P»itnina plačana t gotoTini.
ŠTEV. 276.
V LJUBLJANI, torek, 6. decembra 1927.
Posamezna številka Din 1"-LETO IV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—,
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNlšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po fertfo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mmhi za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633.
ata«
0 demokraciji.!
V enem oziru prednjačimo Slovenci gotovo vsem drugim narodom, v tem namreč, da poznamo samo demokratične stranke. Kar imamo strank v Sloveniji — in hvala Bogu ne manjka 'jih — vse so demokratične, vse očitajo drugim, da so manj demokratične. Celo oni, ki se navdušujejo za Mussolinijev fašizem, ali 24 rdečo diktaturo, celo ti govoričijo o sebi, da so demokrati. V resnici, z demokratičnimi strankami smo preskrbljeni Več ko zadosti.
Drugo vprašanje je seveda, kako iz-gleda vsa ta demokracija od blizu. Če Pa pogledamo vso to hvalisano demokracijo od blizu, potem postane slika precej drugačna. Potem vidimo, da so najbolj glasni kričači o demokraciji ravno oni, ki se najmanj ravnajo po zahtevah demokracije. Čisto tako, kakor je skušal skriti svojo tatvino tat, ki je kričal: Primite tatu!
Že pri prvi zahtevi demokracije, da je demokracija diskusija, vidimo to. Naši • »demokratični« časopisi se zde silno imenitni, če gotova mnenja sploh prezirajo. Takih ošabnih puhloglavežev je včasih, ko narod še ni iinel besede v političnem življenju, bilo dosti. Sedaj so njih mesto zavzeli ljudje, ki pravijo, da so nosilci demokracije.
Diskusija je jedro demokracije, ker iz diskusije izvira razčiščenje pojmov. Brez tega pa ni nobenega narodnega napredka, ker apriorizem vodi nujno v dušervno Mrtvilo. Vsa modrost naših »demokratičnih« strank pa je v tem, da čim bolj negujejo apriorizem, ki pri nas zlasti cvete v obrabljenem boju med klerikalci in liberalci.. Gorje liberalcu, ki ne bi kar naprej perjel, da ti presneti klerikalci aploh ne delajo drugega ko same atentate na avtonomijo, nove davke in sploh samo tako slabe stvari, ki jih je zmožen le perfekten izdajalec naroda. Kdor je bolj neumno apriorističen, ta je pravi borec »demokratske« napredne misli, ta je junak, da mu ga ni para. In ta ozki hori-c°nt, ta zatelebanost v stare predsodke se še vedno širi in povzroča, da si slovenski narod še ni znal uravnati svojega
stališča.
Vsa naša strankarska »demokracija« je pravzaprav le v tem, da se strankinim pristašem do obupnosti vbija v glavo le ena misel, dokler ta ne ubije vseh drugih in dokler ni v človeku ubita zadnja sled samostojnega mišljenja. Tedaj je človek prepariran za našo demokracijo.
Hurnbug, prazna beseda, zasoljena z la%, je vsa ta naša strankarska »demokracija«. Dejansko nič drugega ko silovita reakcionarnost, ki iz duševne lenobe in umstvene nesposobnosti hoče na vsak način doseči, da ostanejo stare neplodne razmere. In kar je najtežje, da slabe stare stvari ostanejo, dobre stare Pa izginejo.
Na vse zadnje je imela tudi stara doba svoje dobre strani. Tkao n. pr. v stari dobi nismo poznali nerazčiščenih afer, ker je tedaj obstojala družba, ki je nekaj dala na sebe. In tudi ni prišel v prejšnjih časih na vrh vsak, ki je znal kričati, temveč je moral tudi dokazati, da zna delati. Pa tudi o požrtvovalnosti stare dobe bi bilo mogoče marsikaj reči, da omenjamo le te stvari. Danes pa je stvar taka, da se je na vse te dobre plati pozabilo, zato pa izkopalo oni že pred vojno anahronistični boj med klerikalci in liberalci.
In ta anahronističen tomahavk je danes edino orožje naše strankarske »demokracije«; Trikrat gorje onemu, ki bi v času te indijanske »demokracije« opozoril, da ima tudii konservativnost nekaj upravičenosti. Gorje tistemu, ki bi opozarjal na stvari in moralne vrednote, ki jih je treba ohranjevati. Takoj bi bil pro-
Za komercializacijo železnic.
Beograd, 1. decembra. Včeraj je bila v Beogradu v dvorani Kola srbskih sester otvorjena velika konferenca gospodarskih strokovnjakov iz cele države na poziv ministra za promet, do prouči vprašanje komercializacije državnih železnic in da svoja strokovna mnenja o tej stvari.
Minister za promet Milosavljevič je najprej pozdravil navzoče in prečital predlog, da naj se naše železnice reorganizirajo na novi komercialni podlagi. Dosedanji birokratski način administracije na železnicah ni samo drag in počasen, ampak vpliva tudi na kvaliteto prometa. Odnošaji železnic do Narodne skupščine in do vrhovne državne uprave se bodo vsekakor tako' regulirali, da bodo imele železnice svobodo dela, a bodo vendarle ostale pod nadzorstvom države. Naravno je, da bi to povzročilo izločitev železniškega proračuna iz splošnega državnega proračuna, ker brez tega svoboda ni mogoča.
Rešiti je treba vprašanje, ali naj se uporabi princip centralizacije ali decentralizacije. Potem je treba rešiti vprašanje financiranja železnic V slučaju deficita in personalno vprašanje. Namen že-
leznic je samo fiskalno vprašanje, a da bi železnice mogle obstojati kot samostojna podjetja, morajo biti vsaj toliko aktivne, da pokrijejo stroške eksploatacije in investicije kapitala. Personalno vprašanje se bo pri nas mnogo lažje rešilo, kakor se je zgodilo pri drugih železnicah. Končno je Milosavljevič omenil, da ga bo na konferenci zastopal generalni direktor železnic inženjer Bori-voje Gjuričič.
Za njim je govoril Bajloni, ki je izvajal: Nismo izdelali mnenja v tej stvari, a bomo strogi. Kakor se železnice sedaj upravljajo, ne gre več dalje. Prišla je politika, ki nam vse ubija. Kadar pridejo poslanci na upravo monopola, potem vse zastane. Narodna banka nima svojega guvernerja, čeprav je rečeno v zakonu, da je na čelu Narodne banke guverner. To ruši kredit. Gospodarske organizacije so prišle do prepričanja, da je komercializacija državnih železnic ne-obhodno potrebna.
Popoldne se je konferenca nadaljevala in so g’ovorili Šečerov, Angjelinovič, Vlada Maskovič, Aleksander, Čelebono-vič in Stokanovič.
Skupščina se sestane 12. t. m.
Beograd, 6. decembra. Vukičevič je imel včeraj nekaj zelo značilnih konferenc s svojimi prijatelji in z radikalnimi ministri. Sklenilo se je, da se narodna skupščina sestane v ponedljek, 12. t. in. in da se ji predloži poročilo anketnega odbora o volilnih nepravilnostih v sarajevskem in bihačkem okrožju in da se nato sporoči skupščini, kateri zakonski predlogi pridejo pred skupščinske odbore. To so zakon o nošenju orožja, o centralni upravi in o pobijanju živinske kuge. Zakon o izenačenju za sedaj ne pride pred skupščino.
ZAKON 0 OBČINAH.
Beograd, 6. decembra. Sinoči je bila seja komiteta ministrov za zakon o občinah. Razpravljali so o vseh členih do prehodnih odredb. Členi, ki se tičejo organizacije občin in načina volitev občinskih odborov so bili rezervirani, ker se v tem vprašanju niti ministri ne strinjajo.
Danes bo vzel komitet ministrov v pretres zakon o vrhovni upravi.
Proces proti skopljanskim Študentom.
Skoplje, 6. decembra. Včeraj se je nadaljevala razprava proti študentom, ki so obtoženi protidržavnega sodelovanja z makedonsko revolucionarno organizacijo. Proces je bil prekinjen, ker so zagovorniki obtožencev zahtevali, da se iz senata izloči predsednik sodišča Veljko-vič, ker dvomijo v njegovo nepristra-nost. Toda študenti so nastopili proti temu predlogu svojih zagovornikov in na ■ta način je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevo zagovornikov o izločitvi Veljko-viča.
Razprava se je začela ob 9. Od novinarjev so bili navzoči zastopniki beograjskih in zagrebških listov in Brel, dopisnik službene bolgarske agencije. Vsega skupaj je 22 obtožencev, ki jih brani 12 zagovornikov.
Najprej je bila prečitana obtožnica, ki pravi, da je stoipil centralni makedonski komitet v zvezo z omladiuo, ker je spoznal, da sam ne more doseči uspehov. Bili so sestavljeni strogi predpisi, polagale so se prisege, kdor bi
prisego prelomil, ga čaka smrtna kazen. Pokret se je najprej začel na Dunaju, potem pa se je raztegnil na univerze v Zagrebu, Beogradu in Skopi ju. Južna Srbija je bila razdeljena na štiri revolucionarna okrožja. V vsakem okrožju so se formirale petke. Vsaka petka je bila v neposredni zvezi z Dunajem. Dognalo se je, da so člani pisali tajna pisma s kemično tinto. Poedini člani so zbirali podatke o stanju naše vojske in
o	tem poročali na Dunaj. Dimitrije Ne-cevič je kot poštni uradnik širil makedonske liste, ki so pri nas prepovedani.
Državni tožitelj Boža Petrovič je izjavil, da vztraja v celoti na obtožnici.
Nato je bilo prečitano poročilo skop-ljansike županije in potem dva zapisnika o hišni preiskavi v stanovanju Gju-zeloviča, kjer so našli statute omladinske revolucionarne organizacije, kemijski materjal za dopisovanje in mapo za prenos pisem. Ko so bili prečinati vsi zapisniki, se je pričelo zasliševanje Gju-zeloviča.
SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 6. decembra. Sinoči je bila seja sekcije zakonodajnega odbora za zakon o sodnikih. Razpravljalo se \t o členih 3. in 4. zakonskega predloga, ki sta bila rezervirana. Minister za pravo-sodstvo je predložil nov predlog. Večina členov je bila sprejeta v vladni redakciji.
