219. številka.
Ljubljana, v soboto 26. septembra.
XVIII. leto, 1885
Ith&ja vsak dan »večer, u.un'i nedelje in praznike, tor velja po poŠti prnjeman zn, a v utrij sko-ogur nko «i o 7. <i IP g* v»<; ^itr- f 5 ffid.. ta pol l«fa*.fl frld., za četrt let>i 4 >rld., »h edon BUMeO 1 gl.i- 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 g\d. ZH tet.it        a K'^   8^ * ■• M Leden nMMod l ^-ltl. lo kr. Za pošiljanje na [tlom računa se po
10 kr. za meneč, po   0 v<r. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko        kolikiH pofalUm znanK.. L* oznanila ••iV-me ae od četiriBtopne petit-vrste po 6 Ur., če ne oinati-.lo jedenkrat i-rtka. po f> ti.      >'.o dvat-rut, iti 410 4 kr., će tm tnkrat ali veekrut tiska. Dopisi naj nt ixvole t'rankovuti.      Rokopisi n<- no vračajo.   Uredništvo in uprhvništ. m   * v Kndolia Kirbifta hisi, .(Jieduli^ka stolna". U pravu iAtvn nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije. MAMSiltt so :... uil il ■* trativa*) «fv:in.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročilo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za L j u b lj anske naročnike brez pošiljanja na dom :
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
M četrt leta........3,30,,
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljiinje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   M   — „
„ četrt leta........4   „ —
„ jeden mesec.......I   „  40 „
ZJpvavndiHfO 9f8lov. Naroda44*
Prva poddružnica.
V glavnem mestu Ljubljanskem ustanovi se jutri prva podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in s tem pričenja se pravo družbeno delovanje. Lepše ne morejo Slovenci praznovati tisočletnice sv. Metodo, nego da so si ustanovili družbo, katera ima namen vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo in katera obsega vse slovenske pokrajine od Mure do Adrije, od Žile do Sotle. Nemški in italijanski živelj urivata se v naše narodno telo in v teku stoletij sta iz slovenskih se-liŠe napravila nemška in italijanska mesta in trge, iz Slovencev Nemce in Italijane, najhujše, naj-strastnejše protivnike tistega naroda, katerega kri teče po njihovih žilah. Iti to izpodrivanje naše narodnosti, katero se je vršilo poprej pod silo tuje fevdalne gospode, skuša se nadaljevati v našem času po zapeljavanji nevednega in nezavednega ljudstva z obečanjem, podmitovanjem in terorizmom.
Nemški Schulverein. kateri hinavsko in laž-njivo trdi, da hoče skrbeti le za otroke nemške na-
rodnosti v nencmških krajih, kar mu gotovo nikdo ne bode zameril, ustanovlja šole v čisto slovenskih krajih, v katere vabi in lovi slovensko deco, in dajo darilu „Ehrengaben", bolje rečeno „Schanilgabenu tistim slovenskim učiteljem, ki so pripravljeni za judeževe srcbeniike, izročeno jim slovensko mladež izdati sovražniku. Še huje godi se Slovencem v deželah, kjer jim šolske oblasti odtegujejo prvotni pOttk v šolah, ker jim usiljujejo tuj, njim nerazumljiv učni jezik. Tako se godi na Koroškem, tako v Istri in v Trstu. Slovenske občine se sicer čim-dalje bolj oglašajo ter zahtevajo materini jezik v šoli, pa brez vspeha, in to večkrat zaradi tega, ker ne vedo zakonitih stopinj, po katerih je postopati y takih slučajih.
Družba sv. Cirila in Metoda ima torej obširno polje za svoje delovanje, da ohrani slovenskemu narodu deco, katero skuša tujstvo, ne na tujih, ampak na naših domačih tleh, izneveriti njegovemu maternemu jeziku in domovinskemu čutu in tako ustvarjati si janičarsko četo proti lastnemu narodu.
Da pa družba sv. in Cirila Metoda doseže svoj smoter, v to ne pomaga le dobra volja in navdušenost, treba je gmotnih sredstev, darovanih od vsacega Slovenca, ki mu je mar, da se ohrani naša narodnost ob mejah in povsod tam, kjer jo hoče tujstvo izpodjedati. Zatorej je družba tako osnovana, da se lehko v vsakem kraji, v vsaki župniji in vasi napravijo podd ružnice, katere pobirajo doneske, ter jo izročajo družbenemu načelstvu v Ljubljani. Poddružnice so tista krajna središča, iz katerih dobiva družba svoja sredstva in brez pod-d r u ž n i c bi sploh ne b i 1 o d r u ž b e. Kajti vsak družbenik mora pristopiti k jedni poddružnici, potem je še le družbenik. Izvoli si pa lehko sam poddružnico, v katero se hoče upisati.
In družbeno vodstvo se more voliti še le tacaš, kedav bo dovolj poddružnic ustanovljenih, ker ga voli velika s k u p š i n a, katere se udeležujejo častni družbeniki, pokrovitelji, udje družbenega vodstva, nadzorstva in razsodništva in zastopniki od p o d d r u ž n i c, ki pošiljajo na vsacih 50 druž-I benikov po jed nega zastopnika. Ustanovni odbor, : kateri začasno   opravlja družbene zadeve, ne more
poprej sklicati velike skupščine, dokler se neso ustanovile poddružnice.
Torej na delo, rodoljubi! združite se v vseh krajih, kjer doni naš mili jezik, ustanavljajte poddružnice, ki bodo po vsej naši domovini narodne trdnjavice, na katerih se bode razbil siloviti naval požrešnega tujstva. Letni donesek za podpornike, kateri znaša le 10 kr., omogoči vsakemu pristopiti k društvu in tako postati član velike zveze, katera se razteza po vsej Sloveniji in spričuje, da smo vsi bratje jednega naroda in kjer gre za najdragocenejše narodne svetinje, da smo jedini, vztrajni, po-žrtovalni in neomahljivi.
Ljubljana, duševno središče vseh Slovencev, je v prvi vrsti poklicana, da pokaže svojo narodno zavednost z obilnim pristopom k družbi sv. Cirila in Metoda in da tako vzbuja rodoljube v drugih krajih in kaže pot, po kateri se ustanovljajo poddružnice.
Zatorej pričakujemo, da se k poddružničnemu zboru prve poddružnice zberejo Ljubljanski narodnjaki v prav obilnem številu in pokažejo svetu, da jo Ljubljana slovenska in da se zaveda svoje imenitne uloge, stati v prvi vrsti, kadar je skrbeti za duševni razvoj vsega slovenskega naroda.
Potem pa naj rodoljubi v vseh slovenskih pokrajinah posnemajo delo v glavnem mestu, naj nabirajo družbenike in ustanovljajo poddružnice ne le po mestih in trgih, ampak v vsaki župniji, v vsaki veči vasi. Dvajset družbenikov se lahko najde v Še tako neznatnem kraji, in kjer jih je dvajset, ondu sme se ustanoviti poddružnica. Ustanovni odbor pa bode pripomagal z dopošiljanjem poddružničnih pravil in s poukom, kako se treba ravnati pri usta-novljenji. Že je začel ustanovni odbor razpošiljati pooblastila rodoljubom po deželi, s katerimi jih pooblašča, da v imenu začasnega družbenega vodstva nabirajo družbenike in kadar jih je dvajset, da storijo potrebne korake za ustanovitev poddružnice.
Skrbimo, da bodo kmalu vsa slovenska tla preprežena s poddružnicaiui Ciril-Metodove družbe in potem se nam ne bode treba bati niti nemškega Sehulvereina, niti laske Irredente.
JSTEK.
Potopisne arabeske.
XVIII.
Gospod urednik! Še jedenkrat zaneslo me je spremembe željno srce nazaj sem doli na iztočni rob ravnega Srema in sicer v — Staro Pazovo, mej brate Slovake ...
Kaj ne, da sem praktičen, gospod urednik! Takrat iz Surduka imel bi bil do sem-le kar naravnost, kakor sem omenil v IX. arabeski, jedva četrt ure, dočim mi je zdaj bilo premeriti precejšen ovinek. Iz Iriga v Rumo, iz Kume vlndjijo in odondot v Staro Pazovo — poglejte na zemljevid: lep Vam je to ' iž-kraž! No, elastičnemu popotniku je to ipak le neznaten skok, zlasti, če se vozi po — železnici in mu je vodilo: variatio delectat! . . .
Stara Pazova je slovaška naselbina, Zemunu na severo-zapadu, ne daleč od Dunava, ob postaji sremske železnice: Novi Sad-Zemun. Selo ima 5000 prebivalcev in sicer 4000 Slovakov, evangeljcev Avgsbiuškoga izpovedanja, 7O0 pravoslavnih Srbov in 300 Žvabov katoliške vere.
