Doilo 2 3. VI.-1932' PoNhina plačana v gotovini LETO LX ' iu»j V Ljubljani, v sredo 22. junija 19*52 Štev. 141 r Cena 1 Din Naročnino mesečno 'Delegali Republike izjavljajo, da ni reparacij- j ski problem samo francosko-neniški. Svet preraii pozablja, da bi popolno črtanje reparacij silno zadelo mnoge države, čisti prebitek neke države (Jugoslavije), vpisan v Voungov načrt, znaša na primer 70 milijonov zlatih mark; ta država je lahko prenesla Hooverjev moratorij samo s pomočjo francoskega posojila. Reparacijsko vprašanje je vprašanje evropskega gospodarstva.- Tako uradno poročilo francoske delegacije v Lozani. Francosko stališče se torej povsem krije s stališčem, ki ga je zavzel g. Marinkovič; zalo smo prepričani, da je naša stvar v dobrih rokah. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, od časa do časa dež, nižja tcmpcrnli < i. Zagrebška vremenska napoved; Oblačno, toplo z nevihtami. gije, llolandsko in skandinavskih držav je za podonavske države v toliko važen, ker so države-pod-pisnice tega dogovora nasprotne preferenčuenui sistemu. Belgijska delegacija bo kot predstavnica države, ki so edina izmed omenjenih držav uradno udeležuje lausannske konference, predložila važen predlog v zmislu dogovora v Oslu, in sicer v imeuu vseh držav-podpisnic lega dogovora. Težhoče tudi v Ženevi London, 21. jun. ž. Dopisnik /1'imesov- je zve« del, da je Francija sklenila, da odstopi od svojega predloga za ustanovitev vojske Zveze narodov. Na ta način bi bila torej odstranjena umetna zapreka, ki je onemogočala vsak poskus dela na razorožitveni konferenci. Dopisnik »Morning Posta« javlja, da obstoji še ena zapreka, ki je vprašanje francoske varnosti. Herriot noče nikakor popustiti in pri vsaki priliki poudarja vprašanje politične varnosti. Značilno jc, da stališči Italije in Nemčijo stalno soglašata in da sta podobni (udi stališču Velike Britanije. Upali pa je, da bo radi pritiska s strani Amerike prišlo v Ženevi prej do sporazuma kakor pa v Lozani. Mnenje ameriškega gospodarstvenika New)ork, 21. jun. ž. Na banketu ameriških re« klamnih zvez jo imel predsednik Buttler govor, v katerem je naglasil, da so vojni dolgovi in reparacije glavni vzrok sedanje svelovne krize. Za podaljšanje krize bodo nosile glavno odgovornost Francija in Združene države. Dolžnost kongresa je, da zavre svetovno gospodarsko krizo, in sicer na la način, da revidira svoje dosedanje stališče v reparacijskem vprašanju in v vprašanju vojnih dolgov. V Bolgariji zopet nekdo izginil Cankov kliče močno vlado Sofija, 21. junija. AA. Urednik lista »Zemljo-delsko znatne« Dcnikostov, je bil prošlo nedeljo aretiran na železniški postaji Kaspičan, ko je hotel potovati v Novo selo, kjer je imel govoriti nn ze-mljoradniškem zborovanju. Današnji popoldan, listi pišejo, da niso mogli dobiti od ravnateljstva sofijske policije nc od notranjega ministrstva do danes nikakih vesti o aretiranem novinarju. Listi pri tem naglašajo, da je sporočil okrož. upravitelj v Šumenu, da je Deni-kostova interniral po nalogu iz Sofije v Stari Zagori. Toda policija v Stari Zagori jc sporočila, da aretiranega Denikostova niso privedli v Staro Za-goro. Zaradi negotovosti usode aretiranega novinarja se v Sofiji domnevajo razne stvari. Sofija, 21. junija. AA. Bivši predsednik vlade Aleksander Cankov se je včeraj udeležil v Bur- gasu velikega javnega zborovanja svojih pristašev. Med navzočimi je bilo tudi mnogo