Pri členu 9. je opozicija predlagala, da naj se delajo sodnijski izpiti pri ape-lacijs-kih sodiščih, a je bil sprejet vladni predlog, da se delajo ti izpiti pri kasa-cijskem sodišču. Glede postavljanja sodnikov je bil sprejet vladni predlog, da se vsi višji sodniki od predsednika okrožnega sodišča dalje postavljajo po
glašen za nazadnjaka in reakcionarca od tistih, ki danes žive edinole še od reakcionarnega pogleda nazaj.
Kar topi se Slovenija od same demokracije, naše javno življenje pa leze nazaj v idilične stare čase, ko se je le posameznikom sanjalo, da obstoji nekod na svetu tudi moderna demokracija.
Pa ta je slej ko prej za nas Slovence nedostopna, ker ne pozna našega boja med klerikalci in liberalci.
kraljevem ukazu na podlagi predloga ministra za pravosodstvo. Opozicija je zahtevala, da naj se sodniki postavljajo z razpisom natečaja. Minister je izjavil, da nikakor ne more odnehati od svoje zahteve, vsled česar je prišlo do ostrega prepira in bi bila opozicija kmalu zapustila sejo. Sklenjeno je bilo, da se ta stvar reši danes.
STALIN ZAHTEVA BREZPOGOJNO KAPITULACIJO OPOZICIJE.
Moskva, 6. decembra. Glede na izjavo članov opozicije, da se bodo pokorili vsem sklepom strankinega kongresa, je izjavil včeraj Stalin, da mora opozicija, ki pravzaprav nikogar drugega ne predstavlja kot peščico inteligence, idejno in organizatorično položiti orožje. Ako opo-zicionalci ne sprejmejo vseh pogojev, bodo izključeni iz stranke.
PROTIŽIDOVSKI NEREDI NA MA DJARSKEM.
Budimpešta, 6. decembra. Na Madjar-skem so fašisti včeraj nadaljevali proti-židovske demonstracije. Napadali so židovske sinagoge, pobijali okna in nekega žida pretepli. Policija je kmalu napravila red.
BRIAN D SE VENDARLE SESTANE Z MUSSOLINIJEM.
Rim, 6. decembra. Predsednik vlade Mussolini je predložil zbornici v ratifikacijo italijansko-nemSko pogodbo o arbitraži. O tej pogodbi se bo razpravljalo na današnji seji in bo pogodba najbrž takoj ratificirana.
»Matin« trdi v svojem poročilu iz Rima, da v italijanskih diplomatskih krogih računajo z možnostjo skorajšnjega sestanka med predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in Briandom. Po informacijah »Matina« je verjetno, da se bo ta sestanek vršil še prej, ko novi francoski poslanik prispe v Ram.
Pariz, 6. decembra. Včerajšnji listi omenjajo sestanek med Briandom in italijanskim delegatom Scialoio v Ženevi in poudarjajo važnost tega sestanka. Obenem govore o možnosti, da se bodo kmalu pričela direktna pogajnja med Parizom in Rimom za ureditev vseh še nerešenih vprašanj. Scialoia pripravlja, kakor vse kaže, teren za sestanek med Briandom in Mussolinijem.
REŠITEV RUMUNSKO-MADJARSKEGA SPORA - ODLOŽENA.
Ženeva, 6. dec. 'Na včerajšnji seji Sveta Zveze narodov so razpravljali o madjarsko-rumunskem sporu. Chamberlain je poročal o tem vprašanju in izjavil, da je Titulescu brzojavno povprašal, ali mora priti na sejo, ker je bolan. Chamberlain je odgovoril, da to ni potrebno Titulescu naj čuva svoje zdravje tem bolj, ker je Rumunija zadnji čas. pretrpela težke izgube.
Chamberlain je vprašal, ali bi ne bilo mogoče, da nadaljuje Rumunija, čuvajoč svojo pravico, pogajanja z Madjarsko. Apponyi je nato predložil dve točki za sporazum, ki naj služita za podlago. Pričakuje se, da bo rumunska vlada sprejela Chamberlainov predlog in se zato ves ta problem odloži na zasedanje Sveta Zveze narodov.
ATENTAT NA ELEKTRIČNO CENTRALO V SOFIJI.
Sofija, 6. decembra. Ponoči je bil izvršen atentat na električno centralo v Sofiji. Po celem mestu je naenkrat zavladala tema in so se električni tramvaji ustavili. V mestu je nastala velika panika in ljudstvo se je šele potem pomirilo, ko je vojska in žandarmerija zasedla ulice. Atentatorjev niso dobili.
Poljedelstvo — bogatstvo Češkoslovaške.
V polemiki s posl. Bechynem, ki je očital, da Češkoslovaška preveč po-dpira poljedelstvo na škodo industrije, navaja »Venkov« interesantne številke o velikem donosu češkoslovaškega pcljedestva.
Tako so izvozili iz Češkoslovaške leta 1926 za 495,108.000 Kč sladi in uvozili za samo 258.000 KS. Samo sladarstvo je torej dalo Češkoslovaški pol milijona kron.
V hmelju je doseglo češkoslovaško kmetijstvo enako izredne dobičke. Tako je izvozila Češkoslovaška leta 1920 hmelja za 589,999.000 čeških kron, uvozila pa le za 22,186.000 Kč. Tudi tu je bil dosežen preko pol milijardni dobiček.
Še večje uspehe pa je dala produkcija repe. Skupno s sladkornimi tovarnami so izvozili producenti pese sladkorja za 2 milijardi in 246 milijonov Kč.
Industrija ni mogla doseči tako velikih uspehov in tako je n. pr. dala velika bombažna industrija le 360,786.000 Kč, ker je izvozila blaga sicer za 2 in pol milijarde, a zato uvozila surovin za 2.123.750.000 Kč.
Te številke jasno dokazujejo, da je celo v I industrijsko visoko razviti češkoslovaški j kmetijstvo temeljna panoga gospodarstva. Koliko bolj ipa velja to za Jugoslavijo, ki je skoraj -še docela samo agrarna država. Seveda pa je jasno, da je mogla Češkoslovaška doseči le izredne uspehe le, ker je kmetijstvo na silno visoki stropnji in ker daje zemlja tudi trikrat več, ko pri nas.
Delo za dvig kmetijstva je zato za nas najvažnejše delo, ker tudi šele potem bo mogla naša industrija krepkejše delati. Stara stvar je, da je za industrijo čim več razvojnih možnosti, čim bolj je razvito kmetijstvo, ker je dežela obenem največji in najsolidnejši kon-sument.
Dvigniti naše kmetijstvo je zato najvažnejše politično delo in tu naj bi se že enkrat izkazale naše stranke s pozitivnim delom. Pred vojsko se je deželni zbor v tem oziru izkazal, danes bi se morala tudi država in druge avtonomne korporacije izkazati še v večji meri. Ali pa se bodo?
I. P.:
Pismo iz Zagreba.
Tisti »priznani« umetnik, o katerem sem pripovedoval v svojem zadnjem pismu, da imam zbran cel register hrvatskih pisateljev, po katerih naj bi se imenovale zagrebške ulice, tisti umetnik je sedel sam in zamišljen v kavami. Ker ga je le rekdokdaj videti samega, se mi je zdel ta čas najbolj pripraven za to, da hi mogel zvedeti kaj od njega o zadnjič omenjenem Miroslavu Krleži.
Že zdaj pa moram omeniti, da se mi je zdel ta, na stališču »priznanja« stoječi umetnik že od začetka, kar ga poznani, nekam sumljiv. To pa iz sledečih razlogov. Prvič ima natvado, da preveč poudarja »srednjo linijo«, po kateri balancira v življenju in v znanosti, dasi nikdar jasno ne pove, kakšna je ta črta in kje teče. Drugič mi je pa sumljivo na njem to, da on pesmi »shvača«, ne pa »oseča«. To je v nasprotju z nami navadnimi smrtniki, ki pesmi »osečamo«, ne pa »shvačamo«.
Približal sem se mu in ga spoštljivo pozdravil. Potem ®e pa previdno dotaknil perečega umetniškega vprašanja. Mož je bil hladen in svečan. Kadar sem ga pogledal, se mi je zdelo, da gledam pred seboj zaprt leksikon. Že sem se bal da ta dan ne bom prišel do svojega cilja, da bi govoril ž njim o Krleži in njegovih umetn. potih. Nisem si upal začeti pri Krleževi »književni republiki«.: mislil sem si, da ibo bolje, če ga vprašam kaj splošnega o njem. Komaj pa sem omenil Krležo, že se ije leksikon pred menoj vidno razburil. Njegove umazanorjave platnice so se živo pordečile. Dvignil je kazalec in sredinec desne roke in samo dve besedi je spregovoril. Dve težki, pa jasni besedi: »Fa-liran študent!«
Mislil sem, da je posegel »in medias res«, da je s tema dvema besedama na kratko označil Krleževo življenSko pot in da bo prišel zdaj na bistveno, to je na njegova ustvarjanja, na njegovo umetniško pot in na njegove cilje. Toda po teh dveh besedah je nastal dolg odmor. Umetnik se je zopet učeno zamislil, leksikon se je zaprl. Po mučnih trenutkih čakanja sem povzel zopet jaz besedo in začel po vrsti naštevati Krleževa dela. Omenil sem njegovo komedijo »Vučjak«, njegovo »Knjigo novel«, ipotem »Vražji otok", »Pesmi«, zatem »Hrvatski Bog Mars«, »Hr-vatsko iRapsodiijo« in »Tri simfonije«. Ko sem vse to naštel, sem pa prešel na jedro, na Krležovo »Književno Republiko«.
Tikrat se je leksikon pred menoj zopet odprl. Samo ena beseda je padla iz učene knjige. Beseda strašna, vse označujoča: »Komunist!« Potem se je leksikon zopet zaprl in ostal zaprit celo popoldne. Spoštljivo sem se poslovil. S tremi besedami sem zvedel vse kratko, ampak jedrnato.
