kaj primernega. Naslov v Javni borzi dela. 13.861 1 ZDRAVO DEKLE. 18 lot, se žoll Izučiti strojnega pletenja ali kaj sličnega — veseli jo tudi trgovina. Cenjene ponudbe na Javno borzo dela pod šifro ’ »Vestna 45«. 13 833-1 NATAKARICA s večletno prakso v boljšem lokalu, želi službo s 15. nov. 1945. I Ponudbe na podružnico »Slov. poročevalca« v Celju pod značko »Najraje v mestu«. 13.811-1 ZIMSKO ČRNO SUKNJO, skoraj novo, odlična predvojna kakovost. In 2 moški obleki za srednjo postavo prodam. Ogled od 14. do 16. Gorupov3 ulica 16, L nadstropje. 13.762.5 MOŠKO KOLO z dobrimi gumami naprodaj za din 2.800 pri Fantinlju. Celovška cesta 42. 13.758-5 MOŠKO ZIMSKO SUKNJO, temnoslvo in obleko, zelo lepo. tudi temno, prodam Valjayčeva 20. priti.. -Kolezija. 13.757-5 NOV. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, av-tomodel, prodam. Brejčeva 6. 13.750-5 MIZA IZ HRASTOVEGA LESA. večja na prodaj. Tjrrševa esta št. 43/H. desno. Ogled dopoldne do %ll. ln od 1 do 3. popoldne: 13.749-5 HARMONIKO. 75 basov. 2 registra, in moško zimsko suknjo prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 13.748-5 AVBO, PAS, RUTO za narodno nošo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl poročevalca«. 13 745.5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro obranjen, predvojni material, prodam Ciglerjev» ulica 9/1. Hočevar. Mo ste. 13.705-5 SLUŽBO dobe URARSKEGA POMOĆNIKA iščem Plača dobra, vsa oskrba v hiši. Ivan Šantl urar S’o v Konlice 13.596-2 SPECIALNI PRIVATNI POUK, francoščine. angleščine, klavir, nudi tudi šolski mladini in odraslim. An e ta Potočnik. spec dipl Groharjeva 2, Tržaška cesta DECIMALNE TEHTNICE 150—500 kg inia I št. 1/1 13.560-4 1 na zalogi Sušnik, železnina. Ljubljana. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k j Zaloška cesta. __ 13.855-5 dvema osebama aa stalno n® deželo POSTELJO Z VZMETNICO prodam. Na- JEDILNICO IZ OREHOVEGA LESA veliko kredenco, veliko mizo. 6 foteljev, veliko polico za knjige prodam. Ogled od 8. do 10. ure vsak dan. Naslov v ogi.odd. »Slov. poroč.«. 13.719-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, nov avto model, drap, ugodno prodam. Ogled do S. popoldne. Naslov v oglasnem odd. »Slov. poročevalca«. 13.729-5 ZA NOVOROJENČKA prodam različne perllne stvari. Ravnikar. Grobarjeva ulica 7. 13.689 5 MOŠKO KOLO. skoraj novo. zelo močno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poroč.« pod »Močno kolo«. 13.619 5 NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO znam ke »Hobner«. 80 basov, prodam Poizve se v pisarni KNO. Stražišče pri Kra uJu. 13595-5 KLAVIR. Izvrsten, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 13.531 5 RADIO »Telefunken«. Scevni, super nov prodam Ogled od 17. dalje. Mirje 22. spodnji zvonec. 13 802-5 ŽENSKE SALONARJE štev. 38 orodam Tržaška cesta 14. visoko pritličje, le-vo- 13866-5 JEDILNICO, kompletno, črno hrastovo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov! _ PJTo4evaica«. 13.863-5 KAVČ. nov. orehova korenina, predvojno blago, zaradi selitve prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. peroč.«. 13.799-5 SUKNJO iz črnega I. palmastona skoraj novo, za srednje močno postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd 'Slov. poročevalca« 13.800 5 PSICO volčje pasme z rodovnikom štiri meseče staro, dobro čuvajko, prodam. Justina Pušnik, konj. mes.. Opekarska cesta 38. Trnovo. Ljubljana. 