8654 AA
60 L00200
0SRF.0NJA K 4 J I 2. '4-1 C A
P.P. 126 6600 1 KOPER
Primorski
Poštnina plačana v gotovini ~
Abb. postale I gruppo Lena 400 IIT
nevmk
Leto XXXVI. St. 200 (10.720)
TRST, nedelja, 31. avgusta 1980
PRIMORSKI DNEVNIK |e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Poiskati je treba «možgane»
, Osemindvajset zapornih nalogov ‘n 22 aretiranih, med katerimi so ij&jbrž tudi storilci strahotnega po-™la v Bologni. To je v skrajni sintezi plod enomesečnega dela sodnikov bolonjskega drtavnega prav-dništva. Ob doseženih rezultatih,
** so nedvomno spodbudni in domujejo zagrizenost, s katero so delali preiskovalci, se nam zdi posebno, da tvegamo prvi nepopoln dbratun in poudarimo nekatere u-Ootovitve, ki izhajajo iz preiskave.
Prva ugotovitev, ki se nam zdi dolžnost na, je, dc so bolonjski sodniki nedvomno dokazali, kako zagrizena angažiranost ob podpori solidne strokovnosti, obrodi vselej po-silivne rezultate. K podpisu zapornih nalogov in k aretacijam o-sumljenih so odločilno prispevali v*i preiskovalci: od policije in karabinjerjev do obveščevalcev in se-Veda sodnikov, ki so koordinirali Zahtevno delo. Očitno pa je tudi. d-a sodnikom iz Bologne ni bilo ireba začeti od nič: kol izhodišče s° imeli zajeten dosie, ki ga je z nfkajletnim delom zbral umorjeni ‘niški sodnik Mario Amato in se-Veda rezultate številnih preiskav
0	delovanju neofašističnih organizacij, ki so si sledile od Trga Fon-lana dalje. Njihova zasluga pa je nedvomno, da so na osnovi zbranega gradiva usmerili preiskovalno .elo na pravilno pot. Preuranjeno j*- da bi ocenjevali zbrano dokazno gradivo, ker je preiskava še 11 a začetku, preveriti bo treba še Veliko gradiva, zbrati nove dokaze. Pojasniti še številne okoliščine.
®Plašen vtis pa je, da obtožbe proti dretiranim niso iz trte izvite, pač P° slonijo na konkretnih in trdnih indicih.
« teh ugotovitev pa izhajajo tudi Planj pozitivni zaključki. Dober del Pretiranih in zlasti trije najvidnejši fašistični kolovodje Muti, Seme-ani in Signorelli, so bili že na seznamu, ki ga je pripravil sodnik A,nato. Ko bi obveščevalna služba, '>rBa?ii javne varnosti in sodniki nekoliko bolj pozorno prisluhnili njenim zaključkom, najbrž eksplozije na železniški postaji v Bologni jjf bi bilo, morda tudi Amato ne JI Padel pod streli fašističnih zločincev. Rezultati, ki so jih dosegli n slabem mesecu preiskovalci iz
1	°logne, dokazujejo, da pred polco-‘arn pristojni državni organi niso Ukrepali, kot bi morali, prezrli so Zgovorne indice in dokaze. Zaporni n°logi bolonjskih sodnikov so po-
redno zelo huda obtožnica državi n nekaterim njenim telesom. Ob Piei se zopet porajajo že stara brašanja, na katera ni bilo od-Pcnora ali pa so bili odgovori skraj-n Pomanjkljivi: neustrezno in neučinkovito ukrepanje je samo nagniti plod sicer neopravičljive ne-V^fnosti, ali pa se za tem skriva Ppj hujšega?
Qb pokolu v Bologni se je spomin koraj nehote povrnil k dogodku zpred desetih let, h pokolu na ,0u Fontana, h pokolu v Brescii na brzec «!talicus». K tistim do-0(‘dkom in preiskavam, ki so jim s'edile, se spomin povrgčo tudi s.edaj ob aretaciji številnih neofa-iztov. Po e„i strani pade takoj v ci velika razlika med rezultati bonske in tedanjih preiskav, po ,fu0i pa pade v oči tudi zaskrb-lnioča analogija: komaj nekateri *°dnifci dosežejo konkretne in zani-"iive rezultate, se začenjajo prvi Peci o pristojnosti. Tudi tokrat je ‘Ztko; v Montanellijevem <11 gior nuovm> je neki sodnik že dva-Tat zapisal, da bi morali preiska-0 zaupati Rimu, v samem glav-mestu je slišati, da bi ves del fCčiskave, ki ne zadeva izrecno poem na železniški postaji, morali PCevzeti rimski sodniki.
Skušnja uči, da je glavni, če neizrečeni cilj teh sporov in ~cdeljevanja preiskav drugim sod-lrn okrožjem, vselej in samo zavi-preiskovalcev. Primeri D'Am-°sia, Alessandrinija in Tamburi-, e so dovolj zgovorni. Ali bo tudi hkrat tako?
za koncu se nam zdi potrebna še n.ei>ja ugotovitev. Po mnenju sod-kov iz Bologne so med pretirani ,l ‘judje, ki so pripravili načrt za finski pokol. Očitno pa je, da Pjce za «možgane» strategije te-’ Pa<~ Pa z"1 “srednje velike na ravni Frede in Venture. U]no je zato, da gredo preiskoval-® svojem delu premočrtno na-in pomerijo v srce mračne r eže strategije napetosti in te Rezultati, ki jih bodo dosegli tei smeri, pa bodo merilo iskre-no.Zavzetosti vseh pristojrih državna organov v boju proti nasilju in Prevratništvu.
VOJMIR TAVČAR
PO VEČ KOT DVKH TEDNIH_ STAVKE V GDANSKU IN DRUGIH MESTIH
Z ustanovitvijo neodvisnega sindikata dosežen sporazum med vlado in stavkajočimi delavci
Zagotovljena je tudi pravica do stavke - Delavci priznavajo prvenstveno vlogo poljske partije - Moskva prvič posredno kritizira popustljivost poljskih voditeljev
VARŠAVA — Po petnajstih dneh protestnih in stavkovnih gibanj na Poljskem, je bil včeraj v Gdansku podpisan spora/.um med predsednikom vlade Jagielskim in enotnim predstavništvom stavkajočih delavcev. Položaj, ki se je še do nedavnega zdel brezizhoden, se je tako sprostil, delavci pa se bodo po predvidevanjih z začetkom prihodnjega tedna vrnili na svoja delovna mesta.
Bistvena točka sporazuma se nanaša na ustanovitev neodvisnega sindikata in na pravico do stavke. V njem je rečeno, da dosedanja dejavnost poljskih sindikatov ni
ustrezala pričakovanjem delavcev, zato je treba organizirati nove, samoupravne sindikate, ki bodo resnični predstavniki delavskega razreda. »Nikogar ne bomo silili, da bi izstopil iz starega sindikata, v prihodnosti bosta obe organizaciji sodelovali,* pravi dokument. Neodvisni samoupravni sindikati bo'o organizirani v popolnem skladu s poljsko ustavo. Zastopali in branili bodo socialne in materialne interese delavskega razreda in ne bodo skušali igrati vloge politične stranke. Sprejemajo načelo nacionalizacije proizvodnih sredstev, na katerem sloni poljski socialistični sistem. Novi sindikati prav tako priznavajo prvenstveno vlogo poljske komunistične partije znotraj države in se ne nameravajo zoperstavljati obstoječim mednarodnim zavezništvom. S svojo dejav-
nostjo si bodo prizadevali nuditi delavcem primerne instrumente za nadzor, ki jim bodo omogočili izražanje lastnih mnenj in obrambo interesov. Vladna komisija se ob tem obvezuje, da bo zagotavljala svobodo in neodvisnost novih sindikatov, njihovih struktur in organizacijske ravni.
Podoben sporazum med predstavniki vlade in stavkajočih delavcev je biL podpisan tudi v Szczecinu, kjer se je normalno delo v pristanišču in javnih prevozih že začelo. Namestnik prvega ministra Barchikowski, ki je podpisal sporazum v imenu vlade, je izjavil, da le ta predstavlja popolno novost za socialistično državo. »Nihče ne more jamčiti naših ljudskih interesov in življenjskih pogojev, če država nima oblasti, oblast pa ste vi in vaša zavest o ljudskih interesih,* je dejal d/slav-
PO NEUSPEHU V POSLANSKI ZBORNICI
Vlada je že sestavila nov odlok proti krizi
Komunist Ingiao in socialist Labriola o reformi pravilnika parlamenta
RIM — Vlada je na včerajšnji seji sestavila nov zakonski odlok, v katerega je združila oba prejšnja protikrizna odloka, ki jih parlament ni mogel sprejeti zaradi obstrukcije fašistov. Ta zakonski odlok se skoraj v celoti sklada z besedilom, ki ga je pred kratkim odobril senat. Vlada namerava o-dlok sprejeti jutri, ko bo zapadel prvi odlok o davčnih ukrepih. Še naprej torej namerava nadzorovati italijansko gospodarstvo, zmanjševati inflacijske toKove in okrepit’ konkurenčnost italijanske industrije na svetovnem tržišču. V teh svojih prizadevanjih bi si vlada skušala zagotoviti sodelovanje parlamenta. Pri tem bo upoštevala sklepe senata, ki je protikrizna odloka predelal in vsebinsko popravil.
O poteku razprave v poslanski zbornici za odobritev protikriz-nih odlokov je včeraj spregovoril tudi predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Labriola, ki je dejal, da nekateri krogi ne želijo, da bi se parlament učinkovito ukvarjal z italijanskim gospodarstvom. Ti krogi želijo namreč sami sprejemati odločitve na podlagi lastnih interesov. Komunist Ingrao pa je v intervjuju za radio izjavil, d; si nekatere sile prizadevajo, tudi s sprejemom začasnih in negotovih odločitev, da bi preprečile delavskim silam, da bi se približale oblasti. V tej svoji vnemi poskušajo tudi razvrednotiti delovanje državnih inštitucij. Bivši predsednik poslanske zbornice se je obenem zavzel za reformo parlamenta, ki naj bi odpravila pomanjkljivosti v pravilniku obeh vej parlamenta.
pež je prispel s helikopterjem najprej pred predor Gran Sassa, kjer ga je čakalo več kot 3 tisoč oseb. Z govori so ga pozdravili predsednik dežele Abruci, delavci, ki so gradili predor in minister za javna dela Compagna. Nato je papež pozdravil prisotne in blagoslovil predor. Helikopter ga je popeljal nad Gran Sasso in v L’Aquilo, kjer se je papež tudi srečal z mladino.
cem. V sporazumu je med drugim zagotovljeno, da stavkajočim delavcem ne grozijo nikakršne posledice in da bodo na vhodu v ladjedelnico zgradili spomenik delavcem, ki so izgubili življenja med stavkami 1970. leta.
Nekaj ur po podpisu sporazuma pa se je sestal plenum centralnega komiteja Enotne delavske stranke, ki je pod vodstvom prvega sekretarja Edvvarda Giereka odobril njegovo vsebino. Po nekaterih vesteh so na zasedanju prišla na dan huda nasprotja med člani centralnega komiteja.
Lech Walesa, voditelj stavkajočih delavcev v Gdansku je izrazil zadovoljstvo ob podpisu sporazuma in dodal, da je bilo sprejetih vsaj 50 odstotkov delavskih zahtev, med njimi tudi velika večina tistih, ki jih je že pred časom obljubil Edward Gierek. Za ostale zahteve pa je dejal, da se bodo o njih sporazumeli v najkrajšem času. tako da bi bilo mogoče čimprej nadaljevati z delom.
V	sovjetskih obveščevalnih sredstvih je ob tem prvič zaslediti kritik? na račun poljskih komunističnih voditeljev. Gre sicer za posredne kritike, ko navajajo izjave »nekega tujega komunističnega voditelja*. Agencija TASS je prva objavila izvlečke iz članka sekretarja majhne komunistične partije ZDA Gusa Halla, ki trdi, da poljska kriza ni posledica pomanjkljivosti socialističnega sistema v. njegovi bazi. temveč varšavska* voditeljev in njihovega izkrivljanja socialističnih metod in ravnanj.
Kremelj se je doslej vzdržal kakršnegakoli komentarja o stanju na Poljskem, zato najnovejše kritike, čeprav posredne, pomenijo negodovanje sovjetskih voditeljev ob popustljivosti poljskih oblasti.
V	Varšavi se medtem mudi delegacija enotnih italijanskih sindikatov, ki se je sestala s poljskim ministrom za delo, ni pa ji uspelo navezati stikov s stavkajočimi delavci. Po besedah predstavnika varšavske vlade gre za strogo notranjo zadevo, ki ne potrebuje nasvetov ne z Vzhoda niti z Zahoda. Sicer na je italijanska edina tuja sindikalna delegacija, ki se v tem času mudi na Poljskem; številne druge prošnje za podobne obiske
zaenkrat še šene.
niso bile ugodno re-
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je včeraj vrnil v Beograd iz Ne\v Yorka, kjer je vodil jugoslovansko delegacijo na posebnem zasedanju generalne skupščine združenih narodov. Na letališču v Beogradu so ga pričakali njegov namestnik Milorad Pešič, podsekretar za zunanje zadeve Aleksander Vojinovič in drugi funkcionarji sekretariata za zunanje zadeve.
se bo pripravljalni sestanek začel že prihodnji teden.
Romunija, je poudaril minister Andrei, je polagala in še polaga izredno važnost na priprave na madridsko konferenco ter pričakuje, da bo ta konferenca potrdila zavzetost Evrope za ohranitev vsebine in duha helsinške listine ter za uveljavitev načel o popuščanju napetosti, miru in sodelovanja v Evropi. To je še zlasti pomembno v sedanjem trenutku, ki ga Romunija ocenjuje kot «obdobje kompleksnega in napetega mednarodnega stanja*, tako političnega kot gospodarskega.
LONDON — Ekvador je prva članica OPEČ, ki ni spoštovala sklepa o zvišanju najnižje cene nafte v prodaji, ker proizvaja več nafte kot so povpraševanja na svetovnem trgu. Postala je torej prva država, ki je praktično znižala ceno nafte. Ekvador proizvaja 210.000 sodov nafte na dan, od katerih jih proda 150.000, v glavnem Združenim državam Amerike. Vendar je v zadnjih časih izvoz nafte postal vedno bolj problematičen zaradi čezmerne dnevne proizvodnje.
BAZOVICA 1930
V nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pred spomenikom
ENOTNA SPOMINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Zbor udeležencev ob 16. uri v Bazovici
Priprave Romunije na madridsko konferenco
BUKAREŠTA — Romunski zunanji minister Stefan Andrei je v intervjuju dopisniku jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug pojasnil stališče Romunije do bližnjega madridskega sestanka o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se bo začel 3. novembra, medtem ko
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiiiiiiiiiHmiMins
PO ŠTEVILNIH ARETACIJAH PREJŠNJIH DNI
Bolonjski preiskovalci so zaceli zasliševati aretirane neofašiste
Ponovno so zaslišali De Orazija - Župan Zangheri napovedal, da se bodo občina, pokrajina in dežela prijavile kot zasebne stranke
BOLOGNA — Po bistvenih novostih iz preteklih dni, ko je državno pravdništvo izdalo 28 zapornih nalogov za pripradnike sicer ukinjene skrajno desničarske organizacije «Ordine nuovo*. je sedaj v osredju delo tožilcev, ki morajo do 23. septembra zaslišati vseh 22 osumljencev, nakar bodo preiskavo prevzeli preisko-
BOCEN — Italijanski predsednik Pertini je včeraj končal svoje počitnice v Dolomitih in se vrnil v Rim.
NORfŠiVlCA FrancaSie
ANCONA — Včeraj zjutraj je v bolnišnici v Anconi umrl italijanski dramski režiser Franco En-riquez zaradi ciroze na jetrih.
Rodil se je v Firencah leta 1927 in je že kot otrok živel v gledališkem okolju. Svojo kariero, ki jo je začel kot pomočnik režiserjev Viscontija in Strehlerja, je osredotočil predvsem na moderne interpretacije klasičnih iger in v decen tralizacijo tradicionalnega gleda lišča.
Papež v Abrucih
L’AQUILA — Včeraj je papež Janez Pavel II. obiskal L'Aquilo, da bi praznoval šesto stoletnico rojstva svetega Bernardina, ki je bil zelo vezan na to mesto. Pa-
^jAMVumo'
BENETKE — Danes bodo v Benetkah pokopali prof. Franca Basaglio, ki je umrl v petek popoldne na svojem domu v Benetkah za neozdravljivo boleznijo. Pogrebne svečanosti za pokojnim »očetom* italijanske psihiatrične reforme bodo dopoldne na sedežu beneške pokrajinske uprave ob prisotnosti krajevnih oblasti. O njegovem neutrudljivem delu in o njegovem liku bodo tu govorili njegovi prijatelji, delovni tovariši ter predstavniki oblasti, nakar bodo krsto s posmrtnimi o-stanki odpeljali na pokopališče San Michele.
Risbo, ki jo objavljamo, je narisal Basagliov prijatelj, slikar Ugo Guarino med enim zadnjih obiskov v Trstu. Na zadnji strani pa objavljamo zapisa dveh tržaških operaterjev, psihologa Danila Sedmaka in psihiatra Pavla Fonde.
valnl sodniki. Kaže, da bodo tožilci končali z zasliševanji že v teku prihodnjega tedna in takrat bo tudi znano, če se med temi imeni dejansko skriva oseba, ki je 2. avgusta položila kovček z razstrelivom v čakalnico bolonjske železniške postaje.
Po prvih izvlečkih prihaja na dan, da so atentat pripravili v rimskih desničarskih krogih, vendar te okoliščine sodniki nočejo pojasniti. Medtem pa so iz Padove sporočili ime dvaindvajsetega osumljenca, ki ga bolonjsko sodišče ni hotelo izdati. Gre baje za 33-letnega Roberta ali Ermesa Rinanija, ki se bo moral zagovarjati zaradi prevratniškega delovanja v desničarski organizaciji «Ordine nuovo*.
Včeraj so na bolonjskem sodišču zaslišali mladoletnega neo-fašista Luco De Orazija, ki je po prvih dveh zasliševanjih, ki sta trajali 25 ur, baje izdal imena svojih pajdašev in s tem na ste-žaj odprl vrata preiskavi. Njegov zagovornik Bezicheri, ki je včerajšnjemu zaslišanju tudi sledil, pa je dejal, da je njegov klient poznal le nekaj aretirancev, ki jih je mimogrede opazil na neki manifestaciji, ki je bila v Rimu.
Tu pa se postavlja drugo, važno vprašanje: kako so se neofa-šisti nemoteno in nenadzorovano lahko zbirali na raznih fašističnih shodih, si med sabo izmenjavali dokumente, mnenja in navodila in zakaj jih krajevna policija kljub tej protizakoniti dejavnosti ni aretirala.
Namestnik državnega pravdni-ka Michele Guardata je Doslal kasacijskemu sodišču prošnjo, da bi preiskavo o umoru Maria Ama-ta, ki so ga pripadniki NAR ubili
letos junija v Rimu, prenesli na bolonjsko sodišče.
Medtem pa je župan Renato Zangheri sporočil, da se bodo občinska uprava, pokrajina in dežela, s člani prizadetih družin, če se bodo ti odzvali na njihov poziv, predstavili kot zasebna stranka v postopku proti atentatorjem.
Včeraj v Bologni odprli vsedržavni festival <r|Mta»
BOLOGNA — Včeraj popoldne so s tradicionalnim prerezom traka uradno odprli v Bologni vsedržavni festival »Unita*. Otvoritev je bila namenjene srečanju s časnikarji in z občinstvom na temo »Mesec dni po bolonjskem pokolu*; v razpravi sta sodelovala tudi župan Zangheri in poslanec Aldo Tortorella, član vsedržavnega vodstva KP1. »Demokratična javnost je od vsega začetka jasno opredelila krivce pokola*, je povedal župan. »Sedaj so slutnjo potrdili tudi preiskovalni sodniki, katerim nudimo vso našo podporo in spoštovanje. Želimo, da bi se preiskava končala čimprej z jasnimi rezultati*.
NA SREČANJU KNJIŽEVNIKOV V ŽELEZNI KAPLI
Razprava o književnem delu Lužiških Srbov
ŽELEZNA KAPLA - Ali imajo vse narodnostne skupnosti enake možnosti razvoja? V čem so razlike — samo jezikovnega in kulturnega značaja ali pa širše družbenega? Kako spoznavati književnost ostalih evropskih manjšin, kako jo posredovati, da bi tako književnost zadobila večji odmev v svetu? To je samo nekaj vprašanj, na katera so skušali najti odgovor udeleženci drugega srečanja pisateljev manjšinskih narodov, ki so se zbrali v dvorani domače gostilne na Obirskem. Srečanje na katerem so prisotni predstavniki številnih narodnostnih skupnosti poteka v ustvarjalnem in konstruktivnem vzdušju, saj u-deleženci premlevajo temeljne probleme, s katerimi se kot posamezniki vsakodnevno spopadajo v svojem prostoru.
..........................................................................................uHiitimMiHHimmiiHimmiiituiu
Neznanje slovenščine? Le prazen izgovor lenuha...
Nekoliko pozno mi je prišel v roko odrezek iz tržaškega italijanskega dnevnika, ki govori o «Trstu v starih časih*. Avtor članka pripoveduje v njem o pismu s katerim se je tržaški patricij Andrea Maria Civrani leta 1751 otepal službe nadzornika mestne žitnice. Iz argumentov, ki jih navaja, sklepa pisec, da je bil Civrani pravi lenuh, človek nad-vsem lagodnega značaja, ki ni mislil na drugo kot na svojo ko-modnost. S to oceno bi se ne strinjal. Sicer pa sodite sami. Civrani, ki je imel v Lonjerju in na Vrdeli kar dve posestvi, ugotavlja, da ima nosečo ženo, betežno
mater in bolnega očeta. Sam t»t prav trdnega zdravja, saj ima težave pri dihanju, ici bi jih prah v žitnici še poslabšal. Omenja tudi, da nima pojma o računovodstvu in nikakršne upravne izkušnje. Kot poglavitni razlog svojega odklona, pa navaja dejstvo, da ne razume slovenskega jezika. Takole piše: «Potrebno je, da vodja žitnice pozna slovenski jezik, da se bo lahko sporazumel z ljudmi, ki prihajajo po žito in ki govore skoraj izključno la jezik. Jaz pa ga ne poznam, nisem bil v deželah, kjer je razširjen, ker s/m. kot je znano, dovršil svoje študije v Italiji.»
Kaj se vam zdi? Ali je mogoče reči. da je bil Civrani prava lenoba in da je njegovo pismo ena sama jamrarija? Ali ni točneje ugotoviti, da gre za odgovornega človeka, ki zaradi družinskih razmer predvsem pa zaradi svojih omejenih sposobnosti, odklanja službo, o kateri ve, da ji ni kos? Rekel bi, da je bil pameten in vesten meščan, kakršnih je malo.
Civranijevega pisma nisem navedel zato, da bi branil tega starega someščana pred krivično sodbo, pač pa, ker se mi zdi še danes izredno značilno. Prvič nam pokaže, da se struktura Trsta v
zadnjih stoletjih ni bistveno spremenila in da je med njegovim italijanskim in slovenskim prebivalstvom ostal zid medsebojne odtujenosti zaradi tega. ker se ni meščanski italijanski Trst nikdar potrudil, da bi se naučil našega jezika. Civrani se je sicer zavedal, da v Trstu ni mogoče zasesti uradnega mesta brez znanja slovenščine, a mislim, da je bil v tem prepričanju v svojem času prava bela vrana. V naslednjih dveh stoletjih so se razmere še poslabšale, kljub temu, da so se Slovenci v tem času, rekel bi, nekoliko razvili. Večina naših italijanskih someščanov si je pred
tem procesom trdovratno zakrivala oči in si jih še danes. Kje najdemo v začetku teh naših o-semdesetih let dvajsetega stoletja med odgovornimi Ijtidmi kakšnega Civranija? Prepričan sem, da bi ga morali z lučjo iskati. To mi dokazuje že dejstvo, da avtor članka niti za trenutek ni pomislil, da je Civranijeva trditev o svoji neprikladnosti za mesto žit-ničarja zaradi neznanja slovenščine kot tehtna. Čisto preprosto jo je imel za prazen izgovor: saj pač v Trstu slovenščina tcivil-nim» ljudem sploh ni potrebna.
JOŽE PIRJEVEC
Vendar obirsko srečanje ni samo nekakšen politični simpozij, ampak predvsem literarno srečanje, na katerem v prvi vrsti govorijo o književnosti. Tako so prišla v včerajšnji jutranji razpravi na dan nekatere originalne in nove misli, ki bodo brez dvoma pripomogle k propagiranju takih književnosti. ' i jih žal premalo ali sploh nič ne poznamo. Najbrž bo uresničena tudi zamisel za izdajo zbornika, v katerem bodo objavljeni prispevki udeležencev obir-skega srečanja in to v originalu ter v prevodu. Nadalje bo poročanje v sredstavih množičnega obveščanja o srečanju samem pripomoglo. da se v določenih državah spremeni odnos do kulture in življenja posamezne manjšinske narodnostne skupnosti. Skratka, gre za pomembno mednarodno srečanje in ni naključje, da je pobuda za to prišla prav iz vrst slovenskih književnikov, ki živijo in delajo na avstrijskem Koroškem.
Ob vsem povedanem pa je bila centralna tema včerajšnje razprave vsekakor namenjena književnosti Lužiških Srbov. Pesnik in pisatelj Jurij Koch je v daljšem referatu predstavil življenje svojega naroda, predvsem pa literarno snovanje. Vsekakor izjemno vabljiva tema, kateri smo pozorno prisluhnili. O Lužiških Srbih v Nemški demokratični republiki pa bo treba enkrat pozneje širše spregovoriti, saj gre za edinstven položaj naroda, ki živi v sozvočju s številčnejšim narodom.
Zvečer je bil nar prizorišču srečanja literarni večer, na katerem so slovenski, italijanski, madžarski, retoromanski in nemški književniki ter Lužiški Srb Koch predstavili zbranemu občinstvu nekaj utrinkov iz svojega dela. M. C.
nmscncTNiu ustrelitve štirih junakov
Bazovica kliče
V polnem teku priprave na osrednjo proslavo, ki bo prihodnjo nedeljo popoldne - Navodila za udeležence - Že v soboto se bo mučenikov spomnil Odbor za proslavo bazoviških junakov
Šestega septembra 1930 je v kraško grudo na bazovski gmajni pronicnila plemenita kri protifašističnih trpinov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Odbor za proslavo bazoviških junakov bo spomin na žrtve črnega terorja počastil prihodnjo soboto, na dan, ko so — petdeset iet poprej — omahnili pod streli, s položitvijo vencev na njihov grob pri Sv. Ani v Trstu in k spomeniku, ki so ga štirim domoljubom dvignili v Kranju.
Osrednja spominska svečanost bo, kot smo že pisali, naslednjega dne, v nedeljo, 7. septembra popoldne na kraju, kjer so bili mučeniki usmrčeni. Priprave nanjo tečejo ob sodelovanju vseh slovenskih organizacij in v znamenju tiste enotnosti, ki nam jo med drugim narekuje tudi težka politična ura v Italiji. Odvijajo pa se tudi v spodbudnem soglasju z demokratičnimi družbenopolitičnimi dejavniki večinskega naroda, kar potrjuje že okoliščina, da bo med proslavo poleg dr. Dorčeta Sardoča spregovoril predsednik deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine Mario Colli.
Nedeljska prireditev bo v duhu množičnosti. Takšne množičnosti, kakršna je nekdaj odlikovala vseslovenske tabore in ki edina more res prepričevalno še enkrat dokazati — če je tega treba — našo privrženost načelom, ki so jim bili do zadnjega zvesti bazoviški junaki ter poznejši borci za svobodo.	.lun
Množičnost naj pride do izraza v spoštljivi urejenosti, zato bi bilo lepo, ko bi se sleherni udeleženec ravnal po tehle naših nasvetih. Proslava kot taka bo pred
SUhmm
spomenikom na bazovski gmajni. Nekoliko vstran bo stal štirideset metrov dolg oder, katerega o-grodje je že postavljeno (glej sliko) in na katerem se bo po scenski zamisli Klavdija Palčiča ter v režiji Jožeta Babiča odvil kulturni spured z nastopi združenih pevski zborov in gledaliških umetnikov. Pred tem bosta govorila Sardoč in Colli, še prej bo polaganje vencev k spomeniku, ob katerem bodo na častni straži skavti in taborniki.
To bo pravzaprav le osrednji del proslavitvcnega programa, ki se bo v resnici pričel že ob štirih popoldne z odhodom dveh sprevodov iz različnih smeri proti spomeniku. V prvem, ki bo krenil izpred bazovske cerkve, bodo pevci in pevke ter nosilci vencev, zastav in praporov. Drugi sprevod, ki ga bodo sestavljal' športniki v ustreznih dresih, se bo razvil z bližnjega pobočja pod Kokošjo.