Evangeljci imajo vrlega župnika. Ta je — Vladimir H urban, sin dra. Josipa Miroslava Ljudevita Hurbana, evangeljskega paroka v Hlubokem na Slovaškem, kateri poslednji namreč je znan po vsem slovanskem svetu kot velezaslužen rodoljub in prvo-boritelj slovaški, ter kot plodovit pisatelj, novelist in pesnik. Brat Staropazovskega župnika, Svetozar Miroslav Hurban, ki pod pseudonimom Vajanski piše izvrstne novele, izdaje v Turčanskem sv. Martinu leposloven zbornik: „Slovenske Pohltldv, časopis pro literaturu, vedu, umenie a politiku". Ta list izhaja vsaki drugi mesec po jeden zvezek, oblike nekoliko večje nego „Ljubljanski Zvon". Va-janskiga novela „Kandidat" izišla je v nemškem prevodu v Sncher Masochovem zborniku „Auf der Ilohe". Vajanskv je zdaj v 40. letu svoje dobe ter je v Slovakih obče priljubljen pesnik, od katerega se nadejajo še mnogo lepih pesniških proizvodov. —
Vladimir Hurban, St. Tazovski .pastor", je lep mož, visoke vitke rasti, jako inteligentnega, ljudomilega obličja. Kaj lepo se mu podajajo rumenkaste, gracijozno zavihane brkice in neka ganljiva milina sije mu iz modrih oči. Mož, evimgoljsk svečenik, jc oženjen, ? Družica mu je mlada, vitke-
stasna žena, pristna Slovakinja po obrazu, govoru in mišljenji. Tu sem videl idilsko-srečno obiteljsko življenje. Mož in žena, v najlepšem cvetu svoje dobe, ljubita se toli uzorno in iskreno, da se jima na obrazih bere blaženstvo zakonskega sporazum-ljcnja. Imata dvoje otrok. Hčerka, kakih šest let stara, brdka in smela ter priljudna, da se Vam prikupi s prvim, prostodušnim pozdravom. Njena ličica so podobna jabelkovemu cvetu in oči — pristne potočnice! Sinko pa, ki je baš bil dovršil prvo leto svojega življenia, Vam je toli čil in isker, kakor živo srebro. Roditelja, hoteča ostaviti svojima otrokoma viden spomin na njujine mladostne dni, dasta nju vsako leto tbtografovati in sicer na rojstveni dan, češ, da se pozneje more videti, kako se je otrok od leta do leta razvijal in spreminjal. Daš prejšnji dan, na obletnico njegovega rojstva, bila sta s sinkom v Zemunu pri fotografu; toda vzlic vsem naporom ni bilo moči posneti to ne-m''no, prcživalino dete, ki se Vam smeje in grabi z ročicami v beli svet, da ga ne ukrotite niti za pol trenutka . . .
Da mi je pri pogledu te obiteljske sroče nehote prišla na misel v srce segajoča Ujetega ptiča tožba:
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. septembra.
Državni zbor otvori se danes slovesno s prestolnira govorom. Drug teden se mu bode pa že predložil provizorični budget.
Vlada je že nameravala, da ne bi letos sklicala <ležcliilli zborov. Na to sta pa spodnje-avstrijski in štirski deželni odbor opozorila vlado, da je treba sklicati deželne zbore. Čehi so bili tudi jako nevoljni, da bi se deželni zbor ne sklical. Zo-tegadelj si je pa vlada primislila in bode deželne zbore sklicala sredi ali koncem novembra in bodo zborovali do božiča.
Cerkveni kongres ogerNkih in hrvatskih Srbov bode zmerno postopal. Celo radikalni člani kongresa so izprevideli, da se pri sedanjih razmerah s trdim nasprotovanjem ničesar ne doseže. Bode li z zmernostjo kaj več vspeha, je jako negotovo, ker je Madjarov smoter doslej bil in bode tudi v bodoče, ali vzeti ali pa vsaj razrušiti prevažno to narodno trdujavo.
VuaiUe države.
Kako se je začel prevrat v Vzhodnjej llmiic-liji. o tem se poroča listom tako: „Kruta dejanja bila so dosegla vrhunec, druzega izhoda ni več bilo, kakor ustaja. Najnovejša pooštrenja vladnega postopanja so jo le pospešile. Generalni guverner obljubil je,  ko je bil v Carigradu, da bode strožje postopal proti Bolgarom. Ko se je vrnil iz Carigrada, razložil mu je nek duhovnik v cerkvi želje bolgarskega naroda, ker je napravilo na guvernerja jako ugoden utis   V ponedeljek imel  je  stotnik Ljubo-nistrov  nek govor na vojake, zaradi  tega so ga drugi dan odstavili in pregnali čez mejo. Žandarji so aretovali Lotaoova in Zorogravskega, opolčemci so ja pa zopet osvobodili. Skrila sta se v Plovdivu pri nekem prijatelji. K sreči se je izjav'1 poveljnik žandarmerije Sokolov, da je sporazumljenje z ustaj-niki, sicer bi že bilo prišlo do prelivanje krvi Bolgari so se še vedno dalje devali v zapor. Iskali so phma in j a kontiskovali.   Stojanov določil je točno čas za začetek ustaje.   Po noči zbrali so se zarotniki in dali besedo,  da hočejo junaško  umreti za domovino. Glavni poveljnik opolčenja, Nikolajev, se je poslednjo uro pridružil gibanju, katerega smoter je bil zjedinjenje Bolgarije.   V Plovdivu bila je to noč velika negotovost,  ker neso imeli časa čakati kmetov, ki so bili poklicani na pomoč. Zategadelj napali so brez odlašanja vladno poslopje. Žandarmerija se je umaknila,  Gavril paša dajal je iz postelje ukaze,  pa nepričakovano so pali nanj in ga posadili na voz, kjer ga je stražila sedemnajstletna deklica z golo sablo v roki. V tem so došli kmetje iz okolice, ne da bi bili čakali kakega poročila. Ob 8. uri osnovala se je provizorična vlada pod predsedstvom dr. Stranskega.   Vlada sestavila se je iz trinajstih članov, takoj so pretrgali brzojavne in železniške zveze s Turčijo in objavili okrožnim oblast-vom v Sredci, Varni in Trnovem, kaj se je zgodilo. V Plovdivu je samo jeden ob življenje. Nek Todo-rov, predsednik poštnega urada, spri se je z majorjem Itajkom in ga pobil na tla.   Ko je ljudstvo to zvedelo, raztrgalo je Todorova na kosce. V Cipranu bilo je šest osob ubitih. V soboto se je nadaljevala organizacija nove vlade. V nedeljo došel je že knezov manifest iz Trnova. Zaukazano je občno oboro-ženje vseh moških od 14. do 50. leta.   Parola se glasi: „Zmagati ali pa umreti^. — Po vsej Bolgariji in Vzhodujej Rumeliji pripravljajo se za boj. Okrog Plovdiva delajo se močne utrdbe. Povsod vlada nenavadno navdušenje. Žene in dekleta navdušujejo može. Žene se vadijo za bolniško postrežbo, iz deklet se pa že sestavlja posebna vojna družina.
Z vseh stranij prihajajo bolgarske devojke,  ki se žele vojevati za domovino.   Kakor se iz več krajev poroča, prihajajo prostovoljci iz Rusije, zlasti častniki v civilni opravi, nekateri v uniformah. Oklic, kateri je izdal knez Aleksander na svoj narod, se glasi: „Rojaki! Obračamo se do vas in zahtevamo, da z vsemi silami podpirate že dovršena dejanja. Zahtevajte od vaše vlade čete za varstvo naše domovine proti azijatski druhali.   Noben trenutek ne sme zastonj minuti.   Naši bratje v Rumeliji zahtevajo od nas pomoči.  Ali bosta Bolgarija in Rume-lija združeni ali bosta pa razvalini,  katere bodo pokrivale bolgarske kosti. Bolgarija in Rumelija bo-deta združeni, ali pa pokopališče." Oklic, s katerim so se bili Rumelijci obrnili na bolgarskega kneza, se pa glasi: „0d Tebe, knez, pričakujemo, da daš vojski povelje, da odrine na rumelijsko mejo. Sedaj moraš  pokazati, da si vreden vladar naše skupne domovine. Čast in bodočnost Bolgarije apelujeta na na Tebe!" K zajetju generalnega guvernerja imamo omeniti, da se ni nič branil, ko so ga prijeli in mu i objavili, da to zahteva blagor domovine. Zaklical je namreč:   Tudi jaz sem Bolgar.   Kaj misli Turčija storiti, še ne vemo,  vesti si jako nasprotujejo.   Nekatera poročila javljajo, da je že začela j boj, druga pa zopet, da se bode skušala sporazu-j meti s knezom bolgarskim.  V Carigradu so v jako j velikih zadregah, kar kaže to, da je najodenkrat se moralo prenoviti ministerstvo.   Važen je v tej zadevi  pogovor nekega Berolinskega časnikarja z nekim turškim diplomatom, najbrž s turškim poslanikom v Berolinu, Sajd pašo, kateri je sedaj po-i stal minister vnanjih zadev. Ta državnik izjavil se i je, da je on preverjen, da Rusija ni nič poprej ve-j dela za to. Car tudi ne mara, da bi njemu ne baš simpatičen knez Aleksander postal vladar Velike Bolgarske,  a poslednji je sedaj postal najpopular-! nejši mož pri vseh panslavistih.   Nadalje se je izrazil ta turški diplomat,  da  turška vlada najbolje i I stori,  ako se sporazume z bolgarskim knezom in | ! mu prepusti Rumelijo    To tudi misli Turčija sto- j j riti, po mnenji tega diplomata, zategadelj razpošilja | i čete na vse strani, samo  v Rumelijo ne.   To pa j S tudi upa doseči Bolgarska vlada, zategadelj pa tudi ' j dcln, na to,  da se ustaja ne razširi po vsem Bal-| kanu. Strogo je namreč prepovedala vsaka ruvanja, j da bi se ne vnela ustaja še v Makedoniji. Da pa s
Srbijo ne pride v kak spor, odpravila je vse v * j Bolgarskej živeče srbske emigrante od srbske meje • I da ne bi mogli napraviti kake ustaje v Srbiji. Po- j I ložaj je pa vendar dan na dan kritičneji.   Na meji se prikazujejo bašibozuki in mohamedansko prebi-i valstvo zbira se v oborožene čete,  če tudi je njih I niufti v Plovdivu izdal opomin, da naj bodo mirni. ' Vlada je to objavila diplomatiškim agentom, in knez je prosil velevlasti, da naj delajo na to, da sultan j odločno  pove, ali priznava unijo ali ne.   Kajti v ■ kratkem  bode moral  izdati ukaz, da se razorože J mohamedanci. — Ruska vlada te dogodke dosedaj ( še hladnokrvno opazuje.   Vendar se že nagiba na bolgarsko stran.   Bivšega bolgarskega vojnega ministra,   Kantakucena,   kateremu je zaukazala, da mora odstopiti, imenovala je generalnim konzulom v Sredci.   Narod ruski pa jako živo simpatizuje z bolgarskim narodom. Slavjansko dobrodejno društvo začelo je nabirati darove za podporo bolgarskega gibanja.