»Falirani študent — komunist!«
V *Tuškanc« sem jo zavil in mislil na to, da gre tvoja pot, Miroslav Krleža, še visoko. Tudi mi Slovenci smo imeli »f ali ranega študenta«, ki je pisal pesmi, novele in drame. Tudi o njem so pravili, da je »socialist« in brezverec« (takrat komunistov še niso tako poznali, kot jih poznajo dandanes). Ko pa je umrl, so se vse politične stranke in vse literarne struje prepirale med seboj; vsaka je poskušala dokazati, da je bil njen. Zgodilo se je čudo, da je .ta socialist in brezverec obsedel na ramah ljudi iz one struje, ki teče po strugi, od tiste izkopani, ki je odobravala, da so se njegove pesmi zažgale radi »pohujš-Ijive« vsebine. Še drugo čudo pa se je zgodilo v tem, da nosi ena ulica Ljubljane (oziroma nabrežje) njegovo ime. Morda obstoji že tudi kak odbor, za postavitev njegovega spomenika?
Zato, pogum,,Krleža! Naj ti bo pred očmi klanec, po katerem je tekla življenska pot našega Ivana Cankarja — faliranega študenta, socialista in brezverca. Po zadnjem izkazu naše »Delavske zbornice« čita njegova dela slovensko delavstvo najraje.
V majhnem gorskem kraju Hrvatskega Primorja« sem dobil pri nekem krojaču Krleževo »Književno Republiko«. Vestno jo je črtal in vzbudil v meni rešpekt do njega, do Krleža in do tistega gorskega kraja, v katerem si poštarica in kaplan izposojujeta knjige od krojača.
V neki srednji zagrebški gostilni sem sedel zvečer in pokušal drago, pa slabo vino. Pri sosednji mizi je sedel star gospod, ki 'je že po svoji zunanjosti vzbujal mojo pozornost. Dolg in suh je bil. Madjarsko zavihane brke in redke ostanke las na glavi je imel skrbno negovane in pomadizirane. Ovratnik srajce je bil .talko visok, da je lahko vtaknil zanj svojo drobno brado in jo popolnoma skril. Večerjal je ledvičke. To pa tako svečane, kot da mu sedi nasproti pri mizi sam nositelj kraljeve krone sv. Štefana. Ob opazovanju tega gospoda se mi je zdelo, da gledam pred seboj Krleževega junaka iz neke njegove novele, kateri se je zval Henrik pl. Ba-lačanski de Stara Ves (de Sztara Vesz). Prepričan sem bil, da je ta gospod pred dvajsetimi leti igral veliko vlogo pri banskih dvorih na zagrebškem Markovem trgu.
Ko se je dvignil in je odhajal, se je pred njim globoko priklanjala vsa gostilniška služ-ničad. Natakarica in fant, ki toči pivo, sta ga nazivala »presvetli«, picolo mu je pa rekel »prevzvišeni«. Ker nisem bil znan v gostilni, se nisem upal vprašati, kdo je ta presvetli ali prevzvišeni. Pozneje pa sem opazil / kavarnah in po gostilnah, da je v Zagrebu polno »presvetlih« in »prevzvišenih«. Mi Slovenci smo v tem oziru zelo revni. Samo dva presvetla imamo. Dva škofa.
Pa še nekaj sem bil opazil. Pri nas je bilo svoj čas vsaki kuharici najboljše spričevalo, priporočilo in njen največji ponos, »da. je služila v larovžu«. V Zagrebu je pa vaaka ponosna, da more v litanijah naslovov svojih delodajalcev omeniti tudi kakšnega presvetlega ali prevzvišenega, ki pa ni škof, temveč samo nekaj, kar se je sukalo kruog bana.
V Zagrebu ni vojska prav nič splaknila ljubezni do uniform in blščečih naslovov. V poletnih nedeljah, ko so imela razna društva svoje prireditve, je po Zagrebu kar mrgolelo najrazličnejših uniform. <Sokoli, obrtniki, bivši podčastniki, bratje in sestre »Hr-vatskeega zmaja«, razne godbe itd., vse si lahko videl take nedelje. V cerkvenih procesijah sem videl društva, katerih idejne smernice teko daleč od cerkve. Zagrebčan porabi vsako priliko, da si nadene uniformo. Iz te mentalitete je vzrastla tudi Radiču misel, da bi poslance HSS uniformiral.
Še drugo posebnost ima .Zagreb v tem, da ne pozna »gospe«, ampak samo »milostljive«. In pa to, da tam vse »lubi roko«. Po-hrvatena Štajerka in istotako Kranjica se na Jelačičevem trgu nazavljata druga drugo z »milostlivo«. Prvi nauk novi služkinji, ki pride v famllijo, je ta, da bo pazila na to, da je gospodinja »milostljiva«. Sam sem doživel sledeča dva slučaja. Mož moje gospodinje, ki mi je oddajala za drag denar z stenicami obljudeno posteljo, je inkasant neke trgovine v Iliči. Mož njene stanovanjske .sosede pa je sluga v neki banki na Zrinjevcu. Moja gospodinja ni imela služkinje, njena soseda, katere mož je po njenem mnenju »več«, jo je pa imela — slovensko seveda. Skoraj vse služkinje v Zagrebu so Slovenke. To ubogo revše, ki je služilo pri »podvornikovih , se ni moglo navaditi, da bi nazivalo gospodinjo »milostiva«. Zato je morala iz službe. — Otroci moje gospodinje so bili poredni kot sami škratje. Mene in mojega sostanovalca so morali pozdravljati z »luhim roko«, kar jih nikakor nisva mogla odvaditi. Neko jutro naju je gospodinja ozmerjala, kakor dva cigana, ker sva ji za teden dni ostala dolžna stanovanje. Ko sva odhajala, se je njen deček, menda pod vtisi njenega zmerjanja, spozabil, da ni »lubil roko«. Dobil je zato trde klofute. Čudil sem se, da to babše ni zahtevalo tudi od mene in mojega prijatelja, da ji morava reči »milostiva«. Gotovo bi pa ne imela nič proti temu, če bi ji rekla tako. — •Na Jelačičevem trgu vsako dopoldne kar mrgoli samih »milestivih« s košarami v rokah.
Ta bolezen po naslovih se pa preliva iz središča na provinco. Bodi previden in informiraj se, predno prestopiš prag župnišča na deželi, kako se nazivlja župnik. Ceremo-niel, ki vlada v teh »dvorcih«, je povzet po ceremcnielu grada Frankopana.
Politične vesti.
—Vukičevič o delu vlade. Novinarjem je podal Vukičevič obširnejšo izjavo o delu vlade. Med drugim je dejal: Ministrski svet je pripravil obilo gradiva za delo Narodne skupščine. Gradivo je veliko in bo v kratkem izročeno skupščini. Narodna skuipsčina se sestane 10. ali 15. decembra, da ji moremo izročiti od vlade odobrene zakonske načrte. Velik del teh novih zakonskih načrtov je že izročen skupščini, ostali pa so še pred mi-
nistrskim svetom. Tako mora vlada še rešiti zakon o priznanju za zaslužne može. Zakon o nošnji orožja je že sprejet, v sredo pa bo odobren od vlade tudi zakon o centralni upravi. Še tekom tega tedna bo vlada razpravljala o zakonikih načrtih o državljanstvu in o občinah. Zakon o mestih bo gotov ta mesec. V istem času bo gotov tudi zakon, s katerim se izločita Beograd in Zagreb iz oblasti, ker bosta dobila vsak svojo oblast, še
ta mesec bo gotov tudi zakon o gozdovih. Kar se tiče zakonodajnega dela, bomo torej dali Narodni skupščini mnogo dela in se ne bo moglo pritožiti, da nima zadosti dela. Z delc-m skupščine bodo pa tudi pokopane vse nerealne kombinacije.
= Glede eduošajev radikalnega kluba s SLS jo dejal Vukičevič: Vse to, kar se v zadnjem času govori o fuziji naših dveh klubov, je čisto neresno. Združitev je stvarno že izvedena. Bila je sklenjena že tedaj, ko smo se o vsem drugem sporazumeli. Vsed tega je mogoče smatrati to vprašanje kot rešeno. Ni težkoč in nobenih pogajanj, da bi morali znova načeti to vpraašnje. Združitev obeh klubov nismo mogli izvesti takoj po volitvah iz čisto tehničnih razlogov vsled volitve parlamentarnih odborov. Pozneje se je po listih govorilo, da je stvar propadla.
To ni točno. Za združitev ni na nobeni strani nobenih težkoč. Glede rekonstrukcije vlade pa je dejal Vukičevič, da se na njej ne dela. »Delamo, kar smo dolžni državi, opozicija pa naj kritikuje delo. — Vse se normalno razvija in dela se s polno paro. Vsi ministri so na delu in vsak razume resnost zaupanega mu mesta.«
= Bcneš za zvezo srednjeevropskih držav. Dopisniku .»United Press« je izjavil dr. Beneš v nekem intervie\vu med drugim to-le: Bil sem vodno prepričan, da pride dan, ko se bodo dogovorile vse manjše države srednje Evrope in ustvarile državno skupnost, v kateri bo sicer vsaka članica ostala suverena, zato pa bo drugače, zlasti v gospodarskem oziru, v naježjem sodelovanju z drugimi državami. Mnenja sem, da bo zelo povzpešil uresničenje te ideje ugoden potek varnostnih pogajanj in bolj energično delo v razoro-žitvenem vprašanju in zato se prizadevam, da čimbolj podprem to delo. — Dr Beneš je dejal nadalje, da ni vprašanje razorožitve za države Male antante samo največje važnosti, temveč ga treba tudi obravnavati z največjo previdnostjo, ker zadeva to vprašanje obstoječa nasprotja med državami Male antante in Madjarsko, a je tudi zelo kočljivo z ozirom na medsebojne odnošaje balkanskih držav. Češkoslovaška vlada pa je vseeno prepričana, da bi razorožitveni sporazum večino teh diferenc odpravil.
= Ruinunska opozicija stopnjuje boj proti vladi. Narodna stranka, ki jo vodi prof. Jor-ga, in narodno-seljaška stranka, ki jo vodi Maniu, sta pričeli te dni novo akcijo proti sedanji vladi. Jorga in Maniu sta sklenila, da ne pustita priti vladi do sape in da ne sprejmeta nobenega predloga in nobene ponudbe od vlade. Prof. Jorga se je znova obrnil na regentski svet, da naj parlament razpusti in razpiše nove volitve, ker je to edina možnost za konsolidacijo političnih razmer v Rumuniji.