Ljudje, ki se bodo udeležili proslave, naj se torej pričnejo zbirati že takoj po 16. uri: kdor se pripelje iz mesta ali okoliša z avtobusom, naj se po možnosti vključi v sprevod z zbornim mestom pred cerkvijo; tisti pa, ki se v Bazovico pripeljejo z lastnim vozilom, naj parkirajo med nogometnim igriščem in Jezerom ali pri znanem borovcu, ki stoji levo od ceste Bazovica - Pesek malo pred motelom, od koder bodo stopili do zbirnega mesta pod Kokošjo in se tam pridružili drugemu sprevodu. To svetujemo predvsem mlajšim ljudem lažjega koraka.
V sami Bazovici je ob nedeljah že itak težko parkirati avtomobil, ne da bi ovirali promet.
Ob proslavi bo Gospodarska zadruga nalašč odprla svoje prostore, da bi se ljudje v njih kaj okrepčali, z druge stvari pa bosta v Bazoviškem domu razstava načrtov za ureditev spominskega parka okrog obeležja štirim junakom ter še BUbnlčeva razsla-va.(dg)
PO VČERAJŠNJIM PRIVOZU BALE V KRAŠKO HOP
DANES VRHUNEC KRAŠKE OHCETI
Poroka obeh letošnjih parov bo ob 10. uri pred repentabrsko cerkvijo
»Pitko imamo, ki nam dvatisoč jajc na leto znese. Fanclje smo vam prinesli in pršut.* S takimi in podobnimi privlačnostmi so »balarji* sinoči pregovarjali veliko mater Marijo Guštin in velikega očeta Emila Škabarja, naj jih vendar pustita skozi težka dvoriščna vrata Kraške hiše v Repnu, ter od njih blagodejno sprejemata balo. Pač tisto tradicionalno balo, ki jo je moral na tipičnem kmečkem vozu potrpežljivo povleči s Cola v Repen 9-letni du-toveljski vol »sivec*. Prav tako, če še ne bolj potrpežljivo, je »sivca* moral voditi Pavel Derbižan, ki je ponosen, da je njegova žival že tretje leto zapored deležna te časti.
Brž po običajnem dobrohotnem sporekanju med velikim očetom in «balarji» so ti ob ohrabrujočih zvokih harmonikarja Renza Tavčarja veselo vdrli na dvorišče, kjer jim je velika mati postregla z vinom in fanclji. »Balarji* so z voza raztovorili balo —• posteljo s »štrmacom* iz lubja od »koruze* in prekrito z idrijskim čipkastim ogrinjalom, staro skrinjo, »plenirjem*. «rib’nčan-skim sitom* (»reto*), grabljami, vilami in drugim potrebnim orodjem, pa tudi s sodčkom vina. Veselja je bilo zatem seveda v izobilju. Iz kuhinje so navzočim prinašali pladnje fancljev in drugih domačih sladkarij ter majolke vina. Medtem so fantje vriskali in prepevali.
Prisotni so se nato razpršili po osmicah in gostilnah, zlasti pa so se radi zbrali na repenskem trgu, kjer so se do pozne noči vrteli ob zvokih »Lojzeta Furlana*.
To je bil kar najbolj dostojen uvod v današnjo dvojno ohcet, na kateri se bosta vzela Peter Suha dole in Tatjana Miletič ter Robert Sranščak in Nadja Lazar. Ob 9.30 bo s Cola krenil proti repentabr-ski cerkvi svatovski sprevod, pol ure pozneje bo pred cerkvijo poroka, ob 11. uri bo v restavraciji »Furlan* zakuska za narodne noše, ob 12. uri bo sprevod do Kraške hiše, kjer bo predaja nevest. Po ročno kosilo bo ob 13.30 v restavraciji »Križman*, ob 17. uri pa se na repenskem trgu začne javni ples s «Tonetom Kmetcem*, ki bo pač trajal do onemoglosti parov, (dg)
Predstavitev vodiča po «Carsiani»
V' Kulturnem centru »Kraški muzej* v Repnu je bila sinoči uradna pred stavitev italijanske ter slovenske izdaje vpdičg. po botaničnem vrtu «Carsiana» ki leži ob pokrajinski cesti med Gabrovcem in Zgonikom. Ob navzočnosti tudi predsednika pokrajinske uprave Carboneja sta o dragoceni publikaciji spregovorila pokrajinski odbornik za kmetijstvo, turizem in športne dejavnosti Lucijan Volk in prof. Livio Poldini, ki je skupaj z dr. G. Gioittiiem, dr. F. Martinijem in dr. F. Budinom njen avtor. Predstavitelji. sta vsak v okviru svojih pristojnosti zaželela, da bi širša javnost ob nujni zaslombi pristojnih oblasti izkoristila to delo velike znanstvene vrednosti za čim učinkovitejši varnostni odnos do narave, v tem primeru pač do kraš-kega sveta.
DARILA ZA KRAŠKO OHCET
Za Kraško ohcet oziroma za kraška para so doslej darovali:
Občina Repentabor — 500.000 lir kot prispevek za izdelavo narodnih noš za nevesti.
SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSKA ZVEZA -narodna noša za ženina.
ZVEZA SLOVENSKI! KULTURNIH DRUŠTEV (SPZ) — narodna noša za ženina.
KMEČKA ZVEZA - 150 litrov vina.
Zadruga »NAŠ KRAS* — poročna prstana.
Trgovina čevljev MALALAN. Opčine — čevlje za nevesto in ženina.
Trgovina čevljev FERNAN-DO, Trst, Ul. Coroneo 7 — čevlje za nevesto in ženina.
Potovalna agencija «INEX» iz Ljubljane — poročno potovanje v Tunis.
Potovalna agencija »ATLAS* iz Zagreba — poročno potovanje na Krf.
Trgovina jestvin ŠKABAR (najemnika Anita in Silverij), Opčine — 10 kg konfetov.
Cvetličarna ŠVAGELJ, Opčine — poročna šopka in 300 nageljnov.
PRIMORSKI DNEVNIK - e-noletna naročnina na Primorski dnevnik za oba para.
FOTO E&ON, Trst, Ul. Oria-
ni 2 — dva usnjena albuma in dva okvirja s poročno sliko.
Železnina UNUSSI, Opčine — dva »ekonom* lonca.
TRŽAŠKA KNJIGARNA - o bema paroma Černigojevo monografijo in knjigo »Kosovel Spacal - Kras*.
HRANILNICA IN POSOJILNICA na Opčinah — dve hranilni knjižici po 150.000 lir.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA, Trst -- dve hranilni knjižici po 100.000 lir.
Pekarna ČOK, Opčine — dva poročna kolača.
Zlatarna in urarna MALALAN, Opčine — dve potovalni budilki.
Vsi dosedanji PARI KRAŠKIH OHCETI — vsakemu paru gorenjsko skrinjico in prtič z narodnimi motivi.
Galerija kraške umetne obrti BOR, Nabrežina — keramično vazo in lesen krožnik s kra-škim motivom.
Semenarna AGRO - SOSIČ, Opčine — dve stojali za rože.
Splošna oprema KORŠIČ, Sv. Ivan, Trst — dve zibelki
REPENTABRSKA DEKLETA — kristalno vazo in pepelnik ter servis prtičev za vsaki par v Drogerija GULIČ VASJA, Opčine — dva bona po 20.000 lir za nakup blaga v trgovini.
PODELITEV SINOČI V DEVINU
Nabrežinski družinski posvetovalnici letošnja nagrada dobrote «Devinski grad»
Priznanje prejela tudi ekološka skupina iz Ribiškega naselja
Sinoči so v Devinu podelili na grade dobrote in človečanske solidarnosti «Devinski grad* za leto 1980. Na slovesnosti so spregovorili najprej gostitelj, devinski princ Della Torre e Tasso, nato župan devinsko-nabrežinske občine Albin Škerk ter Aurelia Gruber Benco.
Nagrado so prejeli skupina prostovoljcev, ki je skrbela za čiščenje ribiškega naselja, ter operaterji na-brežinske družinske posvetovalnice, v imenu katerih je spregovorila Anamarija Kralj - Kalc. Prisotna je bila tudi kulturna delegacija Slovenije, med njenimi člani je bil tudi slikar Božidar Jakac, ki je devinskemu princu poklonil dve grafiki, avtoportret in svojo monografijo.
Gostje so se nato preselili na dvorišče grada, kjer je sledil kulturni program. Najprej je pod vodstvom prof. Marije Susovsky - Semeraro pevska skupina »Incontro* iz Trsta predstavila britansko skladbo na besedilo iz 13. stoletja z naslovom »Summercanon*. De Pre sovo «E1 grillo*, eno skladbo Orlanda di Lassa, Filippa Azaiola »Al di dolce bennio*, Adriana Banchia-ria «21. fantazijo*, nato še ljudsko iz Lombardije v priredbi Rite Su-sovsky, na koncu pa še portugalsko plesno pesem »Vira*. Na koncu
PO PODATKIH INDUSTRIJSKE ZVEZE
Neskladen razvoj gospodarskih in socialnih gibanj na Tržaškem
V prvi polovici leta je število prebivalstva upadlo za nadaljnjih 1.479 enot • Nova stanovanja za tretjino dražja - V blagovnem prometu napredek samo pri trajektnih ladjah
Tržaška industrijska zveza je pravkar objavila pregled gospodarskega in družbenega gibanja v tržaški pokrajini v prvi polovici letošnjega leta. Podatki opozarjajo na določeno neuravnovešenost razvoja, saj so bili na nekaterih področjih doseženi kolikor toliko ugodni rezultati, na drugih pa je opaziti bolj ali mani izrazito nazadovanje.
Kar zaaeva demografijo, kažejč na primer podatki, da se je v prvi polovici leta prisotno prebivalstvo ponovno zmanjšalo za 1.479 enot, kar je posledica znanega pojava na Tržaškem, da število pogrebov že leta stalno in občutno prekaša število rojstev, kar se po drugi strani sklada s starostno strukturo tržaškega prebivalstva. Delen popravek k tej pesimistični noti predstavlja število zakonskih zvez: teh je bilo do konca junija letos sklenjenih 593, to je 11,3 odst. več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta.
Obseg zaposlenosti se je v primeri s stanjem konec lanskega junija povečal za 983 enot, in sicer na 93.828. Nova delovna mesta so se odprla predvsem v trgovini, bančništvu in zavarovalstvu, v industriji
»iiii iiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiii 1111111111111111111111 im m muf n timi •um	litim,,,11,1,1111, |tt|||,altl||,l||lll|l|ll||ll|llll|,ll|llllll,llsllll| m,,,,,,, Il||lll||,,l|lll|l||ll m,,,,,, i,,,,,,,,,,,,.
Predsednik Colli ob smrti prof. Basaglie
Bolničarji: Nadaljevali bomo po njegovi poti
Predsednik deželnega sveta Colli je ob smrti prof. Franca Basaglie poslal predsedniku pokrajinske upra ve sožalno brzojavko, v kateri med drugim poudarja, da je pokojnik posvetil vse svoje energije, svojo kulturo in svojo človeško zavzetost reformi psihiatrije. Po njegovi smrti pa ostajajo tisti, ki bodo nadaljevali njegovo delo — pravi še Colli1 v brzojavki — demokratičnim ustanovam pa ostane njegov zgled, njegovo zaupanje v človeka in njegova predanost boju za osvoboditev človeka in za obnovo družbe.
Več kot dvesto bolničarjev in drugih psihiatričnih operaterjev pa je podpisalo izjavo, v kateri poudarjajo, da prav bolničarji, ki so imeli priliko spoznati alienacijo norišnice, se pravi ustanove, ki ni zdravila, ampak emarginirala in uničevala človeka, lahko najbolje cenijo Basa-gliev boj, ki je med drugim dal delu bolničarjev novo dostojanstvo in jih vključil v proces spreminjanja družbe.
Edini način, ki ga imamo na razpolago, da se dostojno spomnimo Basaglie — pravijo bolničarji — je ta, da še naprej delujemo in se borimo proti izkoriščanju vseh delavcev in izrinjencev.
• Na tekmovanju v polifonskem petju »Guido D’Arezzo», ki se bo zaključilo danes v Arezzu, je v kategoriji moških zborov, v kateri so podel li samo drugo nagrado, o-svojil priznanje zbor Illersberg iz Trsta.
DRAGA 80 V FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH
Škof Bellomi o veri in kulturi
•	Jutri se v Miramarskem parku
zaključi ciklus predstav »Luči in zvoki*. Septembra bo še nekaj izrednih predvajanj, namenjenih do niačim in tujim gostom raznih kon grešnih manifestacij.
•	Jutri bo, s pričetkom ob 20.30, v katedrali sv. Justa tretji koncert iz ciklusa «Gfasbeni september*. Nastopil bo organist Sergio Paoli ni, ki bo izvajal skladbe Bacha in Liszta.
Škof Bellomi predava v parku Finžgarjevega doma
S predavanjem tržaškega škofa Bellomija «Vera in kultura za svobodnega človeka* so se včeraj v Finžgarjevem domu na Opčinah začeli študijski dnevi iDraga ’8U, ki jih vsako leto prireja Društvo slovenskih izobražencev. Študijski dnevi se bodo nadaljevali še danes in sicer s predavanjema Mariji Ma-verja «Slovenstvo v svoji kulturnopolitični informaciji danes* ter dr. Franca Perka »Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost.*
Za predavanje tržaškega škofa je vladalo precejšnje pričakovanje tako zaradi teme, ki .jo je obravnavalo, kot tudi zaradi Rellomijeve osebnosti same, njegovega odnosa do naše narodnostne skupnosti in novega duha, ki ga je vnesel v tržaško škofijo. In škof ni razočaral poslušalcev: v svojem predavanju ter v odgovorih na posege disku-tantov je potrdil svojo narodnostno in socialno odprtost in čutečnost, obenem pa je pokazal dobro kulturno in filozofsko pripravo. Predavanje je, kot je samoumevno, preveval globok religiozni čut, kar je ime’o kot posledico ostro obsodbo materializma in marksizma, brez
vsakršnega ozira na različne poti v socializem.
Osnovna teza, ki jo je postavil, je, da je osnovno načelo — upanje v končni konsekvenci vezano samo ha vero. Nekdo je resda lahko a-teist, toda v tem primeru se mora, čeprav dostojanstveno, vdati obupu. Vse to pa lahko predočimo z dramatično dilemo: ali vera in kultura združeni v trajno in plodno zvezo, ali pa usoden in popoln o-bup. Povsem varljivo je tudi etiketirati obup z imeni civilizacije in kulture: v tem primeru bo kultura, kultura suženjstva ter civilizacija, civilizacija smrti. Pri tem je treba poudariti, da je škof oba pojma suženjstva in smrti uporabljal v širšem verskem jn filozofskem pomenu.
Iz tega izhaja po škofovih besedah velika odgovornost katoliške kulture ob obupu laičnega sveta, ob zatonu buržujske kulture in ob raz-kosanosti ter atomizaciji marksistične; naloga katoliške kulture je posredovati končni odgovor, saj vera jasno kaže pot, po kateri človek lahko postane človek v najpopolnejšem pomenu besede.
Nemogoče je strniti enourno versko in filozofsko predavanje v nekaj vrstic, vredno pa se nam zdi izluščiti iz škofovega posega važno trditev ki izhaja iz razmišljanj Janeza Pavla II. o vzgoji in kulturi, da se vzgoja in kultura (v smislu, da je vsaka' človeška civilizacija, naj bo še tako primitivna, nosilka neke lastne kulturne dediščine, ki jo sestavljajo pojmovanje sveta, sistem vrednot in skupek teoretskega znanja ter tehnične spretnosti) identificirata v smislu, da avtentična kultura predstavlja popoln človeški razvoj in osvoboditev. Zato jo je treba čim bolj široko posredovati, ker je primarna in neodtujljiva pravica človeka, ker mora vsak človek živeti kot svobodno bitje.
Predavanju je sledila daljše razprava, v katero je poseglo več prisotnih. V odgovorih diskutantom se je Bellomi dotaknil tudi zamejskega položaja in poudaril, da imajo vse kulture enako dostojanstvo. Naloga katoliške kulture je odkriti vrednote, jih osvoboditi morebiti-" navlake in jih usmeriti v jasno obzorje. Z ozirom na mejo i i na stik med različnima narodoma je dodal, da mora postati meja dejavni'- sre-čavanja, soočanja, spoznavanja in sodelovanja. Vse to pa lahko dosežemo tako, če vsak na svojem mestu naredi vso svojo dolžnost, nato pa združimo vse sile. Res je sicer, da obstaja žalostna preteklost, nanjo pa je treba pozabiti in jo pokopati, morda tudi tako, da se postavi nad grob spomenik.
pa je bilo konec junija letos zaposlenih 35.914 ljudi. Število delovnih ur, izplačanih v okviru tako imenovane dopolnilne blagajne, je v prvpm šestmesečju znašalo 842.377 ter se je v primeru z ustreznim razdobjem lanskega leta skrčilo za 28,7 odst. V dopolnilni blagajni so bili pretežno delavci zaposleni v železarstvu in prehrambeni industriji. V prvi polovici leta je na Trža-
O KRIZI NA POKRAJINI
Seja federalnega komiteja KPI
Včeraj popoldne se je sestal federalni komite KPI, da bi ocenil zadnji predlog o rešitvi krize na pokrajini, po katerem naj bi novi odbor — pod predsedstvom socialista Carboneja — sestavljale še KD, PSDI in SSk. Komunisti pa naj bi mu nudili zunanjo podporo. Seja v Ul. Ca-pitolina se je zavlekla do pozne ure, ob koncu pa so objavili kratko poročilo, ki pravi, da so partijski vodstveni organi dali delegaciji, ki se bo v ponedeljek sestala s predstavniki drugih strank, mandat, naj »poglobi hipoteze take rešitve za pokrajino, ki bi bila alternativna Listi za Trst v okviru demokratične solidarnosti*.
V tržaških političnih krogih vlada vsekakor prepričanje, da bo tudi KPI privolila v tako rešitev, ki edina lahko prepreči Listi za Trst, da se po tržaški občini polasti še pokrajine. Večje težave pa obstajajo znotraj Krščanske demokracije, kjer se dorotpjska in fanfanijevska struja, ki sta bili na zadnji seji pokrajinskega vodstva preglasovani, na vse kriplje trudita, da bi preprečili dogovor med demokratičnimi strankami in sklenili sporazum z «melonarji». Zadnja beseda bo vsekakor padla že jutri zjutraj, ko se bodo predstavniki petih strank spet sešli. če bo šlo vse po predvidevanjih, bo pokrajinski svet že zvečer izvolil nove odbornike.
Višja naročnina za televizijo
S prvim septembrom bo potrebno odšteti nekoliko več tudi za televizijsko naročnino. Letna naročnina za črno-bele televizoije bo
36.000	lir, medtem ko bo za barvne
66.000	lir. Tem vsotam je treba naknadno prišteti še takse, tako da bi morala dokončna vsota znašati 43.700 lir oziroma 81.000 Ur.
škem zašlo v stečaj 13 podjetij, od tega tHje industrijski obrati.
Stanovanjski problem je na Tržaškem še vedno pereč, kar je razvidno tudi iz skoraj dnevnega poročanja našega lista. Problem otežuje tudi stalno naraščanje stroškov za gradnji, novih stanovanjskih hiš: iz pregleda ustreznih pokazatelje i je namreč razvidno, da so se ti stroški v zadnjem letu — od junija lani do junija letos — povečali kar za 26,g odst., se pravi skoraj za tretjino. Nasprotno pa na našem območju še vedno dobro »vleče* avtomobilski trg: v prvih šestih mesecih letos so Tržačani nakupili 6.165 novih avtomobilov, se pravi poprečno po več kot tisoč novih vozil na mesec.
Blagovni promet v luki pa se je do konca junija skrčil — v primeri z lanskim letom — za 3,3 odst. ter dosegel 19.605.000 ton. število manipuliranih kontejnerjev jp upadlo za 11,2 odst., skupna količina blaga, prepeljanega s kontejnerji, pa se je nasprotno povečala za 2,6 odst. ter dosegla 368.338 ton. Količina blaga, prepeljanega z ladjami «roll on - roli off* (trajekti), se je do konca junija povečala kar za 64,6 odst. ter presegla 184 tisoč ton. Promet s trajektnimi ladjami je skoraj enakomerno porazdeljen med dovozom in odvozom, medtem ko v
prometu s kontejnerskimi ladjami odvoz znatno prevladuje nad dovozom (iz čezmorja prihaja še vedno precej praznih kontejnerjev).
Kar zadeva blagovni promet med pristaniščem in zaledjem pa kažejo objavljeni podatki na občutno nazadovanje: v primeri z lanskim letom se je ta promet skrčil za
9	odst., in sicer na 1.793.000 ton, kar je treba pripisati izključno nazadovanju prometa s tovornjaki, saj je promet po železnici ostal praktično neizpremenjen. .Skrb vzbuja zlasti dejstvo, da se je v prometu s tovornjaki zmanjšal predvsem delež tujega zaledja: ta postavka se je namreč skrčila kar za 24,2 odst., in sicer z lanskih 122.071 na letošnjih 92.561 ton (vedno v razdobju januar - junij).
Družinska tragedija v Škednju
Preiskovalci zaslišali morilčeve sorodnike
Včeraj so preiskovalci zaslišali sorodnike Giulia Cossetta. 34-letne-ga moškega, ki je v petkovih večernih urah ustrelil v Ul. Soncini v škednju svojo 29-letno ženo Mar cello Micolieh. Policija je zasliša la Cossettovo U-letno hčerko Ma nuelo, ki je bila nemočna priča dogajanja, Cossettovega očeta Vitto-ria in njegovo sestro.
Po pričevanju nesrečne Manuele, ki je istočasno izgubila na tako tragičen način mater in še očeta ki je zdaj v koronejskih zaporih, ni v popoldnevu, ki ga je preživela z očetom, nič dalo slutiti strašnega dogodka. Dekletce pa se je, ko se je pripeljalo z očetom na kraj sestanka, nekoliko oddaljilo od star šev. tako da ni slišala njunega raz govora. Ko pa se je moški pribli žal prtljažniku avta, iz katerega je vzel lovsko puško in nato streljal v ženo, je deklica najprej prisko čila k materi, potem pa se zgrožena zatekla v bližnjo hišo.
Tudi Cossettov oče in sestra nista slutila drame, ki se je priprav ljala. Izjavila sta, da je sin ozi roma brat zadnje čase zanemarja) delo in je skušal pridobiti Marcel-
10	nazaj, toda nihče ni pričakoval tragedije, ki je uničila družino.
Avto podrl
priletno žensko
Na križišču med ulicama Gatteri in Crispi je včeraj opoldne avto fiat 128, ki ga je upravljal 28-letni Pasquale Schiaretta, doma v Ul. Smidt 10, zbil 76-letno Caterino Pa sgualis iz Ul. Monte Valerio. Pri letna ženska, se bo morala zaradi raznih poškodb zdraviti 30 dni.
sta še nastopila openski narodnozabavni ansambel Galebi ter vokalni tercet Mavrica, ki je zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi.
Na sliki: socialna delavka Anama* rija Kralj - Kalc je sprejela nagrado v imenu operaterjev nabrežinske družinske posvetovalnice.
Nenadoma nas je zapustil naš predragi mož, oče in nono
SMILJAN STAREC
Nasilno obračunavanje
V baru Barriera je včeraj okrog 17.30 prišlo do dokaj nasilnega o-bračunavanja. 33-letni Romano Lombardo se je, po pričevanju prisotnih, približal gostu lokala in ga nadlegoval, ta pa ga je s kozarcem udaril po obrazu in se nato oddaljil. Lombarda, ki je doma v Ul. del Friuli 154, so nemudoma prepeljali na kirurški oddelek glavne bolnice, kjer so mu zdravniki sešili veliko rano, ki jo je pri udarcu zadobil. Zdravil se bo 15 dni.
Požar v silosu štivanske papirnice
Več kot šest ur so si gasilci iz Trsta in Tržiča prizadevali, da bi obvladali požar, ki je izbruhnil v včerajšnjih jutranjih urah v štivan-ski papirnici, in sicer v tamkajšnjem silosu.
Pogreb bo jutri, 1. septembra, ob 12.30 na pokopališču v Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija, sin Branko, hčerka Neva, vnuki ter drugo sorodstvo
Trst, 31. avgusta 1980 (Pogrebno -odjetje — Ul. Zonta 3)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, teta in nona
TEREZA (REZKA) PIČ vd. SOSIČ
Pogreb bo v torek, 2. septembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
, Žalujoči hčere Silva, Pepka, Marija, sinovi Srečko, Bruno, Viktor, nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo
Opčine, Trst, Zagreb, Avstralija, 31. avgusta 1980 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše predrage
MARE REBULE roj. BLAŽIČ
se prisrčno zahvaljujemo.
Iskrena zahvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI SVOJCI
Nabrežina, Trst, 31. avgusta 1980
ZAHVALA
Ob tragični izgubi nenadomestljivega
RADA KOMARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, župniku, govornikoma, pevskemu zboru Slovenec iz Boršta in darovalcem cvetja.
Posebna zahvala pokojnikovim kolegom ter prijateljem, ki nam v teh težkih trenutkih tako nesebično stojijo ob strani.
ŽALUJOČI SVOJCI
Fernetiči, 31. avgusta 1980
iO. 8. 1960
30. 8.1980
Ob 20. obletnici smrti brata
DANILA KRIŽMANČIČA
se ga z ljubeznijo spominja Trst, 31. avgusta 1980
sestra Marija z družino
30. 8. 1979
30. 8.4980
Ob 1. obletnici smrti našega dragega in nepozabnega moža, očeta in nonota
JANKA OBADA
se ga z ljubeznijo in globoko žalostjo spominjajo
žena Marica in sinova Zdravko ter Jožko z družinama
Salež, 31. avgusta 1980
Visok jubilej dveh Openk
Ana Sosič vd. Milič in Marija Dancu vd. Sosič sta slavili pred kratkim 90. rojstni dan
Aua Sosič vd. Milič
Kot bi se bili dogovorili že v Času, ko so jima rojenice napovedovale bodočnost, da bosta dočakali visoko starost, sta dve Oponki pred nedavnim tako rekoč skupno slavili visok življenjski jubilej ri- 90-letnico rojstva. Res je, da je ■Ana slavila tolikšni jubilej pred dobrim mesecem, medtem ko ga je Marija slavila 26. avgusta, torej pred nekaj dnevi. Toda kaj j« niesec dni ali kaj več za dolgi doki 90 let.
' Ustavimo se najprej pri »starejši* Ani. Ana Sosič vd. Milič se je rodila 14. julija 1890 v zavedni kmečki družini pri «Branačevih». Ljudsko šolo je obiskovala in do končala v rojstni vasi. nato pa je morala delati in pomagati staršem na kmetiji in na domu. Omožila se je z domačinom, vdovcem Petrom Miličem, ki je imel že štiri otroke s prvo ženo. Ana mu je v zakonu Povila še tri otroke, Ana pa je delala in skrbela za vse enako. Mož je imel majhno kmetijo ter prodajalno s premogom in drvmi in tudi tu mu je Ana vedno pomagala. V času druge svetovne vojne so jim hišo bombardirali, da sta morala po vojni začeti delo znova, j Kljub tako visoki starosti, je slavljenka še kar zdrava, zanjo skrbi hčerka Nada, pri kateri mati živi.
Druga današnja slavljenka je Ma Hja Daneu vd. Sosič, ki je za me sec ali kaj več mlajša od Ane. Rodila se je 25. avgusta 1890. Ma rija «Drnjackotova», kot ji pravijo domačini, je bila prva hči osmih °trok Uršule in Janeza Daneua. Mafija je po končani ljudski šoli v yasi napravila še nadaljevalni tečaj z učiteljicama Čokovo in Pižo-hovo. Seveda pri tako številni družini je morala Marija, ki je bila hajstarejša hči, mnogo delati tako Pa domu kot na kmetiji, posebno Potem ko ji je umrl oče. Dolga leta je pešačila v mesto z vrbasom Pa glavi in prodajala mleko. Poleg domačega dela, je Marija na šla čas, da je redno hodite na vaje Pevskega zbora, kajti pela je alt vbliko let tako v cerkvenem kot v tPešanem zboru prosvetnega doma.
