H^^KLfpiF M p sl HLi -#>J .v P -X * m Slomšek — slovenski svetnik Prvi slovenski svetnik — ali ni to važno in skupno vsem rojakom, da bo, stoletja trpinčena mala slovenska Cerkev izprosila Slomška svetnika, vesoljni Cerkvi v zgled, Slovencem v ponos?! V septembru se spominjamo njegove smrti. In Slomškova zadeva nas spominja na vse tiste, katerim moramo izmoliti čast oltarjev zaradi njihovih junaških kreposti ali zaradi mučeništva. Silnice Slomškovega življenja (1800—1802) so bile gorečnost za božjo čast, zveličanje duš in duhovni napredek slovenskega ljudstva. Ljudje so bili takoj po smrti prepričani o Slomškovi svetosti. Njegov najožji sodelavec in prvi življenjepisec, kanonik Franc Kosar, je dejal leta 1893: »Slomšek pa še vedno raste in bo raste!, dokler ne zraste iz njega božji svetnik, ki ga bomo častili na oltarjih.“ To Slomškovo pot na oltar osvetljujejo naslednje letnice. Leta 1912 so začeli zbirati njegove spise; 1926. je škof dr. Karlin ustanovil posebno cerkveno sodile, ki je načrtno začelo z delom za Slomškovo proglasitev blaženim in svetnikom; 1962. ob stoletnici smrti so vse zbrane spise izročili sv. stolici; 1964. so v Rimu izročili postopek o Slomškovih junaških krepostih in postopek, da ga do sedaj niso častili kot svetnika. A Slomškova svetost tira v posnemanje, terja življenje iz vere. Prepričevalno nas k temu nagiba sveto pismo. Svetost je nujna zahteva in posledica vere. „Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen“ (Mr 16, 16). To je začetek, a pot gre navzgor: „Pravični bo živel iz vere“ (Rimlj 1, 17; Hab 2, 4), zato Pravi sv. Jakob: „Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera (brez del) rešiti?“ (Jak 2, 14); „Kakor je namreč telo brez duše mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva“ (Jak 2, 26). In: „Tako j° tudi z vero, če nima del: sama zase mrtva“ (Jak 2, 17). Vsi smo poklicani k tej svetosti. Sledimo Slomšku, Baragu, drugim nepoznanim slovenskim svetnikom, bodimo pripravljeni za posnemanje prof. Ehrlicha, Crozdeta, Pavčiča, Nartnikove in neštetih s krvjo potrjenih zvestob Kristusu Kralju. Kolikor bolj bomo sami sveti, toliko uspešneje in prožneje bomo pospeševali postopek za proglasitev slovenskih kandidatov za blažene in svetnike. Kaša osebna vera, spremljana z deli in ipa število slovenskih razglašenih svetnikov bo potrdilo in merilo žive vere in neizdane zvestobe Njemu, na katerega nam svetniki kažejo kot edini življenja vredni in končni cilj našega popotovanja. J. Re. Koncil: v cerkvi smo vsi poklicani k svehosM Kardinal- dekan Tisserant V prvih štirih poglavjih dogmatične konstitucije o Cerkvi je razglašen in utemeljen verski nauk o naravi svete Cerkve in o njenem vesoljnem poslanstvu, o božjem ljudstvu, o cerkveni hierarhiji, posebno o škofih in njihovi službi in o laikih. V petem poglavja govori koncilska konstitucija o svetosti, ki je značilna lastnost Kristusove Cerkve in h kateri so poklicani vsi njeni udje. S tem splošnim poklicem k svetosti združi konstitucija v šestem poglavju nauk o redovništvu kot posebnem stanu svetega, Bogu posvečenega življenja. V prvotnem osnutku koncilske konstitucije je bil obojni predmet obravnavan v enem samem poglavju, v končni obliki pa je bilo redovnikom zaradi njihovega izrednega pomena v življenju in poslanstvu Cerkve določeno posebno poglavje ter je koncil objavil 28. oktobra 1965 še poseben dekret o življenju in disciplini redovnih ustanov ter o njihovi času primerni obnovi. Ker je temeljna misel o posvečenju skupna tako pastirjem kot vernikom in redov- nikom, naj bo tudi skupno podan tozadevni koncilski nauk, utemeljen po svetem pismu in cerkvenem izročilu, vreden naše pobožne pozornosti in našega vernega razmišljanja. POKLIC K SVETOSTI „Cerkev, katere skrivnost skuša razložiti sveti cerkveni zbor, se po mnenju vseh veseli neminljive svetosti, zakaj Kristus, božji Sin, ki ga z Očetom in Svetim Duhom imenujemo edino svetega, je Cerkev ljubil kot svojo nevesto in sc je samega sebe zanjo dal, da bi jo očistil in posvetil (Ef 5, 26). Pridružil jo je sebi kot svoje lastno telo in jo je obogatil z darom Svetega Duha, v slavo božjo. Zato so v Cerkvi vsi poklicani k svetosti, naj že pripadajo hierarhiji, ali čredi; vsem namreč velja apostolovo naročilo; „To je namreč volja božja, da se posvetite“ (1 Tcs 4, 3). Ta svetost se v Cerkvi neprestano javlja in sc mora odkrivati v sadovih milosti, ki jih Sveti Duh v du-itih vernikov proizvaja. Očituje se na Različne načine v vseh onih, ki se bli-žajo v svojem življenju vrhuncu lju-hczni; na poseben način pa se kaže v izvrševanju evangeljskih svetov, ki jih izpolnjujejo nekateri kristjani, na po-budo Svetega Duha, bodisi zasebno, bo* diši v posebnem, po Cerkvi priznanem *tanu ter s tem dajejo v svetu blesteče Pričevanje in zgled svetosti.“ BOŽJI UČENIK IN VZOR VSE POPOLNOSTI .,Naf; Gospod Jezus Kristus je oznanjal svetost življenja, katere je on sam l|fenik in vzor, vsem in vsakemu od sv«jih učencev, katerega koli stanu naj bi bili: „Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče“ (Mt 5, 48). Vsem je poslal Svetega Duha, ki naj bi jih notranje nagibal, da ljubijo Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in iz vseh svojih moči (Mi 12, 30) in se ljubijo tudi med seboj, kakor nas je Kristus ljubil. Vri svetem krstu smo po posebni izvolitvi in milosti božji postali boiyi otroci, deležni same božje narave in tako zares sveti; zato se spodobi, da to svetost v svojem življenju z božjo pomočjo ohranjamo in spopolnjujemo. Apostol opominja vso, naj živijo, kakor se spodobi svetim (Ef 5, 3); naj si kot izvoljenci božji oblečejo prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, milobo, potrpežljivost (Kol 3, 12). Ker pa v mnogih rečeh grešimo vsi (Jak 3, 2), smo neprestano potrebni božje pomoči in moramo vse dni prositi: „Odpusti nam naše dolge“ (Mt (i, 12). Iz vsega lega izhaja jasna posledica, da so vsi verniki, kateregakoli stanu ali poklica, poklicani k polnosti krščanskega življenja in k polnosti ljubezni, ki je svoja vrsta svetosti, katera celo v svetni družbi pospešuje bolj človekoljubno življenje. Posnemajoč Kristusa naj se vsi verniki, po meri prejetih milosti, prizadevajo, da v vsem izpolnjujejo voljo nebeškega Očeta in se popolnoma predajo božji slavi in službi bližnjega. Tako bo svetost božjega ljudstva obrodila obilne sadove, kot to v zgodovini Cerkve sijajno izpričuje življenje tolikih svetnikov.“ SVETOST V RAZLIČNIH STANOVIH „Svetost vseh onih, ki pod vodstvom Svetega Duha sledijo Kristusu, ubogemu, ponižnemu in s križem obloženemu, Tajnik koncila nadškof Polici (la bi tako dosegli udeležbo pri njegovi slavi, je v vseh stanovih življenja ena m ista. Zato je potrebno, da vsakteri, po lastnih darovih in prejetih milostih hodi brez oklevanja po poti žive vere, ki vzbuja upanje in deluje po ljubezni-Na prvem mestu morajo pastirji Kristusove črede vršiti svojo službo sveto in z navdušenjem, s ponižnostjo in srčnostjo, po zgledu najvišjega in vfečne-ga Duhovnika, pastirja in škofa naših duš. Tako izpolnjevana dolžnost bo zanje odlično sredstvo posvečenja.“ Ko poudari in utemelji potrebo svetosti za škofe, duhovnike in nižje klerike, govori konstitucija svetnim stanovom: „Krščanski zakonci in starš» naj se medsebojno podpirajo v milosti, z zvestobo v svoji ljubezni tekom vsega življenja in naj vzgajajo v krščanskem nauku in v evangeljskih krepostih otroke, ki jih jim je Gospod dal. Na ta način nudijo svetu zgled neutrudljive in velikodušne ljubezni, gradijo bratstvo ljubezni in sc predstavljajo kot priče-vavci in sodelavci rodovitnosti Matere Cerkve... Podoben zgled, dajejo tisti, ki v vdovskem stanu ali v celibatu ne malo prispevajo k svetosti in dejavnosti Cerkve. In oni, ki živijo predani trdemu delu, naj od svoje strani v tem istem človeškem delu iščejo svoje spo-polnjevanje, pomagajo svojim sodržavljanom, sc trudijo za zboljšanje celotne družbe in stvarstva, pa naj tudi skušbjo v svoji trudapolni ljubezni posnemati Jezusa, čigar roke so se urile v delu in ki nadaljuje svoje delo za zveličanje vseh v edinosti z Očetom; naj bodo veseli v upanju, naj si pomagajo me,d seboj v prenašanju svojih bremen in naj se poslužujejo vključno vsakdanjega dela, da sc povzpnejo k večji, vključno apostolski svetosti. Vsi oni, ki so stiskani po uboštvu, bolezni, betežnosti m mnogih drugih bridkostih, ali trpijo preganjanje zavoljo pravic, naj vedo, da so na poseben način združeni s Kristusom v njegovih bolečinah za zveličanje sveta. Oni so tisti, ki jih je Gospod v evangeliju blagroval in jim apostol Peter govoru “Bog vse milosti, ki nas je poklical k svoji večni slavi v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem trpljenju sam spo-polnil, utrdil in okrepil"1 (1 Petr 5, 10). Tako se bodo torej vsi krščanski verniki, v katerem koli položaju življenja, službe ali okoliščin se nahajajo in prav potom vsega tega mogli posvečevati dan za dnem, s tem, da vse sprejemajo z vero iz rok nebeškega Očeta, da sodelujejo z božjo voljo in izpričujejo vsem ljubezen, s katero je Bog sam svet ljubil.“ LJUBEZEN, MUČEN1ŠTVO, EVANGELJSKI SVETI Po splošnem pozivu k svetosti navaja koncilska konstitucija dvojno vrsto sredstev posvečenja; redna in izredna. Med prvimi priznava prvenstvo ljubezni, ki je obenem božji dar in božja zapoved. Kot objektivna sredstva omenja božjo besedo, svete zakramente in udeležbo pri cerkvenem bogoslužju. Subjektivna sredstva so: molitev in sa-mozataja. Med izrednimi sredstvi omenja na prvem mestu mučeni 'i.vo kot izreden poklic k svetosti, ki dobiva v naših časih svojo posebno aktualnost; za mučeništvoni omenja prostovoljno izpolnjevanje evangeljskih svetov, zlasti devištva, uboštva in pokorščine, ki pospešujejo v vsakem stanu popolnost ljubezni. Naslednji so tozadevni vzvišeni nauki koncila: „Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v rijem“ (1 Jan 4, 16). Potemtakem je prvi in najpotrebnejši dar ljubezen, s katero ljubimo Boga nad vse in bližnjega zaradi Boga. Da pa ta ljubezen v dušah raste in zori kot dobro seme, mora vsak vernik z veseljem poslušati božjo besedo in v dejanju izpolnjevati božjo voljo s pomočjo božje milosti; mora pogostoma prejemati svete zakramente, zlasti sveto Evharistijo, in se udeleževati drugih svetih opravil; stanovitno mora moliti in zatajevati samega sebe, se predajati bratski in skrbni službi ostalim in vaji v vseh krepostih. Ljubezen namreč, ki je vir Popolnosti in polnost postave, obvlada vsa sredstva posvečenja, jih poživlja in ravna. Zato je ljubezen do Boga in do bližnjega značilno znamenje resničnega Kristusovega učenca. Tako, kakor je Kristus, Sin božji, razodel svojo ljubezen s tem, da je žrtvoval za nas svoje življenje, nima nihče večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje zanj in za svoje brate (Jan 15, 13). Že od prvih časov so se nekateri kristjani videli poklicane in drugi so klicani v vseh časih, da dajo pred vsemi največje pričevanje ljubezni, zlasti pred preganjavci. Mučeništvo, po katerem se učenec prispodobi učitelju, ki je radovoljno sprejel smrt za odrešenje sveta in tako tudi on prelije svojo kri, je v Cerkvi pripoznano kot največji dar in največji dokaz ljubezni. če se ta dar nakloni maloštevilnim, je vendar potrebno, da vsi živijo pripravljeni priznati Kristusa pred ljudmi 'n mu slediti po potu križa sredi preganjanj, ki Cerkvi nikoli ne manjkajo. Svetost Cerkve se goji na poseben način tudi po mnogih nasvetih, ki jih Gospod daje v evangeliju, da bi jih njegovi učenci spolnjevali. Med njimi se odlikuje dragoceni dar božje milosti. Iti ga Oče nekaterim daje, da se radovoljno vse Bogu predajo v devištvu ali celibatu, ne da bi z drugimi delili svoj-c srce. Ta popolna zdržnost zaradi nebeškega kraljestva je bila v Cerkvi vedno v največjem spoštovanju kot znamenje in spodbuda ljubezni in kot izreden vir duhovne rodovitnosti v svetu. Cerkev misli tudi na apostolov opomin, ki vernike spodbuja It dejanski ljubezni in jim kaže na Kristusa, ki je „samega sebe izničil in podobo hlapca nase vzel ter postal pokoren do smrti“ (Elp 2, 7), ter je „za nas ubog postal, da bi mi po njem obogateli“ (1 Kor 8, 9). Mati Cerkev se veseli, da ima v svojem naročju mnogo tako moških kot ženskih, ki sledijo bolj od blizu Gospodovemu izničenju, tako v prostovoljnem uboštvu, kot v ponižni pokorščini. Ti se pokoravajo ljudem zaradi Boga v zadevah popolnosti bolj, kot so to dolžni po zapovedi, da bi se bolje prispo-dobili pokornemu Kristusu. Tako so tedaj vsi verniki povabljeni in tudi obvezani, da iščejo svetost in popolnost svojega stanu. Naj torej vsi čujejo nad tem, da prav urejajo svoja čustva, da ne bi v rabi svetnih stvai i in v navezanosti na bogastvo na. li ovire, ki bi jih proti duhu evangeljskega uboštva oddaljila od iskanja popoln-.: ljubezni, po apostolovem opominu: „Tisti, kateri ta svet uživajo, naj se v tein ne zadržujejo, zakaj podoba tega sveta prejde“ (1 Kor 7, 31).“ (Nadaljevanje na str. 550) Kako je na Poljskem ? Znana fotografija kardinala ,,molčečo" Cerkve: Vi 6 inskega Obhajanje 1C00-!etniae pokristjanjenja Poljske in 1C00-letnice poljske države Je budilo svetovno pozornost. Ob tej priložnosti Je neki zahodni časnikar prosil za intervju msgr. Komineka, škofa v Wroclovu. Razgovor’ se Je razvijal takole: Poročcvavec: Popolnoma se zave- dam, da so v tem trenutku, pa še na Poljskem, vprašanja, ki Vam jih bom zastavil, zelo kočljiva... Postavljal Vam jih bom torej iskreno, tako kot mi prihajajo na misel, in dobro bi razumel, če bi nanje ne hoteli, ne mogli ali ne želeli odgovarjati. Msgr. Komi-nek, ali je med Cerkvijo in poljsko državo razpor ? njim. Nesoglasja so že mnoga leta. Bila so pred vojno, bila so po vojni. Bivamo v socialistični državi — v pravem pomenu besede — in bil bi čudež, ako razpora ne bi bilo. Poročevavec: Ali sta sprti resnično Cerkev in država, ali pa gre bolj za spor med msgr. Wyszynskim in gospodom Gomulko? Msgr. Kominek: Je razpor, nedvomno. Ni od včeraj niti ne od predvčerajš- Msgr. Kominek: Mislim, da gre za spor med Cerkvijo in državo, pa tudi 51 ti Wed kardinalom YVyszynskim in glav-nim tajnikom stranke gospodom Go-mulko. A sodim, da je ta spor zgolj Posledica prvega. Prvi je temelj, je tako rekoč eksistencialističen spor med Cerkvijo in državo. Poročevavec: Ali more biti Poljska katoliška in komunistična obenem? Msgr. Kominck: To vprašanje je resnično.. . resnično kočljivo; zdi se mi, da je ob veliki dobri volji na eni in drugi strani sožitje mogoče, saj tisti, ki se morajo prenesti, so ljudje in ne nauki. Ljudje so bolj važni kot nauki in po izjavi Janeza XXI1L je sožitje v resnici mogoče. Poročevavec: Ali torej katoličani na Poljskem želijo to koeksistenco ? Msgr. Itominek: Mislim, da želijo, Pa ne samo katoličani, marveč kardinal Wyszynski, škofje, duhovniki, redovniki, redovnice in tudi ljudstvo. .. Kotovo. Vsi hrepene po sožitju v miru. Poročevavec: Ali hrepeni po tem sožitju stranka? Msgr. Kominck: Kot veste, nisem komunist. Ne bi želel odgovoriti na to vprašanje. Mi, katoličani na Poljskem, smo za dialog; morda se premalo raz-Kovarjamo s komunisti, premalo, in oni sc premalo razgovarjajo z nami. To je problem. Poročevavec: V čem so nasprotja? Ali se cilji poljske Cerkve razlikujejo °d ciljev poljskih komunistov ? Msgr. Kominck: Tako je. . . tako le.. . cilji so različni. Naš cilj je predvsem nadnaraven in verski, medtem ko oni zasledujejo materialne cilje. Vendar mi potrjujemo z materialnega vidika komunistične cilje, sprejemamo jih, ker hočemo tudi, da se Poljska razvije na industrijskem področju itd.... Hočemo pa, kar se tiče verske svobode, ne ie svobodo bogoslužja, temveč tudi nekaj apostolske svobode. Poročevavec: In to so vam oporekali ? Msgr. Kominck: Da, da. .. Poročevavec: Monsinjor, ali je Poljska razdeljena? Ali je neka ločitev med tistimi, ki so komunisti in nič drugega kot komunisti, in tistimi, ki so katoličani in ne bodo komunisti? Msgr. Kominck: Tega ne verjamem, tega ne verjamem. Če je bilo med nami nekaj nasprotij v preteklosti, se ta nasprotja zdaj po vesoljnem cerkvenem zboru vedno bolj manjšajo. Vtis imam, da dobra volja narašča med nami in med komunisti. To teženje je zdaj zelo močno. Poročevavec: Ali bo prišlo do zakona iz koristi? Msgr. Itominek: Da. To bi lahko imenovali zakon iz koristi. Tako je! Kot sem rekel v Čenstohovi, smo prisiljeni k sožitju. Prisiljeni smo. Smo, kot pravi poljski pregovor, „na isti veji drevesa“. Poročevavec: Če sem Vas prav razumel, moreta