= Kriza avstrijske vlade? Rennerjev apel, da treba končati preveliko notranje nasprotje v. Avstriji in izvršiti not ruuj o razorožitev, je našel velik odziv med avstrijskim prebivalstvom. Zlasti gospodarski krogi so za tak mir.
V zvezi s tem se je pričelo tudi govoriti o spremembah v avstrijski vladi. .Zlasti še, ker je prišla vlada v težek položaj vsled nasprotja z državnimi uradniki, ki groze, da bodo začeli 1. januarja izvajati pasivno resistenco. Po teh kombinacijah bi nova vlada obstojala iz zastopnikov krščanskosocialne in socialnodemokratske stranke. Šef te tiove čmo-rdeče koalicije pa ne bi bil dr. Seipel, temveč dr. Drexel, ki že več časa propagira to novo koalicijo. Če pa bo do te nove koalicije tudi prišlo, je seveda drugo vprašanje, ker je pozicija dr. Seipla po julijskih dogodkih precej utrjena.
— Ruska delegacija ostane še v Ženevi. —
Litvinov in Lunačarski ostaneta v Ženevi do pričetka zasedanja Sveta Zveze narodov. To je uspeh neolicielnih pogajanj, ki jih je imel Paul Bcncour z Litvinovim. Nadalje se poroča, da se bo Litvinov sestal tudi z Briandom.
— Kakor se vidi, se polagoma le ustvarja podlaga za sporazum med zapadnimi državami in Rusijo.
= Vprašanje Trockega ne obstoji več. Takoj po otvoritvi strankinega kongresa je Ri-kov v svojem otvoritvenem govoru energično naglasil, da sploh ne obstoji več nobeno vprašanje Trockega. Na dnevnem redu so le kardinalni problemi notranje in zunanje politike, zlasti pa obnovitve države in svetovne revolucije, dočim spada vprašanje opozicije že v preteklost. Izključitev Trockga in Zinovjeva se je izvršila v smislu navodil Lenina, da se očuva edinstvo stranke. Nikakor ni mogoče več trpeti, da kdo tik ■pred otvoritvijo strankinega kongresa ape-j lira na sile izven stranke in da skuša razbiti I edinstvo stranke. Diskusijska doba pred kon-| gresom je dokazala, da razpolaga opozicija I samo s pol procenta strankinih pristašev in da je stranka v pomembni enotnosti odbila nazore opozicije. S tem je doba diskusije zaključena. Stranka ima zopet proste za pozitivno delo vse svoje sile, ki so bile nekaj časa vsled boja proti opoziciji absorbirane. Stranka se bo sedaj z vso silo posvetila organizaciji socialistične družbe in mednarodnemu revolucionarnemu gibanju. — Govor Rikova je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Na predlog centralne kontrolne komisije je hil izvoljen poseben odbor, ki naj odloči, če ostanejo še člani stranke ostali voditelji opozicije, Kamenjev, Rakovski, Smilga in podobni, ali pa naj bodo tudi ti izključeni iz stranke ko Trocki in Zinovjev.
KRATKE VESTI.
Balkanska konferenca za gospodarsko zbli-žanjje balkanskih držav bo v dneh od 13. do 20. t. m. v Bukarešti. Konference se udeležijo: Jugoslavija, Rumunija, Grška in Bolgarska.
Vsled uvedbe osemurnika v Nemčiji so
zagrozili lastniki plavžev in težke kovinske industrije, da bodo zaprli vsa svoja podjetja, vsled česar bi bilo takoj 250.000 delavcev brez dela.	„	,	.	,
liitvinor je podpisal mednarodni dogovor iz leta 1925, po katerem se signatarne države obvezujejo, da ne bodo v vojni uporabljale strupenih plinov niti bakterij.
i
4
/
«
Litvinov, vodja ruske ženevske delegacije.
MESTNI ODBOR NARODNO-RADIKALSE STRANKE V LJUBLJANI ZOPER OKRNJE-NJE UNIVERZE V LJUBLJANI IN ZOPER
UKINJENJE UPRAVNEGA SODIŠČA V CELJU.
Mestni odbor NRS v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 2. t. m. sklenil resolucijo zeper kakršnokoli okmjenje univerze v Ljubljani. To resolucijo kakor tudi resolucijo zo-per ukinjenje upravnega sodišča v Celju je poslal Mestni odbor Glavnemu odboru Narodne radikalne stranke v Beogradu, predsedniku kr. vlade Velji Vukičeviču, ministru pr0' svete Kumanudiju, ministru financ B. Markoviču in ministru pravde dr. D. Subotič0-S svojim sklepom je mestni odbor NRS ,Y Ljubljani ponovno dokazal, da imajo radik®!1 v Sloveniji glede kulturnih in tudi pol*!® zahtev naroda slovenskega svoj pc-sebe® P’ gram, ki ga skušajo uveljavljati kot,del vsf". državne radikalne stranke. Svoj glovensK program, ki je conditio sine qua non z? ot)' stoj radikalne stranke v Sloveniji.’ , kulturne ustanove, kakor Narodno gledališče, Glasb. Matica in Državni konservatorij pričajo o dosledni vršitvi tega programa. Po drugi strani pa je Beograd ponovnokrat dokazal, da uvažuje glas, ki prihaja iz Slovenije s te strani in da je pripravljen ozirati se na informacije, dobljene od prijateljske strani. Te informacije so omajale že marsikak predsodek ter podrle marsikako od izvestne strani razpihano nakano zoper kulturne in gospodarske interese Slovenije.
KAKO JE BORIS POGRUNTAL SV. MIKLAVŽA.
Dvorana je bila nabito polna od rasli ti' m otrok. Nastopiti je imel sv. Miklavž s svojo častitljivo, belo brado, visoko škofovsko kapo, v spremstvu angelov in parkljev, šolar-čki so si še komaj upali dihati, mlajša deca, ki je vprvo pričakovala sv. Miklavža, je pa brezskrbno čebljala in izpraševala.
Na koncu pete vrste je sedel gospod Golob s svojim šestletnim sinčkom Borisom, ki }e vstopil jeseni v prvi razred. Nadejal se je 111 je pričakoval konja na kotačah ter je nestrpno izpraševal očeta, kdaj že vendar pride sv. Miklavž.
»Ti,« oglasi se za Golobom globok moški glas gospoda Kralja.
»Toja hči. Majda je šla domov, ker je nekaj pozabila za obleko in zdaj jo moramo čakati. Vsa stvar se bo zakasnila prav neprijetno.«
»Zdravo, Boris!« je nagovoril očetov prijatelj dečka. »Kaj misliš, bo li konjič ali ne? Če si kaj lepo in dosti molil.«
Dečko je široko cdprl oči in se zazrl v očetovega prijatelja, kateremu so se prav močno videle čeljusti, ko je govoril ali & nasmehnil, prav tako kakor vsem njegovi® otrokom. Na vsaki strani ust je imel po e» cel zlat zob, ki je bil močno videti iz temno rdeče čeljusti.
Boris ga je gledal, kakor da bi ne mogel odvrniti pogleda od ust gospoda Kralja.
Nestrpna mladina je že močno cepetala z nogami. Da bi nestrpneže v dvorani potolažili, so izza odra zagnali parkeljne, da so sikali in ropotali z verigami.
Na odru je bilo vse nervozno. Miklavž je že j stal pripravljen z debelo knjigo v roki, a an-I gelom je bilo še treba popraviti to in ono. v
Končno se je dvignila zaVesa in Miklavž je stopal počasi, kakor se spodobi staremu svetniku.
Ro je prečrtal nekaj .naukov, je pozval angele, naj cdpro zakladnice z darovi.
Velika stranska zavesa se je odgrnila in videti je bilo večje in manjše zavoje, škatlje in košare — joj, cela grmada darov.
Vse je utihnilo, ko so zaklicali prva imena. Peti obdarovanec je bil Boris Golob. S trepetajočim srcem,, vedno strižeč s trepalnicami, da bi ne zajokal radi parkeljnov, je korakal proti odru. Miklavž ga je vprašal nekaj malega in ko je zapazil, kako je deček v strahu, ga' je tolažil, da naj se nikar ne boji ter se mu je nasmehnil prav ljubeznivo. Borisu se je mahoma razjasnil obraz in ves strah je izginil, ko je zakričal: »Vi ste p» gospod Kralj in ne sv. Miklavž!«
Od raznih strani se je začulo hihitanje, .? parkeljni so skočili k dečku, da bi ga p°" grabili.
Tedaj je Boris sklenil ročice in jel prav milo prositi in zatrjevati: »O, Miklavž je sv-Miklavž in ne g. Kralj.« Ko je še slišal nauK, da ne sme mešati svetnikov z navad ni n ljudmi, je končno dobil zaželjenega konji in odhitel k očetu.	.
Ko se je malo umiril, je dejal:»Pa ®f. le zdi, da je bil gospod Kralj, saj sem ko se je smejal, njegove čestusti in ^ zobe.«
Štev. 276.
»NARODNI DNEVNIK«, 6. decembra 1927.
f>T3’ »wwmTTinwgir mcraamarjiinMonniBHBn
Stran 3.
— Fiasko kongresov in konferenc trgovski zbornic. V nedeljo se je vršila v Beogradu konferenca tajnikov zbornic za trgovino, obrt in industrijo ;iz vse države. Na konferenci je .bil določen dnevni red za kongres zbornic, ki se bo vršil meseca maja 1928 v Osijeku. O 'tej točki dnevnega reda konference zborničnih tajnikov se je razvila živahna diskusija. Pri tej priliki .se je izrazil delegat Čuvaj, da so doživele trgovske ■zbornice s svojimi dosedanjimi kongresi in konferencami očividen fiasko, zakaj niti ena vlada se ni ozirala na predloge; elaborate ® zahteve trgovskih zbornic. Po daljši de-
je bil določen za osiješki kongres ele-*Wi dnevni red: 1. Vzroki :in posledice nazadovanja naSega izvoza. 2. Reorganizacija gospodarske statistike. 3. Propaganda našega izvoza in ustanovitev informacijskega urada; za skuipno konferenco gospodarskih krogov in narodnih .poslancev pa sledeči: 1. Uvodno poročilo o sodelovanju zbornic in parlamenta. 2. Zakon o neposrednih davkih. 3. Samoupravne finance in 4. državna administracija.