Leta 1913 se je Marija poročila * domačinom Rudolfom Sosičem in Lot njena mati je tudi Marija v zakonu povila osem otrok. Kot poštena in zavedna slovenska mati je otroke vzgojila v ljubezni do Piaterinega jezika. Kot nešteto naših ljudi, je tudi Marija in cela Pjena družina bila vedno preganja Pa od fašistov. Ni bilo dneva, da jih ne bi fašisti ali kvesturini obiskali ali jim grozili. Pred procesom Pinka Tomažiča in tovarišev so ji kvesturini v enem dnevu odpeljali v zapor kar pet otrok, tako ča so bili skoraj vsi otroci v za-Poru ali v konfinaciji. Tudi v času
Marija Daneu vd. Sosič
NOB je mati Marija s svojo družino mnogo pripomogla k zmagi nad nacifašižmom. Trije sinovi so se borili v partizanski vojni, sin Ivan pa je padel pod fašistično kroglo.
Leta 1944. ko so bombardirali Opčine, so jim bombe portišile hišo, tako da so Marija in vsi njeni
ostali na cesti. Po končani vojni se je lotila trdo delati, da obnovi dom.
Kljub vsem nezgodam je ostala Marija vedno zavedna in poštena Slovenka ter vsakemu rada pomagala z nasveti in dejanjem, čeprav ima devet križev na rami, je današnja slavljenka še kar zdrava in čila ter še bere slovenske časopise brez naočnikov.
Čestitkam otrok, sorodnikov in vseh Opencev, se pridružujemo tudi mi z željo da bi obe «openski korenini* v zdravju in sreči doča kali sto in več let.
M. M.
Začasna zaposlitev kuharice v vrtcu v Gabrovcu
Zgoniška občinska uprava bo začasno sprejela v službo kuharico v občinski otroški vrtec v Gabrovcu. Interesentke morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju na občinsko tajništvo do srede, 3. septembra.
B. S.
tiiiiiiiHMiiiuiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiumiiiiiHimuiiiiiiuiiiiiimmiiiiitiiiiiiiitmiiiiimiiiiiiiiiiiii
ZBOR VASILIJ MIRK DANES NA KOROŠKEM
It tradicionalno srečanje pevskih zborov iz štirih različnih predelov slovenskega prostora je tokrat v Železni Kapli
Danes bo v Železni Kapli na Koroškem tradicionalno srečanje pevskih zborov iz Stražišča pri Klanju, Brežic, Železne Kaple na Koroškem in s Proseka - Kontovela. To bo osmo zaporedno srečanje o-menjenih zborov iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega prostora: Gorenjske, štajerske, avstrijske Koroške in našega zamejstva. Zbori so navezali stike pred leti in sp domenili za izmenične na-' stope. Začeli so leta 1973 v Kranju, nato v Brežicah, na Proseku in Železni Kapli in nato ponovno v Stražišča!) in tako dalje. Z nedeljskim nastopom v Železni Kapli zaključijo zbori drugi krog nastopov, vendar dogovorjeno je že, da se ta srečanja nadaljujejo po običajni rotaciji, ki je utrdila žp itak trdne prijateljske vezi med pevci omenjenih zborov, ki imajo nedvomno v lepem spominu vsa srečanja.
Zelo pomembno je bilo četrto srečanje na Koroškem leta 1976. To srečanje so namreč takrat vključili v vrsto prireditev v akciji za dosego pravic koroških Slovencev, katerim so grozili z raznarodovalnim preštevanjem. Zato vlada za nedeljsko srečanje v Železni Kapli veliko zanimanje. Ponovno bo zadonela pesem iz krajev, kjer živi slovensko govoreče ljudstvo, obenem bo to osmo srečanje še bolj obogatilo in razvilo naše kulturno življenje, ki je pogoj za ohranjevanje in razvoj naše narodne skupnosti in ki je zlasti potrebno koroškim Slovencem. Na srečanju bodo zbori Svoboda iz Stražišč pri Kranju, Bratov Milavcev iz Brežic, Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela in Zarja iz Železne Kaple, zapeli vsak po štiri pesmi. Za zaključek pa bodo združeni pevski zbori zapeli še koroško «Julhe, pojdemo u Škufce*, «Tri-glav», «Ob Kolpi* in «Jadransko
ilivi« jv• •	J-). X\i»
čine dvignejo tiskovine za prijavo ostanka vina, ki ga še imajo v kleteh dne 31. avgusta 1980. Rok za prijavo zapade v soboto, 6. septembra.	'
B. S.
V KANALSKI DOLINI
Prijava zaloge vina
Na občinskem sedežu v Zgoniku lahko vinogradniki iz zgoniške ob-
Prcrana smrt Lojzeta BartalotSia
Velika množica je v ponedeljek spremi'a na zadnjo pot v Ovčjo yas komaj 52 letnega Lojzeta Bartalotha, ki ga te str'a kruta, zahrbtna bele zen. Smrt Lojzeta Bartalotha, ki je živel s svojo družino v samotni hišici med Ukvami in Ovčjo vasjo, je boleče odjeknita po vsej Kanal ski dolini, saj ig bil Lojze zelo priljubljen. Obenem pa je bil pokojni Bartaloth tudi zaveden Slovenec, e-den tistih, ki je svojo naredno za vest izražal z dejanji in ne z besedami in to na takem področju, ki Slovencem ni vedno naklonjeno.
Svoje slovenstvo je Lojze Barta loth izpričal s tem, da je dal najprej sina iRijdijg, .študirat na zavod «Žiga Zois* v Trst, kjer je tudi pred leti z uspehom, diplomiral in se sedaj zaposlil: v neki banki v Trbižu. Pa tudi hčerko Danico je vpisal na to šolo in je letos dokončala prvi razred.
Tudi pogreb, ki ga je opravil duhovnik Marjo Garjup. je bil v slovenščini, na zadnjo pot pa je pokojnega Lojzeta spremljalo veliko prijateljev njegovega sina Rudija, ki so prišli v Kanalsko do'ino iz Trsta. Prisoten je bil tudi ravnatelj dijaškega doma «Srečko Kosovel* in predstavniki vzgojiteljev, saj sta prej Rudi in sedaj Danica bila gojenca tržaške vzgojne ustanove. Družini Lojzeta Bartalotha naj gre tudi našp iskreno sožalje.

VČERAJ SLOVESNO ODPRTJE PRI MONTEBELLU
Razstava starega vojaškega materiala
Včeraj zjutraj so v prostorih razstavišča pri Montebellu odprli razstavo starega vojnega orožja in vojaške opreme. Ob navzočnosti predstavnikov oblasti, med katerimi so Mii predsednik deželnega sveta Colli. Juceprefekt Larosa, jugoslovanski konzul Benolič ter zelo številni vojaški predstavniki, je spregovoril Predsednik velesejemske Ustanove Torresella, ki je orisal pomen razstave. Poudaril je, da nudi razstava Možnost, da si veliko ljudi ogleda Zapuščino profesorja Henriqueza. Rednost zbirke, ki jo je pri dolgo-'etnem delu nabral, so namreč do danes premalo upoštevali. Na koncu j® opomnil še na zgodovinski in
vzgojni pomen razstave. Primerjanje starega orožja z novim, ki ga danes uporablja italijanska vojska, omogoči mlademu človeku, da se vprašuje o tedanji stvarnosti in da se obenem sooča s pojmi, kot so militarizem in pacifizem.
Nato sta spregovorila polkovnik D’Angelo in prefekt Larosa, ki sta se zahvalila prisotnim oblastem in vsem, ki so sodelovali pri pripravljanju razstave. Ko so prerezali trak, je .publika takoj napolnila salon. v katerem je razstavljeno najrazličnejše orožje iz prve in druge svetovne vojne. Poleg pušk in tankov so si prisotni lahko ogledali tudi razne uniforme in pokrivala, pa tudi za-
stave, radijske naprave, skratka, vso vojaško opremo. V steklenih o-marah so še miniature znanih ladij in drugih vojaških prevoznih sredstev. Največ je italijanske opreme, in orožja; razstavljeno pa je tudi orožje, s katerim so razpolagale druge vojske v prvi in drugi svetovni vojni.
Vsi se s takimi pobudami ne strinjajo. Ko se je otvoritvena slovesnost Končala, se je postavila ob vhod skupinica radikalcev. Na manifestih. ki so jih nosili okoli vratu, so izjavljali svoje nasprotovanje do take pobude in sploh do vsega, kar je v zvezi z vojsko.
Sporočilo nabrežinske občinske uprave
Uprava občine Devin - Nabrežina opozarja, da morajo Vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja" in moštva prijaviti najkasneje do 6. septembra 1980. količino vin, ki so ga imeli v zalogi dne 31. avgusta 1980 opolnoči. Prijavnice so na razpolago in se sprejemajo na županstvu, soba številka 16, od 9. do 11.30. Kdor bi prijave ne predložil v omenjenem roku tvega globo od 100 tisoč do enega milijona lir in objavo razsodbe v časopisju.
Jutri pričetek pouka v vrtcih
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo začetek šolskega leta 1980-81 v občinskih otroških vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu, jutri, 1. septembra. Vpisovanje se nadaljuje od 9. do 12. ure, vključno do 5. septembra.
B. S.
f Čestitke
Naša Tanja ima danes 14 let. Vse najboljše ji želijo nono in nona, Alenka, Vanja, Katja, Milanček ter tete in strici.
Danes si bosta v repentabrski cerkvici obljubila večno zvestobo prof. Peter Suhadolc in njegova izvoljenka Tatjana Miletič. Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo dijaki 1. razrede Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois*.
Draga DARJA. V četrtek sl slavila 19 let. Želimo ti veliko sreče, zdravja in veselja — tvoje prijateljice Katja, Franka in Kristina.
Danes praznuje svoj rojstni dan TIZIANA. Iskreno ji voščijo in čestitajo mama, oče, brat Bruno in Irma.
Slovensko planinsko društvo Trst čestita planincema
TANJI in PETRU
ter jima vošči srečno plezanje v skupnem življenju.
Danes se vzameta TANJA m PETER
Da bi srečno zaplesala na skupni življenjski poti jima želi
TFS Stu ledi
Te dni se je srečal z Abrahamom naš vedno veselo razpoloženi
GlGl ? RCftlEL • ŽUPAN
Toplo mu čestitajo člani in odbamikr "■ t
SK Devin
Danes se na Kraški ohceti poročita
TANJA MILETIČ in
PETER SUHADOLC Iskreno jima voščijo in želijo obilo brezskrbnih in prešernih dni
planinski prijatelji
Tanja in Peter se najlepše zahvaljujeta gospem
MILKI GERDOVIČ, SILVANI SANCIN in MARIJI HRVATIČ
za skrbno izdelani narodni noši.
«Dopolavoro Ferroviario* iz Trsta
organizira
izredni potniški vlak s parno vleko v Bohinj za jubilejni Kravji bal 14. septembra 1980. Prijave sprejema «Dopolavoro Ferroviario* - Trg Vittorio Veneta 3, vsak dan od 11. do 13. ure.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg San Giovanni 5, Čampo San Giacomo 1.
Danes, NEDELJA, 31. avgusta RAJKO
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45 — Dolžina dneva 13.20 — Lu-*** vzide ob 23.09 in zatone ob 12.39.
Jotri, PONEDELJEK, 1. septembra
MLADEN
Včeraj - danes
■emc včeraj: naj višja temperatu-25,2 stopinje, najnižja 19 stopinj, 18. uri 25,5 stopinje, zračni tlak 10,5 mb pada, brezvetrje, vlaga ■odstotna, nebo jasno, morje mir-. temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA, smrti in oklici
Rodili SO SE: Carol Bezin, Da ele Boldrini, Marina Coceani, Cri-ian Bensi, Emilio Andreoli.
UMRLI SO: 86 letni Giuseppe Ger-ha, 69-letni Giuseppe Brezigar, 75-
lu*, Ui7~lcllll UlUaCJUR: uiciitgai, •«
tni Vladimiro Piscanc, 83-letni Car-
Concina, 55-letna Antonia Turato L Torzullo, 79-letna Olga Mica >r. Buchbinder, 621etna Elvira iani oor. Bottigliola, 66-letni Dan-Bacinello, 75-letni Cesare Gia-un, 48-letni Stelio Mazzuchin, 20-tni Giovanni Riccardi, 78-letna An-
OKLICI: agent javne varnosti Sal-Vatore Raimondo in delavka Anna lavano, karabinjer Francesco Pa-^ulese in delavka Anna-Maria De
Filjppo, trgovec Luigi Perrella in uradnica Eugenia Vascotto, uradnik Roberto Facchinetti in asistentka Patrizia Tomini, zastopnik Vin-cenzo Leone in gospodinja Naris Stella De Paola, obrtnik Mauro Machnich in kemijski analitik Bruna Colautti, štipendist na univerzi Giovanni Federico in univerzitetna
študentka Donata Levi, direktor podjetja Gianfranco Ladini in uradnica Marina Pavletič, zdravnik Paolo Barnaba in zdravnica Giulia-na Barbierato, šofer Roberto Kus in gospodinja Emanuela Cattarossi, uradnik Marzio Mocchi in biologinja Gianna Pellis, uradnik Renato Casali in upokojenka Bruna Gua-denzi, apuntat javne varnosti Luigi Raniolo in delavka Caterina Callie-rotti, uradnik Stefano Scucato in u-radnica Marina Giannetta, natakar Luigi Buonocore in kuharica Gel-somina Arnatruda, pristaniški težak Italo Fabris in gospodinja Provvi-denza Andolina, delavec Arnaldo Rabin in čistilka Silvana Mezgec, uradnik Marcello Franco in bolničarka Norma Bertogna, vrtnar Clau-dio Enzo in trg. prodajalka Edda Zocchi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul dei Soncini 179, U. Revoltella 41. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg San Giovanni 5, Čampo San Giacomo 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 0 do 20. me r«l. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226165; Opčine: tol. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197, Žavlje:
LOTERIJA				
BARI	15	86	27	81	46
CAGLIARI 87	73	86	10	88
FIRENCE	35	48	21	19	58
GENOVA	46	38	65	7.1	35
MILAN	43	88	78	48	10
NEAPELJ	66	14	63	22	58
PALERMO	17	74	64	5	46
RIM	36	72	34	60	28
TURIN	74	44	32	68	59
BENETKE	2 42 ENALOTTO		33	44	27
I	2 X X X 2 KVOTE: 12 - 9.494.000 lir II	— 346.300 lir 10 —	29.600 Ur	1 X 2		1 1 2	
Kino
Ariston 21.30 «Provaci ancora Sam* W. Allen, D. Keaton, H. Bogart. Barvni film.
Naztenale 16.00—22.00 «Paris eroti ca oggi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Attacco:	piattaforma
Jennyfer*. R. Moore. Barvni film. za vsakogar.
Eden 16.00 «L’impero dei sensi n. 2». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 «Ormai non c’č piu scampo*. Barvni film.
Grattacielo 17.00—22.15 «Immacola-ta e Concetta: L’altra gelosia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 17.00 «Paura nella citta dei morti viventi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.00 «Quello strano cane di papa*. VValt Disney.
Filudrammatico 15.15 «Bibi, diario di una porno sedicenne*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Modem« 15.30 «1 guerrieri della notte*. Barvni film za vsakogar.
Aurora 16.30 «11 piccolo grande uomo*. Barvni film.
Cristallo 15.30 «Moonraker - Opera zione spazio*. Roger Moore.
Vittorio Vcneto 16.15 «L'infemo». Dario Argento. , Eleonora Giorgi, Alida Valli. Prepovedan mladini nod 14. letom.
Capitol 16.30 «H mago di Lublino*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
GLASBENA
MATICA
TRST
PEVCI MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
odpotujejo na Češko iz Sežane (avtobusna postaja) v torek, 2. septembra, ob 6. uri zjutraj pp italijanskem času.
PD SLAVEC’ Ricmanje — Log
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri pripravah za letoš.ijo ŠAGRO ter na prireditvi sami. Posebna zahvala tvrdki Scoria, Sergiju Žerjalu, Danilu Žerjalu, Ludviku Hrvatu, Stanku Bandiju in Danilu Glavini za sodelovanje pri razširitvi prireditvenega prostora.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
tjftiHvidsnfi	pi1 'h
obvešča, da bodo ponovno nje-ni uradi v Ul. sv. Frančiška 20 odprti od jutri, 1. septembra, dalje vsak dan od 8. do 12.30 in od 16. do 19. ure.
Ravnateljstvo slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel*
v Trstu — Ul. Ginnastica 72 tel. 57 31-41
sporoča'
da sprejme prošnje za šolsko leto 198681 vsak dan od 9. do 12. ure.
Za rednega ali zunanjega go jenca in gojenko lahko zapro sijo učenci In učenke osnovne šole, dijaki in dijakinje nižjih in višjih srednjih šol in univer zitetni študentje.
Vpisovanje traja do zasedbe razpoložljivih mest.
RESTAVRACIJA «DOLINA» PADRIČE
vabi na
TEDEN PIVA «FORST»
od danes, 31. avgusta, do nedelje, 7. septembra.
Vsak dan druge specialitete. Danes bikova jajca.
Potovanja z «AURORO»
Od 13. do 25. septembra — tri petdnevna bivanja v hotelu «Bellevue» na Malem Lošinju. Cena 88.000 lir (vožnja vključena).
Od 18. do 21. septembra — avtobusni izlet na Rab. Cena
76.000	lir.
20. in 21. septembra — avtobusni izlet na Krk (po novem mostu). Cena 30.000 lir.
Od 2. do 7. oktobra — izlet z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale. Cena 175.000 lir.
Od 16. do 19. oktobra — avtobusni izlet v Tudimpešto. Cena
155.000	lir.
Septembra potovanja in bivanje v Palmi rte Mallorca, v Ibizi, na Rodosu in v Tunisu (z letalom iz Ljubljane).
Informacije in rezervacije pri potovalnem urade «Auro-ra», Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Šolske vesti
Ravnateljstvu srednje šole Igu Gruden v Nabrežini sporoča, da se prične v torek, 2. sept. 1980, ob 8.30 dopolnilni državni zaključni izpit s pismeno nalogo iz jUta^jafcščihe.
Ravnateljstvu Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt v Trstu sporoča, da se popravni izpiti začnejo jutri, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. '
Razpored pupruvnih izpitov na Državnem trgovskem tehničnem zavodu «žiga Zois*. Popravni izpiti se začno jutri, 1. septembra, ob 8.30 po na slednjem razporedu:
Jutri, 1. 9. 1980 — ob 8.30 Pismena naloga iz slovenščine za:
I. c, II. a, I. b, III. b razred Pismena naloga iz italijanščine za:
I. a, II. a, II. b razred Pismena	naloga	iz	nemščine	za:
I.	a, I.	b, II. c,	III.	b, IV, a razred
Pismeni,	naloga	iz	angleščine	za:
II.	b, III. b IV. b razred Pismena naloga iz knjigovodstva za:
III.	a razred
Torek, 2. 9. - ob 8.30 Pismena	naloga	iz	angleščine	za:
I.	b, II. a razred
Trgovsko računstvo — pismeno za:
II.	a, II. b, II c razred Trgovinstvo — pismeno za:
III.	a, III. b, IV. a, IV. b razred Nemščina — pismeno:
I. c, II. b razred
Sreda, 3. 9. — ob 8.30 Knjigovodstvo — pismeno za:
IV.	a razred
Matematika - pismeno za:
I.	a, I. b, I. c razred Matematika — pismeno za:
II.	a, II. b, II. c razred Matematika — pismeno za:
III.	a, ITT b razred Četrtek. 4. 9 — oh 8.30
Stenografija za:
I. a, I. b, I. c razred NB. — Vsi pismeni izpiti se začno ob 8 30
Ustni izpiti se začno v četrtek. 4. sept. ob 8. uri po razporedu, ki je na šolski oglasni deski.
Državno učiteljišče Anton Martin Slomšek je objavilo razpored poprav nih pismenih izpitov: jutri, 1. septembra, ob 8.30 slovenščina (2 dijaka učit. + 6 vzg. šolal; v torek, 2. sept. ob 8.30 italijanščina (9 dija kov učit. + y vzg. sola); v sredo. 3 sept. ob 8.3 latinščina (13 dijakov ucilj in pedagogika-(2 dijaka vzg šole).
Na seji, ki bo jutri, 1. septem bra, bo profesorski zbor dojočil razpored ustnih izpitov (popravlja 31 dijakov j
Razpored pismenih popravnih izpitov na Državnem znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu. Popravni izpiti se začno jutri, 1. sepuun-bra, ob 8.30 po naslednjem razporedu:
Znanstveni licej: jutri, 1. septembra — slovenščina in italijanščina.
Torek, 2. 9. — latinščini in risanje.
Sreda, 3. 9. — angleščina in nemščina.
Četrtek, 4.. 9V rr mftteroatito. J
Klasični oddelek:- jjutti, 1. septembra — slovčnščifia.
Torek, 2. 9N>i- dfelljdnšflnAl Sreda, 3. 9. — latinščina. Četrtek, 4. 9. —1 grščina, šola Glasbene matice Trst obve-
šča svoje gojence, da bo ponovno vpisovanje za šolsko leto. 1980/81 od jutri, L, do 5. septembra, v tajništvu Glasbene matice, telefon 418 605 od ,10. do 12. ure. Prijavijo se lahko tudi novi gojenci, vendar je vpis omejen. Datum vpisa po podružnicah bo javljen kasneje.
Razna obvestila
Tržaška se'kcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se 2. septembra prične vpisni rok za te-čaje ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje od 10.30 do 12. ure in od 17.30 do 19. ure na sedežu združenja v Ul. Tor-rebianca št. 13/1 nadstropje.
Združenje aKtivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju priredi dne 3. septembra 1980 ob 19. uri spominsko svečanost ob 50. obletnici ustreUtve bazoviških juna kov. Svečanost bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Pe tronio 4.	*
Uprava občine Devin Nabrežina sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih v Nabrežini, Seslja-nu, šempolaju in Mavhinjah začel jutri, 1. septembra, ob 8. uri.
V občinskem otroškem vrtcu V Devinu pa se bo pouk začel šele 8. septembra zaradi gradbenih del novega dela otroškega vrtca.
Opozarjamo starše, da se bo začelo delovanje državnih otroških vrtcev jutri, 1. septembra.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje za sredo, 3. septembra, ob 16. Uri 1. sejo odbora v novem šolskem letu. Pridite, ker so na dnevnem redu zanimive točke.
Pouk v otroških vrtcih na področju didaktičnega ravnateljstva na Opčinah se prične jutri, l. septembra. Na Proseku pa se bo pričel v ponedeljek, 8. septembra.
Prosveta
PD Lipa obvešča, da bo razstava «življenje in delo A. Bubniča*, ki je v prostorih Bazoviškega doma, odprta danes v jutranjih in večernih urah, med tednom do 7. septembra pa samo v večernih urah.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
prireja
SPOMINSKO SVEČANOST OB 50. OBLETNICI USTRELITVE ŠTIRIH BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Kulturni spored bodo izvajali:
—	člana Slovenskega stalnega gledališča Mira Sardoč in Jožko Lukeš;
—	mešani pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta;
—	otroški pevski zbor osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh iz Gropade, pod vodstvom Fride Valetičeve.
Svečanost bo v sredo, 3. septembra, ob 19. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu — UL Petronio 4.
SEKCIJA PSI ZA DOLINSKO OBČINO
prireja na odbojkarskem igrišču v DOLINI
FESTIVAL SOCIALISTIČNEGA TISKA «NAPREJ» In «AVANTI»
PROGRAM:
l	DANES, 31 AVGUSTA
— ob 17. uri nastop godbe na piliala BREG
ob 19.36- gtiyori
—	ob 2«. uri nastop mešanega pevskega zbora Slovenec
—	ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD
JUTRI, 1 SEPTEMBRA
—	ob 20. uri nastop mešanega pevskega zbora Slavec
—	ob 21 uri ples z ansamblom POMLAD
V prostorih srednje šole »Simon Gregorčič* fotografska razstava LUIGIJA ŽITA na temo: Trst, kakršen je v resnici. Poskrbljeno za domače vino in specialitete na žaru!
ŠD Z A R J A — BAZOVICA
vabi na
ŠPORTNI PRAZNIK
ob priliki obiska, in mednarodne nogometne tekme z NK Jezero iž Zbilj
na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici
S ° O R E D :
DANES, 31. avgusta:
ob 9.00
ob 17.00 ob 20.00
sprejem gostov iz Zbilj. Sledi kulturni program in govori pri spomeniku NOB v Bazovici. Otvoritev razstave »Delo in življenje novinarja A. Bubniča* v organizaciji PD Lipa
nogometna tekma NK Jezero in ŠD Zarja ples ob zvokih ansambla «ARIES»
VABLJENI!
DRAGA 1980
r T ‘"™* ..'IS. STUDIJSKI DNEVI
DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA - OPČINE
PROGRAM
DANES
ob 9. uri: služba božja na prostem
ob 10. uri: Marij Maver- «Slovenstvo- v svoji kulturnopolitični-
informaciji danes*
Ob 16. uri: dr. Franc Perko »Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost*.
Izleti
Združenje Union priredi dne 14. septembra enodnevni izlet v Bohinj ob priliki Kravjega bala. Obenem javlja, da izlet za Beograd, ki je bil predviden 6., 7. in 8. septem bra je preložen na 27., 28. in 29 september zaradi tehničnih ovir Vse informacije na sedežu v Ul Valdirivo 30, telefon 64 459 ob tor kih, sredah in petkih od 17. do 19 ure.’
. Slovenski kulturni klub orj^anizira letovanje s študijskimi dnevi v Be li peči od 8. do 13. septembra. Za informacije telefonirati na tel. št 208 270 ali 224 407. Vabljeni vsi jnladi.
SPOROČILO
rppz
TPPZ sporoča, da bo v .četrtek, 4. septembra
seja izvršnega odbora
Naslednjega dne se bodo pri-čeie pevske vaje, in sicer ob 20 30.
Urad bo ponovno odprt od jutri. 1. septembra, dalje vsak dan od 10. do 12. ure — razen ob sobotah.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis na naslednje tečaje:
—	tečaj za kvalifikacijo v kamnoseštvu, ki se bo odvijal v Nabrežini;
—	tečaj za monterje elektropskih aparatov;
—	tečaj za kvalifikacijo v vodenju uradniških poslov;
Navedeni tečaji so odprti vsem, ki so dopolnili 14. leto starosti.
večerni tečaj za specializacijo v bančni tehniki;
—‘vččerni tečaj za specializacijo v mednarodni trgovini;
—	večerni tečaj za programerje elektronskih centrov.
Pogoj za vpis na navedene tri tečaje je vsaj opravljeni tretji letnik višje srednje šole trgovske smeri.
—	tečaj za prevajalce slovenskega jezika;
—	tečaj za prevajalce srbohrvaškega jezika;
—	večerni tečaj za animatorje mladinskili dejavnosti;
—	tečaj za cvetličarje (vpišejo se lahko le neposredni kmetovalci).
Informacije in vpisovanje: Slovensko deželno gospodarska združenje, Ul. Cicerone 8. tel. 62953, vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, do vključno 15.9.1980.
ZGODOVINSKA RAZSTAVA STARE VOJAŠKE OPREME 1914 /1943
TRŽAŠKO RAZSTAVIŠČE od 30. avgusta do 7. septembra 1980
Organizirata jo tržaški velesejem in konzorcij za upravljanje vojaškega muzeja v Trstu s sodelovanjem italijanske vojske.
VOJAŠKA VOZILA, RADIJSKI SPREJEMNIKI, UNIFORME, OROŽJE TOPNIŠTVO TFR OPREMA IZ PRVE IN DRUGE SVETOVNE VOJNE / NA OGLED TUDI SEDANJA VO-JAŠKA VOZILA
urnik: od 16. do 22. ure' (ob sobotah in nedeljah od 11. do 22. ure)
Vstopnina 1800 Ur (1000 s popustom)
POPOLDNE MIMOHOD FOLKLORNIH SKUPIN
Danes zaključni dan mednarodnega folklornega srečanja v Gorici
Nagrajevanje najbolje uvrščenih skupin v kategorijah šive, reproducirane in stilizirane folklore bo ob 18. uri - Zvečer sklepni nastop V telovadnici v dolini Koma
Folklorna skupina Steaua romunske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji
Mednarodna folklorna prireditev v Gorici, ki se je pričela v petek zvečer, nadaljevala sinoči, višek pa bo dosegla danes popoldne z mimohodom skupin po goriških ulicah, na grajevanjem najboljše uvrščenih ter zaključnim nastopom v telovadnici v dolini Korna, ob 21, uri, je tudi letos privabila veliko občinstva, ne samo iz Gorice, ampak tudi iz bližnjih In bolj oddaljenih krajev.
V	petek zvečer, ob odprtju tridnevne mednarodne prireditve, je bila krajša slovesnost, ki so se je udeležili najvišji predstavniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti. V priložnostnem govoru je predsednik društva Pro loco, ki je pobudnik in organizator (skupaj s folklorno skupino Santa Gorizia) dr. Pellis, poudaril pomen vsakoletnega srečanja, ki je letos že 15. po vrsti. Za njim so spregovorili še goriški župan De Simone, predsednik pokrajine Pagu-ra ter predsednik deželnega sveta Colli. Medtem ko je bila uvodna slovesnost z dviganjem zastav na odprtem, so bili nastopi folklornih skupin, namesto napovedanih osem, je nastopilo samo šest, v telovadnici.
