TEORIJAINPRAKSAUREJANJAPROSTORA THEORYANDPRACTICEOFSPATIALPLANNING IGRA USTVARJALNOSTI TEORIJA IN PRAKSA UREJANJA PROSTORA ŠT. 13 / 2025 | NO 13 / 2025 CREATIVITY GAME THEORY AND PRACTICE OF SPATIAL PLANNING Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora KAZALO CONTENTS I. UVODNIK EDITORIAL Alenka FIkfak 7 Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI SOME IMPRESSIONS ON THE IMPORTANCE OF ARCHITECTURAL DRAWING: SKETCHES FROM A FACULTY EXCURSION THROUGH ITALY. 10 II. CLANKI ARTICLES Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE IN SODOBNA POSELITEV: IZBOR REPREZENTATIVNIH NASELIJ ARCHITECTURAL LANDSCAPES AND REGIONS OF SLOVENIA AND CONTEMPORARY URBANIZA. TION: A SELECTION OF REPRESENTATIVE SETTLEMENTS 20 Tim Gerdin: SESTAVLJENE PROSTORSKE PODOBE V ZGODOVINI THE USE OF COMPOSITE REPRESENTATIONS OF SPACE IN HISTORY AND TODAY 28 Domen Kušar: NAPUŠCI KOT SESTAVNI DEL IDENTITETE ARHITEKTURNE KRAJINE ROOF EAVES AS AN INTEGRAL PART OF THE IDENTITY OF THE ARCHITECTURAL LANDSCAPE 36 Aleš Švigelj, Marko Lazic: DOSTOPNOST, VARNOST IN DRUŽBENA VKLJUCENOST ODPRTEGA JAVNEGA PROSTORA ACCESSIBILITY, SAFETY AND SOCIAL INCLUSION OF OPEN PUBLIC SPACE 42 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ŠTUDIJSKIH PRIMERIH URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON SELECTED CASE STUDIES 50 Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: VPLIV PREGREVANJA PROSTORA NA SPREMINJANJE MORFOLOGIJE GRAJENEGA PROSTORA SLOVENSKIH NASELIJ TER ZDRAVJE UPORABNIKOV 62 THE IMPACT OF OVERHEATING ON THE MORPHOLOGY OF THE BUILT ENVIRONMENT OF SLOVENIAN SETTLEMENTS AND THE HEALTH OF USERS 4 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Tomaž Bercic, Marko Stavrev: EnCLOD – Krepitev zmogljivosti obcinskega upravljanja z uporabo odprtih podatkov ENCLOD . ENHANCING GOVERNANCE CAPACITIES OF LOCAL AUTHORITIES USING OPEN DATA 68 Aleš Švigelj: CELOSTNO OSVETLJEVANJE JAVNEGA ODPRTEGA PROSTORA: INTERDISCIPLINARNI RAZISKOVALNI PRISTOP K RAZVOJU SMERNIC OSVETLJEVANJA HOLISTIC LIGHTING OF OPEN PUBLIC SPACES: AN INTERDISCIPLINARY RESEARCH APPROACH TO THE DEVELOPMENT OF LIGHTING GUIDELINES 72 Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: PROJEKT HUBCITIES: POVEZOVANJE PROSTORSKIH ANALIZ IN OBCANSKE ZNANOSTI ZA RAZO. GLJICENJE LETALIŠKIH IN PRISTANIŠKIH OZEMELJ THE HUBCITIES PROJECT: BRIDGING SPATIAL ANALYSIS AND CITIZEN SCIENCE FOR THE DECARBONISATION OF AIRPORT AND SEAPORT TERRITORIES 76 Tomaž Bercic: 82 PREGLED RAZVOJA UI V USTVARJALNIH POKLICIH LETA 2025: ROJSTVO DIGITALNEGA NADCLOVEKA STATE OF THE ART OF AI IN CREATIVE INDUSTRIES IN 2025: THE BIRTH OF THE DIGITAL OVERMAN III. DELAVNICE WORKSHOPS 89 IV. PREDSTAVITVE PRESENTATIONS 99 V. SEZNAM AVTORJEV LIST OF CONTRIBUTERS 105 5 I. UVODNIK EDITORIAL Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Uvodnik -Igra ustvarjalnosti 2025 Slika1:Idejaprepletanjapovršinnamenjenihumirjenemuprometuscesto,kijezukrepizazmanjšanjehitrostiboljprijaznauporabnikomprostora.Vijugastapotezapostaviuporabnikavospredjeinodmakneprometkotmanjpomembnopotezonadrugomesto.Obglavnimarkantnipoteziseodpirajomajhni,sprogramompestriprostori.Žepniparkisotesnopovezanispotrebamilokalneskupnostiinssvojomajhnostjoizboljšujejokakovostživljenja.Vpestremraznolikemurbanemokoljupoudarkenudijostavbedominantezraznolikostjopro gramov,kihkratisutvarjajomožnostoblikovanjazasebnegaprostora.Poudarjenavijugapovežecelotnoobmocjeskoziprijetneprostore.(Avtoricislike:KatjaZaložnikinAnaKodric;VajepripredmetuUrbanisticnooblikovanje) UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Kaj, ce bi raziskovanje prostora spremenili v igro? Kaj, ce bi zapustili racunalnike in tabele ter si vzeli papir, svincnik in oci za opazovanje ter ušesa za poslušanje mest, ulic, parkov in stavb? Igra ustvarjalnosti vabi k eksperimentiranju z neposrednim stikom z okoljem, kjer prostorocna risba, terensko delo in improvizirane raziskovalne metode postanejo orodja razumevanja prostora. V svetu, ki ga preplavljajo digitalni modeli, GIS-sistemi in množicni podatki, revija odpira prostor za drugacen pristop: raziskovanje skozi gibanje, risbo, beleženje detajlov in igranje z oblikami, linijami in proporci. Vsaka skica, vsak zapis in vsaka opazovana sprememba v prostoru odpira nove vpoglede – vpoglede, ki jih algoritmi težko ujamejo. Tudi ta številka revije Igra ustvarjalnosti spodbuja ustvarjalno eksperimentiranje: kako lahko risba ali terenski posnetek postane nacin ucenja, komunikacije in oblikovanja? Kako lahko neposreden stik z mestom ali krajino sproži inovativne rešitve