— Komercijalizacija državnih železnic. V
soboto se je vršila v Beogradu konferenca, na kateri so se pretresali detajli zakonskega naSrta o kcmercijalizaciji državnih železnic. Konferenci so prisostvovali zastopniki trgovskih zbornic iz Ljubljane, Novega Sada, Saševa in skoplja.
■v 77 Kongres zveze cionistov. Predvčeraj-sa'lm "dopoldne se je vršil v Subotici kongres zveze jugoslovanskih cionistov. Kongresu je prisostvovalo veliko število delegatov iz vseh krajev naše države, kakor tu-iz inozemstva. Med inozemskimi dele-Sati se je nahajal med drugim tudi Halmo Lesoy .iz Jeruzalema. Vlado je zastopal veliki župan Predrag Lukič, vojsko pa komandant divizije general Milivoj Dimitri-jevič.
j. — Trboveljska družba zopet znatno omejila delo. Ker je uprava državnih železnic s 1. decembrom nenadoma ustavila nabavo premoga od Trboveljske družbe, je družba v vseh svojih premogovnikih obratovanje 'omejila, tako da je vsak dan okoli 20C0 rudarjev .brez zaslužka. Spričo dejstva, da so vsa skladišča družbe polna premoga, obstoja baje nevarnost, da družba, če ne najde no-J ..odjemalcev ali pa če država ne obnovi svojih naročil, obratovanje začasno sploh popolnoma ustavi. Sicer se vrše med železniško upravo in zastopniki TPD v Beogradu glede •obnove dobav pogajanja, toda ta .pogajanja potekajo spričo nesprejemljivih .pogojev, ki jih stavi železniška uprava, zelo ipočasi. Med rudarji vlada radi postopanja železniške uprave veliko ogorčenje.
— Za brate onstran grame je zavedna družba v Šmarju pri Jelšah zbirala in poklonila Jugcslovenski Matici zbirko Din 85.50. iskrena hvala!
~ 10.000 rabljenih poštnih znamk je ponovno zbrala in poklonila Jugcslovenski Ma-flci gc-spa Franja Žuljanova, soproga lesnega trgovca v Cerknici. Iskrena hvala!
— O lepo aranžiranemu pogrebu nemškega Jenerala Wiessa, ki je utonil, kot smo poročali, pri kopanju v Dubrovniku, objavlja graški list »Tagespost« simpatično pisano poročilo, ki konča z besedami: »Dejstvo, da je bil prirejo nemškemu generalu v Dubrovniku tako svečan pogreb, nas veseli. Smatramo ga ■za nov dokaz izredno '.prisrčnih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo.«
— Tujski promet v Dalmaciji. Tujski promet v Dalmaciji pada. Čehov prihaja v Dalmacijo prav malo, največ tujcev .je iz Av-*tj‘ije. Predvčerajšnjim je prispelo v Split ^ .tujcev, in sicer štirje Italijani, trije Av-Di* 'n naših državljanov. Vsem je v r ® i ac'ii zelo povoljno. Temperatura je I adla od li.6 na 9.2 stopinj Celzija.
~7 Še o aretiranih dijakih v Padovi. V Pa-ycv'i so kakor znano aretirali šest slovenskih m hrvatskih dijakov iz Primorja, ker so veter prej pela v nekoliko veselem razpoloženju (saj so praznovali doktorat dveh svojih tovarišev) -slovenske pesmi. Le na posredovanje odvetnika so jih po dolgih homatijah izpusti-
li	iz zapora. Toda izgnani so bili policijsko iz Padove z ukazom, da se ne smejo nikdar več tam pokazali.
— Brzojavno prenašanje slik na progi Du-aJ—Berlin. S 1. decembrom ise je pričelo na
T^ogi Dunaj—Berlin brzojavno prenašanje ®Jik. Telegrami se sprejemajo na Dunaju, v Gradcu, v Celovpu, v Innsbrucku, Linzu, Salzburgu, Bregenzu in Eisenstadtu, oddajajo pa se lahko na vse poštnobrzojavne postaje v Nemčiji.
— Mesto kaznilnic kazenske kolonije. Angleško notranje ministrstvo pretresa načrt, po katerem naj bi se pošiljali kaznjenci, ki imajo presedeti daljše kazni v (kazenske kolonije, ki naj se vzpostavijo na pacifističnih otokih, predvsem pa na novogvinejskih otokih, kjer primanjkuje delovnih moči.
— Statistika samomorov na Japonskem. Iz Teki ja poročajo: Tekom lanskega leta je končalo na Japonskem nad 2000 samomorilcev pod železniškimi vlaki, oziroma pod vozovi električnih cestnih železnic. Da bi lo eksorbitantno število samomorov zmanjšala, je sklenila uprava japonskih državnih železnic, da opremi vse vlake z amerikanskimi zavorami, ki omogočajo, da se vlak hitreje teta vi. Na ta način upa japonska železniška uprava, da bo rešila vsako leto več stotinam kandidatov samomora življenje.
— Nasprotniki bikoborb kličejo na pomoč Papeža. Te dni se je vršil v Madridu kongres španskih društev za varstvo živali. Na kongresu se niso zadovoljili samo z ob-s<Klbo nečloveških iger, temveč so se obrnili tudi na papeža z resolucijo, v kateri Prosijo, da naj papež bikoborbe s posebno 'bulo prepove. Kaj bo papež ukrenil, še ni *nano. Kot poročajo španski listi, so bile v ib- stoletju faktično izdane tri bule, v ka-jerih groze papeži vsakomur, ki prisostvuje “•koborbi z ekskomunikacijo.
e vesti.
— Zopet drzen atentat bolgarskih komita-šov v Južni Srbiji. V nedeljo zvečer ob 19.30 so vrgli bolgarski komitaši pred vhod v kavarno »Srpski kralj« v Strumnici, v kateri se zbirajo običajno vsak večer najuglednejši meščani in oficirji, dve bombi. Efekt je bil, da sta bila neka ženska in njen otrok ubita, poručnik Jeftič težko, več drugih pasantov iz civilnih krogov pa lažje ranjenih. V kavarni in na ulici je nastala silna panika. Ljudje so zbežali na vse strani. Po bombnem atentatu so oddali komitaši še par strelov iz revolverjev, nakar so v temi izginili. Atentat je vzbudil v vseh krogih velikansko ogorčenje. Za napadalci so pohitele nemudoma močne vojaške in orožniške patrulje, ojačene s prostovoljci iz civilnega prebivalstva. Ker je bil temno ko v rogu, je bilo vse zasledovanje zaman. Domneva .se, da so pobegnili atentatorji v planine, ni pa izključeno, da se Skrivajo še na našem teritoriju pri kakem zaupniku.
— Velika nesreča pri gradnji cerkve v Beogradu. Te dni se je pripetila pri gradnji cerkve Aleksandra New.skega v Beogradu velika nesreča. Podrl se je stavbeni oder, na katerem je stalo pet zidarjev. Delavci so padli iz višine 9 metrov ;in pol na zemljo, stavbeni materijal, ki so ga imeli na odru jih je zasul. Dva od njih sta tako težko ranjena, da je malo nade, da bi ostala pri življenju, ostali trije so odnesli lažje poškodbe.
— Z avtomobilom padli v 20 metrov globok jarek. Na cesti Kalinovik—Sarajevo se je pripetila te dni avtomobilska nezgoda.
V	avtomobilu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev so sedeli razven šoferja štirje uradniki omenjenega urada. V bližini Ro-gaje je padel avtomobil v 20 metrov globok jarek. Prisotnosti duha šoferja, ki ni izpustil volana, se je zahvaliti, da se potnikom ni zgodilo ničesar.
— Monstre-proces v Subotici. Te dni se je končala v Subotici glavna razprava roper Gjuro Szalaya in njegovih 24 komplicev, ki so bili, kot znano, obtoženi, da so izvršili v Subotici in okolici nad 200 tatvin, 90 vlomov in okoli 50 vlomov v vagone, več poizkusnih ubojev ter težkih in lahkih telesnih poškodb. Obtoženci so vse očitane jim delikte priznali. Zzagovarjali so se is tem, da so bili brez posla ter so bili, ker živi niso mogli iti pod zemljo, prisiljeni, da so si poskrbeli eksistenčna sredstva z zločini. Sralay je bil obsojen na
12	let težke ječe, 12 obtožencev na ječo, oziroma zapor od 15 dni do 10 let, 11 pa lih ie bilo oproščenih.
— Težka železniška nesreča v Rusiji. Kot poročajo iz Moskve, se je pripetila te dni pri Dnjepropetrovki železniška nesreča, pri kateri je bilo 7 oseb ubitih ,nad 30 pa težje ali lažje ranjenih.
— Velika železniška nesreča na Rumun-skem. Kot poročajo iz Bukarešte, je prišlo na postaji' Titu do katastrofalne karam-bolaže med nekim osebnim in nek im tovor-ninr vlakom. Lokomotiva in 6 vagonov osebnega vlaka je skočilo s tračnic ter se prevrnilo. Izpod ruševin so izvlekli dva mrtva ■in več ranjenih.
— Čudna radovednost otrok. V Boul,ogne-u sur Mer so našli te dni truplo na bestialen način umorjenega delavca. Kmalu po umoru sta se javila na policiji dva dečka, od katerih je bilo enemu 12, drugemu pa 13 let in ki sta izpovedala, da sta izvršila umor onadva. V dokaz sta pokazala krvav nož. Tekom preiskave pa .se je izkazalo, da sta dečka za umor samo izvedela, nakar sta se prijavila policiji kot storilca, da bi se prepričala, »kako je pri sodniji« ter da bi se rešila poboljševalnioe, v katero so ju hotele . poslati oblasti.
— Kitajski pirati. Iz Londona poročajo: Kitajski morski roparji so napadli angleški parnik Saangtan, ki je bil zasidran 16 milj pod Ichangom. Prvega in drugega inženjerja so ubili, kapitana Leclar-a pa zvezali. Nato so parnik oplenili. Odnesli so 4000 dolarjev gotovine. Kapitana Leclara so razbojniki odvedli ter zahtevajo zanj 100.000 dolarjev odškodnine. Pirate zasledujeta dve angleški topovski ladji.