V	tekmovalnem delu prvega večera, so najprej nastopili Francozi iz Saintesa ter prikazali splet zanimivih in zelo živahnih plesov. Veliko odobravanja so poželi godci in plesalci skupine Steaua, romunske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ki so se predstavili s svatbenim plesom v skupini žive folklore. V tej skupini so nastopili tudi plesalci iz doline Doftanei z značilnimi ovčjimi kožuhi.
Posebno zanimivost (tudi zaradi močno stiliziranih noš) je predstavljal nastop ansambla Zalai iz Zalae-gerszega. Na petkovi prireditvi je nastopila tudi sardinska skupina Santa Barbara (v skupini žive folklore), kot zadnji pa so se predstavili bolj komediantsko razpoloženi, si cer pa zelo mladi godci in plesalci skupine I Nebrodi iz Sicilije.
Drugi del tekmovanja je bil na sporedu sinoči, ko so nastopile preostale skupine, višek mednarodne prireditve pa bo danes, kakor smo že uvodoma zapisali. Ob 10.30 bo promenadni koncert godbe G. Rossi ni iz Castions di Strada, ob 16. uri se bo pričel mimohod folklornih sku,-pin, ob 18. uri tu v telovadnici v dolini Korna nagra leva nje najbolje uvrščenih skupin, ob 21. uri pa za ključni nastop.
Zborovsko pelje in folklora v Špelru
Občina Špeter ob Soči prireja v mesecu septembru serijo folklornih in zborovskih prireditev. V torek, 2. septembra, bosta na Ljudskem trgu nastopili madžarska folklorna skupina »Zalai Tancegyutte» iz Zalaeger-szega in skupina »Santa Gorizia*. Nastop se bo pričel ob 20.30. V soboto. 27. septembra, imajo v programu folklorni večer v Casseglianu z nastopom skupine, katere imena niso še sporočili.
Zborovskemu petju bosta posvečena dva večera. V petek, 12. septembra, bosta v šolski telovadnici nastopila zbor »Angelo Capello* iz Beglia-na in ženski zbor »Jacob Arcadelt* iz Tržiča. Teden kasneje bo vedno v telovadnici koncert polifonskega zbora iz Rude pod vodstvom dirigenta Marca Sofianopula.
•iliiiimiiKnifiiHiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiuiiiiiiiiMMmiiiiiiHiiiiiiHiiiMmiiiiliiiiiiiiiiiiiilii
SINOČI REVIJA V ŠTANDREŽU
Mladi kotalkarji so navdušili
Na kotalkališču Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu je bila sinoči zaključna revija mladih kotalkarjev društva Oton Župančič. Okoli kotalkarske ploščadi se je zbralo veliko število gledalcev, staršev nastopajočih in vseh ljubiteljev te panoge.	N
Revija mladih štandreških kotalkarjev, letos je že peta po vrsti, je vsestransko uspela. Mladi umetniki in športniki (saj kotalkanje rdru-žuje oba ta dva elementa) so dokazali, da so v letošnji sezoni pod izkušenim vodstvom vaditeljice So-nie Cernecce še bolj izpopolnili svoje znanje. To pričajo tudi uspehi na številnih pokrajinskih, deželnih in vsedržavnih tekmovanjih, o katerih je v svojem pozdravu spregovoril predsednik društva Diego Marvin.
Sinočnji spored je Obsegal 10 točk, najprej so kotalkarji predstavili venček goriških narodnih plesov, tem pa so sledili modemi plesi, tiptap, kankan, madžarski čardaš, ki ga je izvajala solistka Tanja Vižintin, prvi del pa se je zaključil s humorističnim tangom.
V drugem delu so kotalkarji zaplesali menuet, afriški ples o dežju, točko Klovni. Za zaključek so izbrali ples Labodje jezero, pri katerem je sodelovalo vseh 45 nastopajočih kotalkarjev. Revijo bodo ponovili drevi s pričetkom ob 20. uri.
Banke kupovale dinar po 26.50
• Na gortškem sedežu vsedržavne odbojkarske zveze, Largo Cu-liat 2, se bo v sredo, 3. septembra, ob 20.30 pričel tečaj za odbojkarske sodnike. Tečaj je odprt mladincem obeh spolov, ki so že dopolnili 16. leto starosti.
Proti koncu tega tedna je dinar v Gorici občutno zdrknil navzdol. Že v petek in tudi včeraj so ga v veleblagovnicah sprejemali po 28 lir. Banke so ga v petek kupovale po 26,50. po radijskih vesteh pa naj bi ga včeraj odkupovale celo po 25. Vsako leto se je po praznikih vrednost dinarja nekoliko zmanjšala, sedaj pa je k temu prispevala tudi grda špekulacija na njegov račun. Te špekulacije še trajajo ter jih spodbujajo govorice, da se utegne njegova vrednost še zmanjšati.
Stališče KD v Gorici o pogajanjih m odbor
Občinska politična tajništva v Gorici preučujejo položaj, ki je nastal po razbitju pogajanj za sestavo večine. V teh dneh so se sestala vodstva KD, PSI, SSk, v naslednjem tednu se sestane PSDI. Kakor izhaja iz poročila seje občinskega odbora KD, je stranka pooblastila svojo delegacijo na pogajanjih, da v najkrajšem času poišče druge rešitve za sestavo odbora, takšne, ki_ jih je KD predlagala že pred pričetkom volilne kampanje.
Stranka poudarja, da .je bila pripravljena sestaviti odbor petih strank (KD. PSI, PRI, SSk, PSDI), čeprav je imela za izhodišče tristranski odbor (KD, PSI, PRI), kakršen velja za Rim in za deželo. Za takšno izbiro je KD bila pripravljena, piše v tiskovnem sporočilu, omejiti število svojih odbornikov do tiste mere, ki bi ji to dovoljeval volilni izid. Takšnega obnašanja ni pokazal PSDI, pravi tiskovno sporočilo, ki je s svojim zadržanjem preprečil sklenitev sporazuma in s tem sestavo občinskega odbora.
Po vsem tem obstaja vprašanje, če je KD pripravljena svoje zastop-
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis v naslednja tečaja:
—	večerni tečaj za specializacijo v knjigovodstvu, namenjen vsem, ki so končali višjo srednjo šolo trgovske smeri in tistim, ki so zaposleni v knjigovodstvu;
—	večerni tečaj za vzgojo prizadetih otrok.
Informacije in vpisovanje: SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, do vključno 15. 9.
stvo od treh odbornikov znižati na dve, da bi tudi PSDI imel dve odbor -ništvi kot ju zahteva PSI. V tem primeru bi KD morda bila pripravljena sestaviti železen programski sporazum, da ga izguba njenega monopolnega položaja v odboru ne bi ogrozila. Jeza v KD do PSDI je v tem trenutku takšna, da bi bila stranka hitro sestavila odbor tudi brez njega. Seveda, če bi bil na to pripravljen tudi PSI, kar pa je malo verjetno prav zaradi odvisnosti župana Blasiga v Tržiču od socialdemokratskega glasu.
Kcrcert komorne glasbe v torek v Avditoriju
V okviru 4. festivalu komorne glasbe «Cittd di Udine», ki ga prireja center za raziskavo in popularizacijo glasbe iz Vidma, bo v torek, 2. septembra, ob 21. uri v go-riškem avditoriju koncert sodobne komorne glasbe. Nastopil bo orkester festivala, ki ga vodi dirigent Daniele Zanettovich, skupaj s priznanimi solisti. Izvajali bodo skladbe Vivaldija, Cimarose, Hagdna in Mozarta. Vstop je prost.
Svoje reformatorsko delo je Basaglia začel v Gorici
V Gorici se je leta 1962 pričela akcija za popolno prenovitev psihiatrične oskrbe. Takrat je namreč prišel v Gorico prof. Franco Basaglia, potem ko je zmagal na na tečaju za ravnateljsko mesto tukajšnje pokrajinske psihiatrične bolnišnice. Prišel je v bolnišnico, v kateri je bilo, tako kot vK drugih Širom Italije, zelo malo zdravni kov, zelo malo bolničarjev in kjer so z bolniki ravnali tako kot pred sto leti. Umsko bolni so bili, ne glede na stopnjo njihove bolezni, zaprti za rešetkami, kot najslabši zločinci.
še mladi Basaglia je v Gorici pričel svojo prenovitveno akcijo. Seveda ni to šlo zlahka od rok, saj je trčil ob zid nerazumevanja pri drugih operaterjih v tej stroki. To še posebej v provincialni in zaprti Gorici. Pa je vendar šlo. Polagoma so izginjale rešetke z oken stavb v bolnišniškem kompleksu, kar na lepem so izginile mreže, ki so določate kraj, kjer so se na prostem lahko kretali bolniki. Bili so ti zaprti za mrežami kot živali v kakem zoološkem vrtu. To je bila takrat psihiatrična oskrba. Z ljudmi so včasih ravnali kot z živalmi. In vse to je Basaglia od pravil. To je njegova velika zasluga, ki je ne more nihče zanikati. Umski bolnik je ponovno postal človek.
Politično vodstvo pokrajinske u-prave je sprva pozitivno gledalo na Basaglievo ravnanje. Še zlasti se je za njegovo delo ogreval takrat ni pokrajinski odbornik za zdravstvo, demokristjan Pecorari, ki je dobil v svojem delu še več opore po letu 1965, ko se je v goriški pokrajinski upravi uvedla levosredinska uprava in ko so socialisti Basaglieve prizadevanja odkrito podpirali. Kmalu so pričeli prihajati v Gorico še drugi zdravniki, mladi in navdušeni, ki jim ni šlo za plačo (ta je bila takrat zares mizerna: v letu 1965 je zdravnik-začetnik dobil v psihiatrični bolnišnici le 130.000 lir plače, kdor je bil za zdravnika kjerkoli drugje pa je že takrat dosegal milijon lir mesečnega zaslužka), marveč za nove terapevtične metode. Prišli so v Gorico zdravniki kot Slavich, Jer-vis, Pirella, Casagrande in še dru gi, katerih imena mi ne prihajajo sedaj na misel. Nekateri med temi mladi in neizkušeni, drugi že znani v širšem znanstvenem svetu. Prof. Jervis je imel npr. za seboj že nekaj desetin znanstvenih publikacij v raznih jezikih, bil je na strokovnih posvetovanjih v raznih državah Evrope in Amerike itd. Ostajali so pri nas leto. dve ali še več. Istočasno je pokrajinska uprava. upoštevajoč nova zdravstvena načela, vzela v službo socialne asistentke in tudi več bolni čar jev. Medtem ko se ni večina starih bolničarjev hotela odteči šla-rim metodam dela, v katerih je bil bolničar le nadzornik m imel torej lahko delo, so se mladi navdušili za Basaglieve metode dela, čeprav so bile te mnogo bolj zahtevne, čeprav so te zahtevale pol-
miiiiMiiiiMiitiiiiiiiiuiiMmiiiiiiiniMuiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiMiiitimiiuiiiiiiiiiiiiii
PRI BENCINSKI ČRPALKI PRI PALKIŠČU
NOVOGORIŠKA MOTOCIKLISTA S CESTE NA OVINKU V DOLU
21-letni Slavoj Srebrnič je v življenjski nevarnosti - Pred tednom dni v Dolu podobna nesreča mladih motociklistov
Takole je kawasaki obležal sredi ceste, potem ko se je odbil od skal in še nekaj desetin metrov drsel po asfaltu
V Dolu se-je včeraj dopoldne zopet pripetila huda prometna nesreča. Prejšnji petek sta na nevarnem o-vinku zavozija s ceste mlada motociklista iz Martinščine, včeraj pa je ista usoda doletela novogoriška mla dpniča, ki sta se s kawasakijem 1000 vozila v smeri Trst - Gorica. Eden od njiju, 21-letni Slavoj Srebrnič iz Nove Gorice, Valentinčičeva 16, se je pri nesreči hudo poškodoval in je sedaj v življenjski nevarnosti.
Nesreča se je pripetila okoli 10. urp na nevarnem ovinku tik po bencinski črpalki pri Palkišču. Iz še ne povsem jasnih razlogov (morda je voznik zaviral na ovinku ali pa_ se je kak del motorja dotaknil cestišča), se je tažko vozilo prevrnilo .drselo kakih petdeset metrov po asfaltu, trčilo v skale na levi strani ceste in obtičalo sredi cestišča. Prihitela sta rešilca goriške bolnišnice, ki sta ranjenca nemudoma prepeljala v šefnpetrsko bolnišnico.
Tu so voznika kawasakija, 20-let-nega Matjaža Žnidaršiča iz Nove Gorice, Ledine 2, sprejeli na 30-dnev-no zdravljenje zaradi zloma desne-
ga narta in leve petne kosti ter zaradi odrgnin po celem telesu. Kot rečeno, pa je stanje njegovega prijatelja Slavoja Srebrniča precej težje. Takoj so ga operirali, da bi mu zaustavili močno podkožno krvavitev na hrbtu. Pri padcu si je tudi zlomil hrbtenico, vendar brez izgube mozga, zaradi česar ni nevarnosti paralize, močna krvavitev pa je povzročila močnejši šok. Zanj so si zdravniki pridržali prognozo.
nega človeka ne samo v osmih u rah dela, marveč velikokrat tudi preko urnika. Prav tako je bilo uvedena novost pošiljanja bolnikov na dom in s tem v zvezi tudi še bolj odgovorno delo pogovorov in prepričevanja sorodnikov bolnikov.
Gorica je takrat zaslovela v strokovnih in znanstvenih publikacijah in zdravniki, strokovnjaki novinarji so pričeli prihajati v naše malo mesto z vseh strani Italije.
Nekaterim iz vrst krščanske demokracije pa Basaglieve metode niso bile všeč. Niso bile všeč tudi ker so šle mimo ustaljenega vaškega nadzorstva duhovnikov, niso bile všeč, ker je ta ali drugi zdravnik iz Basaglieve ekipe pričel na furlanskem kmečkem podeželju govoriti nekoliko drugače, kot so bili ljudje vajeni. To še zlasti po letu {968, ko so se mladi zdravniki navduševali še za druge odprte politične ideje. In zaradi tega se je s strani nekaterih, drugače tudi odprtih ljudi v tej stranki, pričela gonja proti Francu Basaglii in njegovi ekipi. Odbornika Pecorari je zamenjal Perissin, ta je užival tudi podporo takratnega 'pokrajinskega vodstva večinske stranke in tudi cerkvenih krogov in tako je prišlo do ostrih sporov političnega značaja v sami levosredinski koaliciji. Ko so demokristjani z močjo svojih glasov v letu 1973 vsilili odstop Basaglievih naslednikov, skupine mladih zdravnikov, se je levosredinska koalicija razbila, socialisti so izstopili iz odbora in pre šli v opozicijo. Na mesto teh zdravnikov so prišli drugi, ki so jih de mokristjani na silo zbrali v rdznih krajih države z nalogo, da vzpostavijo stari red. Dogodki zadnjih sedem let dokazujejo, da ni bil sicer mogoč totalen korak nazaj, proces obnove pa je bil v Gorici zaustavljen. Kljub temu, da so med tem Basaglieve metode uspele v sosednem Trstu in z novim psihiatričnim zakonom v vsej državi. Takratni Basaglievi sodelavci v goriški psihiatrični bolnišnici so namreč danes ravnatelji drug ih bolnišnic v državi in povsod zelo cenjeni.
Svoje reformatorsko in hkrati re volucionarno delo na tem področju je Franco Basaglia, ki je umrl v petek, o čigar delu je včeraj zelo obširno in pohvalno pisalo vse italijansko časopisje, začel. v Gorici. Naše provincialno in včasih zelo konservativno mesto pa ni znalo izkoristiti možnosti, ki jo je ta eruptivni človek nudil, da bi se tudi na lem področju Gorica rešila izolacije. So pa to znali izkoristiti drugi, ki nimajo tako birokratske in zaprte mentalitete, kot veli ko ljudi pri nas.
MARKO WALTRITSCH
V IDRIJI
Razstava barvne fotografije Rafaela Podobnika
V idrijski Galeriji so v četrtek, 28. avgusta 1980, odprli razstavo barvne fotografije Rafaela Podobnika iz Nove Gorice, ki je že stari znanec idrijskega občinstva, saj je že štirikrat razstavljal svoje fotografije v Idriji in enkrat v Cerknem. Tokrat se bo predstavil s 40 barvnimi fotografijami in tremi reprodukcijami.
Ob razstavi je Mestni muzej Idrija izdal v 300 izvodih katalog razstave, ki bo v Galeriji odprta do 7. septembra 1980, nato pa si jo bodo lahko od 11. septembra do 21. septembra 1980 lahko ogledali tudi Cerk-Ijani v muzeju NOB v Cerknem.
SK
• Na poveljstvu oddelka finančne straže v Tržiču je prišlo te dni do zamenjave. Poročnik Raffaele Tito odhaja na novo službeno dolžnost v podoficirsko šolo v Ostio, zamenjal pa ga bo podporočnik Stefa-no D’Agostino.
PSI počastila spomin „ prof. Franca Basaglie
Na petkovi seji mestnega vodstva socialistične stranke, na kateri so razpravljali o pogajanjih za sesta vo odbora v goriški občini, so člani tega vodstva počastili spomin pokoj nega zdravnika prof. Franca Basa glie, ki je v šestdesetih letih na vod stvu goriške psihiatrične bolnišnice pričel akcijo za reformo psihiatrične oskrbe v državi.
Ob vesti o prerani smrti prof. Franca Basaglie je svoje sožalje izrazila tudi goriška pokrajinska uprava. Pokrajinski upravitelji ugotavljajo, da pomeni smrt prof. Basaglie izgubo človeka ki je s svojimi novimi pogledi prispeval k izoblikovanju drugačnega odnosa do umske bolezni in ki je kljub številnim težavam 9 let uspešno vodil goriško psihiatrično bolnišnico. Tudi v bodoče bo treba z večjimi sredstvi nadaljevati na poti. ki j0 je začrtal prof. Basaglia. Delegacija pokrajinskega odbora se bo udeležila njegovega pogreba.
Včeraj-danes
lz goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Alberto Barbetti, Fa-bio Danelut, Francesca Olivari, Sara Visentini, Luca Zanon, Davide Buttignon, Martina begato, Ugo Millo, Stefano Cappello, Andrea Morbin, Riccardo Vittor, Romina Sassara, Gianluca Jerman, Riccardo Marega, Chiaru Segatti, Raffaele Tonasso. /
SMRTI: 74-letni notar Bruno Se-culin, 57-letni Remo Braida, 73-let-ni trgovec Gabriel Komel, 86-letni upokojenec Ernesto Reni, 73-letni kmet Vittorio Brumat, 66-letni upokojenec Villabaldo Trevisan, 83-let ni upokojenec Giovanni Gandolfo, 82-letni upokojenec Luigi Stocco.
POROKE: računovodja Giuliano di Lecce in učiteljica Paola Pieraz-zi, finančni stražnik Antonio Di Ca-pua in natakarica Romana Monti-co, trgovec Antonio Vanacore in delavka Majda Babič.
OKLICI: trgovski potnik Giorgio Missinato in uslužbenka Klavdija Konjedic, zdravnik Paolo Barnaba in zdravnica Giuliana Barbierato, inženir Alfio Cella in računovodja Antonietta Puppis, podčastnik Antonio Fornataro in gospodinja Ave Palamara, mestni stražnik Fabio Zotti in uslužbenka Maria Marassi.
ODDIH In IZLETI
v mesecu septembru
MUENCHEN - OKTOBERFEST
3-dnevni izlet z avtobusom cena 116 tisoč lir — Odhod 27. septembra.
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
Gorica - Korzo Italija 205 tel. 33-019
I Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni
A6R0F0REST
Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154
GLASBENA MATICA
GORICA
obvešča, da bo vpisovanje v glasbeno šolo za šolsko leto 1980/81 od 1. do 13. septembra v novih prostorih v Ul. Croce 3. Vpisujejo vsak dan od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 18.30. Za pojasnila lahko zaprosite tudi po telefonu 84 508. Pouk se bo pričel 15. septembra.
Razna obvestila
Sovudcnjsko županstvo namerava najboljšemu ponudniku prodati večjo količino rabljenih tramov iz šolskega poslopja v Rupi. Interesenti naj se javijo v soboto, 6. septembra, ob 9. uri na 'dvorišču osnov ne šole v Rupi.
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo na podlagi zakona z dne 12.2.1965, št. 162, prijaviti vse zaloge vina, ki jih imajo v kleti na dan 31.8.1980. Za pojasnila in pomoč pri pisanju prijav se zaintere sirani lahko obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, najkasneje do 5. septembra 1980.
Kino
Gorica
VERDI 16.00-22.00 »Monsters (es-seri ignoti dai profondi abissi)*. A. Turkel in V. Morrovv. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.15—22.00 »Manhouse*. A gostina Belli, Fabio Testi. Barvni film.
VITTORIA 15.30-22.00 «La clinica delle supersex». Barvni film. Pre povedan mladini pod 18. letom
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «1941 al-larme a Hollywood».
PRINCIPE 15.00- 22.00 «Provaci an cora, Sam!* Woody Allen.
Nora Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Tudi angeli streljajo z desnico*. Italijanski film.
16.00—	18.00—20.00 »Bruce Lee v boju s Supermanom*. Hongkonški film.
SVOBODA 16.00 »Neustrašni Po paj*. Risanka.
18.00—	20.Q0 «Pekel v vsemirju*. Ameriški film.
DESKLE 17.00—19.30 «Grške smokvice*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg. sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dar. in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
Prispevki
Marija Doljak vd. Martorini je prispevala 10 tisoč lir v sklad za postavitev partizanskega spomenika v štandrežu.
KSD VIPAVA s Peči In iz Rupe
prireja
KOTALKARSKO REVIJO
v soboto, 6. septembra, s pričetkom ob 20. uri in nedeljo, 7. septembra, s pričetkom ob 18. uri. V nedeljo bo ob 21. uri ples z ansamblom Poker del lišcio.
VABLJENI!
Počitnice so pri kraju.
Dobro znana
KATOLIŠKA KNJIGARNA
V GORICI
na Travniku 25 (Piazza Vittoria 25) želi Vam mnogo uspeha v novem šolskem letu in na delu.
Sporočamo Vam, da imamo v zalogi slovenske knjige — klasike — romane ter šolske knjige, tudi tujih izdaj.
Bogata izbira tehničnih predmetov, nalivnih peres, šestil, risarski papir in drugo — znanih svetovnih znamk..
VSE SOLSKE POTREBŠČINE
Priznano mednarodno a avloprevozniško podjetje 3
LA G O R I Z IA N A
GORICA - UL Duca U Aosta 180 - teL 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
LT'
A

GORICA, Korzo Italija 76 tel 81-032
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE >— OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Da bi se osvežili v teh vročih JJolstrtlh dneh privoščite st
UNION
PIVO
Zastopnik za Goriško:
VOJKO NARDIN štandrež, tel. 81-310
#
AUTO SACCHETTI
servis za

VOLKSWAGEN
PORSCHS
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnico — Oprema In potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ur« ob sobotah od 8. do 12. ure
LESTAN NICOLO
GORIC A- UL. GARZAROLU 105 TEL81801
STEREOFONIJA HI Fl: Marinu A R Gum*«
R»m Indiana Lin« Celaatum Aka| Vamaha . Sanyo
RADIO TV COLOR:Nord Manda Blaupunkt Schaub Loren; ITT-Grundig Loowo Opla Radio Marali! Zoppaa
«Espobianco»
GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPODINJSKI STROJI ■oachMMtArfO Smog Ariston SHtal -NAJBOLJŠIH ZNAMK
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
m
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
TELEX 460412 AGRBANK
VSI BANČNE USLUGE . MENJALNICA
/
KOPRSKO KULTURNO PISMO
Mešani zbor «Obala» letos dosegel mednarodne uspehe
Na piranskih glasbenih večerih so bili v tem, mesecu trije koncerti - Zanimive prireditve v Grožnjanu
Na piranskih glasbenih večerih so bili v tem mesecu trije kon certi; na prvem je nastopila skupina Mitja Gregorač — tenor, Tomaž Lorenz — violina, Igor Saje — kitara, na drugem čelist Andrea Reiner z Dunaja in pianist Aci Bertoncelj iz Ljubljane, na tretjem duo VValisch Keusch-nig z Dunaja, to je violončelist Leonard VValisch in pianist Peter Keusctlnig. Obiskali smo prvi in tretji koncert.
Na sporedu prvega so bile italijanske frottole iz XVI. in XVII. stoletja avtorjev B. Tromboneina, M. Čare, D. M. Pesentija, A. Ca-priolija, Štuhčeva Serenade tri-ste za violino in kitaro, Petričeva Pour violon, dve pesmi B. Brittna iz zbirke «Kitajske pesmi* za tenor in. kitaro, VVebrove Štiri pe-snji za tenor in kitaro ter Paga-niriijeVe Tri šonatine op. 2 za violino in kitaro. .
čeprav izvajalčev glas ni zadovoljivo odgovarjal vsem izbranim pesmim, so interpretacije vendar odražale oblikovalčevo muzikalno kulturo. Violinist Tomaž Lorenz, ki se je v zadnjem času zagnano posvetil — mimo stalnega delovanja v Triu Lorenz — solistični literaturi, je bil na tem večeru vsekakor dominantna u-metniška osebnost. Njegova igra pridobiva vse bolj na spretnostni dovršenosti, a interpretativna plat Postaja vse bolj pronicljiva. Izredno nazorno je izoblikoval Petričevo skladbo za solo violino, z vso prepričljivostjo so osvojila Paganinijeva dela, iz katerih je ob blesteči igri vrela živa muzika. Pa tudi Štuhčeva Serenada je obdržala tenkočutno, smiselno interpretiranje. Izvrstno igro in muzikalno kulturo je pokazal kitarist Igor Sajč
Tretji Koncert je bil pravzaprav predzadnji v letošnji poletni sezoni. Umetnika sta si za spored izbrala dela Ottorina Respighija, Giulia ViOzzija. Clauda Debussyja in Franza Schuberta. Program je bil primerno sestavljen, tako po svoji zanimivosti in razgibanosti kakor tudi razporejen v smislu rastočega osvajanja poslušalcev.
Kar zadeva kvaliteto izvajanja, moremo tej dvojici dati vse priznanje bodisi v individualni igri Posameznika kot v skupnem sodelovanju in razvijanju prepričljivega interpretiranja. Naglasiti moramo predvsem dobro naštudirano in muzikalno impregnantno izvedeno tehnično zahtevno Sonato tržaškega skladatelja Giulia Vioz-zija. Isto velja za Schubertovo Introtjukcijo in variacije, op. 160. v kateri se je zlasti odlikoval pe čisti igri in eksaktnem ritmu violončelist. In ne nazadnje najpla-stičneje, s posebnim občutkom za barvne odtenke izoblikovano De-, bussyijevo Sonato št. 1 v d molu.
Zabeležiti moramo tudi letošnje uspehe mešanega zbora «0-bala», ki deluje pod pokroviteljstvom Radia Koper in ki se je pod ustreznejšimi pogoji zagnano predal delu — sistematično zastavljenemu študiju obširnega programa. Poleg tekmovanja v Mariboru, kjer je dosegel najvišje število točk in prejel zlatu pla keto mesta Maribor, se je pred kratkim udeležil še mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Spittalu v Avstriji, kjer se je v Polifonski glasbi uvrstil na četrto mesto, v narodnih pesmih pa na tretje, kar je za mladi zbor, ki obstaja dobri dve leti, vsekakor lep uspeh. Ne dolgo za tem se je vrnil iz Tiibingena, kamor so ga povabili na mednarodni festival, na katerem je nastopilo nad šestdeset zborov iz Belgije, Anglije, Francije, Izraela, Italije, Avstrije, Romunije, Švice. Madžarske, ZDA, iz tamkajšnje dežele in poleg «Obale» iz Jugoslavije še folk'orni ansambel cMirče Acev* iz Skopja. Kritik VVerner Zintgraf, ki je zbor slišal pred dvema letoma v Gorici na tekmovanju «C. A. Seghizzl* in ki je tudi sugeriral organizatorjem povabilo, je napisal nadvse ugodno oceno — da je zbor med strokovnjaki napravil izreden vtis, da se je v dveh letih zelo izboljšal: dosegel je odlično tonsko lepoto, precizen ritem in smiselno deklamacijo ter si poleg tega pridobil še bogat program, ki sega do najmodernejših del. Toliko v kratkih besedah o zboru, ki je po poročilu istega izzval pravo presenečenje in navdušenje pri pevcih ostalih zborov, od katerih je prejel tudi več povabil za morebitno izmenjavo koncertnih obiskov.