Cerkev in stranka bivati skupaj. Ali je to vprašanje medsebojne dobre volje in medsebojnega razumevanja? Msgr. Kominek: Točno. Poročevavec: Toda kako gledate na bodočnost krščanstva na Poljskem? Ali BIT bo to po Vaše masovno krščanstvo ali krščanstvo, ki se bo zjedrilo? Msgr. Kominek: Tudi to so vprašanja, na katera bi moral odgovoriti kak prerok. Zdaj je masovno krščanstvo; dobro ste ga označili. A to masovno krščanstvo mora napredovati. Itazviti se mora, zlasti po koncilu, v višji katolicizem, da tako rečem. Poročevavec: Strpen ? Msgr. Kominek: In bolj strpen, še bolj strpen. Množice niso vedno strpne. Hoteli bi biti vedno bolj strpni... a potrebno bi bilo tudi, da bi strpnost prišla z druge strani, kaj ne? Po koncilu, po odloku o svobodi že vemo, da so te stvari izredno važne: verska svoboda, svoboda prepričanja, svoboda človeške osebe, in če živimo v skladu s temi nazori (svoboda, strpnost itd.) bomo šli po dobri poti in zelo daleč. Želim, da sc razvijemo v tej smeri. A želimo tudi, da bi imeli komunisti enak razvoj, isto smer napredovanja. Poročevavec: V resnici je vse odvisno od mladine, monsinjor. Ali bo mladina obrnila hrbet katolicizmu in postala komunistična, ali obratno? Msgr. Kominek: Kot vidite, so tudi ta vprašanja skrajno kočljiva in latinski pregovor pravi Nemo propheta in patria sua, to je, „Nihče ni prerok v svoji domovini“..., Ali ni tako? To je razlog, da nc odgovorim... Sem pa glede poljske mladine optimist. Poročevavec: Kot kaže, je zadnjo težavo med Cerkvijo in državo povzročila novembrska poslanica poljskega episkopata nemškim škofom. Gospod Gomulka je v več govorih očital prelatu, da je govoril o odpuščanju, o odpuščanju, ki naj ga Nemci naklonijo Poljakom; tudi je gospod Gomulka zameril prelatu, da je na nek način dejal, da so bile znova od Nemcev pridobljene pokrajine vrnjene pod pritiskom sil, ki so prišle od vzhoda. Kakšno je stališče Cerkve glede tega? Msgr. Kominek: Je nekaj nesporazumov; bolje: bili so nesporazumi, zdaj po svečanostih poljske tisočletnice so se stvari pojasnile. Pismo poljskih škofov nemškim je bilo koncilsko pismo, reči smemo: evangeljsko, versko pismo, nikakor pa ne politično; nismo se dotaknili političnih vprašanj niti problemov meje ob Odri in Nisi. Mi vsi —< škofje, Wy-szynski, Gomulka, Cyrankiewicz in vlada —, vsi smo za mejo ob Odri in Nisi. Poročevavec: Če Vas nisem napak razumel, je gospod Gomulka pismo spočetka slabo bral? Msgr. Kominek: Zdi se mi, da je bilo tako. Kriv pa je bil del nemškega tiska, ki je našfc pismo razlagal v proti-poljskem, protivladnem, protikomunističnem smislu. Poročevavec: Ali sta stranka in Cerkev v resnici soglasni v mnenju, da so zahodni predeli na Poljskem sestavni del poljskega ozemlja? Msgr. Kominek: Popolnoma, popolnoma. S tega gledišča smo edini; je to ena izmed točk, ki nas družijo, ki nas vežejo s komunisti. Prav dobro vem: ako tu v Wroclawu, po starem Breslawi, ne bi bilo poljske, komunistične oblasti, jaz ne bi bil wroclawski nadškof. Svoj položaj dolgujem, da tako rečem, komunistom, komunistični politiki. Poročevavec: Tale zadeva mi je vzbudila (pozornost: V svoji poslanici nemškemu episkopatu je poljski episkopat govoril o odpuščanju; med zadnjimi slovesnostmi za 1. maj pa so komunistična gesla razglašala: Nasprotno, nikdar ne bomo odpustili hitlerjanskih zverstev... Ali ni tudi o tej stvari neskladja med Cerkvijo in državo? Msgr. Kominek: Da, da... verjetno; vendar je bilo odpuščanje poljskega epi-Nkopata izrecno versko. Kot kristjani, bot škofje — škofje, ki smo sc udeležili koncila — moramo odpustiti vsem ti-stim, ki pokažejo še tako neznatno dobro voljo. Komunisti razumejo morda odpuščanje s političnega vidika; je politično odpuščanje. Mi nismo mislili na odpuščanje, ki bi mogoče motilo politiko komunistov in naše vlade glede na meje. Proti velikim.... velikim zločincem Hitlerjevih časov, hitlerjancem, se mora izvajati pravica, in smo edini s komunisti, da naj se nadaljuje proces, ki se zdaj vrši v Nemčiji proti velikim nemškim kriminalcem. Toda za nas kristjane obdaja pravica in obstaja usmiljenje. Poročevavec: Da, Vi označujete razliko med obema ravninama. Msgr. Kominek: Da, pravica se mora izvesti, a tudi usmiljenje je treba izkazati vsem, ki ga zaslužijo. Poročevavec: Zdi se, da je vlada gospoda Cyrankiewicza in gospoda Gomul-ke poljskim škofom očitala tudi to, da so povabili papeža, ne da bi jo obvestili in ne da bi jo prosili za dovoljenje. Msgr. Kominek: To vprašanje je precej kočljivo in ne bi hotel nanj odgovoriti. Mogoče bi nanj hotel odgovoriti kardinal Wyszynski, jaz ne. Zakaj, če bi dal kakšen odgovor, bi položaj le zapletel. Poročevavec: Često prikazujejo kardinala Wyszynskega — in zdi se mi, da ste ga tudi Vi tako predstavili v čensto-hovi — kot kardinala-mučenca. Ali to pomeni, da sta kardinal Wyszynski in današnja Cerkev na Poljskem mučenika? Ali to pomeni, da je molčeča Cerkev? Msgr. Kominek: Ne, ne, ne, ne... Tudi ti so, kot veste, dovolj kočljiva vprašanja in jaz ne bi hotel položaj zaplesti. Po „Informaciones catölicas internationales“, z dne 7. junija 19G6, poslovenil prof. Alojzij Geržini? Evharistija zedinjuje „Največji prispevek k uresničenju zedinjenja vseh kristjanov je kar najbolj globoko in močno evharistično življenje, to je dejavno udeleževanje pri daritvi svete maše, kar vključuje tudi prejemanje Kristusovega Telesa v sv. obhajilu. *n pomislite, da takšna udeležba ne le zedinja vsakogar izmed nas kot posameznika s Kristusom in torej tudi z njegovim skrivnostnim telesom, ki je Cerkev, temveč je tudi največji korak v smeri k zedinjenju kristjanov. Popolnoma na splošno velja za vse kristjane: čim bolj se bodo zedinjali s Kristusom na ta način, da uživajo njegovo telo in pijejo njegovo kri, tem bolj bo sčasoma uspela zmaga nad dejansko razcepljenostjo in uresničenje tiste Popolne edinosti, na katero so vsi kristjani usmerjeni v moči sv. krsta.“ (Kardinal Bea na evharističnem kongresu v Piši leta 1965) Festival v Cannesu Eden izmeri filmskih igralcev v razgovoru s si neko rn Filmski festival v Cannesu je stopil v svojo moško dobo. Minilo je dvajset let otroštva in mladeništva. Začel se je takoj po drugi svetovni vojni in celo vrsto let je bil can.neski festival vodnik in razsodnik v filmski umetnosti. Daši je bilo središče filmske industrije v Hollyvvoodu, se je s festivalom v Cannesu rešilo Evropi mesto razsodnika nad tem, kaj je prava umetnost. Iz ZDA so prihajali zvezdniki in dajali prireditvi zunanji sijaj, toda razsodišče je bilo sestavljeno tako, da se je stalno ohranjala pravica dajati prednost kvaliteti in ne spolzki komercialni tenden-čnosti. Festival je mnogo vrednot rešil in odkril velike zaklade — vse doslej; letos, prav za dvajsetletnico, se je zamajalo in kritiki so se vpraševali, ali letošnje nagrade niso zadale festivalu smrtni sunek. Začelo se je pri pravi princesi Filmske zvezdnice so dejansko prave princese naših časov, bodisi zaradi ogromnih zaslužkov ali pa zaradi priljubljenosti, ki jih znajo izzvati v mnogih srcih — starih in mladih. Vsak festival jih je privabil mnogo in sicer iz vseh strani sveta, saj so navadno prihajale vse, ki so imele glavne vloge v tistih filmih, ki so računali na to, da bojo prejeli prvo nagrado; prihajale so princese — zvezdnice ne samo iz zahoda, ampak tudi iz vzhoda, kar dokazuje, da so lepa dekleta kraljice — princese ne samo med kapitalisti, ampak tudi med komunisti. Ker pa je letos poteklo dvajset let od prvega festivala, so prireditelji vse tako napeljali, da sta prišla festival dejansko odpret princesa Margaret, sestra angleške kraljice in njen mož lord Snovvden, po poklicu fotograf, ki mu je kot Pcpelki (moški) uspelo vdreti hajprcj v princesino srce in potem če v kraljevsko domovanje angleške kraljevske dinastije. Če kaj, je mogla tudi *a okolnost dati filmskemu jubileju SVoj delež sijaja in pravljične prisrčnosti. 1’oda zgodilo se je nekaj, kar doka-zuJe, kako se svet res naglo spreminja. Princesa je prišla in s prvim nastopom nakazala, da festival ne bo dobro izpadel- Kar prvi dan se je pokazalo, da bo šlo narobe! Princesa bi morala odpreti spored, dvorana je bila slavnostno okrašena, povabljenci v slavnostnih oblačilih in galerija polna pridnega občinstva; vse je čakalo da z aplavzom Pozdravi kraljevski par in potem razlije valove veselja in optimizma ,ia ostali potek predstav in tekmovanja. Poda princesa je zagrešila nekaj, kar Se kraljevskim osebnostim najbolj za-P'erja: zamudila se je nekje in pustila Vse zbrane čakati skoraj pol ure. Sodu je to izbilo dno; ljudje v dvorani in še b°lj oni na galeriji so pokazali, da so res novi časi in da kralji ter princi več ho smejo zamujati... Zamudo so vsi Vzeli za žalitev, dvorana je molčala, toda na galeriji so zlasti mlajši fantje ^taknili prste v usta in začeli glasno žvižgati... Londonski listi so potem Pisali, da najbrž niso mislili protesti-rati proti netaktnosti princese, pač pa s° žvižgali iz zavisti proti novopečene--*hu lordu; kajti ni kar tako biti mož sestre angleške kraljice. Z žensko jc vedno križ Predsednica žirije je bila tokrat osebnost ženskega spola. Člani žirije prireditelji so segli zelo visoko in si za to mesto izbrali igravko, ki je baje danes na svetu najbolj drago plačana filmska umetnica — Sofijo Loren. Kritiki s tendenco upoštevati samo umetnostno vrednost stvaritev so zaprli oči; kjer pa je ena zvezda, jih je kmalu še stotine in tisoče blizu in tako so se proti Sofiji usmerile govorico neštetih, ki so dobro poznale vse njene zgodbe — najbolj pa so ji očitale njeno zvezo s filmskim producentom Carlom Pontijem, ki je ločenec in se zato v Italiji nikdar ne sme pojaviti hkrati s Sofijo. Toda Sofija se ni zmenila za tolike re govorice, zlasti še, ker so pri filmski umetnosti pogosto tudi negativne pripombe zmožne služiti posebne vrste propagandi, če bi ji bilo treba uporabljati kaj napora za uveljavljanje svoje cene pri razsodbi žirije, se ji za to ni bilo preveč naprezati, kajti večino, sicer ne številčno, pač po ugledu so predstavljali štirje člani francoske Akademije: Marcel Achard, Marcel Pagnol, Lucien Genevoix in Andre Maurois. Res so imeli vsi ti gospodje že na svoji strani slavno preteklost pisateljevanja in dramatike, toda nekaj pa jim je le hodilo narobe: vsi štirje so bili že nad sedemdeset, raje že bliže osemdeset, če že ne upoštevamo zgolj francoske ognjevitosti, ker zanjo pri taki starosti ni bilo razloga, pa se je kmalu pokazalo, da se stari, častitljivi člani Akademije niso mogli popolnoma ubraniti vplivom ognjevite igravke, kakor je Sofija. Kar se je moglo reči, je bilo vsaj to, da so se vsi štirje pootro-čili (pomladiti se niso mogli) in to ni nič čudnega, ker je splošno znano, tudi medicinsko dokazano, da se stari gospodje kar čez noč spet znajdejo v naročju otroštva. Sicer se to pogosto vzporeja tudi s senilnostjo, toda te nerodne besede nikdo nikdar ne bo izrekel v prisotnosti starih gospodov. Podlegli so ženski lepoti in nagradili film dvomljive vrednosti. Nagrada za prostaštvo — zasluženo plačilo? Če se je festival začel samo s skromnim žvižganjem proti princesi, ki je razžalila občinstvo, ko je zamudila, pa se je nevihta spremenila v pravi vihar, ko je na koncu žirija razglasila izid tekmovanja. Ves svet je bil priča, kako so ljudje besno protestirali proti podelitvi; televizija je prenašala ves potek po vsem svetu in kamere so še s posebnim navdušenjem nudile gledav-cem prizore, zelo redke na prireditvah svetovnega merila in slovesa. Gospodje pri žiriji so podlegli in umetnici, ki je bila Italijanka, pripomogli, da je bila ex equo podeljena nagrada res najboljšemu francoskemu filmu „Mož — žena“ in potem še najslabšemu filmu na festivalu — delu italijanskega režiserja Pietra Germija: „Gospe in gospodje“. Kritiki in časnikarji so bili res prepolni užaljenosti; zbrali so se in sklenili takoj ustanoviti posebno nagrado za prostaštvo. Prisodili so jo žiriji, ter obvestili ves svet, da je bila podelitev tudi te nagrade izrečena soglasno. Huda obsodba nad člani Akademije, najstarejše v Evropi. Slabo ni vedno najslabše Če je polovica nagrade šla delu, ki je res prostaško, pa je drugi del nagrade zadel globoko stvaritev francoskega režiserja Leloucha — „Mož i>' žena“. Redko je bil zakonski problem izpeljan tako čisto in s polno kupo poezije, kakor se je zgodilo ravno tokrat-Film velja kot himna družinski in čisti zakonski ljubezni, kajti vdova in vdovec se bližata reševanju doma svojima otrokoma po vrelcih, kakor jima po čudnih okoliščinah vre nasproti iz otroških duš. Daši trpita zaradi prezgodnje smrti — mož zaradi pokojne žene, žena zaradi smrtne nesreče soproga, se pa po stezicah globin rojeva nova, čista ljubezen, ki vse premaga m se izčisti do konca, ko se polbratec in polusestra znajdeta pod isto streho novega na čisti ljubezni slonečega doma. Lelouch je s tem ustvaril že tretji film. Nastala je tokrat umetnina, ki pa se še drži pridobitev tiste filmske umetnosti, ki je rastla ob gibanju, znanem pod imenom „novi val“. Da je film potem še prejel soglasno nagrado Mednarodnega katoliškega urada za filmsko umetnost, je bilo samo potrdilo za etične globine velike, nove stvaritve francoske umetnosti. Ruda Jurčec Zveličavna beseda v srcih nevernikov vero zbudi, v srcih vernikov pa jo krepi, ko se po njej občestvo vernikov začenja in raste, kakor pravi apostol: „Torej je vera iz oznanila, oznanilo pa po besedi Kristusovi“ (Rimlj. 10, 17). — Koncilski odlok o duhovništvu. . b‘l‘> Komunistični načrt za zavzetje! Južne Amerike Jezuit Jose Francisco Corta prikaze v knjigi „Fronte al comunismo •teo" (3. izd., Caracas 1962) načrt, ki ee 8a je posrečilo odkriti, za komuni-■tično zavzetje Južne Amerike. Pogla-vitne točke so tele: !• Razpihavanje razrednega bola, političnih in raznih nasprotij. 2. Ustvarjanje sopotniških organi-Zac'j z nacionalističnimi gesli. 3- Ustvarjanje „ljudskih front". 4. Zagovarjanje sploilnc, obvezne in brezplačne Šolske izobrazbe in prepreče-vanje podpore privatnim učnim zavodom. 5. Neprestano zbujanje nezadovoljiva in nemirov. 6. Kombiniranje legalnega in ilegal-••oga delovanja, zato da oblasti ne bi Preprečile partijskega dela. Sem spa-^0 infiltracija sindikatov, sabotažna in teroristična dejanja, stavke in poulični «gredi. 7. Potrebni denar prihaja iz ZSSR, PabiraU pa ga je treka tudi v vsaki deželi posebej. 8. Hujskanje proti Severni Ameriki. 9. Izzvati državljansko vojno. Ve-liki vzornik in junak za to je Fidel Castro. 10. Pridobivati zveze in vpliv v voj-*ki in policiji. H. Vežbanje mladih govornikov in °rganizatorjev. Najboljši sc pošljejo na Pouk v inozemstvo (Češka, Kuba ..). 12. Strašenje bogatinov. Doseči je, da podpro revolucijo. 13. Zagotoviti je legalnost komunistični partiji. 14. Zasesti je treba vodilna mesta v vladi, upravi, šolstvu, itd. 15. Vodstvo za vsako deželo prevzame politični biro kom. partije. 16. Izkoristiti ie treba severnoameriški načrt Alianza para el progreso. Iz njegovih fondov naj se financira rdeča propaganda. . Demokratski režimi po navadi niti ne reagirajo na vse to, niti ne verjamejo v nevarnost. Boje se očitkov, da so reakcionarji in policijski režimi. Se huje je, če jih propaganda prepriča, da je zmaga komunizma zgodovinsko neizogibna. V resnici je edino uspešno sredstvo proti temu sovražniku trdna in vztrajna volja do odpora in zmage. A. G: Zanimivosti o Mali Cvetki 2. januarja 1873 ob pol noči je Terezija zagledala luč sveta. Ta dan je padel v čas šolskih počitnic, tako da sj bile njene starejše sestre, notranje gojenke pri vizitatinkah -v Mansu, ravno doma. Kako so se razveselile, ko ^e ponoči gospod Martin ves radosten stopil v njihovo spalnico in naznanil: „Otroci, sestrico ste dobili!“ Sprejeli »o tega zadnjega otroka kot dar z neba. Bilo je „najboljše“, kakor je pozneje rad dejal njen ljubeznivi oče. Pogosto jo je imenoval svojo „kraljično“, včasih je pa še šaljivo pristavil „kra ljična Francije in Navarre“. Angeli svete božične noči so zapeli tudi nad Terezi jin-o zibelko v osebi nekega revnega otroka, ki je tisti dan boječe potrkal na vrata presrečne hiše. Izročil je listek, na katerem so bile napisane naslednje vrstice:1 Smehljaj se, dete, življenju! Sreča, vsa sončna, se ti ponuja, ljubezen prcnežna in skrb prepozoma. Smehljaje odpri se rožnemu jutru; raduj se, brstič, ki nekoč sc raz vi ješ pod soncem v prekrasno cvetlico! Besede, v pesniški obliki, so bile prava prerokba. Cvetni brstič se je razvil v rožo ljubezni, četudi le za nekaj kratkih trenutkov — za čas enega jutra. Medtem pa se je otrok smehljal življenju, a tudi njemu se je vse smehljalo. 