13.832.5 ŠPORTNI VOZIČEK in ogledalo 110 30 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 13.820-5 ŠKORNJE št. 44. eko-raj nove, prodam. Ogled od 3 do 5. Ravnikarjeva ulica štev. 12. 13.829-5 SMOKING, moške lakaste čevlje št. 42, ženske športne čevlje št. 37'/;. in zlato žensko zapestno uro z zlato zapestnico prodam. Naslov v Trdinovi 5. pritličje. 13.859-5 BLAGO, športno, volneno, za moško obleko ail ženski plašč, prodam. Ko-lezljska 20. 13.819-5 ŠIVALNI STROJ »Singer«, krojaški, in diatonično harmoniko, novo, prodam. ~v trefiki na Taboru. 13.839-5 ŠTEDILNIK, železen. pro6to stoječ, z ugnjiSCema. pečnjakom in vo dogreicem. prodam. Istotam tudi de-setkUogramska tehtnica naprodaj Ljubljana. Dravska ul. XI, za Stadio. nom. 13.790-5 OTROŠKO CISTO POSTELJICO prodam. Postojnska 14. Stan in dom. 13.822-5 MOŠKE ČEVLJE, gojzerje in nizke, prodam. Verovškova 22/1. 13.850-5 KOMPLETNO IZLOŽBENO OKNO z že. lezno roleto in kad za zelje, 300 1. prodam. Št. Vid 48. Ljublj. 13 335-5 RADIOAPARAT. 5cevni, Super, ugodno prodam. Jesenkova 8/1. desno od 14. do 13. ure. ' 13.891.5 RJUHE IN KAPNE moško m žensko perilo kakor srajce ln drugo, stalno kupuje. Alojzija DRAME. Galiu. sovo naorežje 29. 11.959-6 TRENIRKO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Trenirka«. 13.711 a SOMrijilNo tbmso au posamezne partije znamk kupim. Ponudbe na ogl oddelek »Slov ooročevalca« ood »Cel svet» 23-6 RADIOAPARAT kupim. Ponudbe z navedbo cene ln znamke na ogl. odd. »Sl. por«, pod »Sprejemnik«. 13.760 6 RAUBER - KOPSCHEV ali TOLDTOV ANATOMSKI ATLAS kupimo. Slovenski knjiž. zavod, Pred škofijo 5. 13.674-6 KUPUJEMO VREČE IZ JUTE vse velikosti ter vsako količino. Ponudbe pod »Rabljene« na oglasni oddelek »Slov. poročevalca«. 13.782-6 KDO BI PRODAL dobro ohranjen planino? Naslov v oglasnem oddelku »Sl. poročevalca«. 13.779-6 SPREJEMAMO V KOMISIJSKO PRODAJO servise, pribore, obleko, obutev, pisalne stroje ltd. Sax. Mestni trg štev. 19 13.778-6 PIANINO kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Dobro obrfCnjen« na oglasni oddelek »Slov. poroč.«. 13.756-6 RJAVO AU SIVO BLAGO, volneno, za obleko ln za zimski plašč kupim. Na. slov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 13.752-6 APARAT ZA ŽGANJE AU SLIKANJE LESA. kupim. Plačam vsako ceno. Ponudbe na podružnico »Slov. poroč.« v Celju pod »Aparat«. 13.338-6 PREOBLEKO ZA KITARO kupim. Po nudbe na oglasni oddelek »Sl. poroč.« pod šifro »Preobleka«. 13 880-6 LOVSKO ■ PUŠKO, kal 16 mm, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »Lovska puška«. 13.826-6 POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ kupim. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 13.825-6 LINOLEUM 4 x 4 m kupim. Alojzija Jun. ker. Mala čolnarska 6 13.852 6 DOBRO OHRANJEN VOZIČEK, temno modre barve, ne avto model, kupi Ing Blelweis, Kongresni trg 15-H. 13.893 6 AVTOMATSKO TEHTNICO 20 kg. novo ali malo rabljeno, kupi Ivo Kuhar trg Sv. Peter, Sav. dolina. 13344.6 MOTORNO KOLO do 250 ccm kupim dam 6cevni radio Blaupunkt, nov. in še doplačam. Ponudbe na ogi. oddelek »Sl. poroč.« pod »Motor 250«. 13.849-6 KUPIM SLOVENSKE KNJIGE Hram, Modro ptico Itd. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod značko »Dobro plačam«. 13.873-6 ČEVLJARSKO ORODJE, kopita, čevljarske šivalne stroje, v dobrem stanju kupim. Naslov v oglas, oddelku »Slov' poročevalca« pod značko »Dobro o>a-čam«. 13JTS6 ZAMENJA M VOZ ZAPRAVLJIVČEK dam za novega Razliko ugodno doplačam. Naslov v oglas oddelku »Slovenskega poročevalca«. 