Dopisnik „Politike" imel je pogovor z nekim srbskim državnikom in ta mu je dal več pojasnil o srbskej politiki. Mobilizacija, rekel je ta diplomat, ima namen previdnosti, kajti Berolinska pogodba je rušena, in Srbija mora biti na vse pripravljena. Mobilizacija ni naperjena prav za prav proti nikomur, tudi nema Srbija ničesar proti zjedi-n j en j u Bolgarov. Treba je pa sedaj, da se tudi Srbija povekša, kajti sicer bi postala primeroma manjša država. Ko bi se začel ustanek v Makedoniji,  tedaj bi bila Srbija prisiljena  začeti akcijo.
Notranje razmere pa po njegovih mislih ne bodo ovirale Srbije v postopanji. Kajti vse stranke so jedine, kadar gre za čast države. Diplomat izjavil je nado, da ne bodo velikega konflikta. — Notranji položaj v Srbiji je pa jako nevaren. Govori se že, da so že v več krajih bili izgredi, katere pa vlada kolikor je moči prikriva. Privrženci kneza Kara-djordjeviča mislijo baje porabiti sedanji kritičen položaj, da vržejo Milana s prestola .in kneza Petra Karadjordjeviča postavijo na prestol.
Kakor razni listi poročajo, so Anamci v juliji 24.000 kristijanov pobili. Sedaj vlada red v tej deželi, ker vladajo Francozom prijazne osobe.
Dopisi.
Iz Ormoža 25. septembra. [Izv. dop.] Prinesli ste že brzojavno vest, da je tukajšnji c. kr. davkarski urad oziroma novi c. kr. davkar g. Ko-schel, dal tukajšnjemu posestniku g. Vertniku nemški plačilni nalog, kojega ni hotel prevzeti, ampak zahteval slovenskega, na hišna vrata pribiti.
G. Vertnik se je, ker 9. t. m. popoludne, ko se je to vršilo, ni bil doma, takoj drugi dan 10. t. m. pri slav. c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuji brzojavnim potom o tem činu pritožil, in ono je še isti dan tudi brzojavnim potom c. kr. davkarskemu uradu zapovedalo, da mora takoj nemški, na hišna vrata g. V. pribiti plačilni nalog odvzeti, ter mu slovenski plačilni nalog dostaviti.
Dne 12. t. m. je c. kr. davkar g. Koschel po uradnem slugi g. V. pozval v davkarsko pisarno ter mu v navzočnosti drugih davkoplačevalcev ves srdit v obraz kričal, da je laž brzojavil ter da je nesramno celi urad denunciral. —
Vsaka še tako opravičena tožba Slovenca je pri nas torej laž in denuncijacija!   To je laž, kar je občinski sluga pred dvema svedokoma povedal, da ima od g. c. kr. davkarja strogi nalog, nemški plačilni nalog na vrata g. V. pribiti, ako ga ne prevzame. To morda vender ni laž, da je bil nemški nalog pribit, ker vkljub zapovedi c. kr. okrajnega glavarstva Ptujskega od 10. t. m., da se mora odvzeti, še danes isto tako pribit visi?!  Denuncijacija je, ako mora Slovenec svoje pravice pri višjej gospodski iskati ter prositi pravice, koje mu kratijo nižji  uradniki. Res srečna doba Taaffeja vlade!  Mi štajerski Slovenci nesmo pod nobeno vlado toliko trpeli,  kakor pod sedanjo. Kaj bi se zgodilo uradniku pod vlado Auer-sperg-Lasserjevo, ko ne bi takoj  vsaki najmanjši ukaz spoluil in zvršil.  Doslej, ko je bil g. Jerše tu davkar, ni se mogla nobena  stranka pritožiti, kajti v kakeršnem jeziku, slovenskem ali nemškem je kdo kaj zahteval, v istem se mu je rešila prošnja. Zaradi tega ga pa neso mogli trpeti tukajšnji nemškutarji, v prvi vrsti pa davkarski uradniki; ti pa zategadelj ne,  ker ni nobeden zmožen slovenskega jezika v pismu, in g. Čmelič, pardon, Tschme-litsch, c. kr. davkarski kontrolor, se je pri odhodu p. Jeršo-ta izrazil:   „Gott sei Lob und Dank, jetzt ist mit der windischen Amtirung auch fertig!" — Prvo delo g. Koschela pa je bilo, da je uboge slovenske besedice „ne trkajte", ki so bile poleg nemških „nicht anklopfen" na pisarničnih vratih, Bog
|f^T" Dalje v prilogi.
„Z družico drug tam prosto leta,
Izbral si gosto jo drev6, In drobno gnezdo skrbno sphHa,
Da spal bi nežni rod mehko.
A meni svet je ves ocvetel,
Zaprt iii slep sem samotar Nikdar ne bodem gnezda pletel,
Gojil mladičev nikedar . .
predrznem se izpovedati Vam vzlic vsej „kraškoj burji", ki nam hoče vpihnoti poslednjo iskrico onega čuvstva, katero nam je stvarnik užgal v srci na srečo vsega človeštva . . .
Ko sva se pozneje z imenovanim evangeljskim župnikom napotila po selu okrog, videl sem, da ga ljudstvo spoštuje in ljubi, kot svojega očeta. Od vseh strani so mu doneli nasproti prostodušni pozdravi in veselje se je bralo na obrazu vsakega vernika, katerega je ogovoril. In vrli svečenik pa je tudi res pristen pastir svoje črede! Ne samo, da jo tolaži in dviguje v cerkvi z blagovestjem božanske ljubezni v nebeške višave, poučuje in spremlja jo tudi s koristnimi nauki po zemeljskih potih k smotru telesne blaginje. Razen mnogih dobrotvornih naprav, pomogel je udanim svojim župljanom ustanoviti zadrugo „Vzajomne Pomočnica Cirkve Evanj. tug. Vyzn. Staro-Pazovska", katere namen je, podpirati svoje
članove s potrebnimi posojili ter nje napeljati k ščedenju. Župnik sam je upravitelj zadruga in je potoval nalašč v Prago, da jej je pridobil pri znanem slovanskem zavodu — nomima sunt odiosa — potrebne podpore in veresije. Omenjena zadruga se dobro razvija in napreduje: 1. 1884. imela je čistega dobička 2000 gld., kar je za toli majhen zavod iz-vestno mnogo.
Pa so Vam ti Staro-Pazovski Slovaki tudi jako marljivi, delavni in ščedljivi. Poleg poljedelstva opravlja Vam skoro vsak kakšno obrt, kupčijo ali rokodelstvo. Hiše imajo vrlo čedne in snažne, vzgrajene iz različnega gradiva: iz opeke, lesa, ali pa stolčene iz prsti ter okrašene z vsakovrstnimi ornamenti: s cvetlicami, arabeskami in podobami, zlasti na vspredji hiše, katere so sploh vse lične obeljene ali obojane. Pri lesenih hišah pa so pročeljne svisli in podsteu-ski hodniki odprti z umetno zrezljanim stebrovjem, kakor so tudi sobe in lese dvoriščnih ograj na vna-nji plati, okinčane z umetnimi rezbarijami ter pisano obojane.
Oblačijo se naši Slovaki narodno. Zlasti ženske so Vam kaj mične v tistih pisanih, belo-rdeče pikastih haljah in kratkih, do loket segajočih in košato nagubanih rokavcih, vrhu katerih pregrinjajo
preko živobojne robce, dočim lase spletajo v dolge, po hrbtu viseče kite. O njihovih običajih, navadah in šegah, v kulturnem, narodnem in socijalnem obziru pa Vam, žal! — zbog prekratkega bivanja mej njimi — ne vem poročati. {Govorijo mej seboj
— slovaški, z drugimi sonaseljenci pa srbski.
Okolica Stare Pazove je vrlo rodovitna. Na južni plati se razgrinjajo nepregledne ravne njive, kjer raste bujna pšenica in koruza, proti iztoku pa travnate livade in pašniki in na sever, proti Dunavu nahajajo se košati gozdi . . .
Nepopisno prejeten je sprehod okrog Stare Pazove, mej njivami ali tja doli proti Novi Pazovi, Švabski naselbini! Zlasti na večer, po solnčnem zatonu, ko zorni somrak prepreza vso piano pokrajino
— ne morete se ločiti od predivne ravninske panorame z brezkončnimi perspektivami po vsem okrožji ...
Drugo jutro prišel je g. župnik Hurban s kočijo po mene in odpeljala sva se na „vašar" (ži-vinjski somenj) v — Golubince, odkoder pričakujte moje prihodnje pismo.
V Stari Pazovi.
Prostoslav Kretanov,
Priloga ^Slovenskemu Karodit" št. 219. 26. septembra 1885.
zna, koliko let pribite, odtrgati dal. Ues velika /a sluga za nemštvo ! Lieb Vatorhuul inagst ruhig sein itd. — Od slavnega c. kr. okrajnega glavarstva pa pričakujemo, da bode varovalo svojo avtoriteto ter našo davkarijo prisililo,  da spolni dano jej nalogo.
Tiskovna pravda .,Slovenskega Naroda-.
(Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani, 22. septembra. Drugi dan.