4. januarja je bila krščena v cerkvi Naše ljube Gospe. Za botro ji je bila najstarejša sestra Marija. Dobila je pri krstu nam že poznana imena: Marija Frančiška Terezija. Nekaj časa so imeli z otrokom le veselje in srečo. Kmalu pa se je nežna cvetlica začela na šibkem stebelcu upogibati. Vsi so se prestrašili, da bo vsak čas onemogla in umrla. . . „Kličite na pomoč svetega Frančiška Šaleškega,“ je pisala teta salezi-janka, „in obljubite mu, da boste otro-ka, če ozdravi, klicali z njegovim drugim imenom Frančiška.“ Mati pa se kar ni mogla odločiti, da bi naredila to obljubo. Sklonjena nad posteljico svoje drage Terezike je odlašala do zadnjega trenutka. Govorila si je: „šele ko ne bo nobenega upanja več, bom obljubila, da jo bom klicala Frančiška.“ Ljubeznivi Frančišek Šaleški je odklonil ponujano čast. Otrok je ozdravel in obdržal končnoveljavno ime Terezija-Vendar je bilo treba prinesti težko žrtev in poslati otroka n» kmeta k dojilji, da se okrepi. Tu se je cvetlica na stebelcu spet zravnala. Okrepljen in ozdravljen se je otrok po nekaj mesecih izgnanstva0 vrnil v naročje svoje prave matere. Žal je morala le prekmalu biti spet iztrgana materinemu objemu. Terezi-ka še ni imela štiri in pol leta, ko je gospo Martin težka bolezen ugrabila ljubljeni družini. Tako svoje naloge sicer ni mogla dokončati, a ustvarila je čudovit osnutek in zapustila globok vtis v duši svojih otrok. Ta velika zakonska žena je lahko zgled vsem krščanskim ženam in materam. Njena moč v preizkušnjah je zares vredna hvale, ki jo je o njej iz- Petnajstletna Terezija Smehljaj se, riete, življenju! Sreča, vsa sončna, se ti ponuja, ljubezen prenežna in skrb prepozorna. Smehljrje odpri se rožnemu Jutru; raduj se, brstič, ki nekoč se razvije! pod soncem v prekrasno cvetlico! rekla njena sestra salezijanka v pismu na brata: „Kakšna močna žena! Ne ukloni je preizkušnja in ne povzdigne je blaginja. Vredna je vsega našega občudovanja!“ A tudi gospod Martin se ni izkazal nič manj velikega v izpolnjevanju svojih očetovskih dolžnosti. Premagal je bolečino, ki mu jo je prizadela ženina smrt. Ni se pomišljal pretrgati vezi z vso drago preteklostjo in se preseliti v Lisieux k svaku, gospodu Guerinu, kjer bi mu njegova pobožna soproga lahko pomagala pri vzgoji otrok. Gospod Gue-rin je bil pozneje priča, kako je ta nedosegljivi oče daroval Gospodu — v srcu ali pa v dejanju — vse svoje hčere. Svoje občudovanje nad tolikšno krepostnostjo je izrazil v naslednjih vrsticah, naslovljenih na eno svojih nečakinj, karmeličanko: Svak opisuje očeta „Bog mi je nekega dne pokazal staro drevo, na katerem je zorelo pet lepih sadežev. Dejal mi je, naj drevo presadim na svoj vrt. Ubogal sem. Sadeži so dozoreli drug za drugim. Kakor pripoveduje legenda, je tnali Jezus na svojem begu v Egipt šel trikrat tam mimo in trikrat dal znamenje z roko. Vsakokrat se je staro drevo sklonilo in spustilo po en zrel sadež v roke božjega Deteta. Kako čudovit prizor je oa nas vse ta novi Abraham! Kakšna velika duša! Kako majhni smo mi v primeri s tem velikim možem!“ Ker je Tsrezika videla pod domačo streho tako lepo krepostno življenje, je tudi sama kmalu začela gojiti krepostnost- Bila je od najnežncjših let nad vse zvesta božjim navdihom, zato je z vso preprostostjo lahko rekla sama c sebi, kar bi le redko kdo mogel reči, „da od svojega tretjega leta naprej n' Bogu nikoli ničesar odrekla“. Še zelo mlada se je znašla v okolju, ki je bilo tako različno od zgolj svetnega. Bila je nenavadno razumna z zrelo in zanesljivo sodbo, poleg tega je < trpljenju kmalu dozorela. Zato je prav zgodaj, s komaj petnajstimi leti, z vso odločnostjo pretrgala vse vezi, ki so jo priklepale na svet in poletela v Karmel v Lisieuxu, zakaj žejalo jo je po svetosti in žrtvah. Njen uspeh v njeni majhnosti Od tam ta čista golobica, „skrita v skalnem gnezdu“7 popisuje svoje dejavno in vztrajno stremljenje, da bi čim bolje izpolnila božjo voljo. Zavedala se je, da ima Gospod prav posebne namene z njo. In tako je zase in za tisoč drugih duš hodila svojo „malo pot“. Božja ljubezen je vzgajala njeno srce. Postala je njena žrtev in tudi v smrti so jo použili njeni plameni... „Gospod bo delal po meni čudovite stvari, ki bodo neskončno presegale vse moje neizmerno hrepenenje,“ je napovedala Terezija Deteta Jezusa. In kot bi gledala v prihodnost, je pela svoj Magnificat hvaležnosti. Kakor preblažena Devica je tudi ona lahko kazala na skrivnost svoje čudovite izvolitve: „Ker sem bila majhna, sem bila všeč Najvišjemu.“ * Majhna je bila v duhovnem pomenu besede, ker je stremela le po tem, da b' postala majhna — zadržanje, ki ga sam Sin božji v evangeliju tolikokrat hvali. O tej skrivnosti je neki redovniški predstojnik zapisal naslednje posrečene besede: „Mi, ki se imenujemo ‘uči- telji v Izraelu’, smo učili svet zelo vi-s°Ke pobožnosti, ki je pa verniki niso inieli časa posiuaati. ‘IJajte nam jesti, ^aJte našim otrokom obivke, povem bo-poslušali vaše dolge pnaige/ so nam govorili. Ali pa: ‘Dajte nam nekaj ei-st° preprostih navodil, ki jih bomo lahko ujeli takorekoe mimogreue in si Jih tudi lahko zapomnili.' In Gospod se Je usmilil te množice. Vzel je otroka, Tereziko, in ga postavil v sredo med *Voje apostole. In ta otrok jim je odkril tako preproste, pa obenem tako čudovite resnice, da so morali ‘učitelji’ Priznati svojo nevednost- Začeli so hoditi za tem otrokom, da bi ljudstvo trčili njegovega nauka. Tako Bog včasih zbudi, če to zahtevajo potrebe časa, ‘izredne glasnike svoje ljubezni’ “ Sveta Terezija Deteta Jezusa je stopila pred Pas s to zveličavno nalogo. Naši uporniški dobi je Bog naklonil to svetnico Pokorščine; našemu času trdote to svetnico nežnosti; naši dobi ošabnosti to svetnico ponižnosti.“ “ Naj mar dokazujemo, da ta nauk ni-nov in tudi ne neko otročje pojmovanje krščanske pobožnosti, temveč nauk, ki sloni na neporušljivi besedi Zveličarji samega in na zgledu njegovega življenja? že blagoslovljeno, preprosto življenje svete družine v Nazaretu nas to uči. Ali ne zasluži Mati božja vsc-gn našega občudovanja predvsem zato, ker je s takšno preprostostjo in vztrajno zvestobo opravljala svoje vsakdanje dolžnosti, bila pokorna in ponižna ter * globoko vero in ljubeznijo posvečala sv°ja najbolj neznatna opravila? V tej božji šoli je sklenila vzgajati syoje srce izvoljena hči preblažene Device Marije. Imeti ljubrzen za gonilno si,° in ponižnost za temelj, stremeti za Popolnostjo z dejanji vsakdanjega živ- ljenja, v vsem izpolniti želje nebeškega Očeta, to je bil ves program, ki ga j g tiho uresničila v svojem življenju. Ali ni ta program izraz najbolj pristnega pojmovanja svetosti? Ko je nekoč nek duhovnik skušal prepričati svetega očeta Pija X., da v življenju Terezije Deteta Jezusa ni najti nič posebnega, je prejel naslednji odgovor: „Najbolj izredno na tej duši je prav njena skrajna preprostost... Le vprašajte svojo teologijo!“ „Moje edino hotenje je,“ tako je ne koč dejal Pij IX., „postati majhen otrok v božjem naročju.“ Papež Benedikt XV. pa je povzel misli svojih prednikov, ko je slovesno izjavil, da je „skrivnost svetosti v duhovnem uboštvu“. Njena luč prežarja svet Končno pa je Pij XI. brez obotavljanja zatrdil, da je sveta Terezija Deteta Jezusa postala za nas „božja beseda“, ker nam odkriva, v čem je popolnost, h kateri so vsi poklicani. „Ugajati Bogu in ljubiti ga; ugajati mu in ga ljubiti s tem, da izpolnjujemo njegovo sveto voljo, to je najlepši nauk, ki nam ga daje Terezika. Govori nam, da se tako vsi ljudje polni notranjega miru lahko približajo Bogu, če se le vdano prepustijo njegovi volji. Tako brezskrbno se otrok prepusti svojemu očetu.“ Gospod je svojo izvoljenko, ki naj bi nas spomnila teh globokih naukov, obdal s prav posebnimi čari. Rečeno je celo bilo: „Njena privlačnost je tako velika, da nas spominja Jezusove privlačnosti v Galileji.“ Ali pa: „Terezija je najnežnejše in nam najbolj dostopno razodetje božje ljubezni. Je kot ute- lesen j c te ljubezni v vsem tistem, kar ima ta ljubezen najbolj prepričljivega, najbolj privlačnega in najbolj ljubkega na sebi.‘,u Nek pasionist, dolgoletni predstojnik, častitljiv zaradi svoje starosti in svojih kreposti in ki je umrl v sluhu svetosti, je pisal leta 1898: „V dno duše sem prepričan, d-a bo ta zvezdica vedno svetleje blestela v Cerkvi božji. Zdaj je šele kot zvezda jutranjica, zastrta z rahlo meglico — stelia matutina in medio nebulae. A prišel bo dan, ko bo napolnila vso Gospodovo hišo — im-plebit domum Domini.“ To ganljivo prerokbo je slovesno potrdil Jezusov namestnik, veliki Pij XI., ko je imenoval Terezijo „drago zvezdo svojega papeževanja, božanski, blesteči meteor iz Lisieura“. Pod vpliv njenih žarkov je postavil ne le svojo osebo, temveč vso sveto Cerkev.12 A ne bi mogli bolje označiti izrednega pomena Terczijiaega poslanstva, kot če navedemo nekatera mesta iz prelepega govora kardinala Pacellija, poznejšega -Pija XII. in tedanjega državnega tajnika Pija XI. ter njegovega legata ad latere pri posvetitvi bazilike v Lisieuxu, 11. julija 1937: Veliki Pij o mali Cvetki „Najbolj čudovita poteza te prikupne svetnice je, da mlada karmeličanka uči našo dobo, tako ponosno na svojo znanost, in da to dela iz tišine svojega samostana. Tereziji je bilo poverjeno določeno poslanstvo, ima nam nekaj povedati. A njen nauk je kakor vsa njena oseba ponižen in preprost in se da povzeti v dveh besedah: duhovno otroštvo, ali pa: mala pot. Sicer pa, ali nas ne uči evangelij že dvajset stoletij, da je „božje kralje- stvo otrok in tistih, ki so jim podobni"? To je nauk Učenika. Bogoznanci in svetniki so razlagali njegove besede. A da bi bila razlaga še bolj jasna in učinkovita ter dostopna celo našim očem, nam je Bog poslal nekoga, ki se je dobesedno in v vsej polnosti ravnal po tem nauku in tako v nekaj letih dosegel najvišjo popolnost. S čim pridobiva To je tisto, s čimer Terezija predvsem uči in pridobiva toliko duš. „Očara svet s svojim zgledom“, je dejal Pij XI. Pridobila si je znanje o božjih rečeh, zato je doumela tisto, kar ime: nuje Bossuet „nesrečo vse tiste znanosti, ki ne vodi v ljubezen“. Njena znanost o Bogu pa je imela za cilj ljubiti Boga in ga ljubiti do blaznosti. A njene ljubezni ni bilo konec * njenim zemskim življenjem, kakor tudi njen nauk in njeno poslanstvo nista umrla z njeno smrtjo, „čutim — je dejala malo pred smrtjo —, da se bo moja poslanstvo šele pričelo“. In z nobeno človeško besedo ni mogoče prikazati veličine tega poslanstva in njegovih uspehov. Blesteči Avguštinov duh in modrost Tomaža Akvinca sta razsvetlila duše * lučjo, ki ne bo nikoli ugasnila. Po njuni zaslugi Kristusa in njegov nauk danes bolje poznamo. Življenje svetega Frančiška Asiškega — en sam božanski spev — je odkrilo svetu, česar dotlej še ni videl, kako je namreč živel učlovečeni Bog na zemlji. Od njega so se množice mož in žena učile popolnejše ljubezni do Boga. Mlada karmeličanka pa, ki je komaj dosegla zrela leta, si je v manj kot v pol stoletju pridobil» nešteto učencev. Učitelji postave so postali v njeni šoli majhni otroci. Najvi- šji pastir jo je povišal in se v ponižni Molitvi tudi neprestano obrača nanjo. In prav v tej uri je na vseh koncih sveta na milijone duš, na katerih no-tranje življenje je blagodejno vplivala knjižica „Povest duše“. Zato je povsem upravičeno dejala naša draga svetnica: „Vem, da se na ntoje poslanstvo ‘šele pričelo. In to moje Poslanstvo je v tem, da učim duše svojo malo pot.“ Bog je uslišal njene želje skozi štirideset let in jih uslišuje še danes. O tem priča širjenje njenega življenjepisa po vsm svetu. Z enega kraja ze-nilje do drugega opevajo narodi njene npostolske zmage. Sama sveta Cerkev je prilagodila svojo melodijo temu zrav goslavnemu ritmu, ko je skrajšala vse kanonične roke, da bi mogla dati Teoriji čimprej čast oltarja. Obenem jo je proglasila — mlado kontemplativno redovnico, ki je umrla komaj s štiriindvajsetimi leti — za zavetnico vseh misijonov. Ti si si človeštvo osvojila Velika si, mala svetnica in brezšte-vilna je tvoja duhovna družina! Velika ®*> ti mala duša! Ti, mali tabernakelj živega Boga med nami, si postala zatočišče vsega prosečega človeštva, ki Irpi in se bori ter se neprestano zateka k tebi. Ti slavospevi, ki se dvigajo k teni v višavo, sc mi zde kot odmev Izaije-Ve8a speva, v katerem poveličuje novi Sion: „Veseli se, Sion, daj duška svojemu veselju!... Razširi prostor in na široko odgrni zavese svojega šotora. štedi s prostorom; nategni vrvi in Ptrdi količke, kajti raztegnil se boš na lcvo in na desno. In tvoji potomci bodo zagospodovali narodom in poselili zapuščena mesta.“ 'Res, Terezija, ti sprejemaš vsak dan legije otrok, ki ti posvečujejo svojo nedolžnost; sprejemaš mladenke, id ti sledijo v samostan; sprejemaš bolnike, ki jim vračaš telesno zdravje ali pa jim daješ občudovanja vredno junaštvo, da se vdajo v voljo usmiljeno Ljubezni. Ti podpiraš misijonarje v naporih in razočaranjih njih daljnega apostolata. Tvoja podoba jim prinaša tvoj smehljaj na njih mrzla bivališča in vlažna slamnate koce, na brezmejna peščena morja ter silne oceane in celo do oblakov neba ter nebesnih višav. Ti, malo božje svetišče! Ti brezmejni tempelj človeštva — ti si si človeštvo osvojila!“ Poslovenil p. Alojzij Kukoviča, D. J. Opombe: I Oče tega ubožnega otroka, ki ga je družina Martin na skrivaj podpirata, je složil te stihe. Izvirno francosko besedilo se glasi: Souris et grandis vite, Au bonheur, tout t’invite, Tendres soins, tedre amour.. . Oui, souris ä 1’aurore, Bouton qui viens d’eclore. TU SERAS ROSE UN JOUR. • 29. marca 1873 — 2. aprila 1874. ’ Visoka pesem 2, 14. Liturgični oficij: splošni oficij prc-blažene Device Marije, putranjiee, drugi nokturn, drugi odgovor. * Mons. Bougand. 111 Poročilo katoliških univerzitetnih profesorjev, april 1913. II Govor Pija XL, 30. april 1923. . 11 Govor Pija XI., 11. februarja 1923. mzrniimmmm Evharistija in bralska ljubezen Svet, svet, svet •*”’ prepeva božje ljudstvo Sveta maša je daritev celotne Cerkve, ne samo mašnika; tudi ne kakega posameznega vernika, Iti je morda mašo „naročil“, ampak Cerkve kot božjega ljudstva. Ta ni samo neka organizirana skupnost kot druge, niti ne samo neka velika družina, ampak resničen organizem, skrivnostno telo, katerega glava je Kristus, duša pa Sveti Duh. To skrivnostno telo pričenja sv. krst, po njem se vsak posamezni vernik kot ud vcepi v Kristusa, Evharistija pa vzdržuje njegovo edinost. To izrecno poudarja liturgična konstitucija v svojem 47. členu: „je znamenje edi' nosti, vez ljubezni“. Isto izraža profeij8 nad darovi praznika presv. Rešnjcg* Telesa: „Podeli milostno, prosimo, Go' spod, svoji Cerkvi darove edinosti i1’ milosti, ki jih prineseni darovi skrivno' stno pomenijo“. Posvečeni kruh vsebuje fizično Kri' stusovo Telo, obenem pa predstavlja in vzbuja na skrivnosten način edinost kristjanov v Kristusu. Taka zveza med Evharistijo in Cerkvijo je nekaj bist' Vencga. Sveta maša združuje Cerkev, ustvarja Cerkev, Cerkev pa je tista, ki sveto mašo daruje in katera se v mali daruje (Prim.: ltoguct: La misa 68). zakrament bratske ljubezni To nam pomaga razumeti, da jc n,aša zakrament bratske ljubezni. Cerkev ni, kakor so druga združenja, katc-r*h edinost je zgrajena na zunanjih Postavah. Cerkev je občestvo ljubezni. Njeno edinost ustvarja njen poglavar Kristus. Njena oblast ne izvira iz neke Pravice vladati, ampak predvsem iz lju-hezni. Kristus druži ljudi, ker jih je ljubil do konca, ker jim je doprinesel najveeji dokaz ljubezni, ki je umreti zanje. Velika zapoved, ki jo je Kristus ZaPustil svojim učencem prav ob usta-Povitvi Evharistije, ko je daroval prvo SVeto mašo, jc ravno zapoved ljubezni: je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil. Večje ljubezni nima nihče kakor ta, da kdo *1** svoje življenje za svoje prijatelje“ (Jan 15, 12—13). Vse to nam osvetljujejo razni deli SVete maše. Ma:vU ni neko zasebno de-jaiije, jc neka skupščina, ne zborovanje. Verniki so naprošeni, naj sc zberejo okrog oltarja, naj skupno pojejo n medijo, skupno odgovarjajo duhovniku, naj bodo skupni tudi njihovi gibi n dejanja. Vse to pa ne le iz namena, a bi bila vsa maša bolj razgibana in °lj slovesna, ampak posebno še, ker 'Parajo izražati zakrament edinosti enotnost teles, glasov, gibov in pose-n° Lfc globoka edinost src. da kar Isto izraža tudi liturgični predpis, sme biti na oltarju en sam kelih, jc posebno vidno pri. somaševanju več duhovnikov. Prav tako obhajilna pesem v vzhodnem obredu: „Je en sam sveti, en sam Gospod, Jezus Kristus.