— Dve zagonetni damici. V Osijeku sta bili aretirani te dni dve sumljivi damici. Zaslišani sta izjavili, da sta iz Budimpešte. Ena je dejala, da se piše Kohn, druga pa se je hotela imenovati Mohr. Policijske poizvedbe so ugotovile, da sta navedli elegantni dami napačna imena. Pri aretirankah so našli sezname naslovov in nabiralno polo, s katero sta nabirali prispevke. Da preišče sumljivima aretirankam jetra in obisti, ju je pridržala policija v zaporu. Nekateri domnevajo, da sta aretiranki tihotapki, drugi pa so miienja, da sta madjarski špijonki.
—• Našim malim za Božič. Jugoslovenska Matica je izdala ljubko Ipavčevo božično pe-semco za mladino »Sveta noč«, ki jo je za klavir dn petje v najlažjem slogu priredil Jos. Pavčič. Pesmica je po napevu in tekstu zelo prisrčna in namenjena intimnim domačim krogom za obhajanje svetega večera, pa tudi javnim prireditvam ob proslavi veselega božičnega časa. Skladba se dobiva po vseh knjigarnah. Naroča se jo tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, gelenburgova .ulica 7-11. Cena Din 7.—.
— Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1928 obsega poleg običajnih koledarskih podatkov sledeče zanimive razprave in podučne članke: O kubi, Naša hrana, Konserviranje jajec, Kakao in čokolada, Priprava jedil za serviranje, Kuhinjski recepti: a) sladice, b) mesna jedila, c) zakuski in priloge, Skušnja uči (praktični nasveti), Kuhinja, Vsakodnevno pospravljanje, Kako sprejemamo goste, Pogrnjena miza, O izgubljenih predmetih, Gospodinjske počitnice, Počitniški dom, Otroška soba in igrače, Dete in pravljični svet, Pomen materinskega dne, Gospodinjsko šolstvo v Ljubljani. Drugi del koledarja tvori praktično urejen troškovnik z razpredelnicami za vse dni v letu ter z mesečnimi in letnimi ob- in proračuni. Koledar
je naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh knjigarnah in pri Jugcslovenski Matici v Ljubljani, še-lenburgova ulica 7-II. Cena Din 20.—, za člane Din 16.—, s poštnino Din 1.50 več.
Ljubljana.
1— Mestna občina ljubljanska za popolno univerzo v Ljubljani. Novoizvoljeni občinski svet ljubljanski se je na svoji prvi seji izrekel za ohranitev popolne univerze v Ljubljani. Poroča pa se nam, da je bil vladnemu komisarju dodeljeni sosvet že pred tem naprosil vladnega komisarja, da bodi na merodajnih mestih tolmač splošnega razpoloženja in enodušne volje in želje ljubljanskega meščanstva, da se univerza v Ljubljani ne samo ne okrne, ampak še izpopolni do polnovrednega vseučilišča.
1— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, 9. decembra ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu št. 1, v II. nadstropju. Predaval bo g. ing. Alojz Hrovat o temi: Sedanje stanje vprašanja zveze Slovenije z morjem. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
1— O tragični smrti zakoncev Kenda smo
prejeli naknadno sledeče poročilo: Duha po plinu v stanovanju zakoncev Kenda ni bilo čutiti, saj je bila plinska pipa zaprta. S tem je podan dokaz, da ne gre za plinsko za-strupljenje. Najbrž se je odigralo vse takole. Oba zakonca sta bila slaba na srcu. V petek zjutraj se je kopala žena in ker je dolgo časa ni bilo iz kopeli, je pogledal Kenda v kopalnico in našel ženo mrtvo, zadeto od kapi. Pogled na mrtvo ženo ga je tako pretresel, da je zadela kap tudi njega. Na vsak način, pa je nezgoda vsled plina skoro izključena, ker prvič je bil pokojni strokovnjak in drugič, ker ni bilo v celem stanovanju niti najmanjšega sledu po plinu. Sicer pa bo ugotovila točni vzrok smrti obdukcija.
1— Otvoritev božične prodajne razstave umetnin v Jakopičevem paviljonu se vrši v nedeljo, dne 11. decembra ob 11. uri dopoldne v razstavnem prostoru. Pozivamo vso slovensko kulturno javnost, da se udeleži te otvoritve. Razstavljeni bodo umotvori naših najboljših slovenskih slikarjev in kiparjev. Nakup bo občinstvu olajšan na ta način, da ne bo potreba, kot je bilo dosedaj običajno, za ceno izpraševati blagajničarko, marveč bo pod vsako umetnino pritrjen listek z imenom avtorja in cene.
1— Angleško sukno za moške obleke in za sukne dobite najceneje in najfinejše kvalitete po solidnih cenah pri Franc Pavlin-u, Gradišče 3.
Brivni aparat 48’—, 18-—,	15	—
Brivna garnitura	ISO-—
Manikir garnitura 170'—, 120’—, 65 —
Britve, Gillette noži, žep 1 ni noži, I škarje.
Jamči se, da se prodaja blago samo na| bofje kakovosti. Veletrgovina
R. Stermecki, Celje Nakuou prmerno se povrne vožnja.
Celje.
C— V nedeljo ob 11. uri je otvoril župan g. dr. Goričan umetniško razstavo v dvorani Mestne hranilnice. Ves dan so razstavo pridno, pesečali obiskovalci, in tudi slik se je ta dan precej kupilo, tako da obeta razstava jH>leg moralnega tudi materialni uspeh. (Celjani za umetnost še niso popolnoma neobčutljivi). G. Mežan je razstavil precejšnje število akvarelov, pastelov in nekaj oljnatih slik, g. Pirnat pa pretežno plastiko. Zanimanje in splosno odobravanje je vzbudila vest, da namerava mestna občina kupiti doprsni kip Cankarja mojstrsko delo g. Prinata, da ga namesti v tfoye.ru Mestnega gledališča. Ko se {’ preuredil Vrazov trg, bo vhod v gledališče iz Vrazovega trga, kjer se bo zgradil tudi foyer s kolonado. V ta foyer se bo postavil ta Cankarjev kip, kakor imajo nemška gledališča kipe Goahe-ja /in Schillerja. Javnost to namero občine odobrava.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU.
Sreda, 7. decembra: >Magda«, premijera.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
6. decembra, torek: zaprto.
7. decembra, sreda: Dva bregova. Red A.
8. decembra, četrtek: ob 15. uri pop. Vrt Eden. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
9. decembra, petek: zaprto.
10. decembra, sobota: Polnoč. Red B.
Opera.
iZačetek ob pol 20. uri zvečer.
6. decembra, torek: ženidba Miloševa, premijera. Premierski abonnih.
7. decembra, sreda: Bajadera, opereta. R. C
8. decembra: četrtek: Faust. Gostovanje komornega pevca basista g. Nikole Zeca. Izv.
9. decembra, petek: Cavalleria rusticana — Glumači. — Gostovanje ge Hermsdorf-Bili-nove. — Izven.
10. decembra, sobota: Poljska kri. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
PETAR KONJOVIC: ŽENIDBA MILOŠA.
(K današnji premieri.)
Miloš pjeva, vila mu otpjeva, lepše grlo u Miloša carsko, jeste ljepše nego li u vile ... poje narodna pesem o pevski tekmi med vilo Ravijojlo in Milošem na Miiroc planini (gora ob Donavi proti današnji Rumuniji). Tja, kjer se o polnočni uri zbirajo vile in vilenjaki, da jim Brodariča poje svoje nočni spev, pride vila Ravijojla in toži družicam svoje gorje. Mlad junak jo je premagal v pesmi, da še v ec, njegov spev se je globoko vsadil v njeno srce, in od tistega časa nima več miru. Pač ; mu je^ zagrozila, da mu bo prestrelila grlo, | če se še enkrat oglasi, vendar ji vse to ne po-‘ ntaga. Rogovi oznanjajo prihod lovcev, pred njimi pa prileti iz oblaka še Grabancijaš. Za šalo je na junake spustil dež in točo, ti pa so ga ujeli ter ga neznansko namlatili. Sedaj snuje osveto. Hud vihar spremlja Reljo Krilatica in za njim prihajajoča Kraljeviča Marka in Miloš Obilica, ali junaki vzdrže bodro njegov bes. Na Markovo željo zapoje Miloš, kljub Ravijojlini grožnji svojo pesem. Razjarjena vila mu prestreli s puščico grlo, ali Mar-ko j J vlovd in prisili, da ga z zelišči ozdravi. Miloš je močno ginjen od njene vilinske lepote in miline, in tudi njej je slovo od junakov težko. Marko se je globoko zamislil prevzet od nepoznanih čuvstev.
H skali Marte •— čarovnice prilete razburjene in bojevite vile. Hočejo se maščevati nad vitezi, zato naj jim Marta začara njihove pu-scice. Ali pri Marti išče utehe tudi Ravijojla, ki se ne strinja z borbenostjo svojih družic, marveč jo prosi naj razčara njihovo orožje Od daleč se začuje Markov glas. Tudi junak nad junaki pride k čarovnici. Odkar je srečal vi-
lo,	ga je zapustilo veselje do življenja, niti kaplje vina ne more zaužiti. Marta mu razloži: zuljubljen je, ako hoče pridobiti vilo, ji mora vzeti pajčolan. V pomoč pošilja za njim Grabancijaša, ki naj bi odmamil od jezera nevarne Brodariče. Na izhodu ga ustavita Miloš in Relja, ki polna skrbi iščeta svojega pobratima. Komaj jima Marta razjasni položaj, ko prihiti marko z vilinskim pajčolanom v za njim bedna Ravijojla, ki ga prosi milosti. Saj v pajčolanu je vsa njena moč. Ali junak je neizprosen. Vila ga je začarala in mu odvzela mir, zato naj izgineta pajčolan in njena vilinska moč v ognju! Pod tem udarcem se Ravijojla zruši v nezavest, iz katere se zbudi kot navadna smrtnica brez vilinske moča. Za njo se zavzame posebno Miloš, ki ga je prevzela vroča ljubezen za nesrečno mladenko. Ali Marko jo zahteva zase. saj on jo je ukrotil, njegova je. Relja jedva umiri oba junaka ki bi zaradi devojke skoraj prekršila sveto pobratimsko zvezo. Mladenka naj sama odloči, čigava bo. Ravijojla se je že odločila za Miloša. Iz težkega položaja se reši tako, da prosi Marka pobratimstva, česar ne more noben junak odkloniti Piemagan, najde Marko zopet svoj bonhom-ton: »Ej, da mje tako, krv bi polekla!« Tako pa vodi sam nevesto svojemu pobratimu Medtem je Grabancijaš zbral vile ter sedaj napade skalo. Ali junaki odbijejo napad ter obranijo Ravijojlo in sebe pred razburjenimi vilami.