zemljoradnikov. Ko je Cankov pričel govoriti, so ga prisolni zemljo-radniki sprejeli z vpitjem in vzkliki: Doli ubijalec naroda 1 Nalo je prišlo do velikega prerekanja med pristaši Cankova in zeniljor., začeli so se ogorčeno pretepati s stoli in palicami, kar je trajalo skoraj četrt ure. Naposled se jc policiji z muko posrečilo vzpostaviti red in mir in izprazniti dvorano od zemljoradnikov. Več oseb so pri tem aretirali. Nato je imel Cankov oster govor proti sedanjemu vladnemu narodnemu bloku. Naglasil je, da je treba sedanjo vlado vreči in jo zamenjati z vlado močne roke. Cela vas pok lana London. 21. junija. AA. Reuter poroča i/ Luovva, da so sovjetske čete v vasi Turbezdovo pobile vse tamošnje prebivalstvo, nad 4000 oseb. Vas leži v sovjetski Ukrajini in ni hotela oddati predpisanega presežka živine in pridelkov. Kazenska esspcdicija C.JU-ja je ravnala neusmiljeno in je pobila staro in mlado. Naposled jc e k špedicija vos šc zažgalo. Anarhija v Cili traja dalje Netvj-ork, 21. junija tg. Glavno mesto Santiago de f'ile jc preživelo zelo viharno noč. Prišlo jc do hudih uličnih bojev, v katerih jc bilo po avtentičnih vesteh 25 oseb ubitih. 75 pa ranjenih. Davila noče dati vajeti iz rok in postopa proti komunistom brezobzirno. Na strehi in balkonu predsedniške palače je postavil strojne puške. V Sanliagu in Valparalsu so bile čete ojačene. Stavkujoči šoferji so zažgali vozove cestne železnice. Vlada pn je odredila aretacijo 32 častnikov. Rekonstrukcija avstr. kabineta Dunaj, 21. jun. Ig. Pričakovati je, da se bo prihodnji teden, ko se vrne državni kancler iz Lozane, dr. Dollfussova vlada deloma spremenila. Velenemci so se namreč izjavili pripravljene, vstopiti v Dollfussov kabinet, v katerem so do sedaj samo krščanski socialci, Landbund in Heimwehr. HeiniNvetirovec dr. Jaconcig bo, kakor se čuje, odstopil prometno ministrstvo Velenemcu Hamplu, sam pa bo prevzel ministrstvo za javno varnost, dočim bo dosedanji voditelj lega ministrstva dr. Ach zopet prevzel svoje uradno mesto pri pošti. V Franciji bodo redukcije Pariz, 21. jun. AA. V poučenih krogih sodijo da vlada ne bo predlagala v parlamentu znižanja uradniških plač, pač pa redukcijo osobja. Proces proti Gorgulovu Pariz, 21. jun. ž. Proces proti Gorgulovu, k.! je bil določen na 11. in 12. julija, je edgoden na drugo polovico islega meseca. Proces bo pred pariškim porotnim sodiščem. mu* palmira -mi/a olep&uje. Stran 22. »SLOVENEC«, dne 19. junija 1932. Štev. 139. Veličastni sprejem papeževega legata Sprejem v Angliji Dublin. 21. junija. Irska je papeževega legata za lit. mednarodni evharistični kogres, kardinala Loreuca Lauri. sprejela z Izredno slovesnostjo v uorjti cvetju, med topovskimi streli in salvami ier ob navdušenih vzklikih ogromne množice ljudstva. V angleškem pristanišču Folkestone so sprejeli legata in njegovo misijo angleške civilne in vojaške oblasti, med njimi londonski župan (lord-•najor) in visoki irski komisar v Veliki Britaniji. Jako število so bili zastopani katoličani, ki so prišli nalašč i/. Londona, da pozdravijo zastopnika sv. očeta ie ob prihodu v Anglijo. Pa tudi protestanti so se '/.brali v velikem številu in kardinal a-legata spoštljivo pozdravljali. Od leta 1908 je to prvič, 'la se je papežev legat več dni mudil na angleških ;leh. Kardinal je bil zelo ginjen in se je za sprejem prisrčno zahvalil. Posebni vlak, ki ga je dala na razpolago angleška vlada, je