“ Cerkveni očetje od sv. Ignacija Antiohijskega naprej učijo, da jc Evharistija posebno znamenje svete Cerkve in vez ljubezni. Od sv. Avguština so povzeli bogoslovci srednjega veka razlago, da je res sacramenti — zakramentalna milost Evharistije edinost mističnega telesa in ljubezen (Prim.: Mar-timort: Los siglos de la nueva Alian-za 309). OČE NAŠ V vseh različnih obredih je priprava na sv. obhajilo molitev očenaša. V tej molitvi najprej molimo: „Oče naš“ in ne moj oče, v ednini. Množina v molitvi ravno pomeni, da smo vsi bratje istega Očeta, da smo družina in ne posamezni zasebniki. Poleg tega v isti molitvi prosimo: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom"1. Zakaj nikoli sc ne smemo približati obhajilni mizi s sovraštvom, maščevalnimi mislimi v srcu, z nevoščljivostjo in zaničevanjem svojih bratov. To bi utegnilo narediti naše obhajilo božjeropno. Ta greh jc prav v tem strašnem nasprotju med zakramentom edinosti in ljubezni pa med grehom, ki je v bistvu nek* razprtija, pomanjkanje ljubezni in edinosti z Bogom in z našimi brati (Prim. ltoguct o. c. 70). Vsa priprava na sv. obhajilo po oče-našu nas hoče spomniti bistvene dolžnosti, ki jo bratska ljubezen. Obred lomljenja sv. Hostije ima globok pomen edinosti- Dandanes je ta obred zelo skrčen, njegova zgodovinska razlaga pa nam pomaga prodreti globlje v njegov pomeni. Ta obred omenjajo vsa štiri svetopisemska poročila o obhajanju zadnje večerje (Mt 26, 25; Mk 14, 22. Lk 22, 19; 1 Kor 11, 21). To lomljenje nima nobene zveze z alegoričnimi razlagami, ki so pozabile na njegov izvor pa hočejo v njem videti podobo trpljenja. Po nauku bogoslovcev sc prelomi hostija in ne Kristus. Pomen je vse bolj globok in preprest obenem. Pomeni gospodarja ali očeta pri družinski mizi. .le tipičen primer skupnega družinskega obada, Oče razlomi kruh in ga razdeli med družinske člane. Ko je to storil Jezus, je obed dobil nekaj mesijanskega. Na to namigavajo evangelisti že pri čudežni pomnožitvi kruhov, „in vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo in jih blagoslovil; nato je hlebe razlomil in dal učencem, učenei pa množicam“ (Mt 14, 19). Jezus je dobri pastir, ki vodi svojo čredo na parnike obljubljene dežele. Jo oče, ki deli nebeški kruh svojim otrokom (Prim. Martimort o. c. 248). V prvotnem mašnem obredu je bilo vse to bolj vidno, ker je škof z maš-niki res razlomil posvečeno Hostijo v delce, ki so jih potem verniki prejeli pri sv. obhajilu v smislu, Pavlovih besed: „Kruh, ki ga lomimo, ali ni udeležba pri telesu Kristusovem? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo (skrivnostno telo Kristusovo); vsi smo namreč deležni enega kruha.“ (1 Kor 10, 16). V sodobnem obredu so ti delci, male hostije, že preje pripravljene v cibo-riju in obenem z veliko hostijo spremenjene v Kristusovo Telo. Od teh delcev so \ prvotnem mašnem obredu nekateri služili tudi kot fermentum — kvas edi-nosti in ljubezni. Akoliti, kot npr. sv-Tarcizij, so jih v platnenih vrečicah obešenih okrog vratu nesli sosednjim duhovnikom ali člkofom, včasih tudi zel» oddaljenim, ki so potem te drobec pri' družili svoji daritvi, škofje so tako izpričevali, da so in communione — v bratski zvezi med seboj, kar je imelo takrat tudi važen praktičen pomen (nastopi krivih ver). POLJUB MIRU Pred obhajilom so si verniki dajali v starem mašnem obredu vedno poljub miru, kar je sedaj v rimskem obredu omejeno le na slovesne maše in še ta' krat omejeno le na kler. V stari liturgij i pa je bilo to splošno v navadi "ii* so ga prejeli vsi navzoči. V navadi je bil že v času apostolov, ki so si poši-ljali poljub miru (Npr. Uimlj 16, 15? 1 Pet 5, 14). V zvezi s sv. mašo im# ta poljub poseben pomen. Kristjani s° se zavedli vse resnosti Jezusovih besed: „Če princsc3 svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti svoj dar tam pred oltarjem, in pojdi, da se poprej spraviš e svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar“ (Mt 5, 23-24). V rimskem obredu ta poljub pred sv. obhajilom poudarja, da Evharistija potrjuje edin-stvo telesa Cerkve in prinaša ljubezen, resnični mir, Kristusov mir, tako različen od onega, ki ga morejo dati ljudje (Prva predobhajilna molitev). Teo-doret iz Mopsvcstijc piše v 4. stol-8 „Preden se približamo k skrivnostim, moramo spolniti pogoje za mir, da tako pokažemo svojo edinost in medse-’.-jjn > ljubezen“ (llom. catcch, 15, 40); OBHAJILNI OBRED K prejemu sv. obhajila so sc včasih verniki bližali v procesiji s petjem psalmov, najpogosteje 33. psalma. Ta pro-eesija ima svoj simboličen pomen. Poleni edinost in ljubezen. Vsi, ki prejemajo sv. obhajilo, so ena sama družina. — Kako drugačno vidimo dandanes večkrat po cerkvah pri prejemu sv. obhajila. Ljudje se drenjajo in prerivajo kot čreda ovac. Vsak bi rad bil prvi na vrsti. Na vsak način bi bilo vredno spet vpostaviti stari proccsijski red in s tem pokazati polno pojmovanje skup-aosti božjega ljudstva in zakramental-nc ljubezni. Poleg tega ima simbolični pomen tudi dejstvo, da vsi prejemajo sv. obhajilo pri istem oltarju. Saj je ravno daritveni oltar obenem tudi skupna miza družinskega obeda, čeprav verniki ■— laiki prejema sv. obhajilo pri tzv. obhajilni mizi, mora vendar ta miza biti pokrita z obhajilnim prtom, ki je nekak podaljšek oltarnih prtov, prtov skupne mize. Na veliki četrtek se berejo pri maši besede sv. Pavla o ustanovitvi sv. Ite-dn j ega Telesa. To priliko uporabi sv. Pavel, da vernike pograja zaradi zlo-rabe, ki so jih uvedli v Korintu- Uporablja grško besedo agape, ki pomeni bratsko ljubezen. Poimenuje pa tudi njihove obrede, h katerim so se verniki shajali pred evharistično daritvijo. Pospeševali naj bi ti obredi bratsko ljubezen med njimi. Ti obredi pa so se sčasoma izrodili v žalitev ubogih- Zato lini piše apostol: „Kadar sc torej shajate, sc to ne pravi, jesti večerjo Gospodovo. Vsak namreč pri jedi jemlje svojo večerjo poprej, in eden gladujc, drugi pa sc opija. Ali mar hočete za- ničevati Cerkev božjo in sramotiti one, ki nimajo? V tem vas ne hvalim" (1 Kor 11, 20—22). Obed agape v sodobni Cerkvi ni v navadi. Nekateri ga skušajo zopet uvesti. Pa je boij važno kot nova uvedba obeda agape večkrat pomisliti sledeče: Krščanski vernik je bil pri sv. maši. Zdaj gre na svoj dom in sc njegovo vsakdanje življenje v ničemer ne loči od soseda, ki ni bil pri maši; morda je še celo manj v skladu z Jezusovim duhom. Pa je obhajal skrivnosti edinosti, prejel morda celo zakrament bratske ljubezni med štirimi stenami svoje cerkve po vseh predpisih liturgije. Pa vse to nima vpliva na njegovo vsakdanje življenje. Prepeval je mašne pesmi, prejel sveto obhajilo skupno z ljudmi, katerih ne pozna in mu tudi na misel ne pride pozanimati se za njihove težave. Bi te, ki jih teoretično imenuje svoje brate, z vso njihovo revščino sprejel v svojo hišo in delil z njimi vsaj svoj zajtrk? Ali ne bi morda na marsikaterega še po 1900 letih letela graja sv. Pavla? Evharistija ne more roditi svojih sadov in priti do svoje polne veljave, če ne vžge v nas velikega usmiljenja in sočutnega zanimanja za revščino, ki jo je svet poln; če ne vzbudi neizmerne žeje po pravici in ljubezni. Potrebno je, da pogosto molimo s sv. Cerkvijo: „Vlij nam, Gospod, duha svoje ljubezni, da bomo, ko si nas nasitil z velikonočnimi zakramenti, po tvoji dobroti istega srca. Po Gospodu našem, Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti istega Svetega Duha." (Prošnja po obhajilu velikonočne nedelje). Boris Koman Dogovor med Vatikanom in Beogradom Ljubljana: uriulinska cerkev, ki Je pred kratkim postala središče nove ljubljanske iupnije V soboto, 25. junija so v Beogradu podpisali diplomatski dogovor med Vatikanom in Jugoslavijo. Za Sv. Stolico je podpisal dogovor msgr. Cassaroli, za Jugoslavijo pa Milutin Morača, predsednik zvezne verske komisije. Podpis se je izvršil v „makedonski“ dvorani novega sedeža jugoslovanskega izvršnega sveta. Prisostvovali so za Sv. Stolico še msgr. Bongianino, za Jugoslavijo pa ministrski namestnik Peter Ive-čevič, ‘ki je vodil pogajanje v imenu jugoslovanske vlade, in Dimče Belov-ski. ■Lo je na kratko potek obnovitve diplomatskih odnošajev meü bv. btolieo in beugraaom, ki niso se uradni, lem-Vee „pomraum", kod se temu pravi. S v m v zvezi ne bo ouvec, ve nekoliko orišemo najprej preiom Uipioinat-skui ounosajev med VatiKanom 111 Ju-gosiavijo, potem kako je prism do obnovitve m končno, kakšna je vsebina 'n pomen nove pogodbe. Prelom diplomatskih odnošajev Predvojna Jugoslavija je imela redne diplomatske ounose z Vatikanom in Je zato v Ueograuu bival nuncij, pri Vatikanu pa op olnom oveni poslanik. Sprva je tudi nova Federativna ljudska rePubnka Jugoslavija ohranila vse, kot je našla. Toda že prav kmalu je postalo jasno, da bo zaradi zadržanja rdečega jugoslovanskega režima težko obdržati i'edne diplomatske stike. V upanju, da bo vendarle šlo, je Sv. Stolica imenovala za nuncija v Beogradu amerikan-skega škofa msgr. Hurleya. Vendar je tedanja verska ipolitika jugoslovanskega režima ustvarjala vsak dan nove te-žaVe. Tista leta so bili na dnevnem redu procesi zoper duhovnike in redovnice, zaplenili so cerkveno lastnino, uki-ujali samostan za samostanom, zapirati cerkve, napadali škofe, proglasili ločitev Cerkve od države, vendar v resnici Uapenjali vse sile, da bi uničili Cerkev a*' jo vsaj vpregli v svoj voz. Kako težke so bile takrat verske razmere °stane priča skupno pastirsko pismo, Ci so ga objavili jugoslovanski škofje jeseni leta 1945 in ga je v tisku v ce-*°ti objavil edinole „Slovenski Primorec“. V želji, da čimprej uničijo katoliško ^erkev v Jugoslaviji, so tedanji vodite- lji udarili po možu, ki je bil nje hrbtenica; zaprn so in potem obsodili na 1.6 let ječe zagrebškega nadškofa in predsednika škofovskih konferenc msgr. Stepinca. To je bil gotovo najtežji in najoolj usoden korak, ki ga je tena n ja beograjska vlada zagrešila zoper 'katoliško cerkev v Jugoslaviji. Da podkrepi Stepincevo neua,znost, je sv. oče Pij XII. imenoval msgr. Stepinca za kardinala. Beograd je smatral to kot provokacijo in je zato prekinil diplomatske odnošaje z Vatikanom; msgr. Oddi, zadnji nuncij v Beogradu, je zapustil svoje mesto, Beograd je prav tako odpoklical svojega odposlanika v Vatikanu (leta 1952). Vsa ta politika jugoslovanskega režima do katoliške Cerkve v prvih desetih letih po vojni je potekala v znamenju stalinizma, ki je tista leta vladal tudi v Jugoslaviji. Kar so se partijci prej toliko let teoretično učili, to so tista leta dosledno izvajali ne samo na gospodarskem, temveč tudi na verskem področju. Po prekinitvi diplomatskih odnošajev Leta 1948 je bila Jugoslavija izključena iz Kominforma. To je važen datum za jugoslovanski režim. Prva leta po izključitvi so jugoslovanski komunisti hoteli dokazati Stalinu, da so bolj pravoverni komunisti kot drugi. Od tod tudi zadeva Stepinac in vse ostalo zlo, ki so ga napravili katoliški Cerkvi. Toda prav kmalu so uvideli, kako velikega kozla so ustrelili, ko so insccnirali proces zoper nadškofa Stepinca. S tem so se najbolj zamerili na Zapadu, zlasti še v ZDA, kamor so sc morali vedno bolj zatekati po gospodarsko in drugo pomoč zoper Stalina in njegove poma- gače. Vendar jim ponos in razlogi notranje politike niso dopuščali, da bi se umaknili in popravili storjeno krivico. Kljub Umu so dejansko v odnosu do Cerkve začeli popuščati, Razmere so se vsaj v praksi začele omiljevati. Velikih hrupnih procesov zoper duhovščino nismo več imeli. Tudi zastopniki katoliške Cerkve so uvideli, da je treba iskati nekak „modus vivendi“ z režimom. Zato so se izogibali, kar se je dalo, odkritemu spopadu z oblastmi. V tem času je tudi umrl kardinal Stepinac :n s tem je bila odstranjena najbolj sitna ovira za boljše odnose med Cerkvijo in režimom. Ob smrti Pija XII. je bilo versieo ozračje v Jugoslaviji vsaj nekoliko manj temno, ker je bilo vidno, da si voditelji ne ženjo poglobiti sporov s Cerkvijo. Drugače je bilo na deželi, kjer razni partijski fanatiki niso razumeli znamenja časov in so še nadalje šikanirali versko življenje. Tedaj so se znova oglasili škofje. Na skupni konferenci so leta I960 napisali pismo na poglavarja države Tita in v njem prikazali, kako se ne izpolnjujejo državni zakoni o verskih skupnostih z ozirom na katoliško Cerkev, in postavili tudi načela, na katerih naj bi slonel praktičen sporazum med Cerkvijo in državo. 'Na vlado je pismo napravilo ugoden vtis in pod Janezom XXIII. so se odnosi vidno boljšali. Jasno jo bilo, da si Beograd želi na kak način urediti pravne odnose s katoliško Cerkvijo. Vidni znaki za to so bili uradna udeležba jugoslovanskega zastopstva ob pogrebu Janeza XXIII. in ob kronanju Pavla VI-, še bolj pa ob zaključku vatikanskega koncila. Sv. Stolica je želje beograjske vlade razumela in zato je Pavel VI. poslal izdatno vsoto ob potresu v Sko- plju ter predsedniku Titu poslal tudi zlato spominsko kolajno ob svojem kronanju: znamenje, da so že bili tajni stiki med Beogradom in Vatikanom. Uradni razgovori so se nato začeli junija 19G4. Zaključili so se s podpisom posebnega protokola v Beogradu 25. junija. Prejšnji dan je sv. oče Pavel VI. v nagovoru kardinalom z veseljem sporočil to vest. Kakšna je vsebina dogovora Predvsem je potrebno poudariti, da ne gre za konkordat, niti ne za „modus vivendi“ med Sv. Stolico in Jugoslavijo, temveč samo za prvi uradni dokument, ki naj urejuje odnose med katoliško Cerkvijo in SFRJ. Dokument obstoji iz štirih členov in uvoda. Prvi člen obsega izjavo o načelih, ki urejujejo odnose med verskimi skupnostmi v federi-tivni socialistični republiki Jugoslaviji in ki so zajamčeni v ustavi. S tem ta člen jugoslovanske ustave zadobiva še večjo moč, ker ga sprejme tudi Sv. Stolica. V 2. paragrafu istega člena jugoslovanska vlada priznava oblast Sv. Stolice nad katoliško skupnostjo v Jugoslaviji in priznava škofom pravico, Ja imajo stike z Vatikanom v verskih in cerkvenih zadevah. Člen 2. poudarja splošnoveljavno določbo v katoliški Cerkvi, da se katoliški duhovniki v izvrševanju svoje službe morajo držati v mejah vere in cerkvenega življenja in ne smejo zlorabljati svojega položaja v politične namene. Sv. Stolica se obvezuje, da bo postopala proti kršiteljem po določilih cerkvenega zakonika. Prav tako je v tem členu še ena izjava, s katero Sv. Stolica „v soglasju z načeli katoliške morale obsoja vsakršno dejanje terori- 5SG zinP in političnega nasilja, pa naj ga ■5e zagrešil kdor koli“. ČL 3. obvezuje oba podpisnika, da so bosta med seboj posvetovala, kadar oo potrebno, v vsem, kar se tiče odnosov med katoliško Cerkvijo in Jugosla-vijo. čl. 4. pa določa, da si bosta Sv. Stolica in Beograd izmenjala diplomatske zastopnike v svojstvu odposlancev (inviati). Vatikan bo tako imel v Beo-8radu svojega apostolskega delegata, Beograd v Vatikanu pa svojega poseb-netifa odposlanca; oba bosta uživala vse Predpravice pravih diplomatskih zastopnikov, kot to predvidevajo mednarodni običaji. Zaključki Dogovor med Vatikanom in Jugoslavijo z dne 25. junija je pomemben v Vee ozirih. Predvsem je to prvi diplo- matski dogovor med Sv. Stolico in neko državo s socialističnim režimom. Pomen dogovora je tudi v tem, da je nov dokaz, kako želi katoliška Cerkev na miren način urejati spore, ki morejo nastati med državo in Cerkvijo. Ne z aretacijami ne s procesi ne z „ljudskimi sodišči“ in podobnim, temveč z dialogom, z razgovori sc morajo iskati rešitve- To je stalno načelo Sv. Stolice; do tega spoznanja je prišel tudi jugoslovanski režim, zato je bilo mogoče podpisati z njim beograjske protokole. Dogovor je brez dvoma pozitivno dejanje miru in sprave, je cilj in obenem izhodiščna točka za nadaljnje sporazume, kod je poudaril tudi „L’Osscrvato-re Romano“. Treba bo le videti, ali še bodo sprejeta načela izvajala z dobro in odprto voljo z obeh strani. Katoliški glas, leto 18, št. 26 — Hlk Zakaj Cerkev toliko govori o dialogu? Mnogi se sprašujejo, zakaj danes Cerkev toliko govori o dialogu. Prej se ta beseda v Cerkvi ni slišala. Na to vprašanje je odgovoril papež Pavel VI. dopisniku liberalnega milanskega lista „Corricrc della sera“ takole: „V čem je vprašanje? če bi ga prav videli, bi ne spraševali. Problem je v tem: Cerkev sv je odprla svetu in spoznala, da je svet v veliki meri neveren. Sv. Karel Boromejski (milanski nadškof v 16. stoletju) je deloval v popol-noma drugačnih razmerah. V nadškofijskih aktih sem bral, da je imel moj veliki Prednik na milanskem škofovskem sedežu npr. take probleme: nekje je bilo treba Postaviti novega spovednika, drugje popraviti cerkev, v neki župniji so delali z8ago trije pijanci, v drugi pa naj bi čarovnica zapeljevala ljudstvo. Danes pa gre za milijone ljudi, ki nimajo več osebne vere. Zato se mora Cerkev odpreti. Mi smo dolžni tistim, ki več ne verujejo ali nam več ne verja-»Pejo, priti naproti in jim reči: ‘Taki smo. Povejte nam, zakaj nam ne verjamete, Zakaj se zoper nas bojujete.