13.514 7 ŠKORNJE štev. 42 zamenjam za radio .aparat. Razliko doplačam ali prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 13.761 7 NOVE VINSKORDEĆE SALONARJE štev. 38 zamenjam za črne ali rjave št. 37. Aljaževa 15. 13.798-7 KOZO. švicarsko, poceni prodam ali zamenjam za prašička ali perutnino. Košir. Sketova ulica 5. 13.858-7 DOBRE PLAŠČE za kolo zamenjam za protivrednost. Naslov v oglasnem odd. »Slov. poročevalca«. 13.794-7 FOTOAPARAT »Vollenda«. f:3.5. Compur do 1/300 zamenjam za radioaparat. Ponudbe n&' ogl. odd. »Slov. poroč.« v Celju, pod »Foto 45«. 13.841-7 ZA DRVA zamenjam šivalni stroj moške čevlje, usnjat suknjič ln * kolo. Skok. Gosposvetska 16. 13.889-7 0 blizu Ljubljane. Naslov ▼ Javni borzi slov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 13.824-5 dela. 13.710-2 ! ARTIST zamenja ali proda čarovni j sk e ZLATARSKI POMOČNIK takoj spre j _ i aparate. Ponudbe na oglasni oddelek me. Vovk France, zlatar. Gosposka j »Sl. por.« v Celju, pod »Artist«. 13.842-5 tdica 5. 13.792-2 KOŽUH, usnjen, dolg. skoraj nov, pro- 8AMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k tričlanski družini. Nastop takoj. Naslov v Javni borzi dela v Ljubljani. * 13.860-2 VAJE N C i IgLF.TNO DEKLE se želi obrti. Ponudbe poslati dela pod »Zanesljiva« Izučiti trgovske na Javne borzo 13.741-3 Z A S L U 2 E X INŠTRUKTORJA za 2. razred -gimnazije iščem. Pcieg bežigrajske gimnazije. Ponudbe na oglasni odd. »Slov. por.« pod »Dober pedagog«. 13.745-4 SOLO PET JE IN KLAVIR poučuje asistentka prof. Njele Srpek-Farellijeva. Prevzamem tudi kcrepeticije. Naslov v Javni borzi dela. 13.590.4 ANGLEŠČINO POUČUJEM začetnike in naprednejše. Prvovrstna izgovorjava. Individualna metoda. Naslov v Javni borzi dela. 13.591-4 ŠIVILJO na dom, za rasna popravila otroških oblek, iščem za takoj. Naslov v ogl. odd.. »Sl poroč.«. 13.867.4 63MSONKE IN PALČNIKE, norveške pletenje, dam delo na dom. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 13.883-4 ROD M NOVE PISALNE STROJE »OUvstti« ku. pite v Tratu pri A. Kvalla. Via Mazzini 30. 13-252.5 NOVE VREČE IZ KONOPLJE dobite v Trstu pri Kvalla. Via Mazzini štev 30. 13.253-5 SUKANEC dobite « Trstu. Kwalla Via Mazzini 30 13.260.5 • KOMPLETNIH MECESNOVIH OKEN. 150 x 100. popolnoma novih (z »Ober-lichtom«) ln moško kolo. dobro ohranjeno. prodam. Naslov v ogl. oddel. ku »Sl. poročevalca v Ljubljani. 13347-5 ZA KMEČKO DELO prodam 2 konja za vožnjo in kravo mlekarico. Ivan Robežnik. Vič. 13.464-5 OKOVJE za okna m vrata ter nekaj lesa prodam Mivka 30. 13 584 5 RADIO »Philips«, 6cevni. prodam. Ogled med 12. In 14. Tržaška cesta 24, I. nadstropje, desno. 13.555-5 ▼EC VRTNARSKIH OKEN zn tople lehe naprodaj. Vprašati Šimenc, šelenbur-gova 1. 13.772-5 DVE POLNILNI PERESI Pelikan prodam. Ogled od 14. dalje. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 13.784-5 ČRNO SUKNJO, dobro ohranjeno, prodam. Plevelj, Brejčeva 34. 13.783-5 BOČNI VOZIČEK z diro. nosilnost 400 kilogramov, pečico »gašper« ln cevi. kuhinjsko kredenco. BkoraJ novo. prodam. Janežič. Staretova 28. 13.781.5 NOVO ŽENSKO KOLO prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 13.777-5 ZENSKO KOLO. novo. prodam. Merlak, Sv. Petra cesta 76. 13.776.5 ODUČEN RADIOAPARAT »Schaub«. Super, 5oevni. naprodaj. Celovška cesta št. 107/1.. levo. 13.775-5 BADIOAPARAT »Eumig« ln »Graetz Ultra« z magičnim očesom ln jeklenkami nov tik pred vojno, prodam Be. žlgrad 3/1. 