potem zapustil Folkestone in je po dveurnl vožnji dospel nn postajo Addison v Londonu. Na vseh postajah je kar-dlnala-legata pozdravila množica katolikov in protestantov. V Londonu so papeža pozdravili vitezi »v. Kolumba. Nato se je vlak odpeljal v Chester, kjer je kardinal Lauri prenočil. Sprejem na Irskem V Chestni. ki leži na kanalu sv. Jurija, se je kardinal-legat drugo jutro vkrcal na posebno ladjo, ki jo je poslala irska vlada in katera je bila sijajno okinoana. Sredi kanala so se pojavile nn obzorju tri esUadro irskih letat, ki so se bile dvignile z aerodroma v Dublinu. in so spustile na ladjo šope cvetja ler pozdravne listke. Potem so letala, formirana v obliki križa, spremljala ladjo lo Dunlaogaire, dublinskoga pristanišča, ki je od oravega mesia oddaljeno 8 milj. Ko je ladja vrgla iidro, so se podali na ladjo i>o stopnicah, pogrnjenih i rdečo preprogo, nadškof dublinski in primas irski, predsednik in člani izvršilnega odbora kongresa ter predstavniki civilnih in vojaških irskih oblasti. Papežev legat je sprejel prvi pozdrav Ircev t velikem salonu, nakar se je podal na kopno. Ta .logodek je pozdravilo 21 -strelov Iz topov. Svečan sprevod Na vsej poti 8 milj je pozdravljala kardinala ogromna množica ljudstva, dočim je vojaštvo izkazovalo legatu časti, kakor pripadajo' vladarjem. Kardinal se je peljal v svečani karosi. Ogromen sprevod so olvorili konjeniki, katerim sta sledila dva avtomobila, za njima pa karosa s papeževim segatom in irskim primasoni. Njima so sledili avtomobili s predstavitelji oblastev, ob straneh karose so jahali konjeniki v svoji novi rdeče-modri uniformi in s potegnjenimi sabljami. Ob prihodu v mesto je pozdravil legata župan in predstavitelji drugih oblasti, nakar je sprevod šel po glavnih ulicah Dublina. Špalir je tvorijo na stotine tisočev ljudi. Pred katedralo so čakali legata vsi trski šitofje. Legat je s škofi in ostalim občinstvom vkorakal v cerkev med petjem himne Protector nosters. V katedrali V katedrali so bili zbrani predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti Irske ter predstavniki vseh kulturnih in verskih društev. Okoli oltarja so bili zbrani vsi kardinali, ki so došli iz inozemstva, med njimi nadškof iz Palerma, nadškof je iz Bostona, Newyorka in Philadephije, nadškof pariški, primas belgijski, primas, poljski, primas nemški iu drugi. Kardinal je z oltarja podelil množici svoj prvi blagoslov. 21. t. m. je irska vlada priredila v čast papeževemu legatu grandiozen sprejem v St. Patrick llallu, kjer je legata sprejel predsednik irske republike de Valera z vsemi člani kabineta tn predstavniki najvišjih oblastev. Sprejema so se udeležili tudi vsi poslaniki, ki so akreditirani pri irski republiki. Manjkal je samo angleški generalni guverner Mac Neil. Političen incident Ta dogodek se zelo komentira in je vplival kot nepotrebna disonanea, katero je zakrivil de Valera, ki predstavnika Anglije nI povabil na recepcijo. Irski primas je privatno pa zelo energično zaradi tega pri irski vladi protestiral, obžalujoč, da se skuša politično vprašanje mešati z mednarodno versko prireditvijo, V sredo zjutraj se otvori prva seja kongresa. Dr. Erhariič umrl Dunaj, 21. junija, tg. Logncijski tajnik ju-goslo\ tmskcg« poslaništva nu Dunaju dr. Stanko Erhartič, ki se jo včeraj z n\tomobilom ponesrečil pri Dunajvkeiu -Novem mestu, je dttvi ob 2 umrl v mestnem suiHitoriju v Dunajskem Novem