(Dalje.,
Seveda, pravi priča, tako kakor je Jonko hotel, tako je moralo biti, njegova je morala veljati. Pri volitvi za deželni zbor imel je Jonko šest možakarjev, ki so zanj agitovali, seveda z denarjem. Dajalo se je za glas po 2 gld. do 5 gld. sosebno pa so morali voliti njega vsi, ki so bili Jonko kaj dolžni. Volilcem Martinu Konaču, Anton Liherju, Andreju Mrakiču itd. poslal se jo denar za Jonkovo volitev v hišo. — Potem pripoveduje priča o dogodku, ki Jonka stavi v jedno vrsto z glasovitim Shakspearovim Shvlokom. Janez Zornik izposodil si je od Jonka 800 gld., ter za to vsoto zastavil zemljišče, katero Jonku zapade, ko bi Zornik ne držal obroka. Predno je pretekel obrok, prišel je Zorn'c k priči, proseč, naj mu posodi 100 gld., ki mu še mankajo. Ko je Zornik zastavil nekoliko živine, odštel mu je Gesare Ostati 100 gld. in Zornik nesel je vseh 8UO gld. Jonku, da bi mu slednji vrnil zastavno pismo. Slednji pa tega m storil, temveč rekel je: „Danes ne, pridi jutri". Zornik prišel je potem k priči nazaj in povedal, kaj se mu je zgodilo. Priča rekel mu je potem, da bi bilo nevarno čakati, naj gre se jedenkrat k Jonku. Zornik šel je tja, a vrnil se kmalu, kar je bilo pri Jonkovih že vse zaprto. Drugo jutro šel je Zornik k Jonku z denarjem, da reši svoje posestvo, a Jonko je rekel, da je že prepozno. In tako mu je ostalo za 800 gld. posestvo, cenjeno na 2050 gld. Priča nadalje izpoveduje, da je Matija Pire, mož, ki ima precejšnjo premoženje, že 17 let kupoval moko in žito pri trgovci Marizziji in pri Ititterjovih v Gorici. A Jonko mu je spodjedel pri obeh kredit, ker jih je strašil, da bodo vse izgubili, to pa zaradi tega, ker Jonko prodaja tudi moko in ker se je ho tel znebiti konkurenta. Pred večjimi leti, ko se je dala paša na planinah v zakup, hotel je tudi priča na dražbo. A Jonko mu je rekel, da ne treba, ker bode on na dražbi planino vzel v zakup, potem pa bode priča polovico zakupa plačal in imel tudi polovico dobička. Jonko je planino dobil za 85 gld. in priča mu je polovico poslal, a Jonko je rekel, da ni treba, ker itak velja in ni vzel denarja Pozneje ni hotel ničesar o tem znati in si je pridržal ves dobiček.
Priča Mat. Pire, pekovski mojster in posestnik v Bolci pripoveduje najprej, kako je kos občinske zemlje na šest let vzel na „rit" in kako ga jo Jonko po krivičnem hotel kaznovati za 5 gold. potem pa za 8 gold. 75 kr. Tudi Pire hotel je na dražbo Minkčevih krav, a Jorko mu je rekel, naj ne hodi, ker bode že on vse kupil in potem Mink-čevki nazaj dal za isto ceno, za katero b de sam kupil. O tej obljubi seveda pozneje ni hotel več vedeti in obdržal je kravi. Občinsko vodo je Jonko samovlastno vzel in pričo nagovarjal, naj dovoljenje podpiše. A priča je to odločno odbil češ: „Krivice ne podpišem." Potem seje o tem glasovalo v občinskem zboru in Jonko zmagal je z jednim glasom. Priča glasoval je proti dovoljenju, isto tako Dur-java, katerega je čez par dnij Jonko takoj terjal za dolžnih 240 gold. Tudi ta priča je slišal, da je Jonko, ko se je nekdo sklicaval na postavo, rekel: „E kaj postava je testo, raztegniti in pre-
obrniti se da, kakor kdo hoče!" Priča potem potrdi, da je Jonko neupravičen«) na občinski račun prevzel 11° urv, dobiček pa utaknil v svoj žep, da je porabil občinske plodio za svoj vrt, da ne pobira goldinarja od vsacega sežnja drv od tistih otobi ki nemajo servitutnih pravic, a pri Jonku pi,o in kupujejo in da tako škoduje občinsko blagajnice. Koze je le Jonko zopet upeljal na veliko škodo gozdom in prebivalstvu. Nad 4U0 posestnikov podpisalo je prošnja, naj se koze odpravijo in le 4G bilo je tacih, ki bi radi imeli koze. Tem 46 in Jonku na korist upeljale so se koze. Najprvo spoznalo se je, da sme vsak posestnik imeti po 2, potem po 4, naposled po 8, sedaj se pa dopušča, da imajo posestniki že po 20 koz. Od koz ima dobiček le Jonko, ker vsi njemu nosijo sir, skuto, kozličke itd. Priča tudi ve, da so se glasovi kupovali. (Tega tudi Jonko sam tajili ne more, kajti sam predložil je „rekurz", v katerem so navedena vsa posamična lakta in vsa imena in celo potrdila dotičnih osob. Uredn.) Priča naposled še pripoveduje, kako ga je trgovec Marizzi v Gorici, s katerim je bil 17 let v trgovinski zvezi, Lar nenadoma terjal za 400 gold. in kake sitnosti je imel v Gorici za radi moke.
Pri popoludanski obravnavi, ki so je pričela ob Va4. uri, zasliši se kot prva priča Marija lt o t, udova Minkčeva. Njej je Jonko rekel, da kupi na draJbi vse zarobljeno blago, potem pa za isto ceno da nazaj. Po dražbi pa o tem ni hotel ničesar vedeti. Sla ga je prosit, naj jej pusti vsaj jedno kravo pa ni hotel. Le za užitek bi jej bil prepustil jedno kravo, dokler se kak kupec ne oglasi. Te ponudbe, pa ni hotela vsprejeti. Prodano je bilo potem po sestvo. Jonko je je kupil za 4300 gold. Cenjeno je bilo nad 70UO gold. Njen mož Minkec se je potem, ko je bil ob vse premoženje, iz obupnosti obesil.
Prečita se potem izpovedba priče Anton-a Strgula, mesarja v Bolci, ki je tudi hotel na dražbo k Minkcu, a bil odpravljen s tem, tla pokupi Jonko vse in da potem Miukčevim nazaj.
Priča Matija Zornik iz Bolca pripoveduje, da mu je Jonko bil 200 gld. posodil. Ko mu je posojilo vrnil, zahteval je Jonko 14 gld. ažije Priča se je pa krepko ustavil tej zahtevi, ker še ni nikdar čul, da bi se za papi r na t i de n a r a zija plačevala. Jedno leto pozneje imel je z Joukom velike sitnosti zaradi krompirja, ki mu ga je njegova žena prodala. Jonko prevzel je kupljeni krompir in obdržal, a nekaj časa potem zahteval denarje nazaj.
Priča Marija Durjava, 70 let stara, iz Bolca, izpove, da je Jonko njenemu pokojnemu možu posodil 100 gld. potem pa terjal 20 0 gld. Pokojni mož je mnogokrat tožil, da se mu je godi a velika krivica pri računu. Ko je zahteval podrobni račun, pahnil ga je Jonko iz hišo.
Priča Florijan Šarka, pollr iz Bolca, prevzel je po svojem očetu posestvo, s posestvom pa dolg Jonku v znesku 27 gld. Ta dolg je plačal, ne da bi bil dobil pobotnico. Tri leta pozneje terjal ga je Jonko zopet za teh 27 gld. in ker ni imel nobenega potrdila, plačal mu je še jedenkr.it to vsoto.
Predsednik Ko če v ar: Torej ste res dvakrat plačali ?
Priča Šarka: (kazoč na razpelo na mizi) Tu Bog je moja priča, da sem dvakrat plačal, ker se pravdati neseni hotel!
Šarka imel je potem delo pri zgradbi Bolške trdnjave (Flitscher Klause). Pod njegovim nudzor-zorstvom bilo je okolu 200 delavcev, katerim je prodajal tudi kruh in žganje. Ker pa priča žganja ni kupoval pri Jonku, slednji ni miroval in naposled pri stotniku, ki je zgradbo vodil, tudi dosegel, da je bil Šarka iz službe odpuščen,  dasi  ni bilo
nobenega povoda, ker je priča vse delavce poltena do zadnje,a krajcarja plačal in jo bilo vse v redu.
i D.ilje priti.)
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoristiSki roman. — Česdci spiual SvtttOplllk Oecli.
vin.
(Dalje.)
Povem hitro dekletu svoj načrt. Vzdihnila je sicer: „To je greh! to je greh!" toda videč neizogibnost zavije se po mojem vzgledu naglo vsa v jedno iz velikih belih oblačil, na tleh ležečih. Nato stopava po prstih za tanki obok v ozadji izbinem. Morda zgreši pozni pohajkovalec izbo; če je ne zgreši — stopiva naprej.
Ne zgreši je. Priprte dveri se odpro do stežaja in na pragu prikaže se stari župnik s svečo v roci. Kakor je pozneje pravil, ni mogel po mojem odhodu iz obednice, navajen dolgega govoričenja, zaspati in namenil se je, ležavši nekaj časa v postelji brez zaželjcnega spanja, da gre gori po neko knjigo
Naredi korak v izbo. Midva stopiva po prstih izza oboka; stari gospod naju opazi, gleda za tre-notek z otrpnelim očesom na bližajoči se prikazni, zakriči, izpusti svečo, ki na tleh ugasne, in beži iz izbe po stolbah doli. Da bi ga pred vsem v njegovo spalnico zagnala in tako neopozorovano v svoji sobi smukniti mogla, stopiva za njim. Ozrevši se in zapazivši najini beli senci, captajoči za njim, rine
v svojo spalnico in zaklene za seboj dveri. Oddam hitro oblačilo dekletu, da bi oba ta corpora delieti skrila v svoji sobi, in splazim se v svojo spalnico. Slišal sem, kako je župnik nekaj časa molil in gospodinjo klical; ozivali so se koraki, glasovi in na konec sem zaspal.
Prebudil sem se precej pozno Župnik in ne-tjakinja bila sta že v cerkvi. Gospodinja pravila mi je o nočni prikazni in izročila neko pisanje. Pre-čitavši je, bi je bil skoro raztrgal. Pozivalo me je z 'novim prenieščenjem v drug kraj. Še danes imel sem iti na pot brez nade, da se še kdaj vrnem v tiho vasico, ki mi je ravno sedaj toliko razkošja obečala.