* To je dialog,“ se je nasmehnil sv. oče in zaključil: »Glejte, za to gre pri vsej stvari.“ V družinskem kotičku spet objavljamo štiri zanimivosti: Oče mora biti glava družine; Pismo; če ne bo drugače, te bomo dali v zavod; Moj sin že pelje avto; Kaj vi sodite o teh vprašanjih ? Kako bi vi vzgajali glede tega svoje otroke ? Oče mora biti glava krščanske lEraižiiae Oče je tisti, ki je nanj ponosna žena in vsa hiša, tisti, ki se nanj kakor ob mogočen steber opira vsa družina. Oče naj bo celi družini zgled lepega bogo-ljubnega življenja. Oec je tisti, ki naj skrbi za celo družino, tudi za ženo. — Zdaj pa takoj preudarimo: kakšna glava je zakonski mož, ki vidi le sebe, misli le nase in na svojo udobnost, hlepi po zabavah in užitkih — na ženo in otroke pa pozablja? Kaj šele, če hodi po prepovedanih potih hudega poželenja in si je postavil za življenjsko parolo: „Mož naj živi zase in žena naj živi zase!“ Kakšna glava je mož, ki ga vse dni in noči ni doma ali pa prihaja ob pozni uri z omahujočo glavo vinjen domov. Svoj zaslužek zapravlja in lahkomiselno razmetava denar — družina pa dobesedno strada. Tak mož je v pohujšanje otrokom, ženi v sramoto, sosedom v posmeh. To ni glava družine. Sveti apostol Pavel govori: „Tako morajo možje ljubiti svoje žene kakor svoja telesa“ (Ef 5, 28). S temi besedami je apostol točno povedal, kakšna glava mora biti zakonski mož. Ljubeča glava! Vsak človek ljubi svoje telo tako, da ga ohranja pri življenju in zanj skrbi, z njim sodoživlja in z njim sc veseli. Ali delaš ti, krščanski mož, po apostolovem navodilu tako s krščansko ženo? Ali skrbiš za blagostanje v družini, torej za ženo in otroke? Kako malo podpira z*konsko srečo primer, ako mora žena vzdrževati nedelavnega niožia in če je Poleg tega ta mož navdušen za veselje kjerkoli izven družine, za žalost in srečo v domači hiši pa je slep in gluh! Kakor duša ukazuje telesu, tako bi nior<\l krščanski mož ukazovati družini, poleg tega pa vsakemu članu družine pomagati 'n ga v tegobi dvigati in bodriti. Kolikokrat se zgodi, da komaj pride mož iz službe, pa ž« prične stresati svojo jezo in nevoljo nad ženo, ki je delala cel dan Morda naporneje kot on. Ob najmanjši pogreški, ki jo zapazi v gospodinjstvu, Mrmra, godrnja ali pa začne ves razkačen celo kričati. — Cče, mož, ali sc to spodobi tebi, ki si glava družine? Ne! Kako vse drugače se bo zablestelo tvoje očetovsko dostojanstvo v družini, boči zatrl vso svojo tegobo, nevoljo in skrb in boš stopil jasnega obraza in nasmejan pred ženo in otroke poln prijaznosti in ljubeznivosti, če jim boš ob 'saki priliki pokazal, da resnično skrbiš za vso družino. Tedaj te bodo vsi pri-zUali za glavo družine in ti izkazovali spoštovanje in ljubezen. pismo Gospa Nada nam bere pismo, ki ga je prejela iz domovine. Vse navzoče ■1° v sveti tišini in z največjim zanimanjem poslušamo. Piše ji prijateljica iz ^‘jaških let. Takole pravi: „Zvedela sem, da imate tam v zdomstvu mesečno neonke ženske sestanke, na katerih obravnavate svoje probleme in kjer vsaka *ahko brez skrbi in strahu razloži svoje težave. Ne moreš si misliti, kako tu Zavidam za to. Tega tukaj res pogrešamo. Prvič za to niti ni časa, saj nas je Večina žena v službah, drugič pa tudi če bi bilo mogoče, se nobena ne bi upala zares prosto govoriti. Tako pa ne bi imelo nobenega smisla. Meni to vsaj v neki Meri nadomesti tole najino dopisovanje, če bi še tega ne imela, bi bila res čisto °samljena.“ Sledilo je v pismu še nekaj novic, ki ipa so bile bolj osebne in nas n*so zanimale. Medtem, ko gospa Nada spravlja pismo v torbico, se oglasi gospa Zdenka: „Ko človek posluša tole pismo, se zdi, kot da sta se s prijateljico šele vče-'uj ločili, pa mora biti vendar že lepa vrsta let, kar sta se zadnjic videli.“ „Seveda jih je, preko dvajset že. Toda ostale smo v redni pismeni zvezi. 0 nama pomaga, da v resnici ne čutiva dolgoletne ločitve.“ „Saj je skoraj neverjetno: dvajset let rednega dopisovanja s prijateljico, s katero sta se ločili, ko sta bili še skoraj otroka.“ „Res je, tudi meni sc včasih kar čudno zdi. Pa vam po pravici povem, il bi se mi zdelo skoraj greh, ne odgovoriti na njeno ipismo. čutim, da ona potrebuje te zveze z menoj, morda še bolj kot jaz z njo in da bi ji storila veliko krivico, če bi jo prekinila. Na drugi strani pa moram priznati, da so tudi njena pisma na mene v marsikaterem težkem trenutku zelo blagodejno vplivala. Včasih bolj kot pa izgovorjena beseda.“ Oglasi se druga gospa: „Na vsak način vas občudujem zaradi vaše vztrajnosti. Doma imam starše, brate in sestre pa včasih mine nesramno dolgo časa od enega mojega pisma do drugega. Potem nenadoma prejmem vse zbegano pismo od doma, kjer domači v strahu sprašujejo, kaj se nam je vendar hudega zgodilo, da nič ne pišemo. Takrat me seveda zapeče vest, hitro spišem in oddam pismo in obenem napravim trden sklep, da se to ne bo več dogajalo. Pa kaj, ko na sklep kaj kmalu pozabim-“ „Mislim, da je najboljše zdravilo, če me same v strahu in dvomu pričakujemo kako pismo, ki ga ni in ni. Takrat lahko prav dobro razumemo tist* osebo, ki zaman pričakuje naše pismo.“ „A včasih človek s pisanjem le ne sme biti preveč priden,“ se hudomušno nasmeje gospa Slavka. „Meni se je namreč nekoč zgodilo tole: imela sem enega tistih dni, ko gre človeku prav vse narobe. Sredi popoldneva sem bila že tako živčna, da sem mislila, da me bo razgnalo. Čutila sem nujno potrebo, da se 1 nekom razgovorim, a kot nalašč nisem in nisem mogla najti primerne „žrtve“-Končno sedem k mizi in začnem pisati pismo sestri v domovino. Seveda sem v pismo zlila vso svojo „bol“ in ko sem končala, mi je resnično odleglo. Hitro sein se oblekla in odnesla pismo na pošto. A kakšno je bilo moje presenečenje, k° sem čez petnajst dni prejela ekspresno pismo, v katerem me je sestra z najbolj čutečimi besedami tolažila in z menoj sočustvovala, ter me za božjo voljo prosila, da ja ne bom napravila kake neumnosti. Sprva sploh nisem razumela z® kaj gre- čez nekaj časa se mi je šele posvetilo in spomnila sem se na tisto nesrečno pismo. Saj ne bi bilo nič narobe, če bi ga samo napisala in potem raztrgala, v nobenem primeru pa bi ga ne smela oddati na pošto. Uboga sestr» je iz mojega prenagljenega pisanja razbrala, da so moje nesreče tako velike, d® jih bom težko preživela. V resnici so bile pa le majhne težave, ki jih ima vsak® gospodinja vsak dan na kupe, le da se včasih zde malenkostne, drugič pa velik® kot nepremakljive gore. Seveda mi ni ostalo drugega kot hitro napisati sestri novo pismo, v katerem sem ji razložila nesporazum in jo tudi prosila oproščenj®' Zato sem rekla, da prevelika pridnost v pisanju tudi ni vedno dobra. Od takr®1 naprej vsako napisano pismo pustim ležati 24 ur. Šele potem ga po ponovnem branju vržem v poštni nabiralnik... ali pa v koš.“ Vse priznamo, da se nam je že kdaj zgodilo, da bi dale karkoli, ko bi mogl® dobiti nazaj pismo, ki smo ga v nepremišljeni naglici oddale, še bolj skesan® pa se nas je večina morala potrkati na prsi in priznati lenobo ali pa nemarnost v pisanju pisem- Dobrih sklepov je v izobilju. Ali se jih bomo držale ? M. R-ova- »»Če ne bo drugače, te bomo dali v zavod“ Gornje svarilo spominja na ono: „če ne boš priden, boš kaznovan.“ Kakor, da bi med zavodom in kaznijo obstajala kaka enačica! Ali je potem čudno, da otrok ne želi ali celo ne mara v zavod? Kaj je z mnenjem staršev? Prvo vprašanje je povsem jasno. Noben otrok ne bo šel rad po šibo, s katero so mu grozili. Enako je z zavodom. Groženja staršev je v takem primeru uvrstila še tako dober zavod med otrokove nasprotnike. Pri drugem vprašanju gre za delno zmoto staršev. So zavodi, ki so poboijšcva.mce. So tudi zavodi, ki nosijo znamko dobrih, pa so daleč od tega. So pa še zavodi — sicer redki — ki so v resnici dobri. Med temi je tudi Škofov zavod v Adrogueju. Rožmanov zavod ni katerikoli zavod. Tudi ni za našo mladino dobra katerakoli vzgoja. V tem, kar je pri nas izrednega, je posebna pomembnost tega našega zavoda. Posebnost našega položaja je, da smo poleg včlenjenja v tukajšnjo državo tudi sinovi slovenskega naroda. To nam daje poseben pečat, ki ,si ga ne moremo zbrisati, tudi če bi hoteli. Drugačni smo od domačinov, naj si še tako prizadevamo ali vsaj dopuščamo, da bi se z njimi zlili. Vendar to ni ovira za sožitje. Nasprotno! More biti celo lep doprinos tukajšnjemu življu, kakor tudi obratno. Ta naša drugačnost seže tudi v vzgojo. Moč tradicije nas nagiblje, da vzgajamo po naše. Ker je okolje, v katerem živi danes naša mladina popolnoma drugačno od nekdanjega na'ega, je treba vzgajanje prilagoditi. Ni, da bi našo vzgojo ovrgli in sc predali tukajšnjim navadam ali obratno. Obe skrajnosti bi bili napačni. Jedro vzgoje je vedno isto. Le način sc spreminja. Ta sprememba da je uspešna — zahteva od staišev posebnega prizadevanja. Zlasti je otežko-eena v mladostni dobi, ko de biva okolje na otroka vedno močnejši vpliv in so Rtarši na videz pomaknjeni bolj v ozadje. Tedaj more nuditi pomoč dober zavod. Posebno poslanstvo škofovega zavoda je, da v naših razmerah vzgaja slovensko doraščajočo fantovsko mladino. Vodstvo se s posebno skrbjo in ljubcz-n" gu in se k njemu ravna, da ne bi zastonj delali tisti, ki jo gradijo. Zaradi tega ta sveti zbor potrjuj6 in hvali može in žene, brate in sestre, ki v samostanih, v šolah, v bolnicah ali v misijonih proslavljajo Kristusovo nevesto s stanovitno in ponižno zvestob6 v svojem posvečenju in nudijo vsen* ljudem velikodušno najrazličnejše po-strežbe.“ STANOVITNOST „Vsaktcri torej, ki je bil poklican h izpovedi teh svetov, naj se trudi za to, da vztraja in sc odlikuje v poklicu, * katerega je bil poklican, da bo svetost Cerkve vedno obilnejša ter v večjo slavo Svete Trojice, ene in nedeljive, ki jc v Kristusu in po Kristusu vir in počelo vse svetosti." Alojzij Košmerlj Duhovniki eo vzeti izmed ljudi in postavljeni za ljudi v tem, kar sc nanaš* na Boga, da darujejo dari in daritve za grehe. — Koncilski odlok o duhovništvo Spisal: P' M. de Hercdia D. J. Prevedel: Franče Kremžar ilustriral: Ivan Bukovec Ilustracija naslova: Jure Vombergar hodno od templja ob Akri pa stoji trdnjava Antonija. Kakšno je mesto? Oba, spodnji in gornji del mesta, sta bila zgrajena v različnih dobah in brez vsakega načrta. Ozke ceste se po valovitih tleh dvigajo in padajo. Le najvažnejše so tlakovane s kamnitimi ploščami. Vse druge imajo za podlago apnenec. V gornjem delu mesta je več hiš' zgrajenih iz kamna, v grškem slogu-Grajene so v nepravilnem štirikotniku, ki ima navzven le malo oken. Znotraj je dvorišče ali „patij“, obdano s stebrovjem. Vse druge hiše čepe nekako druga nad drugo in so podobne kockam z majhno kupolo na vrhu. Zidane so iz žgane opeke ali iz gline, posušene na soncu. Gornje mesto vežejo s templjem mostovi. Med seboj so hiše zvezane po obokih, ki služijo za prehod pešcem in za dovoz v hiše. Mnogo ulic je tako 4- Na trgu Jeruzalem je razmeroma majhno mesto. Po dolgem ne meri niti tisoč metrov. Vsa površina- nima niti štiri kvadratne kilometre. Je manjši kot Celjski in Vatikanski grič v Rimu. Mesto je zgrajeno na treh gričih, od katerih pa nobeden ne sega več ko sto metrov nad Hinomsko in Cedronslco dolino, ki ga obdaja od vzhodne, južne m zahodne strani. Na griču Morja je zkrajen tempelj. Ta grič se na zahodni strani dotika Akre, kjer je spodnji del mesta. Dolina Tyropeon ali Sirarska dolina loči ta dva griča od zgornjega mesta. Ta mestni del, ki je največji in mtjstarejši, je zgrajen na gori Sion-Tu žive bogatini in tu so zgrajene: sta-todavna palača Asmonejcev, Ksistova, Anova, Kajfova ter prekrasna Herodo-Va palača. Te tri griče, la so od sile kotanjasti in grebenčasti, obdaja zelo v‘soko obzidje, med katerim so kakor ježeve bodice razpostavljeni stolpi. Najimenitnejšim med njimi pravijo: Hip-Pieo, Fazacl in Mariamne. Scverno-za- SPOMINI POROCEVAVCA IZ KRISTUSOVIH ČASOV strmih, da morajo imeti kamenite stopnice. Ljudje in Golgota Kolikor sem mogel dognati, Jeruzalem nima niti 70-000 prebivavcev. A v velikih praznikih, se nabere nad stoti-soče romarjev. Tedaj se eni stiskajo po hišah v mestu, večina pa jih prebiva pod šotori, katere si najraje postavijo zunaj mesta v Betsajdi in na hribu Ofel. V kotu med Akro in Sionskim gričem je zunaj obzidja majhna vzpetina, ki ni višja ko deset metrov. Imenuje se Golgota äli Kalvarijska gora. Tukaj navadno izvršujejo smrtno kazen nad obsojenci, ki so bili obsojeni na smrt na križu- Na Samuelovem domu Samuelova hiša v kateri prebivam, je med najprostornejšimi zasebnimi hišami v soseščini. Stoji v gornjem delu mesta, nedaleč od palače velikega duhovnika Kajfa. V ozadju se razprostira vrt s košatimi smokvami in krasnim rožnim gričevjem. V sredi je veliko pravokotno dvorišče, okoli stebrišče s hodniki, za njimi pa sobe. Med dvoriščem in vrtom je dvorana, nad njo pa soba za goste. V njej sedaj jaz prebivam. Je zelo prostorna in vsako leto obhajajo v njej veliko noč. Na veliki mizi imam. vse polno pergamentnih zvitkov, sem zapisujem svoje .Spomine1. V omari iz dragocenega lesa pa Samuel hrani zvitke, v katerih je zapisana Postava- Težave z vodo Razen javnih poslopij ni v Jeruzalemu prav nič drugega, kar bi bilo vredno videti. Pa sem včeraj vendarle stopil malo na okoli, in sicer na povabilo Nikodema Ben Goriona, ki ga prištevajo med najvplivnejše in najbogatejše farizeje. Na skrbi ima nešteto vo- ] darjev in vodnjakarjev, ki romarjem delijo vodo. Zato se nisem čudil, da mi je že pri prvih korakih začel govoriti o težavah, ki jih imajo z vodo. „Kako se pa Jeruzalem preskrbuje z vodo?“ sem ga vprašal, ker sem opazil, kako rad govori o tem. „Tukaj nimamo vodovoda, kakršnega imajo baje v tistem prekletem Rimu, čeprav si je Pilat vtepel v glavo, da bo zgradil silno dolg vodovod tam od Salamonovih ribnikov, ki so že blizu Betlehema. Izkoristiti moramo pač deževnico, ki pade najprej v oktobru, nekaj v decembru, največ pa marca in aprila. Zato imamo vodnjake.“ „Videl sem že,“ sem odgovoril, „veliki vodnjak, ki ga ima Samuel na vrtu." „Vidiš,“ je nadaljeval, „takšne imajo vse imenitnejše hiše. Pod templjem jih je 37. Samo eden, ki mu pravimo .Veliko morje', ker iz njega jemljejo vodo za .Bronasto morje' ob oltarju, drži več ko dva milijona litrov." „Templju torej," pravim, „ne manjka vode." „Res ne; tempelj je dobro preskrbljen. Važno in težavno pa je preskrbeti dovolj vode za romarje. Saj je ti ne potrebujejo samo za pitje, ampak tudi za obredno umivanje. Ob velikih romanjih med prazniki moram na vse strani razpošiljati svoje vodarje, ki do-našajo vodo v mehovih iz ribnikov v Siloi in Gihonu, iz studencev Gemelae in Ezehija ter celo iz Salomonovih ribnikov." »Saj je za to treba cele vojske vodarjev.“ »Navadno jih je več kot pet tisoč," m' je pojasnil, „pa imajo vsi polne roke dela.“ Sir, krošnjarji, brivci, čevljarji Medtem sva že prehodila razmeroma boljše ceste v gornjem ali Davido-vem mestu. Zdaj sva se spuščala nav-Z(iol po Sirarski dolini ali Tyropeonu. Niti vprašati ni bilo treba po imenu, ker ga je že dovolj razločno oznanjal močni duh po siru. Tu so ulice že zelo strme in ozke, celo stopnice so že tu, zato je tod le težko hoditi- Tukaj kar mrgoli sem in tja hodečih krošnjarjev in prodajavcev, ki se človeku povsod nastavljajo na pot in 8 čudnimi grgrajočimi kriki ponujajo svojo robo, a jih niti besedice ne razumeš. „Kdo so pa onile tam, ki zvonijo?“ Tovariš se mi je zasmejal: „I, brivci so! Tisto, kar imajo v rokah, so njihovi medeninasti krožniki, po katerih zvone z ročaji svojih britev.“ „Pa tile, ki vihte sandale in bijejo s peto ob peto?“ „Ti so pa čevljarji, ki tako ponujajo svoje blago.