medu- Zlomljeno j>- »mel spodnjo strun lobanje in prsni koš stlačen. Njegovi) scpmjta ima razrezano lice in odrgiijeno kožo na jinvi pa bo najbrže lahko že v pur dneh zapustila sunatorij. K" so m« Dunaju zvedeli zu nesrečo, st je o (peljalo v Dunajsko Novo mesto več uradnikov poslaništva in starši dr. I.rltur-tičeve žene. Kakor poročajo očividci, se jc že \ Brniku >b Muri opazilo, dn je dr. Krhurtič. ki je sani \ orlil avtomobil. vozi j prehitro. Okoli k zvečer je bolel pri Neunkirehenu prehiteti avtomobil, ki je vozil pred njim. Nn njegove ponovne si-«nit le mu je končno šofer sprednjega avtomobilu dni /nuineiije, da ga lahko prehiti. Do tega pa ni več prišlo, krha rtiče v avtomobil, ki je vozil prehitro, je zašel preveč nu desno, začel jo drseti in zdrknil v cestni jarek, kjer je drča t še 20 m dalje, >e postavil pokonci in u.lniil < !> drevo cestnega d rev o redu. Dr. Krhui'-tiča in njegovo soprogo je .s sedeži vred vrglo i. vo/a tei sui oba obležala nezavestna iui tleh. Dr. Lrharttf-, ki je stui 40 let, zapušča poleg vtlove tudi dva otroka v starosti "i let iu H mesecev. Vest o njegovi tragični smrti je v dunajski družbi povzročil i odkritosrčno sožalje iu -o se številne oficielne in privatne osebnosti tekom dneva prijavile v jugoslovanskem poslaništvu, du izrazijo svojo sožalje. Odlikovani slovenski orožniki Ueljuad. 21. junija. I. .Na zadnji slavi oro/-niškega poveljstva, ki se je proslavila nu zelo svečan nučin, «> bili med drugimi odlikovani tudi sledeči slovenski orožniki: Ivan Mnrušič, Ivan \'elikouju, I rane Kosmač, Franc Praten-■ok. Ivan Presek. \nton Mohor, Ivmt Triglav, Vnlon /ili, da bp smela izvoziti v Alžir šc tisto količino, ki ji manjka do polnega tromenerneg* kontingenta, ki ga ni mogla izrabili v prvem Iromesečju t. 1. Naše vino Belgrad, 21. jun. AA. Kmetijska vzorna in kontrolna postaja v Mariboru je poslala oddelku za rastlinsko proizvodnjo kmetijskega ministrstva poiočilo o izvozu vina za mesec maj. Po tem poročilu se je izvozilo 54.269 litrov viua, ki je šlo v Avstrijo. Češkoslovaško iu na llolaodsko. Hitler grozi Berlin, 21. junija, ž. Po pisanju »Deutsche Tageszeitung je obiskal snoči Adolf Hitler notr. ministra, barona Gayla in ostro protestiral proti temu, da se južno-nemške države upirajo novim nujnim naredbam, katere je izdata državna vlada in s katerimi st. dovoljuje npšenje uniforme in zopetni obstoj nacionalncsocialističnih napadalnih oddelkov Adolf Hitler je zagrozil notranjemu ministru, da ima lahko ta odpor zelo resne posledice, ki so se že pokazale pri zadnjih dogodkih v Kolnu in Munchnu. Katalonc: se posvetujejo Barcelona, 21. junija. AA. Ker se katalanski parlamentarni zastopniki mude trenotno večinoma v Barceloni, so imeli te dni več sestankov. Prodsedov al je polkovnik Maciu. Sestanku so se udeležili poslanci republikanske levice v Kataloniji, radikalne katalonske stranke, republikanske socijulistične stranke in skupine katalonske neodvisnosti. Dostop nn .sestanke je bil prepovedan le enemu poslancu in sicer, ker je v parlamentu nastopil za separatizem. O sestankih so varovali največjo tajnost. Doznnva p« se, tla so razpravljali o kutalunskein statutu. Grški demanti Atene, 21. junija. AA. Danes je bil objavljen uradni komunike, ki demantira trditev Papasta-nasia o primeri neposlušnosti v vojski. Takih slučajev, pravi komunike, ni bilo. Srečno ameriško uradništvo Washington, 21. jun. ž. Senat je sprejel načrt predsednika Hoovra, ki pred videva petdnevno delo v tednu za del uradništva. Druge skupine državnih uradnikov bodo morale na enomesečni dopust, ki pa bo plačan. Demokratični predlog, da se splošno znižajo uradniške plače za 10 odstotkov, je bil odklonjen. Najstarejši nemški škof umrl Miinrhen, 21. jun. AA. V Eichsttittu je preminul škof Leo Von Mergel, najstarejši nemški cerkveni dostojanstvenik. Bilo mu je 84 let. Občni zbor bivše Južne železnice Dunaj. 