13.774-5 PISALNI STROJ, najboljše znamke, malo rabljen in nov elektromotor česko-moravskč strojčrny AS., Praha KW 2.2 - 380 220 prodam. Bežigrad 3/1. 13.773 5 DVA PARA SALONARJEV št. 36. 37 srednja peta. naprodaj. Dunajska cesta 53. vprašati v trafiki. 13.769-5 BRUŠENO ZRCALO Za salon brez okvira 132X77 naprodaj. Ogled od 9. do 12. Al* ksandrova 4TI., Lapajne. 13.768,5 BLAGO ZA ŽENSKI PLAŠČ prodam Na slov v ogi. odd. »Sl. poroč.«. 13.767-5 MOŠKO OBLEKO iz predvojnega blaga prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«. 13.765-5 CEEŠNJEVO OMARO ZA KNJIGE ln pisalno mizo prodam. Gajeva ulica 5, vrata 415. levo stopnišče 13.763-5 dam. Ljubljana. Dravska 11. 13.791-5 RADIOAPARAT 4+2. »Orion«, material za kompleten radio, električni števec 220 V. 3 amp., prodam. Oglasiti se v soboto od 12. ure dalje. Kneza Koclja št. 60. podpritličje. • 13.796 5 NEKAJ NOVEGA ŽENSKEGA PERILA prodam ter zamenjam nove smučarske hlače za ženski kostum ali blago. Tržaška cesto 14. podpritl.. levo. 13.836-5 RADIOAPARAT. 5+lcevnl. Minerva, prodam. Vprašati lz prijaznosti v trgovini Prečna 8. 13.795.5 ŽELEZNO PEC ln 4 kg surove, še ne lz-pređene volne, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov. poročevalca« pod »železna peč«. 13.801-5 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ znamke »Singer« prodam. Naslov v oglas, oddelku Slov. poročevalca«. 13.865.5 MOČAN VOZ na 4 kolesa, nosilna teža 500—700 kg, prodam ali zamenjam za živež. Aljaževa 15. 13.797-5 VELIKO DVOJNO KREDENCO, primerno slaščičarno ali mlekarno, kuhinjsko mizo, mizo za pomivanje, mizarsko mizo (Hobelbank). nekaj mizarskega orodja in običajno kuhinjsko kredenco prodam. Ogled popoldan. Hradeckega cesta 10 a. 13.853-5 GOJZERICE ST. 39. ženski kostum temne barve, skoraj nov. za srednjo postavo in fotoaparat, najnovejši model »Ko. dak« 3X4, optika t U. 3 dalj-nome. rom prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 13 823 5 BLAGO ZA MOŠKO SRAJCO ln kotenino prodam ali zamenjam. Ogled cd 10. do 12. dopoldne v cukrami, Ambrožev trg št. 3/1. levo. 13-904.5 ZIMSKA SUKNJA, dobro ohranjena, na prodaj. Ogled v nedeljo v Tovarniški ul. 37. 13.903 5 VOZIČEK, globok, nov. zelo lep, kroman, lepo moder, ugodno prodam. Jesenkova št. 2-n, desno. Ilirija. 13.900-5 OTROŠKO BANJICO, pločevinasto.. sko. raj novo. ugodno proda Zlobec, Jesenkova 2 11 (Ilirija). 13.899-5 RADIO APARAT »Siemens«. 4cevni. z Jeklenkami. najmodernejše oblike, na. prodaj. Medvedova 22-1 levo. 13.896-5 PISALNI STROJ, prenosljiv, nov, prodam. Vrhovčeva ulica štev. 14. pritličje desno. 13.896.5 RADIO APARAT »Orion«, štiricevni. pro. dam. Vrhovčeva ulica št. 14. pritličje, desno. 13.894-5 GRAMOFON 8 50 ploščami, 1 radiožarnlco Telefunken poceni proda Potočar. Poljanski nasip 48. 13.887 5 TRI KOMPLETNA OKNA 80 X 120 z vrh. njimi okni (oberlihtom) in steklom ter močan voziček na štiri kolesa poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 13.885-5 PODLOGE, nekoliko metrov, proda Sam- Cerkvena 21. vrata 8. 13.818 5 ZLATO MALO MOŠKO ZAPESTNO URO prodam. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. Ogled od 13.—15. 13.814-5 ŠTEDILNIK zidan stoječ, skoraj nov. poceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«._____ 13-812 5 DVE KOMPLETNI POSTELJI, dve ncčnl. dve visoki in eno nizko omaro, tri sobne eno kuhinjsko mizo. pet stolov 2 stelažl. eno otroško posteljico, dve mo. ški suknji, tri pere moških čevljev št. 43—44. vse te rabljeno, ugodno pro dam Vprašati v Kettejevi ulici 3-1. Sp šiška. 