V	dvoru carja Lazarja se pripravlja vse na Miloševo ženitev. Paži prihajajo ter kitijo nevesto. Kmalu pride ponjo ženin, da jo odvede pred carico Milico. Ravijojla je srečna, le strah pred vilami in posebno pred Gra-banoijašem jo vznemirja. Ali njej junak jo bo znal branita. Svatovske devojke se krase z
1	ožmai inom, dokler se v dvorišču zbirajo mezje, da zapojejo svečani svatovac. V dvorano prihajajo plemenitaši, patrijarh, ženit-beni sprevod in končno sam car Lazar s carico Milico. Car Lazar sprejme Ravijojlo za svojo ter jo prekrščeno kot Vulcosavo da Milošu. Svatovske devojke zaplešejo kolo, Mar-*vO m Relja nazdravljata ženinu in nevesti, a carjeva zahvalnica zaključuje to svečanost.
Književnost.
DOMAČE IN TUJE ŽIVALI.
I. Sesavci. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 30. Za Miklavža in Božič je izdala Jugoslovanska knjigama krasno ilustrirano knjigo za naše malčke in za šolarje. Knjiga prinaša 156 slik naših čvete-ronežnih živali, ikatere bo gledal z velikim zanimanjem in veseljem še šolo neobvezni otrok v dolgih zimskih večerih, ko se bo grel pri gorki peči; s haskom in rad jo bo jemal v roke ljudskošolski učenec in srednješolec, .s®.s pomočjo knjige nazorno učil opiso-vtai živali, o katerih se je pravkar v šoli govorilo. Oprema knjige je prvovrstna n slike živali so izvrstno pogojene. Knjiga je tiskana na zelo finem papirju in ima med posameznimi slikami varovalni papir. Iskreno želimo, da bi se zbirka, ki prinaša v prvem zvezku sesalce, kmalu tako opremljena nadaljevala ter prinesla še ostale vrste živali, n. pr. ptice, ribe, golazen, hrošče, metulje itd. Cena Din 30 za tako zbirko je skrajno nizka.
»LETOPIS MATICE SRPSKE«.
Izšel je »Letopis Matice Srpske«, knjiga' 314, zvezek 3. Vsebina je sledeča:
Za nacionalizacijo Vojvodine, dr. Fedor Nikič. — Solstitium, pesem, Anica Šabič Re-bac. — Francosko moderno slikarstvo, Val-demar žoi-ž. — Film kot nova umetnost, Aleksander Ilič. — Skozi vsemi rje v veke, dr. M. Milankovič.. — V očeh mojega sina, Stanko Tomašič. — Notranja kolonizacija, Milan Pribičevič. — Pregled: Gospodarske razmere v Vojvodini, dr. Mijo Mirkovič. — Trianonska mirovna pogodba v Budimpešti in v Ženevi, dr. Oto Hofman. — Slikar Peter Do-brotič, Mih. S. Petrov. — Gledališče in gledališka umetnost, M. T. Seleskovič. — Sodobna ruska žena. P. Mitropan. — Izvor in razvoj življenja, Vladimir Maleš. — BeleŠte.
BORZE,
5. decembra.
Devize in valute:
Ljubljana. .Berlin 13.565 — 13.595 (13.58), Budimpešta 9.985—9.995 (9.98), Curih 1094 do 1097 (1095.5), Dunaj 7.9975—8.0275, London 276.8—277.6 (277.2), Ne\vyork 56.63 do 56.83 (E8..74, 56.72), Pariz 223—225 (224), Praga 168.05—168.85 (168.45), Trst 307.125 do 309.125 (308.125).
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.90, Ne\v-york 518.35, London 25.3025, Pariz 20.405, Milan 28.145, Praga 15.36, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 132 — 0, Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 133 — 0, Ruše 275 — 290, Stavbna 56 — 0, Šešir 104 — O.
Blagovna tržišča:
Ljubljanska blagovna borza (5. decembra). Les: Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon bordarskega poda, 30 mm, 10—16 cm širine, 4 m dolžine, z zarezo in peresom, L, II., na eni strani skobljanega, fco vagon nakl. post. po 700 in 2 vagona mešanih drv (bukev, hrast, gaber), fco vag. meja po 20.50.
Šport.
Zdravniško mnenje o ženskem športu.
Vsak zdravnik pozna vedno ponavljajoče se bolečine v hrbtu pri ženskah, ki jih povzroča samo slabost hrbtne -mvfjkuilature. Temelj vsake telesne vaje pri ženski mora biti torej sistematično jačenje hrbta, pred vsem bokov. — Na žensko se mora pri izvajanju športa posebno paziti radi anatomičnih in fiziologičnih posebnosti in živi jenskih pojavov ženskega telesa. — V velikosti in teži zaostaja ženska za moškim; tudi njena pljuča in srce so manjša. To kaže na zmanjšano telesno delazmožnost ženskega spola.
—	Mišičje je pri ženski precej manjše kot pri moškemu (32% celotne teže napram 40% pri moškem.) — Ponovne preiskave so dokazale, da ima ženska-aportnica bolj moški telesni tip, pri čemur še ni gotovo, ali gre tu za' vzrok ali učinek. — Ali naj ženska goji šport? Pri tem gre za način, kako ženska goji šport. Za žensko ne sme biti nikdar najvišji cilj zmaga v tekmovalnem
boju, ampak da s telesnimi vajami dosežemo zdravje. — Težko telesno delo, ki moškim tako zelo prija, napravi ženske predčasno grde in stare; zato je zunanjost ženskih telovadnih učiteljic, ki gojijo težke vaje, večkrat neženska, kakor trdi tajni svetnik Bier, rektor nemškega vseučilišča za telesne vaje. — Ritmi jaka gimnastika ne bo nikdar sama nadomestila ženske telovadbe, ker bodo zdrave, vesele ženske vedno same zahtevale močnejše udejstvovanje v telovadbi, igri in športu.
Moody, angleški prvak v pol n težki teži.
V	prisotnosti valeškega princa si je priboril Frank Moody v maiehu, ki je trajal 20 rund, londsdalski pas in prvenstvo v po-lutežki teži proti Tedu Moore po točkah. Boj je bil do 17. runde precej izenačen. V tej rundi je pobil Moore svojega nasprotnika na tla, ki je obležal 6 sekund na Ceh, potem pa je imel še toliko moči v sebi, da je čeravno hudo stolčen vzdržal zadnje runde s pomočjo boljše tehnike in si na ta način priboril mal plus na točkah.
Znani lahkoatlet Willie Ritola si je priboril v Newyiorku že v petič ameriško prvenstvo čez zapreke na 6 angl. malj (9 km 654 m) v 29:27,5. Drugi je bil Titierton pred Bellom in Boothom. V tekmi rnoša^v je bil Finnish American Club poražen od Mjllrose A. C. za eno točko (50 : 49). Največjo zaslugo za zmago Millrose A. C. ima njegov tekač Goldfisch, ki je v zadnjih 200 yardih pretekel sedem tekmecev in se s tem povzpel na 25. mesto.
Novi plavalni rekordi. Izborni amerikanski plavač Kojač je zboljšal v Newyorku 'svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 220 y na 2:39,4 min. in v hrbtnem plavanju na 200 m na 2:38,6 min. Slednji rekord je bil zboljšal Amerikanec Laufer na svoji turneji skozi Nemčijo lansko leto v Magdeburgu na 2:38,8 min. V hrbtnem plavanju na 150 y pa je dosegel Spence izboren čas 1:48,6 min.
Med drugim piše člankar, da je rdeča armada v sovjetski Rusiji nova samo po imenu. Večina oficirjev je preje služila v carski armadi. Ustrojstvo in organizacija sedanje leske armade je v bistvenem delu prav taka, kot je bila carska. Trocki, ki ima največje zasluge za moč -rdeče armade, je bil namreč mnenja, da mora vse, kar se nazivlje novo, temeljiti na starem. In zato je sprejel v rdečo armado vse oficirje, ki so hoteli pozabiti prisego svojemu prejšnjemu gospodarju. Nad bivšimi carskimi oficirji, ki so sedaj v rdeči armadi, pa s-0 tudi »proletarski oficirji«, to pa zato, da demokratizirajo armado.
Leta 1914 je štela carska armada 1,300.000 ljudi v miru. K temu številu pa je še prišteti letno okoli pol milijona rezervistov. Sedanja rdeča armada pa ima 1,124.000 vojakov, vštevši tudi zračno silo. Od tega števila spada v redno armado vštevš tudi čete GPU-a (čeke) 562.000 mož, a ostanek odpade v pivi vr-sti na teritorialne divizije. Računa se, da bi mogla sovjetska vlada razpolagati v slučaju vojne z 10 milijoni mož, starih od 18 do 31 let.
To in ono.
RDEČA ARMADA. NJENA ORGANIZACIJA IN JIOC.
Ob priliki, ko se je pričelo v Ženevi razpravljati o razorožitvi in ko se je prvič tudi pokazala na zasedanju sovjetska delegacija, je objavil londonski »Times« članek vojaškega strokovnjaka o rdeči armadi, o njeni organizaciji in njeni moči.
Rekrutiranje v rdeči armadi se vrši prav talko, kot preje v carski armadi. Mladeniči se pozivajo v vojaško službo z 21 ileti. Ali že preje se mora mladež vežbati in sicer v starosti od 16 do 18 in to 160 ur na leto. Mladeniči -od 18. do 2-1. leta se vežbajo pod nadzorstvom vojaških strokovnjakov 10 tednov. Z 21. letom je rekrut zdravniško pregledan in odpravljen v regularno teritorialno vojsko ali pa v rezervo.