21. jbn. tg. Danes je bil občni -zbor po-donavskn-snvsko-jadranske železnice (bivša Južna železnica), na katerem se je soglasno sprejel predlog upravnega sveta, kako naj se porabi čisti dobiček v znesku 252.140.13 zlalih frankov. 5 odstotkov bo dobil rezervni fond, ostanek pa se bo porabil za fond za osnovanje kapitala. Prečita! se je tudi dopis madjarske vlade, ki javlja, da bo madjarska državna železnica dne 1. julija prevzela madjarske proge bivše Južne železnice. Drobne vesti Belgrad, 21. jun. AA. Zbornica za TOI v Zagrebu naznanja, da bi mogla posredovati pri izvozu življenjskih potrebščin in podobnih proizvodov v Egipt (žitarice, moka, fižol, sadje, krompir, .sir, maslo, živina, alkoholne pijače itd.). Interesenti dobe naslove in podrobna navodila od zbornice' pod štev. 4127-188.2. Belgrad, 21. jun. AA. Zbornica za TOI v Zagrebu obvešča, <|a bo 7. mednarodni sejem vzorcev v Solunu od 11. do 25. septembra t. I. Teheran, 21. junija. A A. Tu sta prisluhi francoska letalca Rignot in Girier. Preletela sta razdaljo iz Pariza (4.800 lun) brez vmesnega pristanka. Berlin. 21. jun. AA. Državna vlada jc preko svojega poslanika v Varšavi obvestila polj.-ikn vlado, da bo nemška vojna mornarica obiskala Gdansk 23. junija. V Gdansku bodo nemškim ladjam priredili svečan sprejem. Odlikovanje Belgrad, 21. jun. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pravosodje je odlikovan z redom jugoslovanske krona IV. stopnje dr. Ra-doSlav Dobričič, državni tožilec v IV. skupini II. stopnje ua državnem tožilstvu v Sroniski Mitrovici. Pošiljatve na Madjarsko Belgrad, 21. jun. AA. Po sporočilu v Železniškem in prometnem vestnlku, uraduem listu madžarskih prometnih ustanov, z dne 16. junija t. I. je madžarska vlada odredila na podlagi protokola o mednarodni konvenciji o prevozu blaga po železnicah z veljavo od 25. junija I. 1., da smejo madžarske železnice na obmejnih postajah sprejemati počasnovozne, brzovozne in ekspresne pošiljite, izročene v prevoz na postajah v inozemstvu za postaje na Madžarskem samo tedaj, če te pošiljke pri dospetju v Madžarsko niso obremenjene z ni-kakimi troški. K temu dostavljajo madžarske državne železnice, da bodo gornjo omejevalno odredbo s svoje strani izvajale saino pri pošiljkah, ki bodo izročene v prevoz po 30. juniju t. 1. Zato morajo biti železniške pošiljke omenjene vrste, namenjene postajam v Madžarski po SO juniju t. I. frankirane do državne meje, to je vozarlnn in vsi troški do državne meje morajo biti plačani vnaprej pri izročitvi pošiljke v prevoz. Kopalni vlaki Promet kopalnih vlakov Ljubljana—škofja Loka in Ljubi jun«—Ježica. V letošnji kopalni seziji bodo vozili ob ugodnem vremenu redno kopalni vlaki po znižani ceni, da se omogoči kopanje tudi manj imovitiin slojem. Kopalni vlak Ljubljana—škofja Loka bo vozil vsak dan t. j. ob delavnikih; nedeljah in praznikih, kopalni vlak Ljubljana—Ježica pa samo ob nedeljah in praznikih. Kopalni vlak