13.869-5 MOČNE ČEVLJE za 8—llletnega dečka prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v oglas, oddelku »Slov. poročevalca«. 13.876-3 u M V KOMISIJ6KO PRODAJO sprejemamo fotoaparate daljnoglede drobne teh nične predmete umetnine in drugo iuksuzno blago Parfumerija »Venu?* palača Bata 13 489 6 DECIMALNO TEHTNICO % 300 Kg kup5 Stanko Erzar Moste pošta Komen da 13 513^6 ZA PET OKEN iščem zavese ln preprogo tekač. Šimic Aleksandrova 10. 13 673.6 DVOSTANOVANJSKO VILO a vrtom V Mariboru prodam ali zamenjam za istotaksno na Bledu. Vodno silo, par sto konj, parcele v Banja luki. maj h na posestva prodam. Reaiitetna pisarna »Universal« Maribor. Meljska cesta št. 3/1. 13.696-3 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in vrtom, primerno za restavracijo ali industrijo, prodam v Brežicah. Cena ugodna. Poizvedeti pri: M. Kramar, Kamnik 13.657-8 HIŠICO Z VRTOM na Jernejevi cesti zamenjam za isto tako hišico, samo da je droga ulica v Šiški. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 13.834-8 ZEMLJIŠČE, gramozno ali samo gramoz, pri Ljubljani, prodam. Ponudbe v ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod šifro »Gramoz prvovrsten«. 13.875.8 R N O SELITEV V BEOGRAD b pohištvenim vozom za polovično ceno. ugodna prilika. Javiti: Arko. Trnovski pristan 40. tele. fon 24-40. 13319-14 TOVARIŠ, ki se je slikal ln pozabil nalivno pero. naj ga dvigne v Foto-ateljeju Mira Grad. Miklošičeva cesta št. 20. 13.751 14 OSEBA, ki je vzela v četrtek ob 7. zv. Izpred Delavskega doma kolo znamke »Durkopp«, tov. štev. 1704813. je bila opazovana skozi okno ln ga naj takoj vrne na naslov v oglasnem oddelku »Slov. poroč.«. da se izogne posledicam. 13.793-14 NOVO, SIVO USNJENO ROKAVICO sem izgubila 18. 10. 1945 med 1. ln 3. uro od žal. Pokopališka ulica do Zavetišča v Zeleni Jami ali od žal do Tomačevega. Najditelja, prosim, da jo vrne proti nagradi v ambulanti RKS., glavni kolodvor. 13.854-14 OSEBNO IZKAZNICO sem izgubila v ponedeljek. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: »Notre Dame«. Marmontov» ulica 24. Čibej Vlasta. 13.821-14 VREČO SUHIH GOB «mo našli na Tržaški cesti proti Ljubljani. Lastnik jo dobi pri podružnici »Navoda« na Rakeku do 25. t. m., po tem roku se predajo Javnim menzam Proti povračilu stroškov. 13.81714 KOT SOPRTLJAGO želim dostaviti na Bizeljsko pri Brežicah še pred dnevom Vseh svetnikov tovor 1 m* prostornine, kg 500 Kdor ima možnost, naj pusti naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca« pod »Potujem«. . 13.830.14 IZGUBILA SEM BLAGO ZA SRAJCE Od Gradišča po šelenburgovl ul. 16. t. m. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v oglas oddelku »Slov. poroče. val ca«. 13.815 14 HIŠNIKA oženjenega, sprejmem. Prosto stanovanje ln plača. Ponudbe pod šifro »Stalno« na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca«. 13.813-14 MOŠKI KLOBUK, izgubljen v nedeljo zvečer v parku, se dobi pri firmi Zor. man, Celje. 13.809-14 PIANINO vzamem proti mesečni odškodnini v najem. A. Novak, Sv. Marka ul. št. 19 (Bežigrad)._______________13.808-14 PROSIM VSE TOVARIŠE Gorenjsfcga odreda obvestila, če kdo kaj ve o tov. Ivanu Rebolju, roj. 14. H. 1924. Gaber J e. odšel v partizane junija 1944 iz Kranja skupno s svojim bratrancem Milanom Dermeljem. Baje sta pozneje odšla na Primorsko. Sporočila prosi njegova mati: Marijeta Rebolj. Cesta v Mestni log 25. Ljubljana. 