Seveda ne smemo mimo dirigenta Mirka Slosarja. ki je vložil mnogo truda in,svojih sposobnost v delo in priprave. Prav tako gre Priznanje kolektivu in vodstvu Radia Koper, ki je s svojo podporo omogočil zboru redno delo. Zbor pa tudi vrača to naklonjenost s snemanji za programske Potrebe določenega sporeda pesmi. Tako je do sedaj posnel med drugim tudi vrsto pesmi iz Beneške Slovenije v priredbah llbalda Vrabca, Pavla Merkuja in Antonija špehonje ter druga dela Iz slovenske, jugoslovanske in svetovne literature.
V kulturnem centru Mednarod ne federacije Glasbene mladine v Grožnjanu se je iztekla tretja izmena mednarodnih tečajev, v ka teri se je zbral mednarodni komorni orkester: ta je pripravil dva programa: pop oratorij «Nar-
cissus and Echo* — delo petih holandskih sodobnih avtorjev (ou-vertura in štiri dejanja) — naštudiral jo je in vodil dirigent Wim VVileman — in klasičen program pod vodstvom zagrebškega dirigenta Igorja Gjadrova. Ansambel je imel več koncertov tudi izven Grožnjana po istrskih mestih — v Bujah, Poreču, Rovinju in drugod- Istočasno je vodil in pripravljal Milan Nagy, prof. Muzičke a-kademrje iz Zagreba klavirski trio in godalni kvartet: med najboljše sta se uvrstila Klavirski trio iz Zagreba in Dubrovački akademski kvartet. Najzvestejši gost Grožnjana je vsekakor italijanski or-
gelski virtuoz Luigi Celeghin, profesor na konservatoriju «Santa Cecilia» v Rimu, ki vodi že skoro eno desetletje kurz za interpretacijo orgelske literature in sodi v vrsto najpriljubljenejših predavateljev. Kot dolgoletni gost lahko tudi najbolje oceni uspehe na področju orgelske glasbe v Grožnjanu. Tako je v svojem kratkem nagovoru tik pred koncertom svojih slušateljev prejšnji četrtek v grožnjanski cerkvi z zadovoljstvom ugotovil, da se je interes, resno prizadevanje m kvalitetni nivo na tem glasbenem področju občutno dvignil.
IVAN SILIČ
Mešan! pevski zbor «Obala», ki delaje pod pokroviteljstvom radia Koper, j« letos nastopil na mnogih tekmovanjih doma in v tujini. V Mariboru je na tekmovanju zasedel prvo mesto, zelo dobro pa se je odrezal tudi na mednarodnem festivalu v Tiibingenu, kjer so nastopili zbori iz domala vseh celin na svetu.
............. ..............iaiiii.mii.imtiiiin..
POGOVOR S PISCEM KNJIGE cGORA TRDNJAVA* SIROM DEAKINOM
«Tito je užival in žarčil ogromno avtoriteto Njegov jekleni pogled je prepričeval o zmagi»
Britanski zgodovinar se je kot šef vojne misije iz svoje države piri vrhovnem štabu NOV in PO Jugoslavije s padalom spustil maja 1943 na pobočje Durmitorja
V pogrebni povorki za krsto predsednika Tita so vso dolgo pot od poslopja zvezne skupščine do Dedinja korakali člani Titove družine. njegovi najbližji sodelavci, narodni heroji, 365 bojnih zastav, člani zdravniškega konzilija, toda tudi Fitzrop Maclean, William Deakin in Lady Sybill, člani britanske vojaške misije v času NOV. Res so jim sicer sporočili, da jih bodo kot tuje goste pre ,peljali z avtomobili na mesto po-kopa, toda odgovorili so: »Kakor pač želite, vendar mi bomo šli peš v pogrebni povorki. V lem trenutku nismo tujci — s Titom smo bili v letih vojne, pa bomo za njim korakali tudi tokrat, poslednjič.»
Ob vsem tem sem se spomnil na svoj razgovor s sirom Deaki-nom septembra 1976. leta v Ljub-Ijethi, kotje izšel frevod njegove knjige »Gora trdnjava* pri Državni jsfiloibi Slovenije; Svoj takratni razgovor s prvim šefom britanske vojaške misije pri Titovem Vrhovnem štabu objavljam tako. kot ga imam v svojih zapiskih in zdi se mi, da ni ničesar izgubil na svoji veljavi in aktualnosti, čeprav so od takrat minila že štiri leta.
Sedaj že sivolasemu, triinšest-desetletnemu siru Fredericu Wil-liamu Deakinu, znanemu sodob nemu zgodovinarju in literarnemu svetovalcu Winstona Churchilla je bilo komaj trideset let, ko se je kot šef britanske volne misije pri vrhovnem štabu NOV in POJ Jugoslavije s nadalom spustil maja 1946 na pobočja Durmitorja in potem ostal- do Septembra istega leta pri našem vrhovnem štabu. Ta svoja doživetja je zelo objektivno, zgodovinsko vestno, hkrati pa tudi čisto člove ško prizadeto popisal v svoji knjigi «Gora trdnjava*, ki smo jo pred kratkim dobili tudi v slovenskem prevodu Ob izidu te knjige se je sir Frederic VVilliam Deakin mudil tudi pri nas in ob tej priložnosti je nastal spodaj zapisani razgovor z njim.
S čistim oxfordskim naglasom
in toplo človeško priljudnostjo naredi Deakin na slehernega topel in prisrčen vtis. Zato z njim, zlasti pa v Jugoslaviji, ki jo ima človeško izredno rad. ni težko navezati pogovora, ki kljub mirno tekoči besedi govori o morda najtežjem obdobju naše narodnoosvobodilne vojne, v katero je zgodovinar Deakin padel naravnost in dobesedno z neba. Najprej pove, da je izredno vesel, da je njegova knjiga «Gora trdnjava*, ki so jo bili Italijani, na primer, prevedli že poprej, končno prišla tudi v roke slovenskim bralcem in na vprašan a kdaj in zakaj je na pisal to knjigo, odgovarja:
«To knjigo sem moral napisati, čustva so me prisilila k temu, saj sem z Vami skupaj bojeval to Veliko vojno. In zdaj sem poskusil kot znanstvenik čim bolj o-bjektivno obdelati to obdobje v tej svoji knjigi.
K vam sem, prišel namreč pred triintridesetimi leti po najbolj dramatični poti in potem je moralo minili še dvajset let. da sem lah-! ko v miru in tišini zbral dokumente in spomine ter uredil vse podatke o naši britanski misiji pri Titovem glavnem štabu.
Nihče namreč nima nezgrešljivega spomina in tako sem si zapisal vse, česar se spominjam. Pri tem pa me še včasih obtožujejo, da namerno izpuščam določene stvari. Vendar pa naj poudarim, da je moja knjiga mišljena kot zgodovinsko poročilo in ne kot knjiga spominskih vtisov.
1943. leta so torej Britanci, med njimi tudi jaz, prišli k vam. Vse to je popisano v knjigi. In ko sem po vojni spet prišel na Sutjesko, tega pa v knjigi ni popisano, so me popeljali v tamkajšnji mladinski dom. Ko so me vprašali, zakaj sem tu, sem jim dejal, da so bili tu nekoč vaši očetje zato. da ste zdaj vi, mladi lahko tukaj.*
Povprašali smo ga o njegovem počutju v Ljubljani, pa nam je odgovoril:
cSedaj, ko sedim tu v Ljubljani med vami, se spominjam nečesa,
Sveži obrazi življenja
Nasmejani »Icklctci najbrž čakata, kdaj bošta tako sV>plli v cokle In zakorakali v življenje. Se Imata čas, saj se nikamor ne mudi...
(Foto Magajna)
česar ni v knjigi. Prva britanska misija v Jugoslavijo je bila planirana tako, da bi naj pristala v Sloveniji. Edini stik s Slovenci v Kairu smo imeli s tistimi Slovenci, ki so bili. prej služili v italijanski armadi v Afriki in so bili, to moram še enkrat poudariti, dobri in veliki rodoljubi. In naša naloga takrat je bila, po treh, že prej omenjenih neuspe-lih misijah, da pošljemo nekaj teh Slovencev (torej primorskih Slovencev, op. pis.) s podmornico na vrh Jadrana in jih izkrcamo v Istri. In tako je bila januarja 1943. leta moja naloga izpeljati o-menjeno. akcijo. Po britanski-presoji smo te Slovence oblekli v britanske uniforme, ker pa niso znali angleško, jc bilo le malce zadrege na ladji, ki nas je peljala na Malto. Tako smo skupaj odpluli na Malto, kjer je bila moja naloga pridobiti poveljstvo britan-skaga ladjevja za to, da bi nam dali podmornico, ki naj bi omenjene Slovence prepeljala in izkrcala v Istri. Vendar pa se je vse fo dogajalo v najslabšem trenutku Na Malti .je bilo takrat namreč devet britahskih podmornic, ki pa so bile zaposlene kar vse po vrsti štiriindvajset ura na dan, potapljale so. namreč nemške konvoje, ki so oskrbovali Ronimluvo armadno skupino v Afriki. 'Potem so to načrtovano operacijo črtali. In kolikor mi je znano, je omenjena misija kasneje vendar u-spela. ker sta se omenjena fanta kasneje spustila s padali. Zal pa ,ie to del izgubljene zgodovine.*
In končno, kako je sploh prišlo do tega, da so prav njega poslali kot prvega šefa britanske vojne misije k Titu, je sir Deakin povedal ob koncu razgovora'
«Dogodki so tekli s tako naglico in prve faze operacije, začete v Kairu so se razvijale tako gladko, da tamkajšnji urad za posebne operacije ni dal ne navodil ne odbral misije, ki je bila predlagana in na.j bi bila odposlana k partizanskemu štabu na južnem odseku.
Skupina, ki so jo zdaj v naglici zbrali, naj bi bila združena misija sestoječa iz dveh odsekov ista stopnje, namreč za posebne operacije in iz vojaške obveščevalne službe pod neposrednim poveljstvom britanskega generalnega štaba za Srednji vzhod.
Po nekaj prijateljskih debatah in rivalstvu v pisarni bananskega odseka v uradu za posebne o-peracije v Kairu, kjer sem delal od decembra 1942. naprej, je moj neposredni vojaški predstojnik odločil, naj bi odšel jaz. Moje kvalifikacije so bile primerne, čeprav se v nobeni posebni stopnji niso ločevale od kvalifikacij mojih tovarišev oficirjev, zaposlenih na podobnih dolžnostih. V Angliji sem napravil tečaj za padalca in potem ko sem bil dodeljen glavnemu. štabu v uradu za posebne o-peracije v Londonu, sem bil po golem naključju zapleten v zadeve na Balkanu.
Ker je kazalo, da primanjkuje izurjenih oficirjev, ki bi morali biti' pripravljeni za operacije v teh pokrajinah, in za kazen zaradi neke nediscipliniranosti, sem bil na svoje službeno mesto v Kairu odposlan po morju namesto z letalom, z neko parno tramper-ko Francozov: odpotoval sem mimo brazilskega brega v Lagos — ladijski kapitan je izgubil naš konvoj že takoj v prvi noči, ko je odpeljal iz Clyda — in potem čez Afriko z belgijskim civilnim letalom nad Kongom in vzdolž Nila v Egipt.
Nisem bil posebej podkovan strokovnjak za jugoslovanske zadeve, vendar sem se nekaj časa neposredno > poglabljal v študira-nje položaja v deželi, zdaj, v Kairu! pa sem bil najtesneje povezan z najnovejšimi operacijami.
Dne 20. maja sem dobil navodila v kairskem uradu v jugoslovanskem odseku urada za poseb-
ne operacije in rečeno mi je bilo, naj si jih dobro vtisnem v spomin. Bil sem imenovan za zveznega oficirja pri partizanskem vrhovnem štabu za Jugoslavijo in predstavil naj bi se tam kot človek, ki ga je imenoval generalni štab, za Srednji vzhod ter bil tudi postavljen pod njegovo poveljstvo.
S padalom naj bi se spustil na vnaprej domenjeno območje, ki je bilo trenutno pod nazorstvom partizanskega vrhovnega štaba za Jugoslavijo, in v mojem spremstvu naj bi bila stotnik W. F. Stuart z dvema radiotelegrafista- ■ ma in neki Jugoslovan iz Kanade.
In tako se je 28. maja 1943 začela «operacija Typical» s polno za- edbo zgoraj omenjene misije.
In še zadnje vprašanje, sir Deakin, kakšno je bilo Vaše prvo srečanje z našim vrhovnim poveljnikom, tovarišem Titom?*
<V temni noči, skpžj. gpzd na Durmitorju, sem koračil «slepo», samo po zvočnem signalu nekega izmed članov naše skupine. V nekem trenutku sem z orožjem, pripravljenim na strel, trčil ob nekega človeka. . . Na srečo nisva 'ustrelila, ker smo pričakovali podobno srečanje, tako jaz kot seveda tudi on. Toda vse to je bilo veliko tveganje za oba, če vemo, da se je vse to odigravalo v neposredni bližini sovražnikovih enot, ki so se grupirale za veliko operacijo «Schwarz», o kateri seveda takrat nisem ničesar vedel. Tako sem se seznanil s prvim jugoslovanskim partizanom. Naglo smo našli tudi ostale člane naše misije pa smo vsi skupaj, po krajšem oddihu in skromnem, toda nepozabnem gostoljubju / neki kmečki hiši, nadaljevali pot proti Žabljaku, vrhovnemu štabu, cilju paše misije. Po daljšem pešačenju smo minili požgano mestece Žab-I.iak in na robu nekega gozda zagledali skupino ljudi v uniformah, ki so pravkar končavali nek razgovor.	1
Ko smo prišit blizu je nekdo iz skupine vstal, pristopil k nam in nam ponudil roko. Bil je urejen, miren, naravne avtoritete. Brez kakršnegakoli vprašanja z naše strani nam je bilo jasno,, da smo se seznanili v vrhovnim komandantom. . . Tito je takoj prešel na direkten razgovor. Bil je zelo odkrit, na kratko nam je pojasnil težak položaj, v katerem se je znašla glavnina partizanskih sil. toda tudi del taktičnega načrta za boj, proti premočnemu sovraž-
niku. Njegova razlaga je bila preprosta, logična, poveljniška. Čeprav je kapetan Stewart govoril odlično srbohrvaško, ker je pred vojno delal v britanskem konzulatu v Zagrebu, čeprav sem v misiji imel osebnega prevajalca, nekega kanadskega Hrvata, sva se s Titom neposredno pogovarjala v nemščini. Vsi moji kasnejši pogovori š Titom in vse, kar sem opazil v njegovi osebnosti, vse to je potrjevalo moj prvi vtis, ki sem si: ga pridobil med najinim prvim srečanjem. Komandant in strafeg popolnoma jasnih pogledov, človek, ki natančno ve, kaj hoče, strateg, ki ima rešitev. Pri vsem tem pa iskren, miren in prisrčen, naravne in zavestne hrabrosti, ki nas je vse obžarjala .. . Ne bom pozabil tudi svoje nelagodnosti, ki sem jo občutil med tem svojim prvim srečanjem z vrhovnim poveljnikom jugoslovanskih partizanov zaradi tega, ker ni bilo v naši prtljagi niti najosnovnejših zdravil, ki jih je bil vrhovni poveljnik v švttjih brzojavkah zahtevat od našega poveljstva. Ta podrobnost lahko o-svetli britansko predstavo in stališče do jugoslov- skih partizanov. «šele, ko se vse razvidi in se spozna prava moč in usmerjenost gibanja, bo britansko poveljstvo odločalo o vsebini in obsegu pomoči, ki jo bo pošiljalo!*. Moralo je miniti več mesecev mojega upornega vztrajanja v poročilih, dokler britanska vlada ni priznala jugoslovanskih partizanov za zavezniško voisko.
Imel sem več priložnosti, da slišim Titova povelja, da spremljam njegove naloge komandantom. ki so ga obiskovali, da slišim njegove analize, dejanje bojnih razporedov, da občutim njegovo skrb za štiri tisoč ranjencev. Njegov jekleni pogled nas je prepričeval edino in samo v zmago. Nobenega dvoma ni bilo. da se glavnina partizanskih sil, razdeljena na dve glavni skupini, ne bo prebila iz pekla operacije «Schwarz».
V vsakem pogledu je treba lipo števati ogromno poveljniško avtoriteto, ki jo je' Tito užival in tudi žarčil. dalje njegovo energično stališče v izvajanju strateških zamisli in njegovo dosledno vero v zmago...»
Zato ni nič čudnega, če je tudi zgodovinar in polkovnik sir Wil-liam Deakin peš korakal v povorki skozi ves Beograd za lafeto našega legendarnega Tita.
DUŠAN ŽELJEZNOV
Novost na knjižni polici

Nekaj novih knjig slovenskih založb
Sommerset Maugham: Ostrina britve
Angleški pisatelj, po pisateljski podobi pa sicer pravi svetovljan, Sommerset Maugham, dobiva zadnji čas vse večjo veljavo, saj je zanimiv, globok, zabaven in dober poznavalec življenja. Slovenci i-mamo prevedenih že nekaj njegovih romanov, njegov znani tekst Ostrina britve pa prihaja zdaj med slovenske bralce v drugi izdaji. Roman je prevedel Jože Prešeren, izdala pa ga je Mladinska knjiga v svoji elitni zbirki Levstikov hram. Ostrina britve sodi med štiri najboljše Maugha-move storitve, saj je v tem tekstu pisatelj najbolj resen, tragičen, obenem pa prizanesljiv za človeške napake in zablode. Iskanje resnice in smisla življenja, to je vsebina romana, ki postavlja v ospredje mladega premožnega Američana in njegovega strica. Milfaven roman bo spet našel dosti bralcev, posebno tistih, ki v današnjem stehniziranem življenju iščejo smisel obstoja.
Ivan Pregelj:
Zgodbe zdravnika Muznika
Zanimivo je, da je Mladinska knjiga v zbirko izrazito leposlovnih knjig, torej v Levstikov hram, uvrstila slovenskaga klasika Ivana Preglja, to pot z romanom o tolminskem zdravniku Antonu Mu-zniku, čigar življenje je umetniško obdelal pisatelj Ivan Pregelj. Gotovo je založba storila prav. Ne samo zato, da Muznika, rojenega leta 1726, vojaškega ranocelnika generala L avdona in kasnejšega goriškega deželnega zdravnika spozna širši krog Slovencev. Tudi zato, ker je pisatelj Ivan Pregelj v današniem času sorazmerno malo bran, ker je bil dolgo časa po krivici zapostavljen, pa bo tako spet stopil z zanami-vim tekstom med slovenske bralce. Povest o zdravniku Muzniku, ki je prvikrat izšla pri Goriški matici leta 1923 ie v tej izdaji objavljena z nadaljevanjem. Pregelj sam je povest označil kot pesem življenjske modrosti in izraz zdravja, pa bo že zaradi svoje vedrosti in zanimivega subjekta privlačno domače delo na knjižni polici odlične zbirke Mladinske knjige.
Tisoč in ena noč
V	zbirki »Biseri» prihaja v novi obliki pred mlade bralce stari biser orijentalske književnosti, zbirka pravljic, znanih pod skupnim naslovom Tisoč in ena noč. Prevedel jih je Vladimir Kralj, ki je iz spleta zgodb posamezne zgodbe izbral in jih po enotnih in vsebinskih vidikih sestavil v zaokroženo zbirko. Sicer je že 100 let, ko smo te pravljice prvikrat dobili v slovenskem prevodu, toda kar so zadnjikrat izšle je že precej časa. Pa bo nova. moderno ilustrirana knji ga privlačna za mlade in tudi odrasle bralce.
Henrik Sienkievviez:
V	puščavi in goščavi
Mladinska povest poljskega klasika Sienkietvicza V puščavi in goščavi, ki jo je prevedel France Vodnik, sodi med pisateljeve najboljše stvaritve in med klasična dela mladinske literature vsega sveta. Izčrpna domislijo, ki niza bralcu napete zgodbe je ustvarila delo, ki pripoveduje o doživetjih v Afriki. Ne glede na zgodovinsko in krajevno ozadje in zastarelost bo mladinski tekst še vedno privlačen. Sedania izdaja v Biserih obsega dve knjigi.
Rudyard Kipling:
Knjiga o džungli
V	novem prevodu Janeza Gradišnika je znova izšel slovenski prevod Kiplingove Knjige o džungli, ki je bila napisana pred sedemdesetimi leti, v slovenščini pa je zadnjikrat izšla knjiga leta 1960. Knjiga o džungli je najboljše, kar je ta pisatelj napisal, podobe živalskega sveta džungle pa so kljub nekaterim nesimpatičnim potezam pisatelja, najboljše kar je bilo v svetovni literaturi napisanega o življenju v
džungli. Ilustracije so delo Nikolaja Omerse.
Druga knjiga o džungli
Istega pisatelja in slovenskega prevajalca predstavlja nadaljevanje živalskih zgodb iz sveta džungle.
H. Rider Haggard:
Salomonovi rudniki
Angleški pisatelj Haggard je predstavnik zgodovinske in fantastične pustolovske književnosti iz konca preteklega stoletja. Njegov roman Salomonovi rudniki nam v napetih dogajanjih prikazuje davno minulost in napete prigode raziskovalcev neznanega sveta. Tekst je prevedel Ivo Dolenc, ilustriral pa Milan Bizovičar.
Robert Louis Stevenson:
Otok zakladov
škotski pisatelj in popotnik iz preteklega stoletja Stevenson. ki se je naselil na tihomorskem o-točju Samoa, je mojster romantične pustolovske literature. Njegov pustolovski roman Otok zakladov je njegovo najbolj znano delo in primerno zlasti za mlade bralce. Delo je prevedel Pavel Holeček, ilustriral pa Aco Mavec,
PRIPOMBA: pse knjige zbirke Biseri so nadvse lepo opremljene in vezane v karton s privlačna barvno podobo.
Sl. Ru.
Prva slovnica Romov
V Jugoslaviji živi okrog 800 tisoč Romov, katerih predniki so se priselili med 13. in 15. stoletjem iz Indije.
Pred kratkim je založba »Nova knjiga» iz Skopja izdala prvo slovnico Romov s slovarjem, ki vsebuje okrog 2.000 besed.
Prvo znanstveno slovnico Hornov, ki je vzbudila veliko zanimanje tudi p tujini, sta pripravila prof. Krumo Kepevski. avtor prve makedonske slovnice, in prof. šaip Jusufi. znani romski kulturni delavec. Slovnico Romov so natisnili v latinici v želji, da bi služila vsem pripadnikom te etnične skupine v Evropi. Ker je bila kmalu razprodana, pripravlja založnica drugo izdajo.
Prva romska slovnica je vzbudila veliko pozornost ttidi v večini evropskih držav, kjer je časopisje posebej pisalo o njenem i-zidu in jo označilo kot začetek proučevanja knjižnjega jezika pa tudi književne ustvarjalnosti v jeziku Romov. Profesor Kepevski meni, da bodo po vsej verjetnosti prvo romsko slovnico natisnili tudi v listih državah, kier živi veliko Romov, Keoevski, šaip Jusufi in njuni sodelavci se bodo še naprej ukvar jali s proučevanjem romščine in so že začeli zbirati in obdelovati gradivo za prvi slovar romskega jezika. Slovar naj bi obsegal okrog 40 tisoč besed, vsi pojmi pa bodo o-pisani v makedonščini in srbohrvaščini Tudi ta slovar bo natisni/a skopska založba «Naša kniga».
Romi (Rom pomeni v njihovem jeziku »človek*) se borijo proti naslavljanju z izrazom »cigan*, ki se je uveljavil po vsem svetu (primerjaj: angl. »gtipstj*. franc. «Tsigane» ali »Bohemien», nemška <tZiaeuner*. ital. «Zinaaro*).
Rom t so s svojim življenjem in običaji navdihovali vrsto slovitih umetnikov (pisci od Puškina do Lorce in Bore Stan!x>viča itd., skladatelje Liszta, Brahmsa, Bizeta, Bartoka in druge, slikarje Franza Halsa. Callota itd.), ki so v tem videli romantiko in neukrotljivo željo po svobodi kot protiutež filistrski morali in navadam.
J. O.
NOVA ŠTEVILKA REVIJE vPROBLEMI»
Obzorja znanstvenofantastične književnosti
Fantastična in znastvenofan-tastična proza je literarno področje, ki ga marsikdo bolj malo pozna, marsikdo pa ima glede take literature tudi svoje pomisleke. Revija Problemi, ki jo izdaja RK ZSMS, je svojo številko 198-199 posvetila prav tej literaturi. Številko je s pomočjo Aleša Berger ja in Branka Gradišnika uredil Drago Brajt, zelo dobro pa jo je opremil Emil Memon.
Kadar po navadi spregovorimo o fantastični prozi, imamo v mislili pripovedi o marsovcih in o raznih medplanetarnih bojih. Fantastična pa je tudi proza, ki o-bravnava tista področja, ki ne sodijo v meje vsakdanjega in racionalnega. Morda se nam zdi veliko bolj naravno, da govorimo o fantastiki v slikarstvu, fotografiji ali poeziji, ki postaja vse bolj je zik avantgarde. Vendar, če beremo prozna dela, se nam zdi res samo po sebi umevno, da se bomo soočali s problemi,, okoljem in osebami iz racionalnega sveta. Čeprav se je fantastika začenjala u-- vel javljati v, slikarstvu že zelo
zgodaj ter si izredno izoblikovala s futurizmom, dadaizmom, kubizmom in v vsem nadaljnjem razvoju in čeprav smo se s fantistič-nim slikarstvom nekako sprijaznili, se nikakor ne moremo sprijazniti z novimi fantastičnimi oblikami izražanja proze in poezije. Navadno pa, kadar govorimo o fantastiki, pomislimo na nekaj nadnaravnega, neracionalnega, do česar danes in sploh nikoli ne more priti.
V zadnji številki Problemov je objavljenih tudi nekaj sestavkov jugoslovanskih in tujih avtorjev. Nekatere bi lahko tako tematsko, kakor tudi slogovno imeli za do bro literaturo, drugi pa so, skoraj bi rekli, neko enostavno ponavljanje starih in že davno zguljenih motivov ameriške in druge znanstvene fantastike. Med tovrstnimi prispevki bi omenili sestavek Stanislavva Lema z naslovom Ka ko je bil rešen svet, ki obravnava čisto običajno zgodbo robota, ki je svet spremenil v pravo lunino pokrajino. Po svoje zanimiv pa je sestavek Roberta Silverber-
ga z naslovom Kaliban ter še nekateri drugi.
Na prvih straneh so v reviji objavili svoje članke in razmišljanja o znanstveni fantastiki ter o fantastiki nasploh tudi avtorji, ki skušajo v tradicionalni prozi najti zametke in prvine fantastike. Nedvomno ne bo nihče mogel zanikati, da je Poe že napovedal neko prihodnjo obliko moderne proze.
Višnja Rister je napisala sestat vek z naslovom Fantastika in groteska Mihaila Bulgaknva in hrvaških prozaikov sedemdesetih let, kjer skuša najti zametke fantastične 'iterature že pri Gogolju ali še prej v Puškinovi Pikovi dami, nato |>a pri Bulgakovu predvsem v Prigodah Čičikova, kjer skuša avtor svojo fantastiko motivirati na realistični način s sanjami.
Zelo zanimiv je tudi prispevek Draga Bajta o slovenski znanstveni fantastiki. Ta literarna zvrst Ima po Bajtovem mnenju več razvojnih stopenj. V prvi najzgodnejši fazi dominirajo klasične utopične prvine — prvo utopično besedilo v slovenski književnosti
je Stritarjeva Deveta dežela. Stritar pa naj bi do take oblike pripovedovanja prišel preko vzornikov, ki jih predstavljajo Rousseau s svojim romanom Emile, Svvift z znanim Gulliverjem, Platonova Država ter še nekatera bolj filozofska kakor literarna dela.
V	srednji razvojni fazi. torej v letih 1920-30, prevladujejo prvine poljudno-znanastvenega romana po Vernovem modelu.
V	zadnji fazi, ki se začenja tam nekje v petdesetih letih, in se danes bliža koncu, pa naj bi slovenska znanstvena fantastika nekako prevzela vse prvine svetovne znanstvene fantastike.
Omenjena številka Problemov je po svoje zelo zanimiva, ker obravnava temo, ki jo v slovenskih revijah bolj poredkoma srečujemo, poleg tega pa nam nudi tudi določeno število informacij glede tega literarnega področja, ki je v svetovnem Merilu precej razširjeno in ki tudi pri nas pridobiva danes veliko novih ljubiteljev.