Ljubljana—Škofja Loka bo odhajal Iz Ljubljane gl, kol. ob delavnikih ob 14. uri 20 min., ob nedeljah in praznikih pa že ob 1*5. uri 15 min. Povratek kopalnega vlaka v Ljubljano gl. kol. bo vsak dan ob IS. uri 53 min. Kopalni vlak Ljubljana—Ježica bo odhajal ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri 47 min. in se bo vračal iz Jezice ob 19. mri 29 min. Kopalni vlaki bodo vozili samo ob ugodnem vremenu. Ako bo trajalo sedanje vreme dalje, prične voziti kopalni vlak Ljubljana—škofja Loku v soboto, dne 25, junija t. 1., kopalni vlak Ljubljana—Ježica pa v nedeljo 26. junija t. L Občinstvo se bo vsak dan obveščalo o prometu kopalnih vlakov potoni posebnih tablic. V veži na gl. kolodvoru in na gor. kolodvoru ter v izložbenem oknu »Putiiika« v palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski c. št. i bo vsak dan, kadar bo vozil kopalni vlak, od 9, ure dalje razobešena tablica z napisom »Danes vozi kopalni vlak Ljubljana—Škofja Loka (oziroma Ljubljana—Ježica) odhod ob 14. uri 20 min. (13. uri 15 min)«. Za kopalne vlake se bodo izdajali posebni vozni listki s 50% popustom po tcli-le cenah za obe smeri, t. j. zu tja in nazaj: Ljubljana—Medno Din 3.50, Ljubljana— Medvode Din 5.50, Ljubljana—dorenja vas—Re-teče Din 7.—. Ljubljana—Škofja Loka 7.—, •Ljubljana—Ježica Din 3.50. Razpisi služb Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi razpisa ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 15. junija 1932, S; br. 10. 234 službo sreskega sanitetnega referenta pri sreskem načelstvu v Metliki. Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo ter imeti staž. Prošnje je vlagati neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, do 8. julija 1932. Kr. banska uprava dravske banovin© v Ljubljani razpisuje na podlagi § 43 zakona o zdravnikih in § 21 zakona o bolnicah pri splošni bolnici v Mariboru dve mesti zdravnikov — uradniških pripravnikov. Prosilci za ti službi morajo izpolnjevati splošnje pogoje za sprejem v drž. službo in morajo dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo (staž). Predpisano kolkovane prošnje, opremljene z zahtevanimi in zadostno kol-kovantmi prilogami je predložiti kr. banski upravi v Ljubljani do 10. julija 1932. Carinama v Zametu Belgrad, 21. jun. AA. Finančni minister je odredil, da se ustanovi v Zametu v savski banovini carinama prvega reda, ki ji bodo podrejeni dosedanji oddelki glavne sušaške carinarne v Klanski cesti, Kastvu, Hostih ln Drenovi. Carinama v Zametu začne poslovati i, julija. Sodba o procesu zoper častnike mariborske g ar nizi je (.Iz včerajšnje 2. izdaje »Slovenca«) 20. t. m. se jc izrekla v Belgradu sodba v procesu zoper častnike, ki so v .Mariboru nameravali . izvršiti ptič. Ob -pol 8 so (Sodnika s predsednikom, polkovnikom Nikoličein stopili v sodno dvorano. Obtoženci so sc v dveh vrstah postavili pred sodnike. Polkovnik Nikolič je med grobno tišino bral sodbo, ki se glasi: Poročnik Atanackovič Dragulj ub se obsoja na smrtno kazen za dejanje iz točke 2 § 1 zakon« o zaščiti države. Poročnik Altnrer Miroslav je obsojen nn smrtno kazen zn isto dejanje v /.Vezi z' dejanjem ]>o I. točki 2. oddelka S 87 vojaškega kazenskega zakona. Mnjor Djokič je z« dejanje po točki 2 čl. 2 zakona o zaščiti države obsojen n« 15 let ječe, od katere sc mu odbije, preiskovalni zapor. Pol •očnik Pa un kov ič Božidar, Milutinovič Momčilo, Todorovič Dragoljub in Mtirkovič Marko se