13.743-15 PROSIM ZA POJASNILA vse tovariše, ki BO bili 1942. leta 8. avgusta v Udnem borštu prt Kranju, ko je padel Lev Škapin Lado, akad. kemije ln polit, komisar Kamniškega odreda. Partizani, ki so takrat padli, so pokopani v Strahinju nad Kranjem. Prosim vse svojce padlih, če kdo ve. kje so njih grobovi, naj se Javijo zaradi prekopa padlega Leva mam) Julki Skapino-vi. 13.744 15 INTERNIRANCE TABORIŠČA BUCHEN-WALDA prosim, da mi sporoče usodo mojega moža Alojzija Ješovnika, žel uradnika, roj. 13. 6. 1897. iz Sv. Ru perta. Zvedela sem. da Je bil premeščen iz Buchenwalda v neko podruž. nico. Stroške povrnem. Ljudmila Ješovnik. Maribor, Gosposvetska c. 17. n. nadstropje. 13607 15 PROSIM SPOROČILA VSAKOGAR, kdor bi vedel za grob Ane Bedenčič, roj 23. IV. 1924 v Glinku št. S. Bila je odpeljana od domačih izdajalcev iz Daljne vasi št. 2. ko je bila prt svoji teti pri bloku na Dolenjski cesti v soboto 29. I. 1944. V nedeljo je izginila vsaka sled za njo. Oblečena Je bila v temnomoder ko6tum. rdečo bluzo. siv pulover, obuta v čevlje gojzer. ce. Imela je kostanjeve lase. lepe kitč in rdečo križasto volneno ruto. Prosim kdor bi kaj vedel, naj sporoči na: Daljna vas 2. Laverca. 13.877-15 TOVARIŠI PARTIZANI! Marija Urh, Trbonje, pošta Vuzenica, prosi., če kdo kaj ve o njenem možu. Aleksu Urhu. ki je pogrešan od 27. 9. 1944. Bil je ranjen, pri Tomšičevi brigadi oktobra 1944. 13.816.15 TOVARIŠI, iščem svojega sina Jožeta Rozmana, roj. leta 1923. lz Mirne peči Odšel v partizane 17. in. 1942 v Do lenjsld odred, zadnja pošta 25. XII. 1943 kot komandir, poročnik 1. čete I. bataljona, 9. brigade XVIII. divizije. Prosim vse njegove tovariše, ki kai vedo o usodi mojega sina, da mi čim hitreje sporoče vse. Vse stroške plačam. Oče Ivan Rozman, čevljar Ml m? ’ Peć- 13.884 15 ANTONIJA PAVLIHA iz Sp. Hotiča 20. žena padlega partizana Stanislava Pa. vlihe. pokopanega v Račah pri Mari boru. prosim še enkrat naj se zglasijo svojci 9 partizanov, ki so v skupnem grobu, zaradi prevoza v domače kraje !n to čim prej mogoče: Karol Prevel nlk. roj. 24. 10. 1920. Mihael Kallnšek roj. 3. 9. 1916, Andrej špegl. roj. 26. 9 1908 Stanislav Zemljak roj. 11. 12 1919. Jožefa Razgoršek, roj. 16. 2. 1913 Franc Radonovlč, roj 3. 4. 1921 Stanislav Pavliha 11. 11. 1909 Franc Le skovar. roj. 7. 4. 1902. Karel Jakob roj. 8. 4. 1926. Peter Gregorc 13.788 15 PROSIM VSE TOVARIŠE, ki so bili marca 1943 v Zarodni pri Šoštanju, če vedo kaj o mojem bratu Francu Siv ku. mesarskem pomočniku, starem 43 let. ki je šel k partizanom ln se do danes ni vrnil. Sporočila prosim na naslov Marija Sivka. Zagreb Dreno vačka 6. 13.843-15 DEKLICO 14tlh let. močno, kostanjevih las. oblečeno v modro krilo, belo bluzo s kratkimi rokavi in modro Jopico, brez nogavic, v svetlorjavih sandalah s polno peto. pogrešamo od nedelje. Ja viti najbližji Narodni milici ali oglas oddelku »Sl. poročevalca« ozir. na tele fon 32-88. 13 888 15 IZGUBLJENO. 4. oktobra sem Izgubila na vlaku (iz Sevnice) v Ljubljani ročno torbico z 2.800 din in dokumenti. Najditelja prosim, da mi pošteno vrne vsaj dokumente. Marija Bele. Stražišče št. 290 pri Kranju. 13 848-15 OBRAČAM SE S PROŠNJO do vseh lz ruskega ujetništva se vrnivših ujetni kov. ako kdo ve o usodi mojih bratov Janeza Videva, roj. 21. 3. 1916. Feldfvrst 06.705. pogrešan 10. maja 1944 pri Se vastopolu. ln Valentina Videva, roj. II. 2. 1920. pogrešan ob kapitulaciji. Rumunlja. Seidpost 13.338 C Prosim morebitne ve6ti sporočit! na: Francka Glavan. Ljubljana. Erjavčeva št. 14. — Povrnem stroške. 