V	vsem obstoja deset vojaških distriktov, vštevši tudi vejsko na Kavkazu. Dis-trikti se dele na divizijska, pukovniška in bataljonska okrožja. Armada sestoji iz 21 pehotnih korov in treh konjeniških korov. Vsak kor ima tri divizije. Pehotna divizija ima 3 regimente (v vojnem času ima 18.595 mož). Vsak polk sestoji iz -treh bataljonov. V vsem je 69 pehotnih divizij, od tega 30 divizij redne armade in 12 konjeniških -in kozaškh divizij, od katerih je ena (kozaška) teritorialna. Pehotna pu-kcvnija je sestavljena iz treh bataljonov. Priklopljene pa so vsakemu bataljonu po dve bateriji s tremi topovi po 76 mm. Vsak polk ima ckcli 150 strojnih, težkih in lahkih pa tudi avtomatskih pušk.
Kot privesek k normalnim četam rdeče armade obstojajo še čete GPU-a, ali naslednice zloglasne čeke. Te čete predstavljajo politično orožje, 'ki je pred vsem za to, da se zaduše revolte, ako so odkrite špijonske akcije,
da se z njimi pomete prav po »boljševiško«. So pa tudi za to, da čuvajo meje in da vrše še neke druge funkcije za »obrambo« vlade. Vse te čete so seveda dobro ekvip-irane in se -tudi vzdržujejo iz dohodkov, ki niso namenjeni za -rdečo armado.
Specialna sekcija takozvane protirevolucionarne čete za zaščito vlade je sestavljena takole: Ena divizija, sestavljena iz treh polkov z enim polkom v Leningradu, a z dvema v Moskvi. Nato sedem polkov in še sto drugih sekcij, ki so razdeljene po vsem ozemlju sovjetske Rusije.
Zračne sile stoje izven ustrojstva rdeče armade sovjetske Rusije, spadajo pa pod kompetenco vojaškega ljudskega komisarja. Njihova rekostrukcija se je pričela že leta 1921 in je že znatno napredovala. Danes obstoji 90 eskadrilj, od katerih ima vsaka 12 avijonov. Od tega štev-ila je 50 eskadrilj za rekognosciranje, 25 za borbo, a ostale za metanje eksplozivnih snovi, bomb, šrapnetov itd. V Rusiji je tudi 14 strokovnih šol za pilote. Najboljši stroji so postavljeni ob zapahni meji sovjetske Rusije.
V sodobni Rusiji je cela vrsta vojaških Sol. Največja in najboljša je šola rdečega generalnega štaba. V tej šoli traja tečaj tri let®*
V	Leningradu je vojaško-politična akademija, kjer se odgajajo »vojno-politični delavci«.
Rdeči armadi nedestaje vojnega materiala-Morala te vojske je dobra, ako se vzame za merilo niveau discipline. Vendar pa je rdeča armada obrambna sila, ki pa ne bi n|0gla ped vzeli uspešne vojne izven teritorija sovjetske Ruusije. Zato pa tudi ne predstavlja nikake grožnje za mir v Evropi, piše konlF no »Times«, in je povsem izključeno, da bi mogla rdeča armada veliko vplivati na položaj, ako bi izbruhnila zopet vojna med evropskimi državami.
&
: Ali veste, da je na Angleškem... 15 milijonov malih posestnikov? Da je padlo tam število šolarjev skoraj za četrt milijona? D® znaša povprečna starost lansko Jeto 11,11
britanskih milijonarjev 73 let? Da je v
liki Britaniji 1657 ženskih -sodnikov? D*
lansko leto ponesrečilo najmanj parnik01.
ki plovejo pod angleško zastavo, dasi m1' Anglija največjo 'trgovsko mornarico? Da s izdajajo v Angliji inilij-oni v svrho, da bi
'lTC.lftfi tl m.iiofapii/V7ni mnrilop 'Vi	:iz
izsledil misteriozni morilec, ki je iz .. umoril angleškega policista J. 'P-ridge-a?
Bja Brenburg:	9	7
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(I* ruščine prevedel S. L.)
Šestkrat je gospod Gonrmot govoril s svojim Iklijentom. Pri prvem snidenju mu je general zatrjeval, da je nedolžen, da ni v nobeni zvezi z zločinom in da je ruski komunist. Taka nespametnosti Če bi mu bil vsaj pripovedoval o ženski, o ljubosumnosti, o igri, ki ga je zapeljala, v vsakem slučaju bi lahko računal na usmiljenje. Zdaj pa naj gospod Gounnont občinstvu iin porotnikom servira najbolj zverski zločin v komunistični omaki! Saj to razdraži najkrotkejšega porotnika! Ko ga je morilec prosil, naj obvesti komuniste v Moskvi, ga je gospod Gourmot ostro obrezal. Ko je morilec slišal odvetnikov odgovor, je umolknil in ni več spregovoril. Gospod Gourmot se je prepričal, da ima opraviti z glupim človekom, ki državnega pravdnika ni znal razlikovati od zagovornika. Hotel mu je natresti prahu v oči in je pripletal neke komunistične nazore. Ker pa zagovornik ni nasedel, je zamolčal. Tak proces je za debutanta naravnost strašen!
Gospod Gourmot je grizel svinčnik ali pa
risal na belem papirju jelke. Težko je delal. Videl je, da gomoljik pri pašteti ne bo in da je lahko prav zadovoljen, če se mu tudi pašteta ne ponesreči.
Njegove misli je prekinil zvonec. Za Marie b; bilo prerano. Kdo je tam? Ženski glas, Ko je gospod Gourmot odprl vrata, 'je v sobo v lezlo nenavadno bitje, sicer že na prvi pogled ženskega spola, ki bi mu pa težko bilo reči »ženska«. To bitje, dolgo in kos tl j a vo ko velik ribji okostjak, je bilo oblečeno v plašč, predelan iz ruskega vojaškega plašča in pokrito z neverjetno čudnim, pa kljub temu še koketnim klobukom, ki ga je krasilo grozdje in petelinje ipero. Ko je bitje stopilo v sobo, je z vodenim, motnim pogledom pogledalo na gospoda Gourmol-a, nato se pa s šumom vrglo na tla, razprostrlo roke, dolge in suhe ko dve zavozljani, na konceh raz-'kosmani vrvii in zatulilo, tako zatulilo, da so se stresle vse drObnjarije na pisalni mizi.
— Rešite ga! Rešite Andrjušo!
Gospcd Gourmont je ostrmel -in namesto, da bi prosilko vprašal, kaj želi, namesto, da bi ji dal kozarec vode, je zbežal na hodnik. V razburjenosti je začel celo duhati šmarnice, ki so bile -tudi na hodniku, kakoi da ga oseba, ki zdaj kriči v njegovi pisarni,
sploh ne briga. Kriki čudnega bitja so pa naraščali in se razlegali na ulico, na veselo majsko ulico, kjer so se mimogredoči že začeli ustavljati in gledati v okna. K sreči so pa čudni gosti že pojemale sile in je počasi utihnila.
Kako je prišla v Pariz? Kako se je rešila gozda ob p o>j sk/O-ruak i meji, ki er jo je ipred tremi tedni esuval in zapustil Juk-Zabotko? Kako je v ogromnem Parizu našla sledove Nikolaja Gril asa? To je težko povedati. To je cela epopeja, to je Main Rid, to je odkritje Amerike. Aglaja je šla iskat moža in je ni nobena zapreka mogla več ustaviti. Res, da bi bila med potjo lahko umrla. To se pa ni zgodilo in Juk-Zabotko ji je pustil za spomin na podbratku samo brazgotino. Raz-ven tega je v temnem gozdu izpljunila s krvjo vred dva sprednja zoba. Prišla je pa zopet k zavesti in dospela v Pariz.
S kolodvora se je odpravita takoj k Asji. Sorodna kri le nekaj pomeni in sestra ji bo pomagala. Asja je živela v majhnem, pa udobnem stanovanju. Na vratih so visele na nitkah nabrane steklene japonske korale, ki so melodično žvenketale, kadar so se vrata odprla in tako veselo sprejemale Asjo. Ko je Asja zagledala sestro, si je z rokami po-
krila obraz. V hipu je ocenila Aglajin klobuk z grozdjem in petelinjim peresom in obraz -pod tem klobukom — upadli obraz, podoben izžeti citroni, zatekel vsled udarca v brado in rdečico na licih. Pokrila si je obraz z rokami. Aglaja je pa zašepetala:
— No, pa sem le prišla.
-Na vsule riaiin je hotela poljubiti sestro in
se je naivno smejala skozi brezzobe čeljusti.. Asjo je postalo strah. Dolgo sta obe molčali. Ko sta se nekoliko pomirili, je začela Asja sestri delati očitke. Kaj bo delala v Parizu? Življenje je tukaj drago. Asja še sama nima sredstev. Hariton Ivanovič ni milijonar in ne more skrbeti za obe. Raje naj bi bila ostala v Moskvi. Ko ji je Aglaja razložila cilj svojega prihoda se je Asja nasmehnila: »misli®? da se ga kar tako najde?« Asja je pa vedela, da ga bo našla. Samo to ni vedela, kako naj sestri razloži, da živi Andrej tukaj pod tujim imenom in da zdaj ne išče Lolbova, ampak Cislasa. Ali naj ji pove, da je Andrej bolj-ševik? Boljše, da ne. Aglaja je bila trdno .prepričana, da v Parizu boljševike kratko-nialo obglavljajo, moža je pa hotela nazaj živega. Zato je v zadregi rekla:
/
(Dalje prih.)
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbo. :••« Telefon Stev. 2389.
Tehnično In higijenlino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. ^ Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta !L la, II. nadstr.
TISKARNA »MERKUR"
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2552.	TELEFON	ŠTEV.	2552.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku'.
«TAR A SVETEK
MALI OGLASI
Za vsako besedo se plač* 50 par. Za debelo tiskani pa Din 1.—.
Koks - Čebin
Wolfova l/II. - Telet. 20»!
»Germisan«
najboljše sredstvo za lužen je semen 18% raz-stopine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bitnih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.
Išče
se
Btanovanje, obstoječe is kuhinje ter dveh sob 7 centrumu mesta. Plača s*-dobro. Ponudbe na uprav* lista pod »Stanovanje«.
to Janini Sunil-.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, za poklonjeno prekrasno cvetje ter za čaščeče spremstvo na zadnji poti naše nepozabne mame in stare mame, gospe
Luiize Leustek
se vsem najprisrčnejše zahvaljujejo
RODBINE LEUSTEK, ING. PRELOVŠEK, MR. HUS.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.