Moral sem brez odlašanja odriniti, da bi pri šel za čas v najbližje mestice, ker me je že stavbeni podjetnik pričakoval. S težkim srcem zložil sem vse stvari v kovčeg, osedlal konja, poslovil se pri gospodinji in šel na trato pri cerkvi, da bi se še z župnikom in krasno netjakinjo poslovil. Klel sem cesto kot usodo zlega, da mi ni pripustila da bi nadaljeval ljubezen z mlado Španijolko. Kolikokrat bi se bila mogla v srčni ljubezni zabava'i v prazni izbi, brez skrbi, da bojazljivi starec za nobeden denar ne ustopi! Vender sem se namenil čez nekaj dni vrniti v to vas, ako mi le posel pripusti
Trgovinska in obrtnijska zbornica
III. Gospod su-tnik Vaso Petričič poroča o vprašanji vis. e. kr. deželne vlade, ima-li, po misli zbornice, pravica za trgovino z domačimi pridelki v sebi tudi [travico trgovati s slanino (špehom) na debelo; pri tem naj se ozira tudi na letno obdačenje z 2 gold. 10 kr.
Z ukazom dvorne pisarne dne 18. februvarja 1813. 1. bili so odpravljeni vsi zakoni, ki so omejevali notranjo trgovino za živež, katerej se je prištevala tudi trgovina z žitom.
V svobodno trgovino za živež spadajo po gu-bernijalni okrožnici z dne 17. marcija 1813. L: 1. vse vrste žit, seno, slama in vse vrste sočivja; 2. vse vrste moke; 3. mlečni pridelki; 4. velika in mala klavna živina, slanina (speli), loj, sveče in milo. To razsojajoč bi se dalo trditi, da obsega trgovina z domačimi pridelki, kakor se je v času razvijala, tudi trgovino s slanino, ker je slanina domač pridelek, trgovina z domačimi pridelki pa obsega malo da ne vse v trgovino za živež spadajoče stvari.
Ker se za trgovina Z domačimi pridelki običajno razumi le trgovina z domačimi pridelki na debelo, moralo bi se trditi, da obsega pravica za trgovino z domačimi pridelki tudi pravico za trgovino a slanino na debelo
Ali v slučaji, kakor v predstojećem, ko se je od vršilnega kapitala 20 gld. odmerilo 2 gld. 10 kr. letne pridobnine, je vendar le težko misliti si, da bi obsegala pravica za trgovino z domačimi pridelki, med katere se štejejo običajno: žito, sočivje, mleti pridelki, suho sadje, med, vosek, detelj ino in tra-vino seme i. t. d., tudi pravico za trgovino s slanino na debelo, to tem manje, ker se navadno za trgovino s slanino, maslom in klavno živino prosijo posebna obrtmi pisma.
Odsek tedaj misli, da v predstojećem slučaji pravica za trgovino z domačimi pridelki ne obsega pravice za trgovino s slanino na debelo, toroj predlaga: zbornica naj so izreče v zinislu poročila.
Gospod svetnik Perdan je proti odsekovemu predlogu, ker je slanina domač pridelek, kar odse-kovo poročilo samo priznava, in trgujejo ž njo na debelo trgovci z domačimi pridelki; govornik predlaga torej tudi, naj slavna zbornica v tem zmislu odgovori vprašanju vis. c. kr. deželne vlade.
Zbornica vzprejme potem ta predlog, ko je zbornični tajnik stvar nekoliko pojasnil in g. odbornik Fr. Omersa predlog g. Iv. Perdana podpiral.
IV, Gospod Mihael Pa kič poroča vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 11. julija 1885 t. 1. št. 6725 glede zadrugovanja v političnem okraji Logaškem sledeče:
V teh posvetovanjih zastopal je zbornico nje tajnik. Udeleženci Loškega davčnega okraja izjavili so se za tri, oni Logaškega za dve in oni Idrijskega za štiri zadruge in sicer po tej-le razvrstitvi: A. Davčni okraj Loški.
1. Gostilničarske in krčmarske obrti z vsemi pravicami, mesarji in klavci drobnice,
Pred cerkvijo privezom konja h kostanju in UStopim notri. Mej pobožnimi zapazim v zadnji klopi tudi drago devo. Bila je danes bleda in molila goreče, da bi si morda izprosila odpuščanje grešnega ponoSnega početja in nespodobnih sladkih grehov, ki so je naredila naša goreča ustna. Ko me ugleda, nagne obraz, ki je močno zarudel, na molitveno knjigo.
Neseni se ubranil .smehu, ko je gostitelj moj po končani maši, odkašljavši so, pregovoril s temnim glasom: „Molimo še očenaš za rešitev dveh blodnih duš, da bi dosegli večni pokoj !u
Izstopivši pred cerkev, počakani poleg svojega konja devico. Kako se je stresla, kako bolestno na me pogledala, ko sem ji povedal, da odidem. Stiskal som njeni treso i se roki in obljubil, da se v kratkem povrnem. V tem pride župnik in se jako užalosti, ko mu zahvalivši se za prijazno gostoljubnost naznanim svoj odjezd. In njemu moral sem obljubiti, da ga kmalu zopet posetim. Ko sem že jedno nogo deval v streme, zadrži me še dobri starec in pripoveduje vse podrobnosti nočne prikazni, pri čemer se je netjakinja zagledala v stran na polje. Na konec se neseni mogel zdržati, da bi ne vprašal: „No, kaj pravi k temu Voltor s francoskimi bogatnjci?" (Daljo prilu)
2. rokodelske in dopuščane obrti, izjemši mesarje in gostilničarje,
3. vse v točko 1. in 2. ne spadajoče, torej posebno trgovinske obrti.
B. Davčni okraj Logaški,
1. Gostilničarske in krčmarske obiti z vsemi pravicami, mesarji in klavci drobnice; potem vse svobodne obrti s trgovinskimi vre<l,
2. one v točko 1. ne spadajoče rokodelske dopuščane obrti.
C. Davčni okraj Idrijski.
1. Gostilničarske in krčmarske obrti z vsemi pravicami, mesarji in klavci drobnice,
2. mlinarji in pilarji (Žagarji),
3. one v točko 1. ne spadajoče rokodelske in dopuščane obrti,
4. vse v točke 1. do 3. ne spadajoče, torej posebno trgovinske obrti.
Ker so se udeleženci kolikor mogoče na to ozirali, da bi osnovali krepke zadruge, in ker naj bi se, po mnenji zbornice, o določevanji kraja ravno na to okolnost oziralo, priporoča zbornica, kakor je storilo tudi c. kr. okr. glavarstvo Logaško, naj bi vis. c. kr. deželna vlada po izrečenih željah udeležencev določila kraje, po katerih bi so imelo razširiti posamezne zadruge v tem političnem okraji.
Glede zapisnika o številu obrti davčnega okraja Loškega opomni zbornica, naj bi se po željah udeležencev kovači uvrstili v II. zadrugo (rokodelske in dopuščane obrti.) Vsled tega bi se tudi število v to zadrugo spadajočih obrti naraslo od 41 na 57 in ono III. bi se zmanjšalo s ISO na 143.
V jednakem zmisli bi bilo premeniti število obrti davčnega okraja Logaškega; ker spadajo kovači v vrsto rokodelskih obrti, bili bi uvrstiti v II. zadrugo in bi se povečalo s tem število obrti te zadruge od 91 na 117, ono I. ?adrugc pa bi se zmanjšalo od 424 na 398.
Tudi v davčnem okraji Idrijskem bi bili premestiti kovači iz IV. v III.zadrugo. Vsled tega bi se povečalo število III. zadruge od 69 na 71, ono IV. pa bi se zmanjšalo s 130 na 128.
Ker se dela barvarjev, podobarjev in modistin vendar bližajo bolj rokodelskim obrtim nego trgovinskim, bili bi tudi ti v III. zadrugo uvrstiti. Vsled tega bi se Število obrti III. zadruge povečalo na 75 in ono IV. bi se zmanjšalo na 124.
Opirajoč se na to predlaga odsek: zbornica naj se izreče v zmisli tega poročila.
Predlog se vzprejme.
Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča vsled dopisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 23. julija 1885 št. 6602, s katerim se vpraša, da li po tukajšnjih veljavnih obrtnrjskih in trgovinskih navadah z vodo zredčeni špirit neha biti kot tak, preden je dober za pitje; da li je na ta način iz njega napravljeno žganje umeti kot novo samobitno trgovsko blago.
Odsek predlaga: zbornica naj pritrdujoč odgovori vprašanje. (Dalje pr b.
Domače stvari,
— (Družba sv. Cirila in Metoda.) Ustanovni odbor, v katerem so gg. Luka Svetce, predsednik, I. Hribar, Iv. Murni k, dr. J, Voš-njak in profesor Toma Zupan, razpošilja pooblastila, v zmislu družbenih pravil, rodoljubom po Slovenskem. Sploh naj se gospodje, kateri žele ustanoviti v svojih krajih poddružnice, obrnejo do ustanovnega odbora zastran podružničnih pravil. - Po soj il niča v Mariboru pristopila je družbi kot pokroviteljica in poslala odboru 100 gold. Družba ima torej že tri pokrovitelje na Štajerskem, kateri so uplačali v pravilih določeno vsoto po 100 gold. Da bi našla posnemovalcev tudi na Kranjskem in drugod.
— (Iz Idrije) nam poroča prijatelj našemu listu: Pretekli četrtek sedelo nas je več gostov v gostilni Tujčevi. Kar se vrata odpro in sivobradat in rudečeličen gospod nas pozdravi in se prisede k nam. Kmalu začne nas povpraševati, smo li čitali obravnavo Jonko centra Železnikar. Ne da bi se bil kdo posebno zanj zanimal, začel je pripovedovati, da on Jonka kot poštenega možaka od mladih nog pozna, da je Jonko pravičen, izvrsten značaj, dobrotljiv itd. S kratka opisaval je Jonka kot uzor in vir vseh čednostij. Izjavil se je, da so priče krivo govorile, sploh pa Jonka gladil in likal na vse pretege. Ko jeden gospodov ostavi gostilnico, mu natakar zunaj pred vratini pove, da je gospod, ki Jonka tako hvali in zagovarja — Jonko sam!