obsodijo za dejanje po 2. točki S 2 zakona o zaščiti držnve na 10 let ječe. Vite je se. jim preiskovalni zapor. Podnarednik Ilič Živorad je z« dejanje po točki 2 čl. I zakon« o zaščiti države obsojen na 10 [.'l ječe. Vsi navedeni izgube za trajno vse državljanske pravice in vojaške čine. Podporočnik Miloslav llistič in čedomir Petrovič in Lazar Grujin so popolnoma oproščeni in se motnjo takoj izpustiti h« svobodo. Kn/en so obsojenci sprejeli mirno. Vložili .so vsi pritožbo nn višje vojaško sodišče. Obsojenec so odvedli v zapor, štiri oproščene so pa takoj izpustili. Prirodoslovne razprave Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo je pričela pravkar razpošiljati zaključni snopič t. Knjige svojih PrirodoslovniU razprav. — Snopič prinaša troje znanstvenih prispevkov, ki jih pojasnjuje 38 slik iu 7 tabel v avtotipiji. Us P e -l o r razpravlja na podlagi lastnih raziskovanj o »cmbrijonalnem razvoju ktenofoi«. Ktenofore ali rebraši so izredno nežne kot steklo prozorne morske živiilice, ki jih časih morski tokovi prinašajo v ogromnih rojiti; njihovo telo je nndunnjeno liajiigžnejšiini barvnimi odtenki, ud temena sem pu se, preliva in izpreminja v osmeriU meridijanUi v vseli mavričnih barvah, Icedaj utripi jejo v teh me-ridijanih nameščene veslalue pločke in jih obseva solnce. Zato prištevamo ktenofore najlepšim oblikam morske faune. Predvsem zanimajo ktenofore zoologa-slrokovnjaka. Njih izredna pozicija v živalskem sistemu, sorodstvene vezi, ki jili iia videz vežejo kar z dvema živalskima debloma, vse lo že od nekdaj mika strokovnjake, da bi rešili uganko njihovega porekla. Svojčas so namestili ktenoforo na podlagi grobo morfoloških podobnosti med ni c-hovce ali celeuterate in tamkaj so vsled vztrajnosti in koniodnosti ostali do danes, podrobnejša raziskavanja njih ustroja in razvoja pu ,so dokazala nevzdržnost le pozicije, obenem pa so odkrila zanimive vezi ki vežejo ktenofore z morskimi poli klad i iz skupine črvov v rt i ličar je v. Tu je zastavil Us s svojim delom. Pre-iskavat je embrijonalni razvoj oblike H orni i-phora ter v marsikaterem važnem pogledu Izpopolnil ali pa popravil naše dosedanje znanje. Hkrati je opozoril na tako značilne vzporednosti v razvoju ktenofor in turbelarijev, da bo treba ko-nečuo vendar slediti argumentacijam onih avtorjev, ki so že svojčas dokazovali sorodnost ktenofor in polikladov. Materijal za to delo je bil nabran v našem severnem Jadranu, deloma na ekspedicijuli ladje »Vila A'elebita« Delo je bilo izvršeno v zoološkem institutu ljubljanske univerze. V drugi razpravi obdeluje dr, Stanko Karanimi, kustos zoološkega muzeja v Skoplju* v svojem »5, prinosn poznavanja, sladkovodnih amfipodovc amfipode podzemeljskih voda. Pobuda k tej monografiji je izšln iz Društva za raziskavaaje jam t Ljubljani, ki je 1. 1931 organiziralo znanstveno odpravo v veliko podzemeljsko jamo Vjotreuico v Hercegovini. Materijal, ki ga je nabral avtor v tej jami, in prispevki, ki so mu jih doposlali iz ostalih delov Jugoslavije, a tudi iz Čehoslovaške in Nemčije, je služil za podlago tej monografiji. Pod-zemeljski amfipodi so bili doslej .jako nepopolno in neenotno obdelani. Karaman podaja izredno točne popise an karakterizacijo posameznih oblik v besedi in sliki. Sistematski donesek je izredno bogat. V doposlanem nemškem materijalu je ugotovil in opisal Karaman tri nove vrste, na podlagi češkega materijala je postavil 2 