“ ltimski vojaki in branjevke V tistem hipu je odnekod prišla skupina rimskih vojakov. Meni nič tebi nič so kar zagazili po sadju, ki je bilo razloženo na prodaj in je zapiralo prehod. Ubogi ženski, ki je v velikih košarah prodajala jajca, so napravili jajčni močnik. Prodajalka jim je kajpada v aramejšČini napovedala vse tisto, kar bi jim na španskem v našem jeziku bile napovedale naše branjevke. In če prodajavci sadja svojih psovk niso podkrepili z gnilimi pomarančami, tega niso naredili iz strahu pred vojaškimi znaki, ki so jih nosili oni, ki so jim poteptali sadje in jajca. Kaj so filakterije? „Zdaj si sam videl, Rafael,“ je ves bled od jeze spregovoril Nikodem, „kako se ti ljudje vedejo.“ In s prsti je pograbil nekaj pergamentnih trakov, ki jih je imel pripete na levi roki, začel z njih nekaj brati in hkrati izgovarjati stavke iz svetega pisma. „Kaj imaš napisano na teh trakovih?“ Začuden me je pogledal, potem pa dejal: „Se vidi, da prihajaš iz poganske ■dežele. Ti sveti trakovi se imenujejo .filakterije*. Na njih mi farizeji nosimo napisane stavke iz postave in prerokov, da se ubranimo onečiščenja, ki bi nas utegnilo zadeti. Pogled na one ne-obrezance nas onečisti, š'c mnogo bolj pa njihove besede in dejanja. Te filakterije pa — je nadaljeval — nosim nalašč za taka srečanja, kakršno sva pravkar doživela. Tu je prepisan 108-psalm. Tem prekletim privoščim vse tisto, kar je kralj David želel svojim -sovražnikom.“ Nečisti zrak. Lov za novicami Bilo je že okoli poldneva. Sonce je žgalo kakor živ ogenj. In v tem tako strašno umazanem mestu nisem videl nič, kar bi se splačalo gledati. Pač pa je povsod po mestu mrgolelo tako smr- dljivih ljudi, da sem se zares bal, da se bom onečisti], ako sc le dotaknem koga, pa ne zaradi Postave — kakor moj tovariš —, pač pa zaradi kakšne bolezni. Zrak v teh ozkih ulicah kar reže v nos. Saj so v njem zbrani smradovi tisočev gnijočih melon in lubenic in vseh smrdečih odpadkov v umazanih mlakah v sredi potoka. (Naj bravec oprosti neprijetni, a resnični opis tedanjega življenja). Gnusna vlaga od gnoja in govna se meša z dimom kadila, ki ga pobožni kupci prižigajo za poskušnjo, če bo primerno za daritev. Vsa ta gnusoba se v zraku kar sprijemlje in zbira v oblake, ki človeku kar sapo jemljejo. Skoraj bi jo lahko prijel, ko plava v negibnem ozračju in se pari po ulicah, polnih mušjih rojev. „Tole pa človeka prav zares one-,čisti,“ sem povedal svojemu tovarišu ter si hkrati zatisnil nos in se otepal muh. „Ali bi ne bilo bolje, ko bi se vrnila domov?“ Moj tovariš' pa očividno ni imel tako občutljivega nosu ko jaz. Kar naprej je prebiral svoje filakterije, da bi ga ne onečistil pogled na Rimljane. Pa mi je odgovoril: „Kakor ti je drago! Vendar bi te poprej rad povedel k Eleazarju, kjer bo zbranih več mož. Morebiti tam izveva kaj novic- Pri njem se shajamo vsak dan in si povemo, kaj je novega.“ Misel, da bi utegnil kaj novega izvedeti, se mi je zdela vredna žrtve, da bom moral še enkrat po teh umazanih ulicah. Vrnila sva se v gornje mesto. Bo še. December 1946 Ksaverjev dan. V Ljubljani so vsako leto na ta dan bogoslovci romali k Sv- Jakobu k oltarju sv. Frančiška Ksaverija in tam poslušali misijonski Ogovor. V Briksnu je edini oltar tega Svetnika v samostanu misijonarjev jv. Jožefa, kakih deset minut oddaljen ej 8emenii,ča. Tudi tu nam je spiritual govoril, potem smo zmolili rožni venec 'n zapeli pesem. Drugoletniki so se le toliko sprožili, da so pripravili skromen Miklavcev večer. Presenečeni smo bili pri obdarovanju: dva neznana dobrotnika sta Miklavžu pomagala, da je mogel vsakogar obsuti z različnimi darovi. Ve-Sßlja je bilo zvrhan koš. Udeležili so 8e prireditve vsi profesorji razen starega gospoda, ki je bil še od prvega aPrila slabe volje. Za rektorja je bilo od vseh veselj bajvečje veselje pismo, ki mu ga je Prinesel semeniški vratar: v njem spo- ročilo, da je denar od Assistenza Pon-tificia za naše bogoslovje že nakazan- Praznik Brezmadežne smo praznovali kolikor mogoče slovesno: že prejšnji večer smo skupaj molili večernice in peli litanije, na praznik pa peli pri slovesni maši z leviti, potem se udeležili še škofove maše v stolnici. Po popoldanski pobožnosti so bili v semeniški kapeli sprejeti novi bogoslovci v Marijino kongregacijo, zvečer pa Je naš zbor pri nemški akademiji nastopil z dvema pesmima. Akademije se je udeležil tudi briksenški škof. Tudi letos smo prenašali pred božičem Marijino sliko. France Kladnik je o tem poročal v „Misli“: Po zasneženih gazeh slovenskih vasi se je nekoč predbožične dni vsak večer pomikala mala procesija. Vaščani so nosili Marijo. Spremljali so jo na poti v Betlehem. Devet hiš ji je vsako leto pripravilo prenočišče. Oltarček so ji pripravili in ga okra- sili z zimskim cvetjem. Veseli so jo sprejeli v hišo, premolili noč in dan pred njeno sliko in jo dingi večer spremljali v svitu lojenih bakel k sosedovim. Ta stari slovenski običaj &o pred leti uvedli v ljubljanskem semenišču. Vzeli smo ga tudi mi s seboj na begunsko pot. Že lani in letos smo se z njim pripravili na božič. Hodniki drugega semeniškega nadstropja so poti po slovenskih vaseh, hiše pa so bogoslovske sobice. Toda sob je preveč, trikrat preveč. Žrebali smo, kdo bo pripravil Mariji prenočišče. Pa ne mislite, da je šlo brez hrupa. Tako burnega odmora zlepa ne bo več, kot je bil ob tistem žrebanju. Franček je bil „angelček". Povlekel je iz vrečice devet sobnih številk. Ko je prvič stegnil roko v vrečico, je vse potihnilo. „Franček, zdaj gre zares, le pazi se!“ si je mislil ta in oni. Številka je bila na mizi. „Devetinštirideset,“ bere Janez. „Staško-o-o!“ zagrmi po sobi. V Staškovi sobi je Marija na tretjo adventno nedeljo zvečer prvič dobila prenočišče. Potrkala je na vrata. „Kdo trka?“ jo vprašajo v „hiši“. „Dvoje ubogih sirot,“ odgovori Jožef zase in za Mater božjo. „Al pri nas prostora ni, beraških nočemo ljudi!“ se branijo domači. Jožef pa se ne da ugnati in potrka drugič. „Kdo trka še?“ „Marija potuje v Betlehem in pri vas prenočišča išče.“ „Če je tako, še pa prostor že nai-de,“ sklenejo v mislih in vrata se odpro. „O, Marija, pridi k nam, te hočmo noč in dan!“ jo pozdravijo- Tisti, ki je v sprevodu vseh udeležencev prinesel sliko, opomni vesele gostitelje in reče gospodarju: „Sprejmi, dragi brat, Marijo, pa ne časti jo samo danes in jutri, ampak vse dni življenja.“ „Sprejmem Manjo, Mater svojo, c< Marija, varuj dušo mojo!“ Stašlco je vzel Janezu iz rok veliko Marijino sliko in jo postavil v popravljeni oltarček v svojo sobo. Po hodnikih je odmevala pesem! Ti, o Marija! Začele so se božične počitnice. č>1"* vzgojni uri nam je rektor prebral voš' čilo škofa Itožmana in nam med drugim povedal, da beseda počitnice pomeni „čas, ko ni predavanj“. Ni povedal, kaj je mislil s tem pojasnilom, zato je bila razlaga povsem jasna: „Študiraj!“ Takoj po počitnicah bodo izpiti-zato počitnic sploh to pot ne bo. in sv. Tomaž, na čigar dan smo imeli omenjeno vzgojno uro, pomagaj tistemu, ki ne verjame, da so nekateri bogoslovci celo na sam sveti dan študirali, kaj šele ostali čas! Sveti večer je bil skromen. Takoj po večerji smo se zbrali pred bogoslov-čevo sobo, v kateri j c Marija na poti v Betlehem zadnjikrat prenočevala, in nato skupaj z njo v procesiji šli do naše družinske sobe, kjer so bile v kotu že postavljene jaslice. Poslušali sm° božične motive v besedi, pel je zbor, peli smo vsi naše božične pesmi. Hitro je vse minilo in še je preostalo nekaj časa za pomoževanjc. Že malo po deseti smo odhiteli v stolnico k sodelovanju pri slovesnih jutranjkah. človeka prevzame pogled na bogato razsvetljeni prezbiterij, do zadrega kotička poln duhovščine in bogoslovcev, ki pojo slavo Novorojenemu. Orkestralne maše pa naši skoraj prehvaliti niso mogli. Vse skupaj je trajalo dobre tri ure. Sveti dan in Štefanovo smo preži-veli doma v zakurjenih sobah. V „Nazaretu“ so se preskušali tarokisti in ^ahisti. Mir je bdel nad semeniščem. Začudeni smo zato hiteli gledat, kaj Pomeni tekanje na Štefanovo zvečer-Videli smo, da nosijo pakete za nas. brikscnški bogoslovci in duhovniki so jih nabrali, pobudo za to pa je baje dala škofija. bogoslovec H. M. je popisal „našo vzhodno mašo“- Gospod nam je poslal obljubljeno ’•Liturgijo sv. Janeza Zlatoustega“. Od tedaj so bile vaje na dnevnem redu. Proti koncu celo dvakrat na dun. Naš organist je zapravil cel te-^en samo s prepisovanjem not. Ko-niaj je sproti prepisal, kar je pevc-v°dja naučil svoj mali pevski zbor, "i je bil za to priložnost pomnožen z novimi silami. Včasih smo pred vrati poslušali: kakor bučeče morje 3e valovala melodija basov, med nji-pa so se spreletavali visoki gla-s°vi tenorjev in se z drugimi vred Prelivali zdaj v lepo hvalnico, zdaj v Prošnjo molitev: Gospod pomiluj! Gospoda patra pa le ni bilo. Pev-c{ so začeli odhajati na počitnice k Grolskim kmetom. Ko je končno le Prišel, jih je bila doma komaj še polica. No, pa je bilo vseeno lepo. . Sv. maša v slovanskem jeziku! človeku se zazdi, kakor bi naša skup-V(l mati Cerkev, ki sicer govori in Prosi nebeškega Očeta v latinskem jeziku, naenkrat spregovorila v domači govorici enega izmed ljubljenih otrok. In beli kruh iz klenega pšeničnega zrna se na besede „Sije jest tjelo moje“ spremeni v Jezusovo Telo. Smehljaje sprejema naša „Vladi-čica Marija“ prošnje vnetih časbiv-cev... Petje mašnika se prepleta s petjem zbora. Sv. obhajilo. Drug za drugim stoje bogoslovci v vrsti. Roke so prosto spuščene ob telesu. Jezus prihaja. Liturgija je trajala dve uri. , Nemški bogoslovci so dva dni prej odšli, tako da se niso mogli liturgije več udeležiti, čeprav so prej zelo spraševali, kdaj bo, zaradi silno lepega petja, ki spremlja obrede. Pač pa so prišli nekateri nemški profe-soji in še nekaj radovednih Briksen-čanov. V Silvestrovo 'smo stopili ob petih popoldne s kajenjem sob. Potem je bilo vse praznično: večerja in tombola. Oboje je hitro minilo in časa je do polnoči ostalo dovolj. Pol jih je-šlo spat, drugi so čakali novega leta. Opolnoči se je vse, kar je bilo še budnega, zbralo v kapeli h kratkemu češčenju- Še nekaj novic: Hišni oskrbnik je delil blago za pri duhovniškem ovratniku. Za eno kratko šemizeto ga je mogel vsakdo dobiti. Kdor je pri njem dobro zapisan, pa baje tudi za dolgo. — Zanimivo je, da je dobil rektor obvestilo o nakazanem denarju en dan po končani bogoslovski tridnevni« k sv. Jožefu- — Ko so pr-voletniki kmalu po Miklavžu srečno naredili diplomski delni izpit iz biblične arheologije (t. j. enega najmanjših izpitov), so napravili skupen izlet na Freinbiichcl. Zlobni jeziki so jih obdolžili, da so se zaobljubili. Januar 1947 Januar je bil prav dolgočasen mesec. Vse „javno“ življenje je močno zamrlo. Izpitni čas pač ni svojih značilnosti še nikoli izgubil, tudi to pot ne- Izpiti iz Stare zaveze so naleteli na neke motnje. Začeli smo s koralnimi vajami. Tudi večerne misli za premišljevanje smo jeli dobivati. Škofijskemu briksenškemu semenišča je zmanjkalo drv, zato so omejili kurjavo sob na najnujnejše, študirat smo hodili v predavalnice, kadar ni bilo pouka; pa k sošolcem, kjer je bilo zakurjeno. Kljub vsemu smo bili še precej na boljšem kot v Pragli. Zadnji teden v januarju smo delali duhovne vaje- Vodil jih je slovensm cistercijanec. Govori so bili prelepi, tako miselno kot v razporeditvi silno urejeni, pa polni navedb iz svetega pi-šma, zlasti iz Starc zaveze. V tukajšnjem škofijskem muzeju smo si ogledali razstavo jaslic in p» vsega Kristusovega življenja, upodobljeno v izrezljanih kipcih. Oskrbnik za perilo, seveda bogoslovec, ima v Briksnu neprimerno ma.ij dela kot v Pragli, zato se je malo polenil. Da pa to zakrije, mu je prav prišla strogost, če ne daš takoj listka * podatki, koliko perila si oddal, te že drugo jutro „obesi“ na oglasno desko Ko je reka Eisack zmrznila, so »e hodili mnogi drsat na led. Seveda so morali precej daleč pešačiti, ker v območju obljudenih krajev le ne gre tega športa kar tako v čevljih gojiti. Branko Rozman Čemu verouk? 1. Verouk dopolnjuje vzgojo, ki jo dajeta družina in štola. Brez verouka bi manjkala neka določena luč, določeni način gledanja, manjkala bi jasna in trdna vera- 2. Verouk hoče napraviti vernike. Naloga verouka je posredovanje vere v Boga, ki v našem življenju nekaj spremeni. Poznati Boga sc ne pravi imeti o njem neki pojem in besedo za pojem, ampak imeti navzočnost Nekoga, ki nam je blizu: Boga, našega Očeta. Poznati blagovcst — evangelij, ki ga je prinesel Kristus. Spoznavati, razumevati, ljubiti: to je lepo delo pri verouku. 3. Verouk napravlja mlade in odrasle kristjane, da bodo zvesti evangeliju. Verouk nekaj spremeni v našem življenju... Verouk je oznanjevanj evangelij. In evangelij je treba živeti v vsakdanjem življenju, povsod in vedno. 4. Verouk omogoča otrokom, da postanejo popolni kristjani. Otroci so v tej dobi sposobni, da z našo pomočjo vzamejo sami v roke svoj 'krst. Zlasti morajo biti sposobni za srečanje z Bogom. SVETOVNE.. ____NOVICE * Vatikanska kronika Časnikarji naj pričajo za resnico. K° je sv. oče sprejel Narodni svet italijanskega tiska je navzočim časnikarjem podal načela Cerkve o pisani be-®edi. .. . Odgovornost tiska je ogromna, časnikar naj predvsem skrbi, da podaja resnico. Varuje naj se senzacij, strasti polemike. Mnogokrat se izrablja svoboda za potvarjanje novic, za obreko-Vanje oseb in ustanov. Nekateri se s tem celo ponašajo in postaja to njiho-va posebnost in .poklic. Nadalje pravi sv. oče, da je časni-_r dolžan presoditi kako bo vplivalo njegovo pisanje na bravca in na javno °menje. Javnost je sestavljena iz mne-Z|ce poedinih ljudi z različno izobrazbo ^6r z različnim značajem. Do vseh teh Judi je treba imeti veliko spoštovanje, jmsnikarje je pozval: „Bodite učitelji, v°dite voditelji ljudstva. Vi ste v slu-besede, ki naj bo odsvit večne, ne-ustvarjene Besede, ki je druga božja °seba in naj bo luč vašemu razumu.“ T"~ Ojačenje vatikanske radijske posta-le' 30. junija, na tretjo obletnico kro-nanja, je sv. oče blagoslovil tri nove oddajnike vatikanske radijske postaje. Va oddajnika na kratke valove imata m°£ Po 100 kw, oddajnik za srednje valove pa ima celo moč 250 kw. Oddaj-n'kc so darovali kard. Spellman, ame-*ska katoliška organizacija Kolumbo-m vitezov in razni ameriški škofje. Ob blagoslovitvi novih radijskih oddajnikov se je sv- oče zahvalil dobrotnikom. S tem je tehnika še močneje soudeležena pri širjenju evangelija. — Božji blagoslov za vse dijake. 3. julija se je sv. oče pri opoldanski molitvi Angel Gospodov spomnil dijakov, 'ki so v tistem tednu začeli maturitetne izpite. Želel jim je dober uspeh, pri šolskih izpitih in v življenju. Povabil je navzoče, naj bi molili za mladino, da bi spoznala, da jo študij oblikuje, vodi, naj začuti dolžnost, da bi bila močna, poštena, naj razvije verski čut, čistost, vedrost in dobroto. — Nova dvorana za papeške konference. Na prostoru za nemškim pokopališčem v Vatikanu in pred zavodom sv Marte so pričeli z izkopom in pripravo zemljišča za novo dvorano, kot je znano. Dvorana bo moderne oblike. V njej bo prostora za 11.000 sedežev ter 200 stojišč, na odru v ospredju, kjer bo papež, pa bo prostora še za nadaljnih 500 oseb. Dvorana bo končana leta 1968. S podzemskim hodnikom bo neposredno povezana z baziliko sv. Petra. # Koncilsko jubilejno leto v Caracasu Za proslavitev jubilejnega leta so v Caracasu (Venezuela) razdelili škofijo na osem področij, v vsakem področju so imeli tridnevne duhovne vaje in pet predavanj o najvažnejših potezah II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. ♦ General De Gaulle pri masi v Leningradu Kot je znano, general De Gaulle nikdar ne oipusti nedeljske maše. To dolžnost je hotel spolniti tudi med svojim obiskom v Sovjetski zvezi. V' nedeljo, 26. junija se je mudil v Leningradu. Tu je samo ena katoliška cerkev. To je cerkev naše Lurške Gospe, ki jo je zgradilo v začetku stoletja francosko poslaništvo. Sedaj jo oskrbuje katoliški duhovnik iz Litve, Jožef Pavillonis. Med mašo sta general De Gaulle in njegova žena prejela obhajilo. Pri dobrodošlici mu je rektor cerkve dejal: „Veseli smo, da ste prišli med nas. Skupaj bomo molili za mir in prijateljstvo med narodi. Naj Bog blagoslovi te napore I“ ♦ Studijski sestanek skandinavskih akademikov V Lillehammerju na Norveškem so imeli od 31. julija do 8- avgusta študijske sestanke katoliški akademiki iz severnih držav. Na njih so obravnavali: „Drugi vatikanski koncil in evropski sever“. Glavni namen teh sestankov je bil proučiti pokoncilski položaj v severnih državah in študij načinov za •praktično izvedbo koncilskih sklepov. ♦ Dr. Ramsey je dovolil Po naročilu anglikanskega primasa nadškofa dr. Ramsey a bo anglikansko svetišče novoustanovljene univerze v Kentu tudi katoličanom na razipolago za bogoslužje. Ker je pa po nekem angleškem zakonu iz leta 1549 katoliška maša v anglikanski cerkvi strogo prepovedana, imajo v Angliji za možno, da bi kak fanatik zaradi te ekumenske poteze dr. Ramseya sprožil sodni postopek. • Prvi vlak v Lurdu Prvi vlak je privozil v Lurd 27 marca 1866. Ob stoletnici tega dogodka so romali k Lurški Mariji francoski katoliški železničarji. • Karil. Bera» na Dunaju in v ZDA Praški nadškof, kard. Beran je apri- rila meseca birmal na Dunaju skupino otrok češkoslovaških družin, nato pa odpotoval v ZDA za štiri tedne, kjer je obiskal številna središča čehoslova-ških izseljencev. • „Duhovniki pred Hitlerjevimi sodišči" Sv- oče je podelil visoko odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice (Za Cerkev in papeža) s. Benedikti Mariji Kemper iz Pennsylvanije (ZDA) za njeno knjigo „Duhovniki pred Hitlerjevimi sodišči“, ki je pravkar izšla v Nemčiji. Knjiga obravnava junaški odpor in mučeništvo 129 katoliških in dveh protestantskih duhovnikov, ki so jih ljudska in posebna sodišča obsodila na smrt. To je samo začetek verige trpljenja nad 4000 duhovnikov mučencev Hitlerjevega režima, ki jo je opisala s. Benedikta Kempner. 