— ( Raz inger-Žumrovo „Prvo berilo in slovnico") za slovenske ljudske šole je c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje potrdilo za uporabo na ljudskih šolah
— (Družba sv. Mohor a) že razpošilja svoje knjige. Udje dobivajo letos šestero knjig: I. Koledar. 2. življenje Marije in sv. Jožefa. IV. snopič. 3. Svota brata Cirila in Metoda slovanska apostola. Spisal Matija Maj ar Ziljski. Ta knjižica ima mnogo prav ličiih podob. 4. Zgodovina katoliške cerkve, II. zvezek. 5. Slovenski pravnik III. snopič. Spisuje dr. Ivan Tavčar. 6. Slovenske Ve-černico. 39. zvezek. Člani dobe v teh knjigah jako veliko ia prikladnega berila in v svesti smo si, da bode vsakdo teh knjig vesel.
— (Slov. del. pevsko društvo „Slavec") j priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 4. oktobra t. 1. s j prijaznim sodelovanjem „Sokola" in „Dramatičnega i društva" veliko slavnostno akademijo v tukajšnjem i deželnem krasno razsvetljenem gledališči v pro-i slavo godu  Nj. Velečastva cesarja. Mej
j drugim bodo tudi sodelovali naš priljubljeni tenor ! g. Iv. Meden, gosp. J. Ver ni kova in izvrstni i komik g. Peregr. Kaj zel. Vodstvo društva skrbelo 1 je za jako zabaven vspored, kateri priobčimo v teku i prihodnjega tedna in upamo, da se bode naše gle-! dal išče ta večer napolnilo do zadnjega prostora, kar ! tudi to društvo v resnici zasluži. — Jutri, v nedeljo ; 27. t m., pa priredi društvo „Slavec" popoludanski izlet v prijazni Dol,  kjer bode sodelovalo pri slovesnem otvorjenji „Bralnega društva".   V to svrho se vabijo gg. pevci jutri popoludne točno ob pol 2. uri v društveno sobo, od koder ob pol 3. uri odrinejo na južni kolodvor.
— (Celovška razstava) imela je 21.000 gld. dohodkov. Po odbitih troških ostalo je 10.000 gld. čistega dobička.
— (Sleparija.) Alojzija Pretnar prišla je včeraj v Souvanovo prodajalnico, vzela na račun gospe Mrhalove tri metre sukna za 12 gold.. ter si iz tega sukna dala napraviti dve obleki. Danes je redarstvo sleparico prijelo in zapilo.
— (Tatvino.) Samici Lenki Rojčevi v Kolodvorskih ulicah št. 28 ukradeno je včeraj 40 gold. denarja, v postelji skritega. Redarstvo prijelo je neko vlačugo, ki jo na sumu,  da je denar ukrala.
— (Mej potoma umrl.) Kmetskomu fantu, ! ki se je danes zjutraj z mešanim vlakom vozil iz
Ljubljane v Postojino, prišlo je slabo. Na Rakeku 1 peljal ga je sprevodnik iz vagona v čakalnico, kjer I je v malo trenutkih umrl.
— („Kmetom v pomoč") imenuje se knjižica, ponatisnjena iz uvodnih člankov „Slovenčevih"
j ravno tega naslova. Pisatelj jim je dobro znani župnik g. Ivan Boleč v Fužinah (Weissenfels), založila jo je pa „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Knjižica obsega 144 strani in velja 25 kr. po pošti 5. kr. več. Kdor jih vzame 10 dobi 1 po vrhu. Knjižica je v tej stroki nekaj posebnega. Gosp. pisatelj se je mnogo trudil pri sestavi to knjige in na čast mu bodi rečeno, da je njegov trud vse hvale vreden in da gotovo ne bode brez plodu. V njej podal nam je nekaj, kar se se bode posebno tistim prileglo, katerim je na srci žalosten razpad našega kmetijskega stanu in bi mu radi kvišku po-
! magali. Naj se to tudi ne bode takoj doseglo — razpad in rast se godi polagoma — a stanje se bode vsakemu pojasnilo, kdor bode knjižico čital z marljivostjo in razumom. Zato knjižici želimo mnogo razširjenja.
— (Oupoljaviobčinske takse zazve-(1 e n š k o ogledovanje vsake živali,) prodno se izda zanjo živinski potni list, velja za vojvodino kranjsko sedaj nova postava z dne 26. marca 1885, ki (dež. zak. z 19. junija 1885 št. 9.) veli: § 1. Tarifa k postavi o občinskih taksah za vojvodino kranjsko z dne 3. decembra 1. 1868., dež. zak. 8t. 17., dopolnjuje se s sledečim člankom: 25. Za zve-denško ogledovanje vsake živali, prodno se izda zanjo živinski potni list od — gld. 1 kr. do — g L 8 kr. — § 2. Postava z dne 3. decembra I. 1868., dež. zak. št. 17. je veljavna tudi za takso določeno v § 1. te postave.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Tolmin l.r>. septembra. Čestitamo k zmagi. S tem bode čehana še kaka droga glava.
Mnogi pra vico ljubi Tolminski.
Kamnik 26. septembra. V smodniški tovarni v takozvanom „ Mischvverk" ob 7. uri zjutraj 600 kil smodnika s strašnim pokom eksplodovalo. Nihče poškodovan. Hiše mesta so se tresle, šipe pokale.
Plovdiv 25. septembra. Bolgarski knez brzojavil je carju, da, ako so se rnski častniki zaradi njega odpoklicali, za blagor naroda bol-j garskega rad odloži krono, če bi potem Rusija ! štitila zjedinjenje. Po deželi je red. Turški list „Halil" pripoznava kneza za suverena, hvali njegovo ravnanje z mohamedanci in apeluje na sultana, naj zjedinjenje pripozna.
London 26. septembra. Admiralitetski lord Ilamilton govoril je včeraj v Glasgovvu o dogodkih v Vzhodnjej Itumeliji ter rekel, da se sme pričakovati, da se bode po vkupnern delovanji velevlastij gibanje omejilo, morda celo popolnem udušilo. Kabinetski sovet določen je 1 v 29. dan t. m.
Simla 2 6. septembra. Ukaz, po katerem je bil prvi voj pripravljen za aktivno službo, se je razveljavil.
Madrid 26. septembra. Včeraj izjavila je Nemčija oficijalno, da je glede zadeve nemškega grba zadovoljena in da je to vprašanje končano.
Pariz 25. septembra. Papež prevzel je oficijalno posredovanje mej Spanjsko in Nemčijo.
Rim 25. septembra. Včeraj v provinciji Pa-lermi 176 ljudij za kolero zbolelo, 95 umrlo, v Ferrari 10 zbolelo, 3 umrli, v Genovi 1 zbolel, 1 umrl, v Girgenti 1 zbolel, 1 umrl, v Massi 3 umrli, v Parmi 9 zbolelo 4 umrli, v Rovigu 1 zbolel, 1 umrl.
Kazric vosih
* (Proti koleri.) Kakor piše „Novoje Vreinja," našel je ruski učenjak Fočenku v Turke-stanu rastlino, ki je jako dobro zdravilo proti koleri in vročinski bolezni. Ta rastlina „Ferula smn-bul" rabi tamošnjim domačinom za razne bolezni. Evropcem pa so jo doslej skrivali.
* (ManOvri nemškega brodovja) pri Kielu neso bili brez nezgode. Jedna torpedovka trčila je s parobrom „Greif", oklopnica „I3ayern" pa je zavozila na skalo, katera jej je utrla steno. Oklopnica „Bayern" imela je pri konečttem manevru že precej vode v spodnjih prostorih, zateda-delj odpltua je ladija „Pfeil" do Porta Falkenstein, da to naznani. „Brummer prezrl je zastava in je-denkrat ustrelil na ladijo „Pfeil." Po tej nezgodi ustavilo se je vse streljanje, manever pa skrajšal.
* (Drago zdravljenje.) „Elbe Zeitung" piše se iz Teplitza: Veliko se govori v našem mestu o dogodku mej nekim Poljakom in tukajšnjim zdravnikom. Poljak obolel je neznatno, a ni hotel takoj zdravnika. Slučajno seznani se z nekim zdravnikom, kateremu pove, kaj mu je. Zdravnik ozdravil ga je v jednem tednu, zahteval pa 500 gld. nagrade. Poljak ni veliko več imel, vendar je dal zdravniku 500 gld., potem pa pisal svojim ljudem, naj mu pošljejo denarja. V kratkem dobil je od doma 40OO goldinarjev. Zdravnik čuvši, da je Poljak dobil toliko novcev, šel je zopet k Poljaku in zahtevel, naj mu za zdravljenje plača Še 40O0 gold. Strah in groza prevzela sta Poljaka a naposled dal je tudi teh 4000 gld. Brez vsega denarja, brzojavil je potem Poljak bratu v Pariz, izposodil si nekaj denarja ter odpotoval domov. Kmalu potem dospel je brat v Teplitz in zahteval od zdravnika račun, ter, ker računa ni dobil, zdravnika tožil. Tožba imela je toliko vspeha, da je zdravnik 2000 gld. nazaj plačal. Torej je zdravljenje stalo 25O0 gld.
* (Petje uzrok nesreče.) V Stockholmu bil je v 24. dan t. m koncert slavne umeteljnice Kristine Nilsson. Po koncertu nabralo se je pred njenim hotelom 30 do 40.000 ljudij in umeteljnica pela je na balkonu nekoliko pesnij. Ko se ie množica potem razhajala, navstala je silna gneča in 18 osob je poginilo, veliko pa bilo poškodovanih.
Slav. slovenskemu občinstvu.
Istemu naznanjam, da sem se preselil v S i-8ek in prosim, da mi pisma in naročila semkaj pošilja. Druga knjiga mojih glasbotvorov je izšla in sc pri meni dobiva za 1 gold. 60 kr. Prva knjiga je popolnem razprodana in sem pripravljen, prirediti drugo izdajo, ako se dovoljen broj naročnikov oglasi. Slovenska pevska društva opozarjani osobito na najnovejše moje, še netiskane možke in mešane zbore, ki se na zahtevanje dobe v prepisu.
Vse slovenske liste prosim, da te vrste ponatisniti blagoizvolijo.
V Sisku, koncem septembra 1885.
Veleštovanjem
Tujci:
25. septembra.