13 851 -15 PROSIM VSE TOVARIŠE ln tovarišice partizane, kdo kaj ve o tov. Skrabiu Milanu, partizanu pri VDV brigadi zadnjo vest tmam od novembra 1944. ko se Je nahajal v Radmirju. Sav. dol. Javiti Jožici Gril. mobiliz. odde’ek okrožja Celje. 13 810 15 TOVARIŠE PARTIZANE prosim, kdo bi nama mogel dati Informacije o najinem sinu Dušanu Jašketu roj 4. 5 1925 v Železnikih. Bil Je pri XXXI. d!, viziji, udarna četa, marca tega leta v Cirknem. Primorsko. Vsako zanesljivo poročilo bo s hvaležnostjo proti na gradi sprejeto Janko ln Metka Jaške Železniki št. 150. 13.879-15 PROSIM SPOROČILA VSAKOGAR, k) ka> ve o mojem sinu Borisu Janžekoviču lz Slov. Bistrice, ki Je prišel koncem maja iz ameriškega ujetništva lz Marseilla čez Bari v Trogir in se od takrat ni več Javil. Naj Javi na naslov: Matko Janžekovič učitelj. Zg. Polskava 13 80415 PROSIM. KDO KAJ VE o Janezu Kolma. niču. rojenem 1920. leta v Janževem vrhu. istotam stanujočem? Imenovani je bil 27 marca 1945 odpeljan s transportom lz mariborske kaznilnice v kon cen traci J sko taborišče Dachau: pri bol niškem pregledu v taborišču Dachau dne 24. aprila 1945 Je bil baje oddan v tamkajšnjo bolnico Od takrat ni več nobenega glasu o njem Komur je znano o Imenovanem, naj sporoči njegovi ženi Antoniji Kolmanič Janžev vrb 90 pošta Slatina Radenci. Stroške rada povrnem. 13.803-15 Za svobodo slovenskega naroda je padel 11. XX. 1944 v cvetu mladosti star 26 let, naš edini brat VOJKO LUŠTREK Njegovo truplo bomo prinesli v Soro v Društveni dom 19. X. 1945. Pogreb se bo vršil ir nedeljo 21. t. m. po osmi sv. maši, izpred Društvenega doma, na domače pokopališče v Sori. Ločnica, dne 17. oktobra 1945. Žalujoči: STANISLAVA, ALOJZIJA, sestri, in ostalo sorodstvo f Od krogle izdajalcev zadet 20. decembra 1943, je padel naš TONČEK JESIH i Prenos njegovih zemeljskih ostankov v domačo grobnico bo v ponedeljek 22. oktobra 1945, ob 3. popoldne. Ig, 20. oktobra 1945. Žalujoči: ANTON JESIH, oče; IVICA, sestra; rodbine: PRISTAVČEVA, BREZOVNIKOVA POIZVEDBE POIZVEDUJEM »a tov. Antonom Koprivškom. roj. 27. IV. 1916 v Moravčah, ki Je bil Interniran lz Ljubljane 8. -grr v Dachau ln bil od tam poslan v neko tovarno v bližini Morbacha (Ba-den) V okolici teh tovarn je bUo izseljeniško taborišče Slovencev. Javil se je še 19. H. 1945. Kdor bi kaj vedel o njem. naj to sporoči n* naslov: Krajevni odbor OF. Moravče. X3.780.15 TOVARIŠE ln TOVARIŠICE ŠERCERJEVB BRIGADE ali 14. divizije, prosim, če kdo kaj ve o Janezu Židanu, poročniku. komandirju, naj sporoči ustno ali pismeno njegovi mami Angeli Židan. Samova 1. Ljubljana. Stroške povr nem. 13.634-15 PROSIM VSE TOVARIŠE Gorenjskega bi kaj. vedeli povedati o mojem možu Rudolfu Mekini ki Je bil odpeljan 12. sept. 1944 v Dachau, št 107.949. Blok 29/4. roj. 30. m. 1911 v Ljubljani, naj Javijo ženi: Fani Mekina, Zg. Hrušica št. 46. 13.731.15 FRANC SEKA UČNIH roj. 8. Sept. 1928. Kotljč. Je odšel v partizane 12. sept. 1944 v Solčavo ln se ni več oglasil. Ce kdo kaj ve o njem prosim, naj sporoči na naslov: Elizabeta Pori. Kotlje pošta GuštanJ. 