0 Smrt ruske pesnice Ane Andrejovnc Ahmatove 11. marca, letos, je bil pogreb svetovno znane ruske pesnice Ane Andre-jovne Ahmatove, ki je umrla 5. marca. Pokojna je v oporoki izrazila željo, naj bo njen pogreb v ruskem pravoslavnem obredu v stolnici v Leningradu-Rojena je bila leta 1888 v Ukrajink Njene pesniške zbirke (Večer, Rožni venec, Leto Gospodovo 1913, Requiem) so bile v inozemstvu prevedene v več jezikov. • 16. kongres Cerkve v preganjanju Od 3. do 7. avgusta je bil v Ko-n>gstenu (Nemčija) 16. kongres Cerkve za železno zaveso. Vsebina predavanj in razpravljanj je bila o „Razgovoru“ (dialog). Zaključni govor je imel msgr. dr. Adolf Kindermann iz Koenigsteina. • „Duhovniki delavci“ v rudnikih V Španiji bodo uvedli francoski poskus „Duhovnikov delavcev“. V bodoče kodo katoliški duhovniki v Asturiji delali kot rudarji v premogovnikih, škef 1’aracon je v škofiji Oviedo ustregel *eUi in predlogom številnih duhovnikov ‘n laikov v zadevi „duhovnikov delav-cev‘‘. S tem ukrepom naj bi se Cerkev 6Pet približala rudarjem, kateri so *e Ü močno odtujili. • Pravoslavna Cerkev v Romuniji Patriarh romunske pravoslavne Cerkve Justini jan je bil konec junija na tridnevnem obisku pri centrali Svetov-nocerkvenega sveta v Ženevi. Že prej Pa je bil več dni na uradnem obisku pri Anglikanskem primasu, nadškofu dr. Uamscyu v Londonu. Oba obiska naj ki poglobila zveze z inozemstvom ia 'deumenske odnose romunske pravoslav-ne Cerkve. Sedanja romunska pravoslavna Cerkev ima 14 milijonov vernikov — vseh Prebivalcev pa je 18 milijonov — in je tako druga največja pravoslavna Cerkev, v Transilvaniji je še danes 1 -500.000 katoličanov, ki so jih prisilno Priključili pravoslavni Cerkvi. Za duhovniški naraščaj skrbita dve bogoslovci Akademiji s položajem univerz in kost bogoslovnih semenišč. V romunski Cerkvi je zelo razvito meništvo. V Ro-C'Uniji je sedaj 9400 duhovnikov, 8500 župnij in dvanajst škofij. • Rekord v ameriškem šolstvu V ZDA je ibilo letos vpisanih v različne katoliške šole nad 5.700.000 gojencev. številka predstavlja nov rekord v razvoju katoliškega šolstva v ZDA. • španski škofje in Cerkev — Država Meseca maja in julija so se španski škofje zbrali z namenom, da obravnavajo vprašanje o odnosih med Cerkvijo in državo ter o vprašanju verske svobode (problem protestantov npr.). Ob zaključku predavanj so izdali posebno pastirsko pismo o tistih problemih, ki imajo za španske katoličane poseben pomen. • Protestantski doktorat na katoliški univerzi Katoliška univerza v Washingtonu je prvič podelila naslov častnega doktorja nekemu višjemu protestantskemu voditelju. To je bil Fred C'yrson, metodistični škof v Filadelfiji, ki je obenem predsednik svetovne zveze metodistov. • 10.000 dolarjev za izseljence Sveta stolica je početvorila svoj prispevek Vrhovnemu uradu pri Združenih narodih za izseljence- Poleg rednega prispevka 2.500 dolarjev je Vatikan izkazal poseben dar 5.000 dolarjev in še 2.500 dolarjev za izseljence is Palestine. • Protestantje pripravljeni za sodelovanje Protestantje bodo sodelovali skupaj z jezuiti pri gospodarsko-družbenem študiju šestih predelov države Bihar (Indija), ki so posebno prizadeti zaradi lakote. S Komanje k sv. očetu: Od 19. do 26. junija letos je skupina romarjev iz Bele krajine in Dolenjske romala v središče krščanstva. Ogled večnega mesta, molitev na grobovih prvakov apostolov in tisočih mučencev. Sprejem ,pri nasledniku apostola Petra, papežu Pavlu VI. Prva avdienca v četrtem letu njegovega posvečenja. Takoj za italijansko govorečimi skupinami je Pavel VI. pozdravil slovenske romarje v latinskem jeziku: „Prisrčno pozdravljam slovenske romarje iz ljubljanske nadškofije, ki so pod vodstvom kanonika Jožeta Kvasa prišli v ltim, da počaste grob sv. Petra, obenem pa so iz vdanosti kot sinovi Želeli obiskati tudi nas. Vas, predragi sinovi, ki vas zelo radi vidimo tukaj, sprejemamo z očetovsko dobrohotnostjo in ljubeznijo. Izražamo vam pregoreče želje, da bi s tega vrhunca katoliške vere zajema'i nove moči, da bi varno stopali po poti kreposti z varnim korakom in z vedno večjim prizadevanjem. Ko torej za vas prosimo obilno po-nft>č nebeške milosti „da bi živeli vredno Gospoda in mu bili popolnoma všeč, ker bi donašali radi vsakršnega dobrega dela in rastli v spoznanju božjem“ (Kol 1, 10), vam vsem in vsem vašim bližnjim, ki vas doma pričakujejo, iz srca podeljujemo apostolski blagoslov.“ • Dekanija Itibnica na Dolenjskem: Arhidiakon — stolni kanonik dr. Vilko Fajdiga; Dekan: Alojzij Dobrovlje, žup upravitelj v Ribnici. V dekanijo spadajo tele župnije: Ribnica na Dolenjskem (5.037 duš)-Žup. upravitelj Alojzij Dobrovoljc, kaplan Ludovik Kuhar. V župniji živi Gabrijel Petrič, župnik up.;; Velike Lašče (-2260). Žup. upravitelj Franc Mate; Sodražica (2.093). Žup. upravitelj Alfonz Gridek; Dobrepolje (2.986). Žup-upravitelj Rafael Fabiani, kaplan Janez Žagar; Loški potok (1.900). Žup-upravitelj Franc Pustotnik; Dolenja vas (1.335). Žup. upravitelj Ivan Šešek; Draga (1.000). Soupravitelj Franc Pustotnik. V župniji živi Franc Lončari župnik up.; Gora pri Sodražici (274)-Žup. upravitelj Janez Tomazin; Grčarice (218). Soupravitelj Janez Šešek; Rob (873). Žup. upravitelj Anton Čepar; Struge (669). Žup. upravitelj Mirko Hren; Sv. Gregor (617). Žup. upravitelj Ludovik Zajec; Škocjan pri Turjaku (622). Žup. upravitelj Janez Mramor; Turjak (196). Soupravitelj Jane* Mramor; Velike Poljane (264). Žup-upravitelj Stanko škofca; Nova Štifta, božjepotna cerkev. Kaplan-ekspozit in rektor: p. Dominik Ploj, OFM. S V Lurd so romali: Od 13- do 22-junija je romala v Lurd po vojni največja skupina Slovencev iz domovine. Okrog 215 jih je odšlo na pot 8 petimi avtobusi podjetja „Putnik“. Romanje sta vodila p- Hilarij Felicijan, župnij v stepanji vasi in dr. Dušan ■itueh, župnik na Ježici. Med potovanjem so se ustavili še na grobu p. Le-°Polda Mandiča v Padovi, v cerkvi Ma-rUe pomočnice in v Kotolengovi bolnici v Turinu. Bežno so si ogledali še stolnico v Milanu in znamenitosti Avignona in cerkev v Ogleju, odkoder so pri-naši prvi blagovestniki. ® Na ljubljanskih Žalah so 1. junija lOCG pokopali M. Itrizostomo Fajdigo, °dlično predstavnico vsestranskega apo-at°lata slovenskih uršulink med obema v°jnama. Nepozabne ostanejo zlasti njene zasluge za duhovno vzgojo in laični apostolat ženske akademske mla dine. * Proslava številnih družin: V Kebju 713 Pohorju so v nedeljo 5. junija v °kviru 75 letnice svoje župnije najprej Počastili starše, ki so dali življenje pet nli več otrokom. Takih je v tej majhni hribovski župniji (1200 duš — 202 družin) 97. od teh jih je imelo 54 pet ali Sest otrok, 26 sedem ali osem otrok, 17 hovet do dvanajst otrok. ® Imenovanje. Sv. oče je imenoval za onzultorja Tajništva za nevernike pre-ata dr. Vilka Fajdiga, prodekana teo-°ške fakultete v Ljubljani. * * Osebne spremembe. Za dekana debije Višnja Gora in za duhovnega ®včtnika je bil imenovan Ivan Sladič, opnijski upravitelj v Šmarju; za upra-elja župnije Kopanj je bil imenovan •ktor Pristov, ki se je vrnil iz Bra-mje. Na predlog redovnih predstojni-°v sta bila razrešena službe župnij-keSa upravitelja p. Janez Javh, DJ, za Št. Lovrenc in Jože Čampa, SDB, za Tomišelj. Na lastno prošnjo in po potrebi službe so bili premeščeni naslednji župnijski upravitelji: Janez Kljun ;z Brezovice v št. Lovrenc; Miroslav Perme od Sv. Križa v Ljubljani na Brezovico; Vinko Tod iz Velike Doline na Sela pri Kamniku; Leopold Povše s Prežganja na Veliko Dolino; Ignacij Kreslin od Sv. Duha nad Krškim na Prežganje (in za soupravitclja Javorja pod Ljubljano); Franc Fortuna iz Ovsiš z Ihan; Valentin Toman iz Prečne na Ovsiše; Janez Krivec iz Žužemberka v Prečno; Koman Mihor iz št. Jurja pod Kumom na Ljubno ( in za soupravitelja Dobrave pri Kropi). Za župnijske upravitelje so bili nameščeni: Vinko Prostor, korni vikar in kaplan pri ljubljanski stolnici, za župnijo Sv. Križ v Ljubljani. Franc Erklavec, kaplan v Cerkljah na Gorenjskem, za župnijo Sv. Duh nad Krškim; Ciril Lazar, kaplan v Tržiču, za župnijo Tomišelj; Franc Grahek, kaplan v Železnikih, za župnijo št. Jurij pod Kumom. Premeščeni so bili kaplani; Marijan Zupanc iz Zagdrja ob Savi za kornega vikarja in kaplana pri ljubljanski stolnici; Alojzij Lamovšek iz Ljubljane— Sv. Peter v Domžale; Vinko Vegclj iz škofje Loke v Ljubljano — Sv. Peter; Ivan Petrič iz Šmartnega pri Litiji v Cerklje na Gorenjskem; Janez Ambrožič iz Semiča v Tržič; in Franc Kotar iz Metlike v Železnike. Imenovani so bili semeniški duhovniki: Franc Baloh za kaplana v Kamniku; Marko Benedik za kaplana v Zagorju ob Savi; Fclik Grm za kaplana v št. Vidu nad Ljubljano; Jože Koželj za kaplana v Šmartnem pri Litiji: Ludovik Kuhar za kaplana v Ribnici in Anton Rojc za kaplana v Škofji Loki. Anton Jakoš, kaplan v Ribnici je bil imenovan za žup- nijskega upravitelja v Žužemberku. Imenovana sta bila novomašnika: Maks Kozjek za kaplana v Metliki in Jože Rus za kaplana v Semiču. • Dva dekana ljubljanske nadškofije umrla — dne 22. junija 1966 na Kopanju Ivan Kogovšek, župnik in dekan na Kopanju, v starosti 82 let. Rodil se je v Dravljah dne 4. septembra 1881. Gimnazijske študije je končal v Ljubljani, posvečen je bil v Ljubljani 4. januarja 1907. Njegove službe so bile: prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu (dve leti), kaplan v Srednji vasi v Bohinju (5 let), kaplan v Kranju (dve leti), vojaški kurat vso prvo svetovno vojno, od leta 1919 do 1923 je bil kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, od koder je šel leta 1923 za župnika na Kopanj, kjer je ostal 43 let. Zadnjih pet let je bil tudi dekan višnjegorslce dekanije. Pokojni je bil duhovnik visokih kvalitet: izobražen, miren, urejen, nadvse prizadeven dušni pastir. Iz njegovega vedenja je izžarevala velika plemenitost duha in srca. Njegovi verniki trdijo, da ga nikdar niso videli razburjenega. Zadnjo vojsko je s svojimi verniki veliko trpel, ko je bila požgana lepa župnijska cerkev z znamenito Čibejevo sliko. Napisal je tudi zelo dobri zgodovini župnij Kopanj in svoje rojstne župnije št. Vid nad Ljubljano; Dne 5. julija 1966 v Ljubljani (bolnišnica Petra Držaja) Matej Tavčar, dekan emeritus in župnijski upravitelj pri Sv. Lenartu, star 78 let. Rodil se je dne 17. sept. 1877 v župniji Sv. Lenarta nad Škofjo Loko. Klasično gimnazijo je končal v Kranju, posvečen je bil v Ljubljani 5. julija 1911 in je tako na dan svoje smrti dopolnil točno 55 let zglednega duhovniškega življenja-Kaplan je bil 8 let v Selcih nad Škofjo Loko. Že leta 1920 je postal župnik v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer je ostal do leta 1961 ves čas, razen med okup*' cijo, ko je bil od Nemcev pregnan in je begunska leta preživel na Krki, kjer je tudi upravljal nekaj let župnijo. P° vojski Se je vrnil nazaj v Poljane, kjer je našel porušeno župnijsko cerkev i1* župnišče. Mnogo se je trudil, da bi sta-ro cerkev rešil, veliko žrtvoval za svoj® farane, ko je opravljal službo božjo P° podružnicah. Skoro 20 let je opravljal službo dekana loške dekanije. Bil J0 duhovnik izrednih duhovniških kreposti-Goreč, premočrten, vesten v skrbi s® urejeno notranje življenje. e GORICA Birma v Šempetru in Vrtojbi. Ško^ za Slovensko Primorje dr. Janez Jenk® je 10. julija opravil dušnopastirsko vi' zitacijo v teh dveh farah. V šempetrV je bilo pri birmi nad 150 otrok, popol' dne pa je bila birma v Vrtojbi, kjer J® bilo birmanih okrog 120 otrok. Mtiverze „Propaganda Fide“ v Rimu. G. srebrnomašnik je bil rojen v Ljubljani leta 1917. V duhovnika je posvečen 6. aprila 1941. Naslednje eto je postal doktor bogoslovja. Od eta 1940 pa do 1942 je bil prefekt v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljub-Jano in v Ljubljani. Leta 1942 je od-*e' v Rim, kjer se je izpopolnjeval v °goslovni znanosti. Dve leti je bil ®rofesor slovenske bogoslovne fakulte-6 v Italiji, zatem pa je odšel v večno niesto, kjer poučuje bogoslovce iz vse-8a misijonskega sveta. * Srebrnomašnik Karel Wolbang. V jj^secu juniju je med rojaki v Kanadi aroval srebrno sv. mašo g. Karel Wolaag, C.M., nekdanji kitajski misijo-6ar in delavec v misijonskem zaledja. Po prvi maši leta 1941 je poučeval rouk na gimnaziji v Novem mestu j*1 v Ljubljani. Leta 1946 je vstopil k turistom, odšel v misijone, sedaj pa °učuje v ZDA in misijonar! med ro-iaki p0 ZDA jn Kanadi ter povezuje °venske misijonarje po svetu. Anton Iskra — srebrnomašnik. V šolmu je 29. junija daroval srebrno ma-g- Anton Iskra iz Begunj pri Les-?aL, kjer je bil rojen ravno pred 50 - 1- Po novi maši je bil prefekt v skopem zavodu v Ljubljani. Leta 1945 6 odšel v tujino. V Italiji, v raznih ^boriščih, je pomagal številnim Štunfom z njemu lastno dobroto. Leta ^ je odše! v Rim, kjer se je izpo-°lnjeval v svetih vedah. Že več let skrbi za slovenske oddaje po Vatikanskem radiju, pomaga rojakom, dela na rimski škofiji in upravlja cerkev Marijinega imena- • Rim: Svetolctna proslava rimskih Slovencev. 24- aprila, |letos, so imeli rimski Slovenci svetoletne proslave v lateranski baziliki sv. Janeza, ki je papeževa škofijska cerkev. Pri proslavi je bil navzoč nadškof dr. Alojzij Fogar-Slovensko peto mašo je opravil msgr. dr. Janez Vodopivec. O pomenu koncila je govoril dr. Vodopivec, prof. dr. Rafko Vodeb pa je ob koncu razložil obis-kovavcem baziliko in njene umetnine. • Trst: Tretji tabor slovenske zamejske mladine. 9. in 10. julija je bil na Repentabru (Trst) Tretji tabor zamejske mladine. Zbrali so se predstavniki s Primorske, iz Trsta in s Koroške. Ob zaključku so objavili spominsko resolucijo, ki ponovno zahteva od oblasti narodne pravice za naše manjšine. • Rim: Nov slovenski duhovnik. 