TATJANA ROJC
6
31. avgusta 1980
LETOŠNJA KRAŠKA OHCET SE JE ZAČELA OB UBRANIH ZVOKIH SLOVENSKE PESMI
Letošnja folklorno-etnografska prireditev »Kraška ohceti se je začela v četrtek zvečer na dvorišču Kraške hiše v Hepnu, kjer se je zbralo veliko ljudi na odprtje slikarske razstave tržaškega likovnika slovenske mlajše generacije Marijana Kravosa, ki ga je občinstvu predstavil predsednik zadruge «N a š Kras* Egon Kraus. Zatem je zapel tri slovenske umetne pesmi domači moški pevski zbor »Srečko Kumar«, ki ga vodi Mirko Guštin. V lep r.vgustovski večer je ubrano izzvenela lepa slovenska pesem
•niiiiiiHiiiitiiHiiimiiiNMiiifiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiMiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMfiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiifiDiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiin
«Eden nič ne ve, vsi vede vse»
Problem rezijanšeine je delikaten, vendar je rešitev možna
, O shodu ameriških, italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov o . rezijanščini, ki je bil te dni v Ravanci, kjer so razpravljali predvsem ; o tem, kako je govorici dati epismenke», smo obširno poročali. Danes ' objavljamo doois prof. Neve Di Lenardo, ki je shodu sledila in ki je po rodu Rezijanlca.
Res je, da so obmejni kraji bili, so ln bodo vedno žgoč problem, nekaterim pa celo trn v peti, saj so prenapolnjeni z mednarodnimi problemi najrazličnejšega izvora ali narave. Rezija, ki je bila toliko časa zapuščena ter je živela sa-' ma zase, ta tako odljuden in miren kotiček na najbolj severnem ; koncu naše dežele, je postala da-• nes središče pozornosti, ne samo evropskega kulturnega sveta, ampak tudi ameriškega, saj so na shodu za nov pravoois praktične izgovarjave rezijanščine nastopale vidne osebnosti ne samo iz Evrope, pač pa tudi iz Amerike. Cerkev, ki je bila preurejena za ta shod, je bila okrašena s tremi za-rfavanii: ameriško, italijansko in jugoslovansko.
Kes je, da so se vidne osebnosti zbudile in da hočejo nadaljevati, izpopolnjevati ali celo spie-minjati tisto prvo pisavo, ki jo je oce Baudouin de Courtenay u porabljal že v prejšnjem stoletju, lies je, da je bilo njegovo pisanje boij znanstveno, saj bi vendar ne bil »vandral*' zastonj iz sanktpeterburške akademije do Ra-vance v Rezijo. Vendar je ta pisava morda nesprejemljiva, ker je danes govor o, praktičnosti pisave. Domačini radi poslušajo vse nazore od zunaj (v mislih imam besede mladega matičarja Rotte, ki je zagrizen v ta problem, čeprav je njegov oče Ital jan, mati pa Rezijanka), vendar se dobro zavedajo, da je to predvsem njihov problem, ki bi ga radi s svojo dobro voljo in močjo predvsem pa pošteno rešili, saj so se domačini dobro zavedeli, da je bil to v začetku problem jezikovnega značaja. na koncu pa je jasno pri-š a na dan njegova pohtična plat, kajti vsak je napeljava! Vodo na svoj mlin.	•
Zato so popolnoma na mestu be sede župana Barbarina, ko je ob zaključku dejal, da bo moral vsakdo popustiti za pravično, pošteno -in trajno rešitev tega tako perečega problema.
Zato mislim, da bi bilo pravično upoštevati predloge Rezijanov samih. kajti po ljudski pripovedki se je Kristus, ko je prišel na Bilo, odrekel nadaljevanju poti v to dolino rekoč: »Rezijani naj se ran-
džajo sami«. Upošteval naj bi se torej pravopis štirih Rezijanov: Artura Longhina, Renata Quaglie, Giovannija Clementeja in Alda Madotta. Iz vseh teh štirih predlogov naj bi se po mnenju župnika Alfonza Barrazuttija strnila e-na sama pisava, ki naj bi veljala za vse, vasi in zaselke. To bi bilo na (boljše. Vendar je vprašanje tu globlie, kajti ne gre le za vprašanje pisave, g’edane z ortogref-skega zornega kota, pač pa tudi
illll 1111(1111 II ttllillll MIHI III til tllHIIIIttlllllllllllMIIIIII
V Ljubljani druga konferenca bančnikov držav v razvoju
LJUBLJANA - V Ljubljani bo v začetku oktobra druga konferenca predstavnikov bank držav v razvoju, ki jo pripravlja Združena ljubljanska banka v sodelovanju s centrom za preučevanje sodelovanja z državami v razvoju .
Pričakujejo, da se bodo na tem pomembnem mednarodnem srečanju zbrali predstavniki bank iz 86 držav v razvoju kakor tudi najvidnejši predstavniki mednarodnega bančnega sistema.
Na tej konferenci bodo poleg drugega obravnavali gospodarsko in finančno sodelovanje Jugoslavije z državami v razvoju, kreditiranje investicijskega sodelovanja na tem področju kakor tudi poslovanje Združene ljubljanske banke v svetu s posebnim poudarkom na državah v razvoju. Razen tega bodo bančniki iz držav v razvoju obravnavali ak-tuatoa ekonomsko - finančna vprašanja in medsebojno finančno sodelovanje. Obiskali bodo tudi več velikih gospodarskih podjetij v Sloveniji. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo o aktivnosti jugoslovanskih podjetij doma in v svetu.
Prva konferenca bančnikov držav v razvoju je bila pred dvema letoma v Ljubljani, na njej pa so obravnavali aktualna vprašanja medbančnega povezovanja držav v razvoju.
J. O.
za problem frazeologije, saj na primer pravijo župniku na Solbi-ci — juro, v Ravanci pa — ple-van (furlanska izposojenka, kar je popolnoma razumljivo, saj je dolina odprta naravnost v Furlanijo), kot tudi pravijo na Ravanci krompirju — krompir, na Bili pa kartofel, (od kod pa to, ali iz nemščine ali iz ruščine).
Ko sem se razgovarjala z domačini, so mi pritrdili, ko sem o-menila, da je, za pravilno rešitev vsega rezijanskega, problem šlčši in ne sama pisava. Misliti je treba tudi na 'razeološki slovar, ki naj bi b 1 prepojen s starimi reki, ki se v dolini počasi izgubljajo. Saj nam praktično o tem govori Dorina Di Lenardo, ko pravi,
1 da so matere zaskrbljene, ker o-troci ne govore več rez-janščine, pač pa samo italijanščino. In to se ne dogaja le med odmorom v šoli, pač pa tudi izven nje. Zato skuša ta učiteljica govoriti in tudi ' v šoli učiti rezijanščino. Toda ko nastopi trenutek pisanja tega, kar otroci izgovarjajo, se znajde pred zaprtimi vrati. Seveda problem ni resen, če se p;še z italijanskimi črkami, čeprav je bil profesor Pel-legrini iz Padove trd pristaš tega, ker je menil, da je italijanščina veliko bolj prikladna za to rešitev.
Zelo topel pa je bil moj pogovor z domačim ljudskm pevcem Rinom Chinesejem iz Osojan, s katerim se poznava že več kot e-najst let. Bil je vesel, ker so ga koroški Slovenci povabili v svoj klub za september. Prevedla sem mu vabilo — pismo iz slovenščine v rezijanščinp, kajti on slovenščine, žal, ne ima, kot se prijatelji SK v Trstu tega prav gotovo dobro spominjajo. Govorila sva o mnogih problemih zvočne izpeljave tega dalekta, saj ima on kot glasbenik pretanjen posluh za to rešitev. Čeprav morda tu grešim, ko pravim dialekt, kajti med domačini velja mnenje, da gre za vprašanje jezika, ki je razcepljen na štiri dialekte. Tu se seveda o-prajo na sosednjo furlanščino in imajo povsem prav. Zakaj bi ne to postal pravi pravcati jezik in imel svpjo kulturno tradicijo in zgodovino slovstva, saj v resnici ni dialekt, kot bi si nekdo lahko mislil. Problem kot tak je; zelo mnogovejen in zelo delikaten, vendar upam, da se ga z dobro voljo, poštenim delom in odprtim srcem more odlično rešiti, ne pa izzivalno.
NEVA DI LENARDO
Po 32 letih na obisku v domovini
Danes že 74-lctna Marija de Sliva je prišla na obisk v Idrijo, odkoder je šla v svet pred 52 leti
IDRIJA — Smo v času dopustov in počitnic, prav teko pa tudi obiskov mnogih rojakov, ki radi obiščejo svojo nekdanjo domovino. Med njimi je tudi 74-let-na Marija de Silva, ki je po 52 letih pripotovala iz Sao Paula -Brazilije na obisk v rojstno Idrijo. Obiskali smo jo pri sorodnikih in zaprosili za kratek razgovor.
Najprej bi vas vprašali, kaj vas je po več kot polstoletni odsotnosti pritegnilo, da pridete čez «lužcs> na obisk k sorodnikom?
»Domotožje, prav tako pa bi rada še enkrat videla svojo sestro, ki je bila še mlado dekle, ko sem odpotovala v svet. Želela sem tudi spoznati moje ostale sorodnike, posebno pa sinove mojega brata in njihove družine. Mnogo sem v' zadnjem času slišala in brala o svoji nekdanji domovini Jugoslaviji, zato sem se z veseljem odpravila na dolgo pot.*
Zelo dobro govorite. po slovensko. Kaj je pripomoglo da po tolikih letih in daleč od domovine niste pozabili materinega jezika?
»Mislim, da se materinega jezika sploh nikdar ne sme pozabi-” ti! Čeprav imam v svoji novi domovini Braziliji le malo priložnosti govoriti po slovensko v krogu rojakov, ko se srečam, sem se vsa leta dopisovala s sorodniki v slovenskem jeziku, prav tako pa sem tudi svoja otroka naučila precej slovenskih besed.»
Že mesec, dni ste pri sorodnikih v Idriji. Kakšni so vaši vtisi o rojstnem kraju in domovini?
Marija de Silva je bila še tako mlada (Imela je komaj 22 let), ko Je zapustila svoje kraje In odšla v svet. Sedaj, ko ji je že 74, se je po 52 letih vrnila ‘Vldrito na obisk in se navduševala nad
svojim) spomini in novostmi
»Tukaj so vsi ljudje prijazni in zelo dobri. Rada sem tudi na svežem zraku in proč od velemestnega hrupa. Kar pa me je v Idriji najbolj presenetilo, je to, da je vse' prenovljeno in moderno, čeprav se hkrati še vedno spominjam svoje stare rudarske Idrije. Obiskala sem »Brušovše*, kjer sem preživela mlada leta, pa tudi sprehod po »Rakah« je še vedno zanimiv in prijeten. Žal pa je »Mejca*, kjer smo otroci preživeli lepe trenutke ob igri, vsa pusta in zanemarjena, pa tur" pri »Debeli skali* je cesta odtrgala skali njeno veličino.*
«S sorodniki sem obiskala tudi Vojsko, partizansko bolnišnico »Franjo*. Cerkno in tako še bolj spoznala borbo in žrtve partizanov med drugo svetovno vojno.*
»Sedaj se mi iztekajo dnevi obiskov pri sorodnikih in težko se bom vrnila, čeprav sem polna lepih vtisov in doživetij iz Idrije in domovine. Pričakujem hčerko, ki me pride iskat, da greva skupaj v daljno Brazilijo, ki je njena in sedaj tudi moja nova domovina.*
V želji, da se prihodnje leto zopet vidimo in pogovorimo, smo se Mariji de Silva zahvalili za razgovor in zaželeli srečen povratek v Brazilijo.
'♦ VO KOVAČ
DUŠAN ŽEUEZNOV__________IV.
DIVJALI SO
MED VOJNO
60	PO PRIMORSKI
Nemški policijski stotnik Gunther Neubert
Preiskovalec: Na katerih odsekih ruske fronte ste bili?
Neubert: Na fronti nisem bil, pač pa v odseku Hee-resgruppe Nord in Russland Mitte.
Preiskovalec: S katero enoto in kdaj ste prišli na severni odsek?
Neubert: V začetku julija 1942 sem bil iz Berlina prestavljen v Pleskau in prevzel sem 4. kompanijo policijskega bataljona 62 kot komandant kompanije.
Preiskovalec: Kako je bila tam razporejena kompanija?
Neubert: Glavno oporišče kompanije je bilo v Pskovu ob Ladoškem jezeku, 1. vod je bil v Rozdezdjevnu, 2. vod ob cesti proti llmenskemu jezeru, 3. vod v «Doktorvillu», nekako 60 kilometrov severno od Pskova proti Leningradu.
Preiskovalec: Kakšne so bile naloge vaše kompanije?
Neubert: Kompanija je Imela nalogo varovati oporišče organizacije Todt vzdolž ceste in varovati gradbena dela na cesti (Rollbahn).
Preiskovalec: Kako ste izvedli zavarovanje del organizacije Todt?
Neubert: Zavarovanje oporišč je potekalo s pomočjo stražarjev. Posameznim delovnim kolonam so bili dodeljeni trije ali štirje možje zaradi zavarovanja od blizu.
Preiskovalec: Kdo je stražil delovno silo in vojne u-jetnike?
Neubert: Straženje in nadzorstvo delavcev in vojnih ujetnikov je opravljala sama organizacija'Todt.
Preiskovalec: Ali Je bila vaša kompanija med vašim bivanjem na severnem odseku stalno v teh oporiščih?
Neubert: Da, če pa so bila pred mojim prihodom zasedena še kaka druga oporišča, ne vem.
Preiskovalec: Od kdaj in do kdaj je bila vaša kompanija na severnem odseku?
Neubert: Kdaj je kompanija prišla na severni odsek, ne vem, ker sem jo jaz prevzel julija 1942. V začetku avgusta 1942 pa je bila kompanija prestavljena na srednji odsek.
Preiskovalec: Kako se je razporedila kompanija na srednjem odseku?
Neubert: Glavno oporišče kompanije je bilo v Brjansku. Ne spominjam se pa posameznih oporišč. Bilo je skupno sedem oporišč vzdolž Rollbahna, 80 kilometrov severozahodno od Brjanska do bližine Karačeva.
Preiskovalec: Kakšne naloge je imela kompanija tam?
Neubert: Kompanija je imela tam iste naloge kot na odseku Russland Nord, zavarovanje oporišč organizacije Todt in varovanje gradbenih del ob Rollbahnu.
Preiskovalec: Zaradi kakšnih nevarnosti ste morali izvajati zavarovanje?
Nedelja, 31.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja ",
13.00	Svet jutri — dok. film
13.30	DNEVNIK
17.00	»Otto bastano* — TV film
17.45	Risanke
18.05	Burna leta kinematografije
18.30	Dogodivščine — dok. film 19.20 HEIDI - risani film
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Operacija Tortugas 5., zadnji del
21.35 Mash - TV film Žena za \Valkerja
22.00	športna nedelja
22.45	Napoved programov za prihodnji teden
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
9.15	- 13.00 Kolesarstvo:
Svetovno prvenstvo
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	Družina Addams — risani film
14.30	Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi Avtomobilske dirke:
Velika nagrada formule 1— Nizozemska
Kolesarstvo: Svetovno prven-> stvo
Rieti: LAHKA ATLETIKA
18.40	Pregled programov za prihodnji teden
18.55	Mati Helm - TV film ■ LOV NA DRAGULJE
Napoved vremena
19.50	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Dnevnik 2 — Športna nedelja
Dogodki in osebnosti športnega dneva
20.40	Včeraj in danes
21.55	DNEVNIK 2 - DOSSIER
22.50	DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
23.05	Pianistka Marisa Tanzini
Tretji kanal
14.30 Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosi
18.45	Pregled sporedov za prihodnji teden
19.00	DNEVNIK 3
19.15	- 22.25 Gianni in Pinotto
TRST A
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Jug. lahka glasba;
11.00	Mladinski oder: »Morski razbojnik*; 11.40 Nabožna glasba;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 Na počitnicah;
—...	...	i . l	s—,.-.
Oddaja »Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji«, ki, je na sporedu ob 12.00, bo posvečena štiridesetletnici razpusta Tržaške posojilnice in hranilnice. Za oddajo je prispeval svuie pričevanje Štefan Lovrečič, zadnji ravnatelj Tržaške posojilnice in hranilnice v Trstu.
V okviru iddaje «Na počitnicah* bo danes ob 12.30 na sporedu pogovor z. goriškiml skavti in skavtinjami, ki smo ga posneli konec julija na taboru v dolini Lepene. Oddajo je pripravil Igor Tuta.
13.20 Glasbo po željah; 14.10 Kulturni dogodki: 15.00 Kdo je na vrsti? 15.30 Glasbeni popoldan:
17.00	Rezervirano za. . .; 18.40 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
8.30, 11.30, 13.30, 14.30 Poročila;
8.00	Glasba za dobro jutro; 8.45 6-4-, 1 =7. in je nedelja; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je, . .; 10.30 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Festival-bar: 11.32 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I;
14.00	Zgodovina avtomobila; 14.33 Izbrali za vas; 15.00 Free shovv; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Stisk roke; 16.15 Nedeljske popevke; 16.30 Koncert na trgu; 17.30 Crash;
18.00	Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Diseo liits; 19.15 Poje skupina Eartl) W'ind&Fire.
avgusta 1980
19.20	Nocoj glasba
20.00	Filmski bienale Benetke 80
20.40	Dnevnik 3 — ŠPORT
21.40	Z ljubeznijo. . .
22.10 DNEVNIK' 3
22.30	Filmski bienale Benetke 80 Incontro con il folk
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.20	Poročila
10.25	Viking Viki. otroška nadalj.
10.50	Ugrabljen, mladin. nadalj.
11.15	Od vsakega jutra raste dan: VELENJE
11.50	D. Markovič: ODPISANI, zadnji del TV nadalj.
12.40	TV kažipot
13 00 Kmetijska oddaja
15.55	400 let kobilarne Lipica
17.50	Avtomobilske dirke formula 1 za veliko nagrado Nizo-zemske
18.15	Po feredži - beli dnevi, dok. oddaja
18.55	Moja mala sinička, ameriški film
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNENIK
21.00	J. Kovačevič;
Beograjska razglednica — 1920, drama
22.40	V znamenju
23.00	Nogomet:
Vojvodina - c. zvezda
23.30	športni pregled
23.00	Evropsko prvenstvo v smučanju na vodi
Koper	<	,
20.00	Otroški kotiček: Kremenčkovi
20.30	Pregled programa za prihodnji teden
20.45	NAJLEPŠI DNEVI — film
22.30	Avtomobilske dirke — Nizozemska
Zagreb
1100 G'asbeni tobogan
12.30	Narodna glasba
13.00	Kmetijska oddaja
14.30	Snežka in Rtižka, film 15 55 Nedeljsko popoldne
20.30	DNEVNIK
21.00	Humoristična oddaja
ŠVICA
20.20	Glasbeni program
21.45	»Bedniki* — film
23.00	športna nedelja
KOPER
(Slovenski program)
8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljo dopoldne: 8.05 Jutranji koledar; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski jutranji spored zabavne in narodnozabavne glasbe; 14,00 Najava sporeda, Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.(10 Glasba' po- željah; 16 00 Radio Koper na obisku: Poje Stanka Kovačič; 18.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba '■*
RADIO 1
_ 8.00. 10.10, 13.00, 19.00 Poročila;
6.00	Glasbeno prebujanje; 7.00 -
8.30	Glasba ža praznični dan;
11.00	Rally, glasbeni program;
12.30	Zaplešite z nami; 14.00 Jazzovski program; 14.30 Glasba in zgodbe; 20.25 Francesca da Rimini, tragedi ia v 4 dejanjih.
RADIO 2
8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16 55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -7.55 Glasba za dobro jutro; 9.32 II barracone; 11.00 Alto gradimen-to; 12.00 Tisoč pesmi; 13.45 Gla-;ba in kino; 14.00 Nedelja z nami; 17.15 Glasba in šport; 19.50 Lovec na bisere: 20.50 Poletni večeri.
LJUBLJANA
7.00,	9.00, 10.00,	11.00, 13.00,
14.00, 15.00, 16 00, 18.00 Foročila; 8 30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska' igra za otroke? 9.42 Skladbe za mladino; 10.05 se pomnite, tovariši...; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Naši poslušalci čestitajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe: 15.05 Humoreska tega tedna;' 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri. nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža; 16 55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Operne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.28 Na zgornji polici; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Lirični program; 1.05 - 5.30 Nočni program.
Neubert: Zavarovanje je bilo potrebno zaradi napadov partizanov.
Preiskovalec: Ali so sovražne sile motile dela organizacije Todt?
Neubert: Na severnem in srednjem odseku ni bilo nikakršnih borb. Na srednjem odseku so nekoč napadli ponoči z lahkim metalcem granat oporišče 3. voda ob cesti iž Brjanska proti Karačevu. Vod je imel tri ranjene.
Preiskovalec: Do kdaj je bila kompanija na srednjem odseku?
Neubert: Kompanija je ostala na srednjem odseku do srede marca 1943 in bila nato prestavljena vAssen na Nizozemsko.
Preiskovalec: Kakšno nalogo je imela kompanija na Holandskem?
Neubert: Na Holandskem so zbrali na novo ves regiment in ga pregrupirali. Moja kompanija je postala 11. kompanija III. bataljona policijskega regimenta 28.
Preiskovalec: Povejte mi, kdo je bil komandant regimenta in kdo so bili komandanti bataljonov?
Neubert: Komandant regimenta je bil major Koster-beck, komandant I. bataljona stotnik varnostne policije Ney, II. bataljona stotnik varnostne policije Bemickel, III. bataljona major varnostne policije Meinels.
Preiskovalec: Kako dolgo je bil regiment na Holandskem? Kako je bil razporejen in kakšne naloge je imel?
Neubert: Regiment je bil na Holandskem od srede marca 1943 do konca julija, štab regimenta in I. bataljona je bil v Arnhemu, II. bataljona v Roermondu, III. bataljona v Assnu. Po prihodu iz Rusije je regiment sprejel tu novince, ki so se tu ifcvežbali.
Ponedeljek, 1. septembra 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.Q() Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
17.00	«Otto bastano* — TV film
17.45	Velika parada — risanke
18.00	Mazinga »Z* — risani film
18.20	Tigoč in en dan
18.45	Trill igra
18.50	Burna leta kinematografije
19.20	«Aiutante tuttofare* — TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK ,
20.40 Deanna Durbin:
Prva je bila Eva — film
22.15	Evropski človek — dok.
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Jeans koncert
13.45	Športno popoldne; Avtomobilske dirke
Siena: II palio il gorno dopo
17.00	Que viva mušica!:
Pesmi, prireditve in umetniki I.atinske 'Amerike Program za mladino
17.50	II genio in erba
18.15	Risanka
18.30	Dnevnik 2 — Večerne športne „ vesti
18.50	Hasold tloyd sliow — 1. del
19.15	Astro robot — kontakt ipsi-lcn — risani film
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40 »Medea*	'
opera v 3. dejanjih
22.50	Protestantizem
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15 in 22.25 Gianni in Pinotto
19.20 «1 ragazzi di quartiere»
2. del
19.50 Filmski bienale — Benetke 80
20.05	šolska vzgoja:
Tččaj za' prvo pomoč
20.40	Bengike in otoki
21.40	šolska vzgoja:
Ko je prišla televizija
22.10	DNEVNIK 3
22.30	Filmski bienale Benetke 80
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.25	Vrtec na obisku:
Greste z nami v živalski vrt?
18.40	Spremenite način življenja
19.05	Taorska klisura 19.35 OBZORNIK
19.45	Mladinska oddaja 20.15 Risanka
20.26	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Rudi Šeligo: »Lepa Vida* 22.55 V znamenju
23.10	Kulturne diagonale
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	Pes. ki je imel rad vlake film
22.30	Baletni večer
Zagreb
19.15	Slonček Mamfi
19.30	Bajke daljnih ljudstev
19.45	Mladinska oddaja
20.30	TV DNEVNIK
21.00	V. Radovanovič:
BITKA ZA PLAŽO,
TV drama
ŠVICA
19.00	Poletni programi za mladino
20.05	«11 duca di Tombston*
TV film
21.45	Dokumentarna oddaja
TRST A
7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00. 19.06 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9 20 Utrinki iz o-peret: 10.10 Radijski koncert; 1100 Jug. lahka glasba; 11.40 Fplklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik:
12.30	Melodije od vsepovsod: 13.20 Letošnja revija »Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti: 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih •— «Angeli noči*; 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi!; 16.50 Deset minut s saksofonistom Gilom Venturo; 17.10 Klasični album;
18.00	Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30. 10.30, T1.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, .16.3(1, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki: 9.15 Orkester Pina Calvija; 10.00 Z nami je. . . ; 10.15 Festivalbar; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti: 11.03 Glasbeni trenutek; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popcldne; 14.33 Mala diskoteka; 15,00 Glasba; 10.45 Z nami je. . .; 16.00 Poslušam, poslušaš; 17.00 štadioni in telovadnice; 17.10 Srečanje z Georgeom Saxo-nom; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . ; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Srečanje z opero.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.25. 14.30, 15.30 Poročila;
14.00	Stoji, stoji Lipica; 14.40 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Do-godk in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.(K). 12.00, 13.00 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Glasbeni od mor; 9.00 Radio aneh'io, poletje 80; 11.00 Glasbeni variete; 12.03 Vi in jaz. glasbeno-govorni program; 15.03 Railv; 15.30 Pop«1 danska srečanja; 17.00 Patchwork; 18.35 Šolska vzgoja: Mladi in glasbena kultura; 19.20 Glasbeni 'program.
RADIO 2
7.30, 8 30,	9.30.	11.30,	12.30.
13.30. 15 30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 9.00 Dnevi; 9.0o Radijska priredba; 9.32 Luna v vodmaku, glasbeni program; 11-32 Tisoč pesmi; 13.45 Glasba in kino; 15.U0 - 18 50 Poletni čas; 15.45,Kabaret: Gianni Magni; 16 45 Gospa izpred tridesetih let; 18.37 Ponedeljkova zgodba; 19.50 D. J. Spe-rial. plošče; 20.35 Poletni večeri, proza, glasba in poezija.
LJUBLJANA
7.00, 8.00 , 9.(K), 10.00, 11.00, 12.00, ,13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popoto vanje; 9.40 Pesmice na poteku! 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turi stični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .; 11.30 Poletno branje; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki revi.jski orkestri; 13 30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14 00 Danes do 13 ure; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Pojo amaterski zbori; 16.00 Dogodki in odmevi: 16 30 Zabavna glasba; 17.00 »Vrti . l.iak*; 19.00 Na ljudsko temo: -19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20 45 Bratje Avsenik: 21.00 Iz naše diskoteke; 22 05 Poletni diventimeiito; 22 30 Popevke iz jug studiov; 23.10 Za ljubitelje jazza.
Jugoslovanska televizija od 2. do 6. septembra 1980
TOREK, 2. septembra LJUBLJANA
18.20 Colargol: 18.35 Jug. narodi v pesmi in plesu; 19.05 Pisani svet; 19.30 Obzornik; 19.40 Po siedeh napredka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Vzponi in zatikanja v izobraževanju: 21.50 Bernice se postriže; 22.35 V znamenju; 22.50 Iz koncertnih dvoran.
• KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Sedem grešnikov, film; 22.25 Aktualna tema; 22.55 Narodna glasba.
SREDA, 3. septembra LJUBLJANA
18.30	Poročila; 10.35 Z besedo in sliko; 18.45 Velike razstave, dok.; 19.10 Naša pesen 80; 19.45 Obzornik; 20.00 Ne prezrite; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 I-gre brez meja; 22.30 Majhna skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.35 V znamenju; 22.50 Roža iz Portoroža.
KOPER
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Risanke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Hiša smrti, film; 22.20 Dane? komiki.
ČETRTEK, 4. septembra LJUBLJANA
18.05 Poročila; 18.10 Zgodovina pomorstva, dok.; 19.00 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.30 Obzornik; 19.40 Na sedmi stezi; 20.15 Risanka; 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Mladi zmrzujejo tudi poleti, film; 22.55 Jug. portreti: Zinka Kunc.
KOPER
19.50 Otroški kotiček; 20.16 Stičišče; 20.30 Risanke;'20.45 TV dnev-
nik; 21.00 Onkraj meje, film; 22.3j Politična tribuna; 23.10 Glasba brez meja.
PETEK. 5. septembra LJUBLJANA
18.25 Leti, leti pikapolonica; 18.40 Družina Smola: 19.05 Domači an sambli: Ansambel Lojzeta Slaka;
19.35	Obzornik; 19.45 Geološka prv teklost; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Zabavno glasbena oddaja; 22.30 Blakovih sedem, film; 23.20 V znamenju;
23.35	Nočni kino: Minnie in M<>-skovvitz.
KOPER
19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20,15 Stičišče; 20.30 Risan ke; 20.45 TV dnevnik; 21.00 Henrik VIII. in njegovih šest žena. filmi 22.50 Pregled programov za prihodnji teden; 23.10 Maček pod čelado.