Pri ni »mi t Speiser z Dunaja. — Adler iz Budimpešte. — Bruol z Dunaja. — Mosettifr iz Gradca. — Virz iz Zagreba. — Palma z Dunaja. — Stem iz Prage. — Je-nič iz Rudolfovega.
Pri *fttii*lt Maurer, pl. Maverhofer, dr. Kolb, Dov-aky, Feil, Hild, Krik, Schweritz z Dunaja.
Pri avMirljnUcm eeaarjl: Usenik, Jamni k iz Gradca. — Drobek iz Dola. — Theuerscbuh iz Trtica. — Geršak iz Št. Petra.
Tržne cene v IJuMjam
dne" 2G. septembra t. 1.
	?!•	kr.	Špeh povojen, kgr.	
Pšenica, hktl.       . .	o ;h			- ««:
Rez,         „     .   . .	5 20		Surovo maslo,    „ .	-84l
Ječinen,     „ ...	4	38	Jajce, jedno ....	—12-5
OveB,        n ...	2	;<2	Mleko, liter ....	— 8;
Ajda,        „     .   . .	4	37	Goveje       meso, kgr.	— !64|
Proso,       „ ...	4	71	Telečje          „ „	— 56
Koru/.a,     „ ...	5	40	Svinjsko        „ „	— t>4
Krompir,   „ ...	2		Koštrunovo    „ „	— 34
Le6a,        n ... Grah,         . ...	H	_		
	S		Golob......	—17
Fižol,        „ ...	8	50	Sen-.,   100 kilo    . .	1 69
Maslo,             kgr. .	—	90	Slani,i,    B .	I 69
Mast, „	—	HO	Drva    trda, 4 □ motr.	7 60
Speh frišeu, „	—	M	„   mehka,   „ „	540
Metf-oro logično poročilo.
§ a	Caa opazovanja	Stanje harouietra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
25. scpt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73044 mm. 729 09 mm. 128 (39 mm.	11-6° C 17-8° C 17 4° C	brezv. si. zal), si. zali.	megla dež. dež.	9 30 mm. j dežja, j
Srednja temperatura 15-6°, za 1 7° nad norinalom.
ZD\x:n.aosls:a, borza
dnć 26. septembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta
5°',, marčna renta .
London   ... ,
Srebro .......
Napol ...
0 kr cekini ...
Nemške marke
4°/0 državno srečke iz 1. 18M 260 gld Državne srečk« iz 1  18GI 100 gld
4u/0 a v str  zlata renta, davka prostu Ogrska /.lafa renta 40',,
„     pa piru a r<-iita f>u/„ 5*/0 štajerske zemljišč  odvez oblig Dunava reg srečke &u/„ 100 gid
Zemlj obč avstr 4Vi6/o z'rtt' z,l8t ''8ti Prior oblij?  Eliznbetine zapad železnica Prior oblig Ferdinandove aev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudoltove srečke .      . 10 „
Akcije anglo-avitr. banke 120 „
Traiuiuway-driišt vel j. 170 gld a. v. .
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi se knjižica
Jsočlelnica Metodova."
6pi«ul <litli<> v«-li ]Jn1>l jauHko tšltolijo.
Cena lO icr.
Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda'1. (518—G)
81	gld. 95	kr.
82	n 50	
109	„ 20	
98	n 70	
8H5		
283	n 20	
125	„ Ml	n
9	l	
n	n 93	|
61	■ «5	
127	. 2»	
169	n 25	
108	n 70	i
V8		r
91	, —	B
104	n "—*—	
115	. 75	_
124	■ 50	
115	i. 40	
106	—	_
175	—	n
18	n 20	n
98	• 3C	
188	> 75	■i
Št. 15.1M8.
Razglas.
(552—2)
Mestni magistrat naznauja, da bodo proračuni za 1886. leto
1. o mestnej blagajnici,
2. o ustanovnih zakladah,
3. o zakladi meščanske bolnice in
4. o mestnej ubožnej zakladi v zmislu §. 65 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto od atii s« |»i< m-l>ra do O. oktobra letos v magistratnem eks-peditu izpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v njih vsprejeti da v zapisnik.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 21. septembra 1885.
Trgovski pomočnik
za prodajo meKanega tolrag-«,
Vflprejme se v nekem večjem kraji na Kranjskom. — Pisma pod J. H. Ljub.JsuM . (554—2)
Najfinejši gorenjski sir
se dobi pri (559—1)
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
JurČićevih „Zbranih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po......... gld. 1*—
elegantno vezan po......... „ 1-60
II. zvezek, nevezan po......... „ O70
elegantno vezan po......... «1*20
III. zvezek, nevezan po......... „ O70
elegantno vezan po......... »1*80
IV. zvezek, nevezan po......... „ O-70
elegantno vezan po......... »1*20
V. zvezek, nevezan po......... „ 010
elegantno vezan po......... „ 1*20
Ako pa tudi od- ■--Naročnina za VI.
dajemo vsak pnsami-   / do   X. zvezek stoji
fini zvezek, vender se / \ 8amd 3 gld ; za ele-
priporoča, pošiljati na- / m    \ gantno vezanih drugih
ročnino za već zvez- J i     1 pet zvezkov (VI.—X.
kov skupaj. Naročnina 1      X^*A^    1 zvezek) samo   5 gld. znaša za 1.   V. neve- \ MB^štjBltI ^ kr. zani zvezek 3gl.50kr. \^Kfi0^8v Naročnina  za I.
Za vseh prvih pet 1 -po \™ff9»v~/ do X. nevezani zve-vozanih zvezkov 6 gl. S    zek stoji O u ■ «■ - Za
vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa li gld. — Naročnina so pošilja najprikladneje s pustnimi nakaznicami pod naslovom: gospod J o s. S tarč v Ljubljani, Marijo Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjigo franco. (22—32)
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zhranc spise" po 60 kr. izvod, ako si naroče* skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. Staretu v Ljubljano narorilno svoto
6 gold" Odbor za Jurčičev spomenik.
Zdrav, krepak deček,
14 let star, kateri je dovrSil dva razreda srednje šolo z dobrim vspehom, f.cii h« otldatl v Kuli o Ntacimo, najraje z mešanim blagom, v iti«»Nti* ali na «1<**«»1I- — Ponudbe n-'i se pošljejo pod naslovom: .Inur/. V^itnilc v Cerknici pri Knkeka. (553—3)
Zastopnike,
potovajoče in stalne,
za prodajanje gospodarskih in šivaloin strojev,
iičeiu pod vrlo dobrimi pogoji. Ponudbe do 1. oktobru t. 1. pod ,,Stroj*' upniv-ništvu „Slovenskega Naroda". (5BU—1)
Prodajalnica
na Mesta trgu t Ljubljani tM6_2)
se da o sv. JI 111*1 ji v iiajeni,
Natančneje pove nprnvništvu ^Slovenskega Naroda".
Jako dobro ohranjene (549—3)
prodajalniške stelaže
s plohom (Itaiikoiii),
v katerem bi 3 posode za navadno olje, 1 za p-trolij in 1 za sol prodajani ceno zaradi razširjanja svojo prodajalnice.
To m. Tollazzi v Dolenjem Logatci.
Oznanilo. (548~3)
Zobozdravnik L KMM
pride za stalno v Ljubljano in prične poslovanje v prvi polovici meseca oktobra v zasobnem stanovanji:
Fran Josipova cesta št. 5, I. nadstropje.
Prodaja jabelk.
Pri graščini Turn-Vodpeč vThuru-Cialleri8tein, poleg nv. Križa na l>o>leu JNkcm proda so
lOO <lo ISO meriiilcov
obranih jabelk
izvrstnih vrst.
Jabolka se oddajo za gotovo plačilo s pogojem, da jih kupec sam v posodo uloži, potem jih graščina postavi na kolodvor v Litijo. <550—%
iccoli-eva esenca za želodec,
• katero pripravlja " " f+l^tv*.'
G. PICCOLI,lekarv Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v selodcu in trebuhu, bodenj«. krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoSek zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 Rld. 36 nove. Pri večem Številu dobi se primeren odpust. Gena steklenici 10 novo.
IV nj fin oj wi
med v satovji
kilo po 80 kr.  1 kilo in več vkupe razpošilja se tudi po pojti proti predpošiljatvi zrv ska ali proti povzetju. — Lesene skatlje, v kojih se razpošilja, se ne zaračunijo.
OROSLAV OOLENECj
(547—U)
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
v I ijiibljnui, nn lioii^rcsmin I i^u wt. 7,
priporoča svojo bogato zalogo  svilnatih in klobukov lzklobučlne, kap, specijalitet klobukov za dečke, slamnikov vsake vrste. (495—(i)
CHAPEAUX-CLAQUES
doinaže in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in fazonu. N»tjkulMiitneJMa puNtrc/ha ne zngotav>jM.
l Imot ii<"
(489—10) ♦
jiftbe i n zobovja j
* ustavlja po najnovejšem  a m 6 r i k a n s k e m načinu J
:'nrc/. vsakih bolečin ter opravlja ploitibovniiJM in * vse zobne opvrueilt* ♦
j zobozdravnik A. Paichel, ♦
4 poleg Hradeckega ntOStU,  I. nadstropje. +
-v*.
I>r.  N|ir;MiK<f-?<i 4-
kapljice za žclodec«
Tajni miMliriiiski in dvorni sovetnik dr. Hiickinfi, medicinski sovotnik dr. (lohn, dr. Mtinning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in jo za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krčn v želodci, omedlevici, glavobolju, trohuholMiljii, 7,aslizenja, zelodčnej kislini, Yzdigovunju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti zlatej žili, zupretju. Hitro in brez bolečin meče in ])Ovrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričaj tu se sami. Jedna stoki. f>0 in 30 kr.
Pri gospo«1 ti lekurjl Mvoliodi, pri Xluteui orlu, ua Presiruuvein Itku. (718—70)
wm- Gotovi zaslužek!