13.755-15 Kot žrtev okupatorja Je padel pod Stolom 31. L 1945 naš nepozabni sin, brat, stric, tovariš Janko Pretnar partizan-kurir Njegove zemeljske ostanke smo prepeljali v domači kraj, kjer bo pogreb v nedeljo 21. oktobra ob 3. popoldne Izpred Sokolskega doma v Koroški Beli, skupno z ostalimi tovariši. Koroška Bela, 18. X 1945. žalujoči: STARŠI, BRATJE, SESTRE, in ostalo sorodstvo Vsem znancem in prij'ateljem sporočamo, da prepeljemo zemeljske ostanke našega nepozabnega. edinega sina in brata FRANCITA JENKA poročnika • partizana iz Raven pod Sv. goro v soboto v Litijo, kjer bo pogreb v nedeljo, 21. L m. ob 3 popoldne na domače pokopališče. Litija - Ljubljana, 18. X. 1945. Žalujoči: MATI. SESTRB in ostali sorodniki. Za boljšo bodočnost slovenskega naroda je žrtvoval svoje mlado življenje naš ljubljeni sin. brat, svak in stric TONE PETRIČ partizan Njegove zemske ostanke bomo prepeljali iz Nove vasi pri Blokah, kjer je bil njegov začasni dom. v rojstni kraj Kamnik pri Preserju, od koder bo pogreb v nedeljo, dne 21. oktobra 1945. ob 3 popoldne na farno pokopališče v Preserju. Kamnik pri Preserju. Ljubljana. U. S. A., dne 19. oktobra 1945. Žalujoči: oče in mati; bratje Frenk, Ivan. inž. Jože; sestre Mieka por. Kanc. Tonca. Mara — in ostalo sorodstvo. ImHHMOHHBi Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da sta darovala svoje življenje za lepšo bodočnost našega naroda BITENC IVAN partizan padel dne 15. aprila 1943, in oče BITENC ANDREJ delavec papirnice v Vevčah ustreljen 28. septembra 1943. — Prepeljali ga bomo iz njegovega začasnega groba na Viču v D. M. v Polju v skupni grob k sinu. Pogreb bo v nedeljo ob 15. uri v Dev. Mar. v Polju. Zg. Kašelj, dne 20. oktobra 1945. Žalujoči: Sena - mama Ivana, hčerka - sestra Ivanka, sin - brat Vilko, oče, 6tari oče. bratje, sestre, strici, tete in ostalo sorodstvo. Za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda je, zadet od krogle domačih izdajalcev, v starosti 28 let, daroval svoje življenje 18. aprila 1944 v Komendi naš nepozabni sin in brat OREŠNIK IVAN - SAMO, terenee gorenjskega okrožja V soboto 20. t, m. ga bomo prepeljali iz začasnega groba v Komendi na njegov dragi dom. od koder ga bomo v nedelja dne 21. oktobra 1945, ob 15. uri spremili na pokopališče Žale v Kamniku. — Ni mu bilo dano dočakati svetle zarje svobode, za katero je že toliko pretrpel v taborišču. . Duplica, dne 10. oktobra 1945. V ponosni žalosti: FRANC in VALENTINA, starši; SLAVKO, brat; FRANCKA, sestra. m Ki BJ Globoko užaloščeni, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da sta za svobodo domovine darovala svoje mlado življenje naša predraga, nepozabna sinova, brata, svaka, partizana JAKOB SMOLNIKAR rojen 27. IV. 1917, padel v borbt 30. V. 1943 v Krašnji, in VALENTIN SMOLNIKAR rojen 12. H. 1915, padel v Novi Štifti pri Gornjem gradu 13. L 1945. Njiju trupli bomo prepeljali v soboto 20. X 1945. na njihov dragi dom v Brezje št- 24. od koder bo pogreb v nedeljo 21. X 1945 ob pol 2. pop., na domače pokopališče v Škocjan. Brezje pri Dobu, Kamnik, Ljubljana, 19. oktobra 1945. Žalujoči: oče, mati, FRANCELJ, TONE, LOJZE, bratje, svakinja ŠTEFKA in ostalo sorodstvo. ESI ZALOG - SP. KAŠELJ Za boljšo bodočnost so žrtvovali življenje naši ljubljeni očetje, sinovi in hčere: ZUPANČIČ IVAN, KOCJANČIČ ANTON, BOKAL ANDREJ, KRENOS FRANCI, VREČAR MILAN, SLUGA VIKTOR, ŠUMBERGAR ANDREJ. ŽIDAN FRANC, LUKEC STANE, ZUPANČIČ FRANČIŠKA, GRUM FRANČIŠKA, JAMŠEK IVAN — POLJE. Pogreb nepozabnih bo v nedeljo ob 2. izpred gasilnega v Zalogu na pokopališče v Dev. Mar. ▼ Polju. Zalog, 20. oktobra 1945. Žalujoči: žene, matere, očetj» bratje tat sestre ter ostalo sorodstvo. Bahapiua apr«jenu uredništva peteteiataac. Ljubljana, fcaalljuin uliuu fcli. Kalaiaa uradni*«» la upata *L ftl-SS da 11-21 * CUknott tSUtanskaga ysntetaluM * CUaia! uradnik Gltil Kemsal