26. junija je bil posvečen v duhovnika pater Roman žužek, jezuit. Novo mašo je daroval v cerkvi sv. Antona v zavodu Rusikumu, kjer je študiral, po vzhodnem obredu. P. Roman je četrti duhovnik iz Žužkove družine, v kateri je bilo rojenih trinajst otrok, od sester so tri misijonske zdravnice in ena uršulinka. Na mašniškem posvečenju in novi maši svojega četrtega sina duhovnika je bila tudi njegova mati, ki živi z delom družine v Argentini. Ob tej priložnosti je Žužkovo družino sprejel tudi sv. oče v posebni avdijenci. • Rim: Jubileji in imenovanja rimskih Slovencev. Konec junija je v Rimu slavil 50-letnico mašništva slovenski jezuit p. Zore. Znani slovenski mariolog frančiškanski pater dr. Bruno Korošak je bil imenovan za profesorja in glavnega vodjo knjižnice na univerzi Anto-nianum v Rimu. Pospeševatelj postopka za beatifikacijo božjega služabnika A. M. Slomška dr. Franc Šegula je bil imenovan za glavnega tajnika univerze za širjenje vere. Vsem iskreno čestitamo! • Primorska: Primorski rojaki so meseca julija doživeli izredno uspelo versko slovesnost ob priložnosti velikega romanja v Einsiedelen. • Gorica: Romanja goriških Slovencev na Sv. Višarje. Kot vsako leto tako so tudi lotos romali rojaki iz Gorice na Sv. Višarje. Pod vodstvom p. Fide-lisa so obiskali Marijino božjo :pot 17. julija. Popoldne so romarsko sv. mašo darovali za pokojnega Tomaža Kralja. Naslednji dan so se po obisku Tricesi-ma in Vidma vrnili v Gorico. • KOROŠKA Akademija Slovensko gimnazije v Celovcu. Vsakoletna tradicionalna pri- reditev Slovenske gimnazije je bila 22-maja v dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Program je obsegal pretež®0 pevske točke, poleg nastopa tamburaš' kega zbora, recitacij in zaključni ®a' stop skupnega pevskega zbora z ®a<* 150 pevci- V imenu gimnazije je ob Z®' četku pozdravil starše in dijake ravn®' telj slovenske gimnazije dvorni svetni j dr. Joško Tischler. Za zaključek aka' demije se je vodstvu gimnazije zahv»' lil predsednik Združenja staršev ravn»': telj Valentin Vauti. Beseda Karla Mauserja — na Se' stanku Koroške dijaške mladine, 2*' j maja 1966: Rad bi vam ob tem srečanju e»9 položil na srce. V tem času velikeg9 napredka in širokosti ne pozabite, da i4 vračanje v slovensko vas in v slove®' sko zdravost najboljše sredstvo za tl" dno slovensko zavest, šola vam odpir# bodočnost in vam širi obzorje, toda v, tem širjenju obzorja je ena nevarnost': da se vam prične domači svet zazd®' vati majhen in ozek in da ga pričneš gledati samo še kot idiličen spomin ®° mladost. Verjemite mi, da je dom»" j svet najgloblja vez, domača hiša naj' bolj naravna zibel slovenske besede & da je napačno gledati na vse to s s®' mo romantiko. Upanje koroške zemlje je na v®a Študent navadno malo misli na to, 1,4 ostane sklenjen z zemljo in z jeziko*1' od prvega hipa, ko prvič zapusti rod®4 hišo. Koroška ne more živeti brez ®* raščaja, mora umreti, če vi, ki ima*4 srečo, da hodite na slovensko gimnazij0’ ne boste razumeli, da vaše matere vaši očetje, vaši vzgojitelji in voditell1 polagajo v vas upe vseh, ki jim sl®' venstvo pomenja življenje, če v stare®4 Sozdu ni podrasti, bo nekoč goljava, kar je sedaj še zeleno. Bodite prepričani, da ameriški Slovenci, ki z ljubeznijo zasledujejo vse vaše napore in Vse vaše težave, še posebej gledajo na vas kot na tiste, ki bodo od svojih oče-tov vzeli v roko vodstvo in usodo kolkih Slovencev. • AVSTRALIJA Za slovensko šolo v Baragovem do-a'u, ki jo vodijo slovenske šolske se-*tre, se je vpisalo 28 otrok. Pouk je vsako prvo in tretjo nedeljo popoldne. ^ kratkem bodo sestre odprle tudi sionski otroški vrtec. • KANADA Slovenski rojaki v Montrealu imajo na Slovenski pristavi vsako nedeljo od-z'ej tudi sv. mašo. V juniju so zaključili šolski pouk v slovenski šoli, ki je vključena med montrealske narodne Šo- Te podpira posebna komisija, ki ®krbi za šole deseterih narodnosti. V ®°li je poučevala s. Jožica, petje pa Janez Rabzelj. Tudi v Windsoru so se slovenski ro-iaki odločili, da bodo začeli s slovensko čolo. S tem namenom so sestavili po-S(!ben odbor. Na šoli bodo poučevali kojze žagar kot šolski upravitelj, ga-barija Martinčič, Tone Jeraj in ga. Ma-'*ja Jakovec. Slovenska šola, katero °biskuje 36 otrok, ima svoje prostore v zavodu sv. Ane. Braneč Turk — novomaSnik. V ju-t'jju je bil v Kanadi posvečen v duhov-nika č. g. France Turk. Doma jo iz Šmihela pri Novem me-Stu; Rojen je bil leta 1923. Že doma je v°l>ko delal v apostolski organizaciji Katoliške akcije. Leta 1945 je odšel v tujino. V begunskih taboriščih v Ser-viglianu in v Senigajiji v Italiji je vestno vršil službo zakristana. Leta 1948 je odšel v Kanado. Dolgo časa je delal v raznih podjetjih, obenem pa pomagal graditi slovensko-skupnost v Torontu. Med drugim je bil tudi poverjenik naše revije, za kar se mu najlepše zahvaljujemo- Sredi dela se je odzval božjemu klicu. Vstopil je v semenišče in tu dozorel v duhovnika- Novo mašo je daroval med slovenskimi rojaki. Novomašni pridigar je bil č. g. dr. Filip Žakelj iz Argentine, ki se je ravno tiste dni mudil v Kanadi. Novomainik č. g. Frence Turk S ZDA P. Martin Stepanič, OFM, srebrno-maimik. P. Martin je bil rojen 12. novembra 1915 pri Neodesha, Kansas. V duhovnika je bil posvečen 18. maja 1941. Leta 1946 je končal doktorat iz bogoslovja. Nato je poučeval v lemont-skem bogoslovju in nekaj časa na St. Francis College v Jolietu. Več let je bil urednik Ave Maria. Sedaj je knjižničar, delegat pri „Franciscan Educatio.i Conference“ in kronist komisariata. Poleg tega skrbi za romarske prostore, posebno za roženvensko dolino s Fatim-sko skupino. G. srebrnomašniku iskreno čestitamo! Itev. Matija Jager — zlatomaikiik. 19. junija je slavil svoj zlatomašniški jubilej župnik v slovenski fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu (Cleveland), rev. Matija Jager. Jubilant je bil rojen v Ljubljani 4. septembra 1893. Po novi maši leta 1916 je bil štiri leta kaplan v Borovnici, potem v Dobu pri Domžalah, ter končno pri sv. Jakobu v Ljubljani. Od tod je odšel v ZDA in leta 1927 nastopil kaplansko službo pri župniku Jerneju Ponikvarju v slovenski župniji sv. Vida- Leta 1940 je postal župnik v Babertonu do leta 1952. Tega leta je po upokojitvi župnika Vida Hribarja prevzel župnijo Marije Vnebovzete. V sedanji fari je zgradil novo cerkev in nove šolske prostore. Pri zlatomašnem slavju je bilo izredno veliko vernikov in mnogo jubilantovih duhovnih sobratov. Zlatomašni pridigar je bi slovenski frančiškan p. Atanazij Lavrenčič, OFM. Pri kosilu sta bila glavna govornika dr. Miha Krek za slovensko govoreče goste in Henrik Grošel za angleško govoreče goste ter farane. G. zlatomašniku če- stitamo in mu želimo blagoslova pr' vodstvu slovenske župnije! • FRANCIJA Slovenski naseljenci v severnem Je' lu Francije in v Pas-de-Calais so imel' 8. maja svetoletno romanje v cerkev Lur.ške Marije v Livienu, kjer je bil" koncelebrirana sv. maša, nato pa o9 pokopališču blagoslovitev nagrobneg9 spomenika msgr. Valentina Zupančič*1 ; • AVSTRIJA Rojaki na Zgornjem Avstrijskem, v Lienzu in Welsu imajo slovensko maš9 vsako prvo in tretjo nedeljo v mesec*' Imajo cerkveni pevski zbor in namer*' vajo ustanoviti lastno društvo. • NEMČIJA V Obcrhausen Sterkrade so imeli maja veliko narodno-cerkveno sloves-nost. Blagoslovili so slovensko izselje*' sko zastavo z napisom „Bogu otroci narodu sinovi — nikomur hlapci“. Bi*' goslovil jo je škof iz Essena msgf' Julij Angerhausen. Pred cerkvijo so g9 sprejeli mestni prošt ob asistenci J'-rektorja slovenskih katoliških misij Nemčiji dr. Janeza Zdešarja iz Mue»' chena ter slovenskega izseljenskega d°' hovnika Ivana Ifka iz Essena. Po spr9' vodu v cerkev je dr. Janez Zdešar v nagovoru razložil vsebino na zastav' zapisanega gesla. Po evangeliju je 1 v pridigi obsodil nauk Marksa in E"' gelsa ter pokazal na zgled delovneg9 človeka Jožefa iz Nazareta. Po cer kveni slovesnosti je bila družabna pr'' reditev, na 'kateri sta nastopili folklor' ni skupini iz Porurja in iz Holandija ter moški zbor iz Eisdena v Belgij'-Slovesnosti se je udeležilo nad 700 sl°' venskih izseljencev. ® Nova maša č. g. Venceljna Vodni-V sredo, G. julija je bil v cerkvi Darije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Iiamos Mejiji pri Buenos Ai-',,isu posvečen v duhovnika g. Vencelj Vodnik. Novo mašo je zapel istotam v ne-1 eUo, 10. julija. Pel je pevski zbor »Gallus“ pod vodstvom g. dr. Julija ■'’avellj, Novomašni pridigar je bil g. ,lilnko Mernik, SDB. Pri maši pa so g. llQVomašniku asistirali g. msgr. Anton Grehar, g. dr. Alojzij Starc in g. Franc ilaNe, SDB. Novomašno slavje je bilo v Don oscovem Ateneju- Tu so novomašniku, 11 je sedel v sredi med očetom in ma-6rj°, bratov in sestra ter gostov, iz-'ekli čestitke: g. Janko Mernik, SDB kot novomašni pridigar, g. msgr. ' aton Orchar — v imenu slovenskih uhovnikov "in g. dr. Tine Debeljak v ltlenu rojakov iz Poljanske doline, kjer Je Pred 30. loti zagledal luč sveta tudi novomašnik. Naslednjo soboto je g. novomašnik aioval sv. mašo na Slovenski pristavi Castelarju. 9. julija pa so g. Vodnika ^zdravili rojaki v Slomškovem domu, •lei' je zbranim podelil novomašni bla koslov. • Srebrna maša č. g. Franca Sodja, ■M. v juliju je med nami v Slovenski vusi v cerkvi Marije Kraljice sveta da-^°val srebrno sv. mašo g. Franc Sodja, aZarist, ki je pred nekaj tedni prispel !*a novo službeno mesto iz Toronta v Kanadi. G. srebrnomašniku, novemu urednici »Katoliških misijonov“ iskreno cestnino in želimo veliko božjega blagoslova. med , Tt'SWItX V ® Razstava verskega tiska slovanskih narodov. V nedeljo, 17. julija je v Slovenski hiši v Buenos Airesu revija „Duhovno življenje" pripravila razstavo verskega tiska slovanskih narodov tako iz domovine, tujine in posebej še Argentine. Na razstavi, katero je ob sodelovanju gg. Ivana Bukovca in Staneta Snoja pripravila gdč. Jožej-lca Debeljak, je bil slovenski, hrvaški, slovaški, češki, poljski in ukrajinski verski tisk. Ob 10,30 je bila najprej sv. maša, nato pa je g. msgr. Anton Orehar otvo-ril razstavo. V uvodnem govoru je nakazal važnost verskega tiska. Slavnostni govornik pa je bil univ. prof. dr. Tine Debeljak. V govoru je med drugim dejal tole: V Argentini je okrog 150.000 Ukrajincev, 150.000 Hrvatov, 120-000 Poljakov, 80.000 Čehov, 30.000 Slovakov, več tisoč Itusov in 32.000 Slovencev: 7-500 jih je prišlo po drugi svetovni vojni, ostali pa od preje. Verski tisk v Argentini imamo samo Slovenci, Poljaki in Ukrajinci. Najmočnejši tako po kvaliteti kot tudi po kvantiteti jo slovenski. Središča verskega tiska slovanskih narodov po svetu so: Rim, Pariz, Nemčija, Kanada in Združene države ter Anglija. Ker so vsi slovanski narodi za železno zaveso, je jasno, da je njihov verski tisk doma malo razvit. Na razstavi verskega tiska slovanskih narodov je bil sledeč verski tisk: „Duhovno življenje“ s prilogo „Božje stezice“, „Katoliški misijoni“ „Omnes unum“, „Oznanilo“, „Baragov vestnik“ — iz Argentine; „Božja beseda“ — Kanada; „Ave Marija" — ZDA; „Naša luč“ — Zahodna Evropa; „Misli“ — Avstralija; „Življenje“ — Venezuela; „Katoliški glas“, „Pastirček“, „Nedelja“ — Primorska m Koroška; „Družina“, „Bogoslovni vestnik" — Slovenija- V popoldanskih urah so rojaki ogledovali razstavo in sledili šaljivim prizorom gojencev „Rožmanovcga zavoda" v Adrogue. • 14. slovenski socialni dan. V nede- ljo, 24. julija je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu 14- slovenski socialni dan. Na programu sta bili dve aktualni predavanji: Laik v Cerkvi in Slovenski dialog s sodobnim svetom. Socialni dan se je pričel s sv. mašo. V govoru je g. msgr. Orehar govoril o potrebi obnove, o času obiskanja, kateremu Slovenci ne smemo uiti. Po sv. maši je g- Avgust Horvat, predsednik odbora Socialnih dni pričel v mali dvorani zborovanje. V predsedstvo zborovanja so bili izvoljeni: )?■ Marko Kremžar — predsednik; g. Stanc žužek — tajnik; gdč. Milica Hribar, predsednica SDO; g. Jože Žakelj, predsednik SKAD-a in g- Jernej Dobovšek, predsednik SFZ — kot člani- Prvi referat je imel g. msgr. Anto» Orehar. Tema njegovega govora je bila „Laik v Cerkvi“. Govoril je o zgodovini laika, o tem, kaj laik danes j® in kakšne so njegove naloge. Drugi referat je podal g. Ruda Jurčec „Slovenski dialog s sodobnim svetom-“ Živahna debata je pričala, da st» bili predavanji aktualni, dobro podani in izdelani. Udeleženci socialnega dne so poslali pozdravni pismi: buenosaireškcmu nadškofu kardinalu Caggianu in predsedniku Narodnega odbora dr. Mihi Kreku. Ob koncu lepo uspelega zborovanja je bilo sprejetih šest resolucij, ki s® glase: i 1. Drugi vatikanski cerkveni zbor je povabil laike, naj pozive delo v Cerkvi-Zgradi naj se nova družba, krščanska, svobodna in pravična. Bog vse vabi K delu in soustvarjanju te družbe. 2- Logična posledica tega povabila je apostolsko delo, katerega namen je isti kot namen Cerkve: oznanjati evangelij, preoblikovati svet, zgraditi nov božji red povsod, 'kjer živi človeštvo in kjer katoličan živi med njim- 3. Oblike apostolata so lahko raz- 'ižne: individualne in organizirane. Vladati pa mora prj organiziranem apostolskem delu red, ki ga določi cerkve-113 hierarhija in ji moramo slediti. Prav tako moramo skrbeti za apostolska formacijo posameznikov in skupnosti. 4. Dolžnost apostolskega dela nas tako sili k dialogu med nami samimi in 8 svetom, v katerega nas je postavila hožja previdnost. 5- Izkušnje preteklosti in doživetje ysebine našega časa nam narekujejo 'skanje silnic za dialog s svobodnim 8Vetom, ki ni več naslonjen samo a ^vljenje narodov in kontinentov — Problematika prehaja v vesoljnost. Kot narod moramo v celoti odgovoriti na duhovne zahteve Cerkve. G. Emigracija ima pri tem svoje poganstvo. Vrši apostolat med rojaki in ttled ljudmi, s katerimi je prišla v stik t®r 'zastopa z njimi v dialog, obenem Pa, ko registrira naraščanje duhovno-sti v domovini, prehaja v naravno rast $l°venstva in pravo oblikovanje zdramila, od Boga hotenega človeštva. ® Spominske proslave ob obletnici Paših žrtev so bile poleg glavne junij-tudi v številnih tečajih naših sionskih šol: v Ramos Mejiji, v Častema, v Buenos Airesu, v San Justa, Carapachayu, v San Martinu, v Slo-V°Pski vasi. ^ že znani sanmartinski harmonikar-orkester, ki ga vodi g. Viktor Jen-. °> je s sodelovanjem harmonikarjev mladenk iz Carapachaya imel v so-°f°> 9. julija v San Martinu svoj prvi satriostojni nastop, ki je dobro uspel. ® Igro: Lisica in grozdje, katere av-r Je Guilherme Figuereido — preved-‘a BS- Simčič in Rakovec — je vprizo- rilo Slovensko gledališče v Buenos Airesu in sicer v soboto, 2., v nedeljo, 3. in v soboto 9. julija v Slovenski dvorani. Igro je režiral g. Stane Jerebič, sceno je napravil g. arh. Marijan Ei-letz, igrali pa so: ga. Pavči Eiletz, ga. Jeločnik in gg. Beznik, Borštnik, Debeljak ml. in Casares. • Med letošnjimi srebrnomašmiki je številnim rojakom dobro znani g. Jože Peterlin, SDB. V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani leta 1941. Več let je deloval po raznih salezijanskih zavodih v Patagoniji na jugu Argentine. Leta 1962 je odšel v Evropo. Nekaj časa je bil v Marijanišču na Občinah na Primorskem, sedaj pa je vzgojni prefekt v Alojzijevišču v Gorici- SVETOVNE NOVICE O Koliko mrtvih na cesti? V Sloveniji je bilo letos v prvih petih mesecih 3182 prometnih nesreč, ki so terjale 138 smrtnih žrtev, 1192 hudo ranjenih in 1048 laže ranjenih; pri teh nesrečah je bilo skoraj milijardo starih dinarjev škode. In drugje: lansko leto je bilo v Zahodni Evropi na cestah 85.000 mrtvih, v ZDA je bilo v prometnih nesrečah mrtvih, odkar so stekli prvi avtomobili, milijon in pol ljudi. Te številke so zadosten opomin vsem: šoferjem, da sedejo za volan vedno pripravljeni na smrt; nam, da molimo za šoferje in zase, da bi nas prometna nesreča ne presenetila v grehu. • Sto let katoliškega tiska na Cejlonu 7. junija 1866. je prvič izšel katoliški tednik na Cejlonu. Izdajali so ga zasebniki. Sedaj je poluradno glasilo katoliške Cerkve na tem otoku. POVERJENIKI: KJE JE KAJ Argentina: DuinopaatIraka pisarna, Ramön Falcön 4168, Buenos Aires Z. D. A.: Rev. Julij Slapčak 6019 Glasa A ve. Cleveland, Ohio, U. 8. A. Slovenska pisarna Baragov dom 6304 St. Clair A ve. Cleveland S. Ohio, U. 8. A. Kanada: Ivan Marn. 131 A Trcevlew Drive Toronto 14, Ont. Canada Trat: Marijina druiba. Via ltisorta 3, Trieste, Italla Italija: Zora PiSčanc, Rlva Piazzutta 18, Oorlzla, Ilalia Avstrija: NnroCnlno pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec Celoletna narpinlna zaAr-rentino in države, ki nanje mejijo (razen Uruguays) M00 pesov. *a ZDA in Kanade 6 dolarjev; ra Avstrijo 95 illlngev ra Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja. PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO! Nakazila na naslov: Antonio Orehar Ramön Falcön 4168, Buenos Aires, Argentina Slomšek — slovenski svetnik 611 Koncil: V Cerkvi smo vsi poklicani k svetosti 512 Kako je na Poljskem ? 51® Festival v Cannesu 520 Komunistični načrt za zavzetje Južne Amerike 523 Zanimivosti o Mali Cvetki 524 Evharistija in bratska ljubezen 630 Dogovor med Vatikanom in Beogradom 534 V družini 538 Oče mora biti glava krščanske družine 538 Pismo 539 „če ne bo drugače, te bomo dali v zavod“ 541 Moj sin že pelje avto 542 Za mladino 544 Anketa: Domovi in organizacije 544 Dnevnik Ane Marije 646 Judežev obraz 549 Koncil: Redovniki 550 Spomini poročevalca iz Kristutovih časov 653 Lemenatarji 557 Svetovne novice 561 Novice iz Slovenije 564 Molitveni namen 566 Slovenci v svetu 567 Med nami v Argentini 571 LETO XXXIII. št. 9 SEPTEMBER 1966 slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij knton Orehar); urejujejo dr. Al .Starc, dr. Br. Rozman 1* 7uri j Rode. Editor resp.: Msgr. Antonio Orehar, Ram6» Faleön 4161, Bs. As. Regietro de la Prop. letel. N9 141.9** neka Vilko S. R. L., Eetadoe Unidoe 426, Buenos Air## • Zgoraj: Procesija sv. Re&njega Telesa Slovencev v Velikem Buenos Airesu leta 1966 ® Spodaj: Razstava verskega tiska slovanskih narodov v ospredju msgr. Anton Orehar in prof. dr. Tine Debeljak • • Ovitek: stud. arh. Jure Vombergar llllH ■ 11 ■m— IfflPfčIff Ifflfli lil?IIBH/I illliil lil iiiiffi 4 EHililltiE Piiiii