SOBOTA, 6. septembra LJUBLJANA
9.15 Poročila; 9.20 Kostanjev škratek; 9.30 Vrtec na obisku; 9.46 Colargol; 10.00 Tehtnica za natanč-no_ tehtanje; 10.30 Pisani svet; 10.55 Človek hoče navzgor; 11-6° Po sledeh napredka; 12.05 Dok. oddaja; 13.00 Ljudje in zemlja; 14.00 Poročila; 16.20 Poročila; 16.55 Atletski troboj: Jugoslavija - ČSSR * Švica; 18.50 Naš kraj; 19.05 Dečka in vrabčki; 20.15 Zlata ptica; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Nicholas Nickleby, TV nadalj.; 21.50 Tom VVaits; 22.45 Pokliči Norih Side 777, film; 24.30 TV kožipot; 24.50 Poročila.
KOPER
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 26.30 Risanke; 20.40 TV dnevnik; 21.00 »Tihotapci*, filmi 22.25 TV film iz serije: »The bold ones*.

P^morš)tHinevnlJc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
31. avgusta 1980
KOŠARKA
NA MLADINSKEM EVROPSKEM PRVENSTVU V CELJU
Jugoslaviji ni uspel podvig Sovjetski zvezi prvo mesto
Po zelo izenačenem srečanju so Sovjeti premagali «plave» za dve točki • Izredno celjsko občinstvo - Čutura najboljši košarkar prvenstva
ifji. .Jf. .........(..K- M.J
SZ — Jugoslavija	83:81
(41:45)
SOVJETSKA ZVEZA: Gorin 4. Vali *°nis, Kuzmin 26 (4:4), Bondaren-*°. Kiseljev, Berežnoj 19 (5:5), Tolmačev, Jasinski, Ekabson 4 (2:2), Krapikas 20 (8:10), Kovtun 4, Griljev 6.
JUGOSLAVIJA: Dabič 10, Zorkič (1:1), Ivanovič 2, Janžek, Medič U (1:3), čutura 24 (4:5), Mitrovič l U:l). Diurišič (0:2), Tiringer, Gr-“ovič 12 (2:4), Vukičevič, Lazič 2.
. SODNIKA: Blcm (Nizozemska) in Mottart (Belgija).
ON; SZ 20; Jugoslavija 21 PON: Medič (40)
GLEDALCEV: 5.000 CELJE — Sovjetska zveza je mladinski evropski košarkarski prvak. Jugoslaviji torej ni uspel podvig, ltajti o podvigu moramo govoriti. Saj je bila Sovjetska reprezentanca
Kolesarski maraton prijateljstva iz Kranja do Trsta
Kolesarski klub Adria iz Ia>-njerja in Kolesarska sekcija Kokrica iz Kranja bosta 14. septembra 1980 priredila drugi kolesarski maraton prijateljstva iz Kranja do Trsta. Ta manifestacija bratstva, ki ga prirejata oba pobratena kluba in katere se bodo udeležili člani vseh kolesarskih društev iz Slovenije ter kolesarji iz zamejstva, bo v letošnji drugi izvedbi Potekala iz Kranja mimo Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Postojne do Prestranka, kjer bo o-krepčevalna postaja, nato pa se bodo udeleženci podali še na drugi del proge spet mimo Postojne preko Senožeč, Opčin in Bazovice do Lonjerja, kjer bo Po 140 km vožnje konec maratona.
Manifestacija, ki nima tekmovalnega značaja, sodi v okvir tesnega sodelovanja med edinim slovenskim kolesarskim društvom v zamejstvu ter med kolesarskimi društvi v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. Prireditelji računajo, da se bo letošnjega tekmovanja udeležilo več kot dvesto maratoncev, start pa bo 14. septembra ob 8. uri v Kokrici pri Kranju, na cilj pa bi morali prisepti okrog 14. ure.
Kolesarski klub Adria vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili maratona, da se prijavijo na društvenem sedežu v Lonjerju, kjer bodo prejeli vse informacije. Društveni delavci bodo na razpolago zainteresiranim v petek, od 20. ure dalje,
R. Pečar
vanski zvezni trener Luka Stančič (Sovjetska zveza) in Kuzmin (Sovjet
dokaj razočaran in potrt. »Z igro svojih fantov sem zadovoljen. Vsi so dali vse od sebe in kako so želeli to zlato kolajno, ste lahko videli vsi po srečanju, ko je večina teh fantov jokala, če bi obdržali rezultatsko prednost, bi se verjetno srečanje drugačno končalo. Sovjeti so bili telesno bolje pripravljeni od nas, poleg tega je bil Kuzmin za zmago Sovjetov odločilen*, je rekel Stančič.
Po končanem prvenstvu so prisotni časnikarji proglasili za najboljšega košarkarja prvenstva Zorana Ču-turo.
Najboljša peterka pa je naslednja:
čutura (Jugoslavija), Martin (Španija), Dabič (Jugoslavija) Krapikas
ska zveza).
Končni vrstni red
1. Sovjetska zveza, 2. Jugoslavija, 3. Bolgarija, 4. Španija, 5. Italija, 6. Zahodna Nemčija, 7. Izrael, 8. Češkoslovaška, 9. Turčija, 10. Švedska, 12. Francija.
Branko Lakovič
Hurlingham neporažen na turnirju v Lignanu
LIGNANO — Sinoči se je s končno zmago Hurlinghama končal košarkarski turnir v Lignanu. Zmaga tr-
žaškega prvoligaša je docela zaslužena, saj je turnir zaključil neporažen. Včeraj je namreč po ogorčenem boju premagal še goriški Tai Gin-seng z izidom 81:61 (40:30). Goričani so tako ostali praznih rok. Pred-sinočnjim so namreč izgubili z Gri-maldijem s 113:91.
V drugi sinočnji tekmi je Grimaldi s 128:103 premagal Pintinox in si tako priboril drugo mesto.
ROKOMET
GAETA — Selekcija dalmatinskih rokometnih klubov je premagala italijansko reprezentanco s 26:15.
NIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItllMIIIIIIMIIIIMIIIinillUIIMIIIIIIIIIlMIIIIIMIIIIIIUlKlllllltlUIIIIIIMIMIIIIIMIIIIIIIIimilllMiailtUlllimfllllllllllMIIIIIIIIlMlIllMIIIIIMIIIHIHIMMIIIH«
ATLETIKA
NA 4. MEDNARODNEM MITINGU BORA
Deželni rekord Irene Tavčar v disku
Dobra udeležba iz tujine • Nastopilo je tudi izraelsko predstavništvo
|aredno močna, uigrana celota, tak-ticno in tudi psihično zelo dobro Pripravljena. Obenem pa uvrščajo ^v3eti dva izredna talenta, kot s(a Kuzmin in Krapikas.
Za podvig ni zadostovalo niti iz-fedno celjsko občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo telovadbo na Golovcu in je bodrilo mlade jugoslovanske košarkarje od začetka do konca srečanja, pa tudi po-J*m, ko so domači košarkarji izgubi tekmo in s tem tudi zlato kocino, Po srečanju in med nagra-Jeyanjem človek sploh si ni mogel Predstavljati, da so bili Sovjeti prvi, aaj je vsa dvorana nadaljevala s 8rčnim navijanjem Jugoslavija, Ju-g°slavija.
% izrednem vzdušju, do kotička P°mi dvorani (med gledalci je bil Pd* kot častni gost Stane Dolanc)
je torej začela borba za zlato ko-ajno. Jugoslavija je odlično starla-J* kaj kmalu si je priigrala lepo Prednost (v 10. min. 30:16). Toda r°vjeti niso popustili. Trener Saljni-■’°v je začel z vrsto menjav, Stančič >a si kaj takega ni mogel privoščiti, h prav v trenutku, ko je zamenjal
katere igralce prve peterke, je J^Soslavija izgubila skoraj vso pred-[*°st. To so bili verjetno odločilni trenutki tega izredno izenačenega ječanja, saj so morali jugoslovanski reprezentanti ko so izgubili to Prednost, začeti veliko telesno in Psihičnb borbo z odličnim nasprot-P>k°m, kj je bi) telesno nedvomno P^jši. Poleg tega sta Krapikas in Jato Kuzmin zadevala iugoslovamki *°s od vsepovsod. Jugoslovanski reprezentanti se niso posluževali Centrov, čuturi, Mediču in Grboviču Jp Pojenjale moči in v dramatičnem r,nalu so zasluženo slovili sudetski reprezentanti.
srečanju j* bil seveda jugoslo-
Včeraj je bil na stadionu Grezar 4. Borov atletski miting, ki je bil tokrat mednarodnega značaja. Tekmovanja so se namerč udeležili tudi številni atleti iz Jugoslavije (Zagreba, Karlovca, Vojvodine, Ljubljane. Maribora, Nove Gorice), Avstrije (Gradca in Celovca) in celo iz Izraela. Nekoliko pod pričakovanji pa je bilo zastopstvo iz naše dežele.
Kar se tiče kakovosti, bi laljko rekli, da so nekateri atleti dosegli res dobre rezultate, drugi pa so bili ponrečno nekoliko pod pričakovanji.
Zelo dobro je . včeraj tekmovala borovka Irena Tavčar, ki je s solidnim rezultatom zmagala v metu krogle, v metu diska pa je celo izboljšata deželni rekord. Kakovostno je bilo tudi moško tekmovanje v metu kopja. Takih izidov namreč Trst še ni videl. Dober izid pa je zabeležil tudi Zagrebčan Mikulec, ki je zmagal v teku na 3000 m z
8T7”3,, < tonit) m........
IZIDI
MOŠKI
400 m ovire: 1. Kajna (MB) 53’8, 2. Solaja (Vojv.) 55"3, 3. Urbančič (N.GO) 55’'4.
3000 m: 1. Mikulec (Din.) 8T7”3, 2. Tsadok (Hap.) 819”6, 3. Novak (Lj.) 8’21”1
Kopje: 1. Casarsa (FF.OO) 72,20 m, 2. Globevnik (MB) 70,44 , 3. Čeme (Zak. Lj.) 67,84 m, 8. Sedmak (Bor) 46,72 m.
Palica: 1. Bigon (Ass. PD) 4,20 m. Daljina: 1. Jurca (Lj.) 7,09 m, 2. Udovič (AK Tr.) 6,91 m, 3. Tscha-schi (Hap.) 6,76 m.
100 m: 1. Humar 'N.GO) 10”8, 2. Srebrnič (N.GO) 10”8, 3. Milia-ni (CUS) 10”9.
Disk: 1. Baritussio (Toši) 47,48 m, 2. David (NAF) 46,98 m, 3. Dotti (Lib.) 43,12 m, 8. Sedmak (Bor) 37,08 m, 12. Blažina (Bor) 32,92 m.
400 m: 1. Humar (N.GO) 48”4, 2. Srebrnič (N. GO) 10’’8, 3. Milia-ni (CUS) 10”9.
Disk: 1. Baritussio (Toši) 47,48 m, 2. David (NAF) 46,98 m, 3. Dotti (Lib.) 43,12 m, 8. Sedmak (Bor) 37,08 m, 12. Blažina (Bor) 32,92
metrd.
400 m: ‘l. Humar (N.GO) 48”4, 2. VVendler (CSI) 48”7, 3. Jan (Lj.) 49" 2
4x100 m: 1. AK Gorica 42”9, 2. AK Maribor 44"8.
NARAŠČAJNIKI
3000 m: 1. Semolič (N.GO) 9'05”1, 2. Oballa (Valnat.) 9’07”3, 3. Li-cala (Marathon) 9’17”0.
Krogla: 1, Pučnik (Bor) 13,53 m, 2. Krapež (N.GO) 13,2« m, 3. Ruz-zier (S. Giac.) 11,75 m.
Palica: 1. Rubessa (CSI) 3 m.
100 m: 1. Goschl (Gradec) ll’T, 2. Radosavljevič (AK Koč.) 11"4, 3. Grizzo (Lib.) lt"7.
400 m: 1. Goschl (Gradec) 51”4, 2. Degli Innocenti (CSI) 54”1, 3. Po-lesello (Lib.) 54"4, 4. Pučnik (Bor) 55”0.
Daljina: 1. Dal Pup (Lib.) 6,10 m 2. Pampanin (CUS) 6,07 m. ŽENSKE
Krogla: 1. Tavčar (Bor) 13,97 m, 2. Bring (Hap.) 13,42 m, 3. Kralj (Bor) 12,01 m.
100 m ovire: 1. Badini (CSI) 15”2, 2. Furlano (SNIA) 15”8, 3. Zun-tar (KI.) 15''9.
200 m: 1. Altan (Lib.) 25”6, 2. Koog-man (Hap.) 25”7, 3. Furlano (SNIA) 26"7.
Daljina: 1. Purič (Bor) 5,22 m, 2. Nespolo (Stel.) 5,06 m, 3. Bon (CUS) 4,74 m.
Disk: 1. Baraldi (Ass. PD) 49,18 m, 2. Prete (Ass. PD) 46,36 m, 3. Tavčar (Bor) 45,56 m (novi deželni rekord), 5. Kralj (Bor) 43,66 m.
800 m: 1. BumStein (Hap.) 2’09”5,
2. Antoni (CUS) 2’22"1.
4x100 m: 1. CUS 50"9. 2. CUS 53”2. NARAŠČAJNICE
200 m: 1. Peschier (CUS) 26"4, 2. 2. Hacan (Karl.) 26"4, 3. Peruch (Lib.) 26"5.
Daljina: 1. Tomasella (Lib.) 5,13 m, 2. Rossi (Stel.) 4,88 m, 3. Domeniš (Valnat.) 4,73 m.
Disk: 1. Davanzo (Lib.) 28,16 m, 2. Gregori (Bor) 19,26 m.
800 m: 1. Favot (Lib.) 2'21”1, 2. Furlan (Edera) 2'25"3, 3. Aušec (Zak. Lj.) 2'27"4.
Društvena lestvica: 1. Libertas Šarile, 2. AK Gorica, 3. CUS TS, 4. Bor, 5. Hapoel Izrael.
LUKSEMBURG - Stanley Floyd je zmagal v teku na 100 m na mednarodnem atletskem mitingu v Luksemburgu v 10” 13. To je bil edini omembe vreden rezultat.
BUKAREŠTA — Romunija je pre-' magala italijansko žensko košarkarsko reprezentanco z 61:55 na tur nirju za pokal Črnega morja.
ODBOJKA
JUTRI PRI BANIH
Tečaj za najmlaj še
Organizira ga odbojkarska komisija pri ZSŠDI in bo trajal 10 dni - Tečaj tudi za trenerje
Jutri se bo pri Banih začel že tradicionalni tečaj za najmlajše odbojkarje in odbojkarice vseh tržaških društev, ki gojijo to športno panogo. Tečaj, ki ga organizira odbojkarska komisija pri ZSŠDI, bo trajal deset dni in bo v prostorih šolskega centra pri Banih, ki je kot nalašč za tovrstne pobude: poleg širokega senčnatega parka, je na razpolago tudi telovadnica, ki je seveda zlata rezerva v primeru slabega vremena.
Delovni dan je za tečajnike precej razgiban. Pri Banih se zberejo ob 8.30, prvi trening je od 9. do 11., kosilo pa ob 12. uri. Po kosilu pa tečajniki ne lenarijo. Tudi letos bodo namreč na sporedu predavanja z izredno aktualno tematiko, družabne igre, orientacijski pohod. Letos si bodo tečajniki lahko tudi ogledali nekaj izredno lepih filmov z odbojkarsko vsebino. Od 15.30 do 17.30 je trening, s katerim se delovni dan tečajnikov konča.
Odbojkarska komisija je letos nekoliko spremenila način vadbe z najmlajšimi. Tečajniki bodo porazdeljeni v tri kakovostne skupine, trenirali pa bodo pod vodstvom o smih mladih trenerjev, ki bodo delali pod strokovnim nadzorstvom profesorja Franka Drasiča, ki bo poleg tega skrbel tudi za dnevni red tečaja. Za izpeljavo celotnega tečaja pa tudi tokrat skrbi profesor Ivan Peterlin.
Radi pa bi omenili še drugo pobudo odbojkarske komisije. Vzporedno s tečajem pri Banih bo namreč potekal teoretični tečaj za odbojkarske trenerje, na katerem bedo prvič predavali izključno domači strokovnjaki. Tečaj bo od 1. do 10. septembra (vsak dan razen v soboto in nEdeljo), od 20. do 22 ure V Ljudskem domu v Trebčah. Prva dva tečaja sta posvečena tehniki osnovnih odbojkarskih prvin. Predaval bo profesor Ivan Peterlin,, profesor Franko Drasič bo predaval v sredo in četrtek na temo »Taktika odbojke*. V petek bo predavanje dr Rafka Dolharja na temo osnovne športne medicine. V ponedeljek bo na vrsti Aleš Pertot, ki bo posredoval pravila odbojke. V torek in sredo pa bo predaval Ivan Furlanič, v torek bo na vrsti zgodovina odbojke, v sredo pa metodika treninga. Ob koncu tečaja bodo kandidati polagali izpit.	-> INKA
4		T.
Danes stopata na novo Ijenjsko pot	žto-
ROBERT STRANŠČAK	
in	
NADJA LAZAR x	
Obilo sreče jima želi	
ŠZ Gaja	
Borovke danes v Kopru
Odbojkarski klub Koper je pripravil danes, zanimiv, mednarodni ženski turnir, na katerem'1 bo nastopil
NAŠE AMATERSKE ENAJSTERICE PRED BLIŽNJIM PRVENSTVOM
Mladost: ponoviti uspehe iz lanske sezone
Ekipo bo letos treniral Dušan Uranič ■ Večja pozornost mladim silam
Tudi za doberdobsko Mladost so se počitnice končale. Pretekla sezona je bila dokaj uspešna, kar je gotovo navdušilo domačine. Znak tega navdušenja je razviden, saj je naraslo število odbornikov, s čimer
. <y S	-tt
-
mm
l% •'

Dušan Uranič
iiiiiiiiMiMimmMiiiiliiiiiiiminiiiiiiitiiiiiimiiMiiHMMMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiin
KOTALKANJE
NA EP V TRSTU
Včeraj še zadnje kolajne
Zmagoslavje ZRN • Italija upravičila pričakovanja
Včeraj se je v Trstu končalo evropsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, na katerem je levji delež kolajn	osvojila	Zahodna	Nem-
čija, in sicer 7 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronaste. Nertiški premoči so se upirali	edinole	Italijani,	Vi	so
osvojili 1 zlato, 3 srebrna in 5 bronastih odličij. S tem izkupičkom so nedvomno zadovoljili, česar ne moremo trditi za jugoslovansko vrsto, ki je ostala praznih rok.
VČERAJŠNJI REZULTATI Ženska kombinacija:
1.	Ernert (ZRN)	553,6
2.	Bruppacher (ZRN)	553,4
3.	Bonnti (It.)	517,1
5.	Marinah1 (It.)	537,6
9.	Lisak (Jug.)	4<0,7
Moška kombinacija:
1.	Butzke	(ZRN)
2.	VVieser	(ZRN)
3.	Biserni	(It.)
Končna lestvica plesnih parov:
1.	Pohland - Scholz (ZRN)
2.	Achenbach - Carels (ZRN)
3.	Lotti - Galletti (It.)
Na lestvici prostega programa, ki smo objavili včeraj, so vnesli
nekatere popravke. Lestvica je sedaj taka:
1.	Butzke (ZRN)
2.	Menarini (It )
3.	Biserni (It.)
KOLAJNE
Z S
1.	ZRN
2.	ITALIJA
PLAVANJE
B
3
5
Sk
15
9
Italija zmagala v Vidmu
Na plavalnem troboju v Vidmu je zmagala reprezentanca Italije B s 105 točkami pred Francijo B (70 točk) in Veliko Britanijo B (63 točk). Najboljši plavalec srečanja je bil nedvomno Italijan Marco Tor na tor e, ki je izboljša! kar dva državna rekorda. Na 100 m metuljček je plaval s časom 55”9 (prejšnji rekord je pripadal Ram pazzu s časom 56"2), na 200 m metuljček pa je s časom 2'02”3 za 4 desetinke sekunde izboljšal prejšnji rekord, ki ga je lani postavil Revelli.
se je društvo rešilo vsakoletnih organizacijskih problemov.
Prve priprave na novo sezono so se pričele v petek pod vodstvom novega trenerja, 32-letnega Dušana Uraniča. Vprašali smo ga, kako potekajo treningi: »Treningi bodo v dveh fazah. Prva faza, ki je najbolj naporna, zaobjema vaje za pridobivanje kondicije, v drugi pa bodo nogometaši vadili z žogo. V tej fazi bomo odigrali čim več tekem, tako, da bomo potem lahko vadili nov sistem igre (obrambni, napadalni itd.). Če bomo treninge jemali resno, tudi rezultati ne bi smeli izostati.*
Glede nogometašev imajo odborni ki vrsto težav. Po vsej verjetnosti bo Gabrijel Ferfolja zapustil ekipo, kar se bo poznalo zlasti v napadu. V dvomu je tudi nastop veznega j igralca Marizze. Isto velja tudi za ’ Lucijana Frandoliča in Edvarda Gergoleta, ki bosta morala v kratkem obleči vojaško suknjo, ter za Darja Frandoliča. ki je bil lani steber ekipe. Ponovno pa bo zaigral Hilarij Kobal. Vrnila sta se tudi Zvonko Frandolič in David Devetak, ki sta prejšnjo sezono igrala pri Sovodnjah. Poleg teh bo trener lahko računal na »starešine* kot sta Aldo Ferletič in Cotič. Verjetno bo tudi kaka novost na sredini igrišča.
Prvi nastop domače enajsterice bo v nedeljo, 7. septembra, v Bazovici. Poleg članske ekipe bo Mladost nastopila z naraščajniško ekipo, ki jo bo vodil veteran Bruno Du-žman. Prav z mladinci so bile letos težave zaradi pomanjkanja nogometašev. Letos pa si bo društvo v večji meri prizadevalo za to naraščajniško ekipo, iz katere naj bi se razvile nove sile za Mladost.
AVTOMOBILIZEM
DANES V ZANDVOORTU
Arnoux v prvi vrsti
ZANDVOORT — Drugi dan uradnih poskusnih voženj za današnjo avtomobilsko dirko v formuli ena za VN Nizozemske je minil brez več jih presenečenj, saj je v prvi šesterici edinole Arnoux za malenkost izboljšal svoj čas. Hitrejši je bil tudi Villenepve, ki se je prebil na 7. mesto na račun Giacomellija.
Dirka se bo pričela ob 15. uri in jo bo prenašala tudi italijanska televizija po drugem sporedu. VRSTNI RED
1.	Arnoux (Fr.) renault i'17”44
2.	Jabouille (Fr.) renault l’tf’74
3.	Reutemann (Arg.)
vvilliams	1'17"81
4.	Jones (Avstral.)
williams	l’17”82
5.	Piquet (Braz.) brabham 1’17”85
6.	Laffite (Fr.) ligier 1T8"15
7.	ViUeneuve (Kan.) ferrari 1’18”40
8.	Giacomelli (It.)
alfa romeo	1’18”52
KOLESARSTVO
Na SP v Sallanchesu
Američanka Haiden nepričakovano prva
SAlLANCHES — Na ženskem svetovnem kolesarskem prvenstvu je nepričakovano zmagala Američanka Bette Haiden, sestra slovitega drsalca Eriča, ki je v končnem sprintu premagala Švedinjo Tulikki Jahre. Danes pa bodo na vrsti profesionalci, med katerimi so glavni favoriti Italijani, Nizozemci ter Francoz Hinault.
LESTVICA
1.	Bette Haiden (ZDA)
2.	Jahre (Šved.)
3.	Jones (VB)
4.	Galli (It.)
tudi Bor, za katerega bo to prvi letošnji nastop. Poleg Bora in domačink bodo še igrali italijanski dru-goligaš UISP Sestese, Merkur iz Nove Gorice ter češkoslovaški prvoligaš Tatran iz Prage.
Spored turnirja, ki bo v telovadnici v Semedeli, je sledeč:
14.00: Koper - Bor 15.00: UISP Sestese - Merkur Odlična ekipa iz ČSSR je torej prosta. Zmagovalca prvih dveh srečanj in Tatran pa bodo igrali v finalu.
G. F.
J. f	I	'4
Posnetek z otvoritvene tekme na memorialu Žarka Raceta med Bregom in Zarjo

NOGOMET
MEMORIAL ŽARKO RACE
PREPRIČLJIVA ZMAGA PRIMORCA
i	k	.,	*	7 £,
Dve izključitvi pri Bregu - Vse tri gole za Primorca dosegel Franko Kralj - Danes počitek - Jutri ob 20.30 Vesna-Aurisina
Breg — Primorec 1:3 (1:0)
BREG: Micor, Pincin, Tritta, Jež, Dazzara, Klun, Albertini (v 46. min. Dagri), Ciguj, Samec, Perosa (v 78. min. Zobin), Zonta.
PRIMOREC:	Leone, A. Milko-
vič (Finessi), Štoka, Boris Kralj, Križmančič, V. Milkovič, E. Kralj, Marko Kralj, F. Kralj, Mauro Kralj, Tomč (v 46. min. Pavel Kralj).
Ženski odbojkarski furnir za trofejo bazoviških žrtev
Vse je že nared za letošnji ženski odbojkarski turnir za trofejo bazoviških žrtev. Turnir sodi v okvir svečanega praznovanja 50-letnice ustrelitve štirih bazoviških junakov, organizira pa ga športno združenje Sloga. Na turnirju bodo tudi letos sodelovale naše zamejske odbojkarske šesterke, tokrat pa bo tekmovanje prvič mednarodnega značaja, saj se ga bosta udeležili tudi ekipi novogoriškega Merkurja in Kopra.
Organizator bo ekipe razdelil v dve izločilni skupini. Izločilna tekmovanja bodo na sporedu v soboto popoldan. V nedeljo zjutraj bo finale za tretje mesto, veliki finale pa bo popoldne po osrednji komemoraciji za bazoviškimi heroji.
Ekipe bodo tekmovale za trofejo bazoviških žrtev, ki jo poklanja odbor za proslavo bazoviških žrtev. Trofeja bo prehodnega značaja in bo šla v trajno last ekipi, ki bo na turnirju zmagala trikrat. Podrobneje bomo o turnirju poročali med tednom. Poleg odbojkarskega turnirja bo športni del praznovanj obsegal tudi nogometno tekmo med Zarjo in ekipo z Goriškega in pa balinarski turnir, ki ga bosta priredili Gaja in Zarja in se ga bo udeležilo več kot dvajset moštev.
INKA
STRELCI: « 28. min. Dazzara iz enajstmetrovke, v 54. 64. in 88. min. Franko Kralj.
GLEDALCEV: 250
OPOMBE:	izključena Ciguj in
Klun (Breg)
Trebenski Primorec si je verjetno že zagotovil vstop v polfinale Racetovega memoriala. Sinoči so
MmilimMIHIIIMIIHHIUlMIHIIIIIHMMHKIlMinnUllilMIIIIIMIIIMIimiMIIIIIIMtlllllllimilllllllllinilMIIIIttllN
ATLETIKA
Na pokrajinskem kriteriju
Adria uspešna med dečki
Borovke nekoliko nepričakovano šele na petem mestu
V petek je bil na občinskem stadionu Valmaura pokrajinski kriterij za društva v kategorijah dečkov in deklic (samo letniki 1966/67). Ta vrsta tekmovanj je bila letos prvič na sporedu in je pravzaprav neke vrste pokrajinsko prvenstvo za društva. Prva štiri uvrščena na pokrajinski ravni se kvalificirajo z« deželno fazo.
Med našimi društvi je Adria nastopila med dečki, Bor pa med dečki in deklicami. Bolj uspešni so bili člani lonjerskega društva, ki so zasedli tretje mesto, medtem ko se je Bor uvrstil na peto. Če je bila kvalifikacija Borovih dečkov sicer precej v dvomu, pa predstavlja presenečenje izločitev tržaškega društva tudi med deklicami, čeprav je v njihovih vrstah manjkalo nekaj tekmovalk, ki bi verjetno pripomogle k uspehu.
Borove deklice so se tako mora le zadovoljiti s petim mestom. V tolažbo jim je lahko eden najboljših letošnjih rezultatov v državnem merilu, ki ga je dosegla Helena Sedmak v metu kroglice (več kot 40 m), s čimer se je pridružila adrijevki Sumberaz, kateri smo že
napovedali lepo pri hod nos* v tej disciplini in ki je v petek dokazala nagnjenost k metom in tudi dobrim rezultatom v disku, čeprav je orodje prvič metala. Od drugih rezultatov omenimo še dober čas Gregorija na 300 m ter napredek Pečarja (oba Adria) v daljini z novim društvenim rekordom. Sicer pa bomo končne rezultate posameznikov objavili ob prejemu uradnih lestvic. Tokrat objavljamo le končne društvene lestvice:
DEČKI
1.	CSI - PREVENIRE	443	točk
2.	SAN GIACOMO	437	točk
3.	ŠD ADRIA	434	točk
4.	CUS	432	točk
5.	ŠZ BOR	424	točk
Sledijo še štiri društva.