Brez kapitala in rizike more Bi vsakdo m prodajo avstro-ogemlciti «lr>.nvnili  in  preiiiijetkili  srečk   proti plačilu na obroke po post. ćl. XXXI. z leta 1HHH
mi mm 100- 300 golil.
Ponudbo, v katerih se mora povedati, a čim bo jo dotičulk do sedaj pečal, na (B86—B)
INTERNAT. ANNONCKN E^I'KDITION LEOPOLD LANG
■tu (limpefttn. Dorotheugasse D.
(348—24)
^■oj« lllliciijc O usi siili liOsiii4'li«~-nili HVedUil vili e. kr. ilvoriivKn %<ilr»viiili.a
XU KOlie  }>'<»*|M»4lit
dr. i G. Popp-a na Ounaji.
V Budimpeitl, v leptembru 1879.
Priznati moramo v čast resnici, da vsa sobna in ustna kosmeticna sredstva, katera spekulativni novi čas prodaja na Dunaji in vseh pokrajinah cesarstva, pri nas zatemnevajo in spodrivajo
Popp-ova Anatherin ustna voda in zobna pasta in zobni prašek.
Ta kosmeticna sredstva postala so neobbodno toaletno sredstvo, katero se je udomačilo pri vseh stanovih; sredstva, katera bodo če/, deset ali dvajset let ravno tako zahtevali, kakor sedaj. Naši zobozdravniki so tako skromni, da nočejo iznajti nobenega takega sredstvu, ker ved6, da ne hi napravili nobenega napredka, ker so vsa 1'opn-ova kosmeticna sredstva no izreku naših prvih ogerskib zdravnikov in zobozdravnikov dobro premišljen in itrogo znanstven rezultat in delajo čast Izumitelju s svojim dobrim uplivom.
(323_2) Uko, rentier.
Dobiva aei> LJubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczj', E. liirschitz, (i. Pioooli, dalje pri trgovcih C. Karinger, VaSO Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Postoj ini: Fr. Baooarich, lokar; na Krškem: P. Uomches, lekar; 0 Idriji: J. WartO, lokar; v Kranj i: K. Šavnik, lekar; v Šhofjej Jjoki: C. Fablanl. lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Grtlgllelmo, lekar; t' IMiji: J. Benoi, lukar; v Metliki: Fr. VVacba, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; ti Uovem mestu: J. Hergiuan, D. Hi/./.oli, lekarja; v Kamniku'. J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J ltup-reclit, lekar; t> Cmomlji: J. lila/.ek, lekar; v Vipavi: A. Lehan, lekar
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna'*
po nizkej ceni.
Kdor prstno Brnsko volneno blago
dobivati želi, ohrno naj so z zaupanjem na (-'>17 4)
iiiiJMturejišo 13i**in1co iiniio v-11 Hiikno
Meter po 2-7 gld.     MOHITZ BUM V BRNU.       Ustanovljeno 1822.
26
Mož, slovenskega in nemške**   jezika ter vodstva kupčijskih knjig popoinem zmožen, % dobrimi spričevali,
išče sI-ližToo
kot knjigovodja.
Ponudbo se zvedo1 natančneje pri upravni St v u ,Slovenskega Naroda". '542—81
večja zaloga
JAN. JAX
Iif IlIftlJllIlM,
HOTEL EVROPA.
Nit m« ■.«•< u<- obroke p<» 4 do Si gld. (»is—«)
Šestletno jamstvo.
Ponk brezplačno.
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naročevalceni izmej mestjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za
I i
jesensko in zimsko sezono
v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in se priporočam tedaj velečastiterau p. n. občinstvu za narejanjo oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. (509—4) Z velespoštovanjem
F. CASSERMA1JI,
v LJubljani, Oledallike ulio« it. 6, v Pau-schin-ovej hiši.
Cesarsko, marčno in Boctp
ti
Sliratov li os i rr jrv (6—39) priporoča
f    v zabojih po 25 in 50 steklenic 2       A. MAYER-jeva
4 trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
ffi  Ob šolskem pričetku
priporoča
največjo zalogo
razne tvarine za pletenje, ye-zanje, štikanje in šivanje.
Izdelane  in pričete, na raznovrstnem hlagu, fino in v slogu dovršene ali risane vezenine. Vse  vrste volne v jednoličnih  barvah in
marogasto.
Igle ll najboljšega angleškega jekla. Viprejmo so tudi vsakovrstna dela, spadajoča
v predtiskarijo.
Vsa vas t itu naročilu se najbolje In točno
lavrle. (5oi—n
Pridnega dečka
m l4iiii;i»»c/.ii<>i:a iicpiich vsprejme takoj
(555—s Ivan Bonač, knjigovez.
J. C. JUVANClC
po»e»tnilf vinogradov mi lli-/.«-ljsKriii,
ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—20)
Bizeljsko vino 1884. I. od 14 do 18 gld.
„   1883.1.  „ 18  „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „
Uzorce p šilja v sodčkih od 50 litrov in več. ^Q
1
Burgundsko vino.
To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske(francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih na Ogerskem priporočajo slavni zdravniki zaradi njega milohe in izvrstnih svojstov pri želod-cevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-hoe in rekonvalescenci z izrednim vspehom. — Zdravilnica v Lindetviese (Sle-zija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebnu kot okrepčujoče pri rekonvalescenci.
r .!*'«! iiio zalogo za Kranjsko
? ima (407—6)
I »LEKARNA TRNK0CZY"
I        2W zraven rotovža v LJubljani.
S Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. i Po pošti se pošlje najmanj 5 steklenic.
!! Noben cilinder več ne bode počil!!
O- Icr. pri-v.
pateit marijam
(e varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniške] zalogi
trgovina s steklom,     (666—i) ■v HLij-cLbljani, Stari trg- št. 15.
Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari.
KW>^>:>:x>>^otxxKWWKK>!K>:>:K:
C. kr. priv.
■■».-i tovarna za svetilnice.
Namizne in viseče svetilnice
samo poskii.šenili sistemov in solidnega dela.
Gigantova solnčna svetilnica.
To»arnišU znamka.
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se prečastitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno,
slavnemu občinstvu pa svojo
kemično spiralnico,
v katerej ne rnzpnrnne in nemzparane moške in ženske obleke, obleke za vizite, šali, tapeeirnrsko blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne zgubo prvotne svoje barve in oblike lepo (»cedijo.
i*■•«••;riiijn.li« vsprejmo se za pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepi, kar se prav dobro in ceno izvrši.  - V mojej
To s- r va r Ij i
so vsprejmo za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči ta dež, ne da bi so isti razparali. Vse to se barva v vsake} barvi, katerr se naroči.
Za mnogobrojna naročila In ceno Is vrle vanje so priporoča
i odličnim spoštovanjem (487—Bj
josip saioa,
I*oljaiiMki nasip, O/kc ulice li. &t. 4, v IJuhl j;mi.
13ol>ivji Ho pO vseh boljših prodajalnicah svetilnio.
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOO
Zahvala in priporočilo. °
Iskreno zahvaljujoč se za zaupanje, katero so je več let skuzovalo mojemu pokojnemu očrtu, naznanjam, da budem nadaljeval obrt za račun svoje matere Terezije Thomann pod dosedanjim naslovom
PETER THOMANN,
stavbeni in umeteljni kamnosek.
Ker sem se na c. kr. državni obrtni šoli v Gradci teoretično z odliko izobrazil in sem pri svojem očetu več let praktično delal, nadejam se, da bodem UOgel zadostiti vsem zahtevani.
Toplo se prlporočujoč častiti duhovščini in častiietnu p. n. občinstvu v mestu in na drže i, naznanjam, da najsolidneje izvršujem vso v mojo stroko spadajoča stavbena in cerkvena dela ter izdelujem grobne spomenike iu to po najnižji coni. (545—3)
Z velespoštovanjem
PETER THOMANN ml.,
kamnoseški obrt.
v Ljubljani, na Dunajski cesti, nasproti ..Bavarskemu dvoru'.
O
3
O O O
o o
8
OOOOOOOOGGOOOGOOOOOOOOOOOOI
C? ....... , ^m^. t£ ■qtjte^ Spodaj navedeno specija-
^£*jrPvN*r H tete,  ki so po večletnej iz-
s5&Ls9ta«i9ti& košnji za iz vrtilno uspeiue _^ _ pripoznane, ima vedno ciate \£ v zalogi in razpošilja takoj po \J
poštnem povzetji!
»LEKARNA TRNK0CZY" 8
zraven rotovža v Iijnl»l juni.
M*i'/i{-4 r/n llCf* Jedno najboljših sredstev, da se prostor, d/illU fji\ [A M . kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim dajo lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih.   1 lonček za dolgo časa samo 60 kr.
IJVnu/t/ktt) o 70*(iniO najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni l UIILUOKU /^(llljt [ek\ Iiml,i steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
Parižki prašek za dame, *****
tiJHVO, /.elo nežen po 40 kr.
8
teljcah po 110 kr., s pravo rozino vo-
O
O
oco^ooooooooooooooocoocoooo
OI'ii»nf.|lul.-i lliil'l'i ltl'.'lVl>k «<IvMmc, «o »e deno moj p.'.ri|o, ni)-I IjrlimiSHl UlbLU |M«ini.lV luijetvn iluli po mili in rnz»ir|;i priletno vonjavo. 1 ZHvitnk 90 kr.
Ozeblinski balzam po dr. Kčpesu ^p^o^bnt
in zastarele ozeblinske bule.  Steklcniea z navodom vred 30 kr.
Mnn^Anni nnaSai/' prežene: bolhe, stenico, muho, mole; dobiva so v \ l Ct-Slll piaSeIV poUubnlh cenah in v stokleuicah po 20 kr.
Soidlit/ prali ?c priJetun' razstHPiiftven
Malaga
.menit zoper zapretje telesa iu krvne navale. 1 skatu-vred 4n kr., jedna velika 80 kr.
lja /. tiavod'11
najfinejSa v botelljah po (iO kr.
(406—12)
r Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. ~3Ng q
IOOOOOaOOOOOOOOOOO€X30000000
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne'
C.//...:3^C