n,ovi so vrsti, v Vjelrenici sami pa je odkril novo vrsto nenakonožcev Hadžia fragilis, ki ustanavlja obenem nov rod Hadžia. Tej obliki se pridružuje nova vrsta Hadžia giorgjeviči iz Skoplja. V okviru pri nas jako razširjene vrsta Niphargus ilidžensis opisuje Karaman iz Stražišča pri Kranju novo sovrsto Niphargus ilidžensis nlo-venicus. Poleg morfološko-sistematskih podatkov prinaša ekološka opazovanja in misli o genezi posameznih oblik. S to razpravo so postali potUe-meljski neenakonožci Jugoslavije preiskani boljše, kakor iz pretežne večine ostalih evropskih dežel. V zadnjem prispevku se bavi Ivan Rak o« v e c z »miocensko favno kamniškega predgorja-r, Ob začetku miocenske dobe je Panonsko mor j o znova udrlo višje v teritorij današnjih Savinjskih Alp, ki so v svojih velikih obrisih tedaj bile že izoblikovane. To miocensko morje jih je oblilo od severa in juga in je ludi v dolini današnje Save. seglo globlje proti Gorenjski. Bilo je to zadnje morje, ki je od obeh strani oblivalo vznožje Savinjskih Alp. Usedline tega morja so posebno izdatne v bližini Kamnika in zelo bogate okamenin. Po svojem značaju pričajo, da so nastale v bližini morskega obrežja. Na tem ozemlju, v gričevju ki se razprostira med Pšato in Kamniško Bistrico', je pokojni župnik liobič dolgo vrsto let z vso vnemo nabiral okamenine. V določevanje jih je pošiljil graškemu paleontologu Hilberju. Robičeva zbirka je prešla v last ljubljanskega Narodnega muzeja Ju jo je pregledoval avtor ter opazil, da mnogi eksemplari sploh še niso določeni, ali pa so določeni napačno, pri drugih zopet determinacija ne odgovarja več današnjemu stanju paleoutološke' vede, ki je odtlej mnoge vrste razcepila v več novih vrst ah sovrst. Zalo se je Rukovec znova lotil nuocenskega kamniškega materijala, ki gti jp izdatno pomnožil na lastnih ekskurzijah v terenih V svoji razpravi se ozira skoro samo ua oblike, ki so ah regijonalno nove ali pa ki jih je bilo treba stedeo novejšim izsledkom, razcepili na nove vrsle in podvrste. Med opisnimi školjkami in polži, ki se jim pridružuje en rak, je ugotovil avtor 4 nove yrste in 2 so vrsti. Prva razprava je pisana v slovenskem, ostali dve v nemškem jeziku z izvlečkom v srbohrvaščini oziroma v slovenščini. Ta ali oni se je morda že vznemirjal ali pa se utegne še vzuemirjati nad nemškim jezikom nekaterih publikacij. Toda jz-sledkt prirodoslovnih ved v splošnem' nimajo izrazito lokalnega značaja. Svoj edini smisel in pomen dosežejo šele v okvirju celokupne vede. Zato morajo biti pisani tako, da jih s pridom lahko uporablja specialist katerekoli narodnosti. Prav posebno pa tvorijo prirodoslovne vede že od nekdai mednarodno občestvo, ki se trudi, da svoje izsledke na kar najbolj uspešen način posreduje strokovnjakom vseh narodnosti. Nemške prirodoslovne revije prinašajo n. pr. angleške in francoske prispevke. Naloga naše doraščajoče generacije pa je, da si osvoji francoščino v jezikoslovnem in miselnem oziru v toliki meri, da bo sposobna svoje izsledke m misli izraziti tudi v francoskem jeziku. Iz priloge je razvidno veliko število znanstvenih časopisov, ki jili dobiva Muzejsko društvo v zameno za svoje publikacije. Dotacije naših knjižnic in institutov ne zadoščajo niti za nakup najpotrebnejše znanstvene literature. Zato je za nas neprecenljive važnosti z zamenjavo pridobljena biblioteka Muzejskega društva. Šahovski turnir Praga, 21. jun. tg. V Sliaču sp se