DEKLICE
1.	SGT	344	točk
2.	CSI - PREVENIRE	338	točk
3.	EDERA	337	točk
4.	SAAT	332,5 točke
5.	ŠZ BOR	329,5 točke
Sledijo še tri društva.
Nadaljnja deželna faza bo 28. sep
tembra v Vidmu.
R. F.
namreč na Proseku Trebenci visoko premagali enajsterico Brega, ki
SPORED
Danes: počitek
Jutri: Vesna - Aurisina (20.30)
je tokrat zaigrala pod pričakovanjem in zelo živčno.
Tekma se je sicer začela precej ugodno za Brežane, ki so že v 28. min. prišli v vodstvo iz 11-metrov-ke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška Križmančiča nad Cigu-jem. Prav slednji pa je bil deset minut kasneje izključen in od tedaj dalje je igra Brega začela precej šepati. V nadaljevanju si Brežani niso opomogli, saj so Trebenci zaigrali še bolj prepričljivo in dinamično, Primorec jg izenačil in od tedaj dalje praktično diktiral svoj tempo, tudi zalo, ker je Breg ostal v devetih zaradi izključitve Kluna. Junak dneva je bil mladi
napadalec Primorca Franko Kralj, ki je še dvakrat potisnil usnje v mrežo in s tem zagotovil Primorcu dragoceno in zasluženo zmago.
B. R.
Današnji spored 3. kola italijanskega pokala
SKUPINA 1: Udinese - Tarantj, Brescia - Juventus.
SKUPINA 2: Avellino - Catania, Inter - Palermo.
SKUPINA 3: Cagliari - Como. Monza - Spal.
SKUPINA 4: Atalanta - Cesena, Fiorentina - Pistoiese.
SKUPINA 5: Sampdoria - Piša, Bologna - Napoli.
SKUPINA 6: Lazio - Varese; Verona - Ascoli.
SKUPINA 7: Catanzaro - Perugia. Torino - Lecce.

V soboto v Sesljanu
Prvo kolo mednarodnega turnirja tržaške obale
Turnir bo na sedežu letoviščarske ustanove
Šahovska lige dežele F-Jk in avtonomna letoviščarska turistična u-stanova Devin - Nabrežina prirejata tudi letos že tradicionalni »III. mednarodni šahovski turnir tržaške o-bale*. Kot že lani, bo turnir na sporedu vsako soboto in nedeljo tri tedne zapored. Prvo kolo bo v soboto, 6. septembra, ob 14.30. Drugo kolo bo naslednjega dne ob 8.30, tretje pa istega dne ob 14.30. Enak urnik je predviden za naslednji konec tedna, torej v soboto, 13., in v nedeljo, 14. septembra. Zadnja kola pa bodo z enakim urni kom teden kasneje.
Turnir je organiziran kot vsi po dobni mednarodni turnirji, torej po kategorijah, od A, pa do zadnje E lige ter še lige začetnikov in bo veljal za napredovanje v državne šahovske kategorije. Od števila vpisanih je odvisen tudi igralni sistem: če jih bo dosti, bodo igrali po švicarskem sistemu, sicer pa po italijanskem sistemu vsak z vsakim
Turnir bo na sedežu avtonom*^ turistične letoviščarske ustanove v Sesljanu (kjer se cesta spusti k morju), žrebanje za prvo kolo pa bo v soboto, 6. septembra, ob 14. uri. Partija je na 50 potez prvi dve uri, nato pa 12 potez vsake pol ure. Vse informacije pri Fr« n cu Rupeniju (tel. 764-433),. Valeriu Machorju (870-280) in Lucianu Bo schiju (727-643), ki so sodniki na turnirju.
D .1.
TENIS
Na prvenstvu ZDA
včeraj brez presenečenj
FLUSHING MEADOW - Na med narodnem teniškem prvenstvu v ZDA včeraj ni prišlo do večjih pre senečenj. Omeniti treba, da si je Mariborčanka Mirna Janšovec že predsinočnjim zagotovila nastop v tretjem kolu z zmago proti Ameri čanko Path Norton. Nekaj izidov1 MOŠKI
Mitton (Juž. Afr.) • Ayala (čile) 6:3, 6:2, 6:3.
Amaya (.ZDA) - Fagel (ZDA) 7:5, 7:5. 6:1.
Vilas (Arg.) - Gonzales (Port.) 3:6. 3:6, 6:4, 6:4, 6:2.
Teacher (ZDA) - Amritraj (Ind.) 6:7, 6:4, 7:6, 6:2.
Noah (Fr.) - Purcell (ZDA) 4:6, 6:2, 6:4, 6:4.
ŽENSKE
Turnbull (Avstral.) s Richards (ZDA) 7:5, 6:4,
Ružiči (Romun.) - Teeguarden (ZDA) 6:2, 2:6, 6:3.
Evert (ZDA) - White (ZDA) 6:1 in 6:1.
OBVESTILA
ŠD Polet
prireja začetniški kotalkarski tečaj, ki se bo začel jutri, 1. septembra.
Vpisovanje in informacije pri gospe Unussi, tel. 213596 med 9.
in 12. o*. 16. in 19. uro.
• • •
ŠD Polet
vabi vse, ki bi se radi udeležili treningov za minibasket, naj pridejo jutri, 1. septembra, ob 17.30 na sestanek, ki bo v športnem krožku Poleta na Konkonelski n-lici štev. 1. Vabljeni dosedanji in tudi novt igralci.
• • •
Košarkarski odsek ŠZ Bor
sporoča, da se bodo treningi za dečke (letnik 1967) začeli jutri, 1. ..eptembra, ob 16.00 uri na stadionu «1. maj*.
r orno
ŠZ Sloga
obvešča, da bo od 1. do 10. septembra v šolskem centru pri Banih odbojkarski tečaj za začetnike. Odbojkarska sekcija vabi vsa dekleta in fante, ki bi se radi u-kvarjali z odbojko, da se tečaja gotovo udeležijo. Vsi interesenti naj pridejo L 9. nh 8.30 v Bane, kjer bodo dobili šc druga morebitna pojasnila. Za ostale informacije naj se obrnejo na odbornika Iva Sosiča v opoldanskih
urah na številko 21 20-50.
• • •
Sekcija minibasketa ŠZ Bor
obvešča vse zainteresirane fantke letnikov od 1969 do 1972, da so vsak dan na stadionu »Prvi mat* treningi v minibnskelu. In to od 15.00 do 16.30, Interesrnll se lahko vpišejo neposredno na treningu ali lelelnnirajn trenerju Mas-simu Itaseniju na tel. št. 763079 vsak dan od 13.C0 do 14.00 ali pa od 19.00 do 20.00.
Planinsko druitvo Postojna
obvešča, da bo v nedeljo 7. septembra, pohod
»STO DRUŽIN NA NANOS* Slavje bo ob 11. uri ob Vojkovi koči.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559	Tet. (040)	79 46 72 (4 llni|e)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	31. avgusta 1980
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADI1» DZS 61000 L|ubl|ona
Gradišče 10/II. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek. 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijski krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
lzd«i»L A
in tiska f ^
ZTT
Trst
Član italijanskejfcfjjj
zveze časopisnih IrIISli založnikov FIEG
FRANCO BASAGLIA V SPOMINU NJEGOVIH SODELAVCEV
PRAVIM LJUBITELIEM KAVE
DANILO SEDMAK
PA VEL FONDA
Ustvaril je novo znanost
Prvič sem ga srečal ob predstavitvi knjige Che cos’e la psi-chiatria? (Kaj je psihiatrija?) v Trstu, v letu vsesplošne kontesta-cije (1968). le sam naslov knjige nakazuje vsebino dela, zato m prav nič čudnega, da je delo vzbudilo kritiko s strani uradne psihiatrije; Basaglia. njegovi goruški sodelavci in Gorica pa so postali tarča zasmehovanja, zavisti in simbol neznanstvene psihiatrije. Kljub temu se je že tedaj zapadna psihiatrija zanimala zanj in romala v Gorico, kakor tudi pozneje v Trst.
Po upokojitvi pokojnega ravnatelja Doninija se je v 70. letih začela v našem mestu živahna kampanja in pritisk na stranke za prihod Basaglie v Trst. kar se je tudi zgodilo leta 1971.
Pri nas je mislil ostati le nekaj let. ostal pa je veliko dlje, skoro deset. Sam je ob priliki izjavil, da so bila to njegova najbolj plodna in najbolj hvaležna leta.
Za njim je prihajalo v naše mesto na stotine predvsem mladih psihiatrov, psihologov, socialnih delavcev, sociologov, politikov in raznih kulturnikov. Nekateri so se tu ustavili za dalj časa. se zaposlili. kjer še danes delujejo, drugi pa so naše, tržaške izkušnje odnesli v svet. Tako je postalo naše mesto za marsikoga simbol boja proti zatiranju, simbol anti-institucionalnega boja na psihiatričnem področju.
Pod težo njegove kritike niso škripale le inštitucije, in ne zgolj psihiatrične, temveč tudi ostale: družina, šola. ječa. vojska, kakor tudi posamezniki, skupine in -posebno sloji, razredi, ki imajo pri nas oblast; ta je bila še posebno tarča njegovih analiz in kritik. Nič čudnega zato. da je tudi marsikatere operaterje zajela kriza; nekateri so se spoprijeli z novo stvarnostjo, drugi pa odstopili in odšli iz bolnice. Delo in boj za rušenje inštitucije, ki ne služi zdravljenju, temveč le nadaljnjemu uničevanju človeka, pa je šel dalje. Medtem kg je Pinel pred 200 leti osvobodil
duševnega bolnika verig in ječe, kjer ga je družba zaprla skupaj z drugimi zločinci, je Basaglia šal osvoboditi istega bolnika zidov, žic, oklepov, osamelosti; hotel mu je vrniti dostojanstvo človeka, ki ima, kljub bolezni, pravico do življenja, saj je vendar tudi belezen, kakor zdravje neločljivi del življenja! Za to delo pa ni zadostovala le teorija, predvsem je bilo treba prakse, garanja. Zato je zahteval od svojih sodelavcev totalno privrženost, razpoložljivost; bil je neizprosen, skoro nečloveški, avtoritativen, ko je bilo treba braniti paciente, kakor tudi izredno human in vedno razpoložljiv do vseh, ki so delovali na tem področju.
Basaglia mislec pa je tudi neprestano produciral vedno nove i-deje, zato mu je bilo tudi težko slediti; sam pa je ravno zaradi tega potreboval soočenje s strani sodelavcev, zato je bilo tudi vse polno diskusij; neprestano se je izpostavljal, ostajal v kritičnem in dialektičnem odnosu do svojih trenutnih sogovornikov. Tako je o-slalo prav malo onega, ki se mu pravi travnatelj» psihiatrične bolnice. kateremu je stari zakon da:al skoro absolutno oblast, toliko več pa je bilo onega, ki ga navadno srečujemo pri filozofu, miselcu, znanastveniku in tovarišu.
Zato ni prav nič čudnega, da sem se tolikokrat počutil kot študent na univerzi, le da tokrat na univerzi, ki je združevala teorijo in prakso. Delo v bolnici, kakor tudi pozneje delo na teritoriju, je postavljalo vedno nove probleme, o katerih ni ne duha ne sluha v raznih klasičnih učbenikih psihiatrije. zato je bilo povsem razumljivo, da smo mu neprestano postavljali vprašanja, ki so zahtevala določen odgovor, ki ga tudi sam ni imel v žepu. Zato pa je vse to zahtevalo skupni napor, skupno diskusijo in skupno reševanje problemov. Psihiatrija pa se ne omejuje le na organski človekov del, kakor tudi ne na zgolj psiho-dinamični, temveč je tudi socialni.
saj je človek vendarle družbeno bitje. In za ta poslednji aspekt je bil Basaglia posebno dovzeten. Odtod tudi vsa kritika na račun družbe, na račun politike vladajočega razreda, odtod tudi vsa družbena problematika, s katero se je dnevno spoprijemal, on kot ravnatelj psihiatrične službe, mi pa kot njegovi sodelavci na lem področju. V tem je bil pravi mojster in u-Čitelj, posebno mladik rodov, ki so izšli iz kontestacijskih bojev po letu 1968, kakor tudi rodov mladih psihiatrov, ki so se v leh letih formirali bolj v njegovi šoli, kakor pa na univerzah.
Tudi za to sem mu hvaležen, ker mi je odprl nov svet, za katerega sem le slutil; naučil me je delati na področju subjektivnih človeških potreb, kar gre preko zadovoljevanja objektivnih. Nova znanost, ki je šele v povojih in katere ustvarjalec je bil v glavnem sam, bo za vedno nosila nje gov neizbrisni pečat. «Znanost, ki ne osvobaja človeka, ni znanost, je le ideologija, ki služi koristim določenih krogov, določenega vladajočega razreda določene avtoritativne in represivne družbe To je večkrat ponavljal in zato odklanjal staro klasično psihiatrijo, ki je zreducirala duševno bolnega, to je človeka, ki je posebno potreboval družbene nege, na zgolj sanitarne, biološke potre be, na bitje brez dostojanstva. E-nako pa je odklanjal družbo, ki ne dopušča in izključuje človeka ko posebno potrebuje pomoči, ker zgolj s produktivnega stališča, ki identificira človeka s produktivnim strojem. Zdravje in bolezen sta last vsakega človeka, sta del nas vseh in zato tudi dolžnost vseh nas ljudi, celotne družbe. Kljub vsem težavam, kljub tolikim kritikam, je bil prepričan, da se je v tem pogledu kultura našega mesta spremenila; bil je mnenja, da vendarle naše mesto sprejme duševno bolnega medse!
Je bil tudi optimist?

Darovi in prispevki
DANILO SEDMAK
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA
Bivši odbor za poimenovanje o snovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču daruje 40.0!)0 lir (obresti).
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V	spomin na Angela Tenceja daruje Anica Štefančič 10.000 lir.
ZA SPOMENIK BAZOVIŠKIM ŽRTVAM Ob 1. obletnici smrti Janka Oba da daruje žena Marica 30.000 lir.
Ob priliki poroke sina Uga daruje družina Simčič 50.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVUAH PO F. S. FINŽGARJU
V	spomin na Stanislavo Vovk vd. Ščuka darujeta Gracijela in Alek •i.j Civardi 10.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na pok. sina Massima daruje oče Andrej Kocjančič 10.000 lir.
V	spomin na pok. očeta daruje Berto Kralj z družino (Trebče) 10 tisoč lir.
V	spomin na pok. Marijo Kralj daruje Ema Kralj (Trebče 173)
5.000	Ur.
Antonija Cesar daruje 10.000 lir.
V	spomin na dragega Rada Komarja darujejo Danilo, Sonja in Igor 20.000 lir, Edvin 20.000 ter
Marta in Marjo 20.000 Ur.
# # #
V	spomin na Sandra Frassinelli-ja daruje Gigi z Lasca 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
' Nosilci krste Borisa Ipavca da rujejo 10.000 lir za pevski zbor Va silij Mirk.
Namesto cvetja na grob Marije Stranj vd Lovriha darujeta Vilma in Dani Žerjal 7.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Da line
Namesto cvetja na grob Brune Carli daruje družina Vojtha Ix>vri he 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na pok. Maro Rebula daruje Karlo Zavadlal 10.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Jožeta Cesarja darujeta Pia in Pierina z družino 10.000‘ lir za ŠD Adria in
10.000	Ur za TPPZ.
Ob obletnici smrti drage mame in v spomin na očeta in brata darujeta Rudi in Slavi Košuta lO.OOt) lir za KD Vesna.
Angel Sulčič in Pepi Ukmar darujeta 15.000 lir za KD Vesna.
Ob obletnici smrti staršev darujeta Ida in Vido Grilanc 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Nosilci krste Borisa Ipavca darujejo 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek.
Ob 50-letnici ustrelitve bazoviških junakov za stroške proslave daruje Vojko Marušič (Milje) 100.000 luža odbor za proslavo bazoviških junakov.
Ob 1. obletnici smrti Marije Bre
zavšček daruje D. K. 25.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Angela Tenceja da ruje Angel Košuta (Križ) 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Alojz Peric (Praprot) daruje 10 tisoč- lir za Godbeno društvo Na brežina.
V	počastitev spomina Jožeta Ce sarja daruje Cvetka Pavlovič 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Alojza Bartolotha (Ovčja vas) darujeta družini Maria Bucconija in Maria Viezzolija 60.000 lir za Center za rakasta obolenja v Trstu.
V	spomin na pok. Avrelijo Fer-luga darujeta Irena in Karlo Sossi 10.000 Ur za Center za rakasta o bol en ja v Trstu.
V	spomin na pok. starše žene Zore in brata Milana daruje Andrej Rupel 10.000 lir za RMV.
Ob 16. obletnici smrti drage ma me Zore Rupel daruje hči Bruna 10 000 Ur za RMV.
Ob 1. obletnici smrti Janka Oba da daruje Jožko Obad 20.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda.
Ob 1. obletnici smrti Janka Obada daruje Zdravko Obad 20.000 Ur
za ŠK Kras.
Ob obletnici smrti staršev darujeta Ida in Vido 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 23. obletnici smrti očeta in 36. obletnici smrti sestre Mire daruje Vilma Prašelj 20.000 lir za KD Jože Rapotec iz Prebenega.
V	počastitev spomina Pepija Ce sarja daruje Pina Cerkvenik 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojen cev v Italiji.
V	Spomin na Borisa Ipavca darujejo nosilci krste 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Rada Komarja daruje Lojzi Fabbrini 10.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Rada Komarja daruje Rudi Vremec z družino 10.000 lir za SPD Tabor.
Srečko Colja daruje 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na pok. Sergija Rado vica daruje Nora Jankovič 20.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na pok. Benedika Srebrnika daruje družina Brajkovič 10.000 lir za PD I. Grbec v Skednju.
...............................Il.l.l.ni!....„1, .......... ................................................................
Mali oglasi telefon mo) 794672
KEMIČNA čistilnica išče vajenko/ ca. Telefonirati od 14. do 15. ure na tel. št. 225-700 ali 225-124.
PRODAM motor benelU 125. Telefon 910-148.
OSMICO je odprl Robert Pipan — Mavhinje 22-D. Toči pristno belo in črno domačo kapljico.
OSMICO je odprla Angela Colja — Samatorca 20. Toči belo in črno vino.
PRODAM šest češnjevih hlodov (ca 1 kubični meter) prvovrstnih za mizarska dela. Roman Devetak, Ul. della Valle 13 - Zdravščina, tel. (0481) 92-108.
NUJNO Iščemo mizarja za nameščanje pohištva in vajenca/ko. Telefor 543-90 ali 571-326.
OSMICO je odprl Josip Škrk — Sa-lež 61 (nasproti šole).
OSMICO je odprl Pepi Sancin — šarnek, Dolina 112. Toči pristno belo in črno domačo kapljico.
DELO išče 56-letni delavec za lažja dela. Ima vozniško dovoljenje D in F kategorije. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, pod šifro «Lažje delo*.
KUPIM hidravUčno stiskalnico za grozdje — premer od 70 cm do 1 m. Telefonirati na tel. štev. 882 048 od 12. do 13. in od 18. do 20. ure.
ZADRUGA z o. z., s sedežem v bližini Trsta, išče izkušenega knji-govodjo/knjigovodkinjo za vodenje celotnega poslovanja družbe. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Uprava*.
PRODAJALKO/CA z znanjem slo venščine sprejmemo takoj v službo. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik — Ul. Montecchi 6 — pod šifro «Proda ialec».
DELAVCA/KO za pomoč pri proda ji gradbenega materiala sprejmemo v službo. Ponudbe pošljite na PD — Ul. Montecchi 6 — pod šifro »Služba*.
KUPIM bas (fa) za godbo na pihala. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 228-258.
PRODAM avtomobil 1100 R v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati na št. 229-264.
ŠPORTNO ALFA ROMEO 1750 SPRINT. Stara 10 lefi. Prevoženih 90.000 km • odlično ohranjena in vzdrževana. Informacije dopoldan (061) 340-557, popoldan (061) 323-105.
ROLICH
NABREŽINA
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
Na strani zatiranih
V	trenutku, ko sem zvedel, da je preminil Franco Basaglia, protagonist psihiatrične prenovitve pri nas in drugod po svetu, sem pomislil na teh deset let dela v tržaški umobolnici. Niso bila to lahka leta!
Njegova hipoteza je bila ta, da je večina znakov umske bolezni le odsev nezdravih odnosov, ki jih okolje vzpostavlja s človekom. Pravi koncentrat nezdravih odnosov pa naj bi bila umobolnica. Delo teh let je dokazalo, da je v dobršni meri to res.
V	praksi je od vsega začetka od vseh manifestacij umske bolezni zadobilo poseben pomen nasilje. To zato, ker ga je bila bolnica, ko jo je v poletju 1971 prvič prehodil od vrha do dna, res polna: pretepi, kazni, izolacije v samicah, rožljanja s ključi — prekipevalo je. Izključno na nasilje je tudi bila uperjena pozornost javnega mnenja, še posebej pa tistih krogov, ki so iskali pretvezo, da mi bu preprečili delo.
Čeprav je imel za seboj izkušnje iz Gorice in ob sebi skupino mladih in navdušenih sodelavcev, so bila zanj prva leta vir velike tesnol)e in bojazni. Prav ta aspekt Basaglievih tržaških let imam v tem trenutku najbolj živo pred seboj: zaskrbljeno spremljanje dela cele ekipe, ki se prebija skozi ogromne težave in vznemirljive neznanke, skupno vsakdanje razpravljanje o tem z mučnim iskanjem ustreznih rešitev — zunaj pa val pristranskih kritik in žolčnih očitkov «ciničnosti» ali »lahkomiselnosti*! Bil je prepričan v pravilnost svojih domnev in obenem stalno v skrbeh, da ne bi nepredviden incident prekinil eksperiment, katerega pozitiven izid bi pomenil svobodo za desettisoče po nepotrebnem zaprtih oseb. In do incidentov je tudi prišlo! čeprav niso bili posledica «novih metod* ali lanhkomiselnosti, kot je tudi sodstvo vendarle potrdilo, so ga vseeno izredno prizadeli. Na preži je bil vedno obup. Grenilo ga je, da nekatere sploh ni zanimala resnica: prav tisti časopisi, ki so uprizarjali najhujšo gonjo proti «novi psihiatriji*, niso nikoli poslali enega samega časnikarja v bolnico, da bi direktno ugotovil dejstva, o katerih so tako pristransko poročali! Kako pogost prizor: Basaglia v pisarni pred razgrnje-
nim časopisom: «še malo, in bodo pisali, da požiram nedolžne otročiče!* V hujših momentih se je celo zamajala podpora nekaterih političnih sil, na katere je lahko prej računal. Moč je iskal in dajal drugim z ugotovitvijo, da je resnica, ki jo odkrivamo, neprijetna, še posebno meščaaskemu razredu in da čimbolj nas ta napada, tembolj to potrjuje pravilnost našega dela.
Več razumevanja je bil deležen med našimi ljudmi, ki so, manj obremenjeni v meščanskimi predsodki, lažje izluščili človečansko plat njegovih prijemov in prej začutili razredno solidarnost z zatiranimi bolniki. Tudi on, preučevalec fenomenov emareinacije in zatiranja, je našo manjšinsko problematiko z lahkoto dojemal in ni naključje, da je na mednarodni konferenci v Trstu leta 1977 predlagal tudi temo: emarginacija in manjšine.
Po prvih, res kritičnih letih, pa je vrenje v svetoivanskem kotlu začelo pojemati. «Eksperiment» je usoel! Vedno širše plasti prebivalstva so se vanj previdno podajate in ugotavljale, da je temperatura padla, da je povsem e-naka kot zunaj in da je torej bila prej toDlota res umetno ustvarjena! Prihajali so tudi iz drugih krajev Italije in iz tujine, še korak naprej in smo dobili zakon št. 180. s katerim so bile umobolnice dejaasko ukinjene.
Zmagal je to bitko, a ni mu bilo dano, da bi se udeležil prihodnjih.
PAVEL FONDA
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne lepe
Ulica Bunnarrntt H (prečna Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-9«
DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
RAZPIS NATEČAJA
Z odlokom predsednika deželnega odbora, objavljenem v uradnem deželnem listu št. 88 z dne 30. avgusta 1980, deželna uprava razpisuje naslednje natečaje:
D.P.G.R. št. 215/Pers. z dne 23. julija 1980.
Javni natečaj z izpiti za eno mesto tajnika na poskušnjo, s specializacijo v kmetijstvu za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pripuščeni bodo kandidati, ki so opravili izpit za kmetijskega izvedenca.
°ismeni izpit bo v Vidmu v zavodu «A. Malignani* v Drevoredu Leonardo da Vinci št. 10 — 1. in 2. novembra 1980.
Javni natečaj z izpiti za dve mesti tajnika na poskušnjo, s specializacijo v kmetijstvu za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pripuščeni bodo kandidati, ki so opravili izpit za industrijskega izvedenca (tehnični vodja) s specializacijo v kemiji za industrijo.
Pismeni izpit bo v Vidmu v tehničnem zavodu »A. Zanon* na Trgu Cavedalis — 1. in 2. novembra 1980.
D.P.G.R. št. 214/Pers. z dne 23. julija 1980.
Javni natečaj z izpiti za eno mesto pomočnika na poskušnjo s tehnično specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (s preskušnjo uporabljanja in vzdrževanja naprav za kemične analize).
Pismeni izpit ter preskušnja bosta v Vidmu v industrijskem zavodu «A. Malignani* v Drevoredu Leonardo da Vinci št 10 — 9. in 16. novembra 1980.
Potrebna je diplom-1 nižje srednje šole.
Javni natečaj z izpiti za dve mesti pomočnika na poskušnjo s tehnično specializacijo za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (s preskušnjo v nadzorovanju in pomoči pri delu na polju).
Pismeni izpit in preskušnja bosta v Vidmu v industrijskem zavodu «A. Malignani* v Drevoredu Leonardo da Vinci št. 10 — 23. in 30. novembra 1980.
Potrebna je diploma nižje srednje šole.
D.P.G.R. št. 216/Pers. z dne 23. julija 1980.
Javni natečaj z izpiti in na podlagi predloženih dokumentov o izobrazbi za pet mest tehničnega agenta na poskušnjo s specializacijo v zootehniji in gozdarstvu za sprejem v službo pri avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Ustni izpit bo v kraju Pozzuolo del Fnuli na sedežu dežele na oddelku za kmetijstvo v Ulici Sabatini št. 5 — 8. novembra 1980 ter v sledečih dneh.
Potrebna je osnovnošolska diploma.
— -■■«» ——
Prošnje za sprejem k natečaju, v skladu z razpisi ter po poenostavljenem obrazcu, ki jim je priložen, bodo morale dospeti v glavno tajništvo predsedništva deželnega odbora za Furlanijo - Julijsko krajino na personalnem oddelku v Ulici Carducci št. 6 v Trstu do 19. ure 30. septembra 1980.
Uradni deželni list je v prodaji v Trstu v knjigarni «1. Svevo*. Corso Italia št. 9/1 (Galerija Rossoni); v Vidmu v papirnici «Bene-detti», Ul. Mercatovecchio 13; v Gorici v papirnici knjigarni »Centrale*. Ul. XXIV- Maggio 3/a; v Pordenonu v knjigarni »Minerva*, Trg XX Settembre.
Razpis bo razobešen:
v Trstu na sedežu deželnega odbora — Ul. Carducci 6;
v Vidmu na sedežu dežele na kmetijskem oddelku — Ul. Maran-goni 97, pri deželnem ravnateljstvu za krajevne ustanove — Ul. Sa-vorgnana 11 in na sedežu deželnega predsedstva za kmetijstvo — Ul. Percoto 16;
v Gorici na sedežu pokrajinskih uradov za krajevno upravo v Ul. Monte Santo 7 in na sedežih pokrajinskega ravnateljstva za javna dela na Corso Italia 205;	.
v Pordenonu na sedežih pokrajinskih uradov za krajevno upravo — Ul. Cavallotti 10 in na sedežih pokrajinskega ravnateljstva za javna dela — Corso Garibaldi 66.
Trst, 27 avgusta 1980
f)umcaM
PRIMO ROVIS
nudi
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveze, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
Program nastopov: 25.8. in 26.8. ob 17.h 27.8.ob 18.h,29.8. ii 30.8 ob17.h:
3iaoSKS.“,
. .	.	§;j


v »< J
trV



(vržKT____
ZA PRIJETNO BIVANJE POTREBUJETE:
praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo
EDI NOBILI
TDCT	Ul* Baiamonti 3 — telefon: 820766
I KO I	Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301
Zastopnik kuhinj fcfcfc mOnzfUZZD