za trajnost, mobilnost, dostopnost in življenjsko kakovost? Revija je vabilo k raziskovanju brez predpisanih meja, k povezovanju teorije in prakse, k prepletanju arhitekture, urbanizma in krajinske pedagogike. Tudi številka 2025 je kot laboratorij, kjer se eksperimentira, sprašuje in išce: kako prostor doživeti, ga razumeti in oblikovati – z rokami, ocmi in ustvarjalno domišljijo. Pa tudi s številkami in digitalizacijo. Preplet vsega kar se snuje in oblikuje v raziskovalni ter umetniški domišljiji prostorskega nacrtovalca – arhitekta, urbanista, krajinskega arhitekta, itd. Ker prostor ni le površina ali podatkovna množica; prostor je igra, raziskovanje, interakcija in izkušnja. In Igra ustvarjalnosti je prostor, kjer to igro lahko zares zacutimo in ustvarimo. Vabljeni k branju inovacij leta 2025. Alenka Fikfak urednica 8 No13/2025No13/2025 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning Editorial – Creativity Game 2025 What if we turned the exploration of space into a game?What if we stepped away from our computers and spreadsheets and instead picked up a sheet of paper and a pencil, relying on our own eyes to observe and our ears to truly listen to cities, streets, parks, and buildings? TheCreativityGamejournal invites us to experiment through direct contact with our surroundings. In this approach, freehand drawings, fieldwork, and improvised research methods become more than techniques – they become ways of understanding space itself. In a world flooded with digital models, GIS systems, and masses of data, the journal embraces a different approach: an exploration that dives into movement, drawings, and details, encouraging play with shapes, lines, and proportions. Every sketch, every note, and every observed spatial change reveals new insights – insights that algorithms alone can hardly capture. The new issue ofTheCreativityGamejournal once again encourages creative experimentation: how might drawing or field sketching Slika 2 naslavlja problematiko hitre vožnje skozi umirjeno naselje, katerega prebivalci si ne želijo dirkalne steze pred vho dnimi vrati. Urbanisti in arhitekti se v tem manifestu izražamo skozi osebo, ki dobesedno cisti promet in vzdržuje umirjen ter cloveku prijazen prostor v kraju XX. Ta oseba ni le nevidna sila, ki ureja prometne tokove, temvec je tudi varuh duše kraja, ki nas vabi k sprehodom, k druženju na ulici, k obcudovanju zelenih površin ob poteh. Vsak meter ceste ni le prostor za prevoz vozil, temvec prostor za srecanje, za ustvarjanje skupnosti, za življenje. Cesta naj bo ne le povezovalna arterija, temvec tudi sprehajalna pot, kjer se otroci igrajo, kjer se sosedje ustavijo za klepet, kjer se ljudje ustavijo in obcudujejo lepote svojega kraja. Zato pozivamo k spremembi: ne le prometnih predpisov, temvec tudi mentalitete. Cesta naj postane simbol preobrazbe, od avtoceste do avenije, od hitenja do uživanja, od locenosti do povezanosti. (Avtorja slike: Tadej Gregoric in Blaž Parežnik; Vaje pri predmetu Urbanisticno oblikovanje) become a way of learning, communicating, and designing? How can direct engagement with a city or a landscape spark innovative solutions for sustainability, mobility, accessibility, and quality of life? The journal invites us to explore without boundaries, to connect theory and practice, and to bring together architecture, urbanism, and landscape pedagogy.The 2025 issue continues this approach, treating the journal as a kind of laboratory – one where we can experiment, ask questions, and explore: how can we experience, understand, and shape space – through our hands, our eyes, and our creative imagination? And yes, also with numbers and digital tools. It is precisely this mix – between what is imagined and what is created in the research-driven and artistic imagination of the spatial planner, whether architect, urbanist, or landscape architect – that makes this exploration so rich. Space is not just a surface or a collection of data; it is play, exploration, interaction, and lived experience. TheCreativityGamejournaloffers a space where this play can truly be experienced and created.We invite you to dive in and explore the innovations of 2025. Alenka Fikfak Editor 9 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI SOME IMPRESSIONS ON THE IMPORTANCE OF ARCHITECTURAL DRAWING: SKETCHES FROM A FACULTY EXCURSIONTHROUGH ITALY. Uvod -ozadje arhitekturne ekskurzije po Italiji Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani ima svojo dolgoletno tradicijo, ki se naslanja v najvecji meri na oba mojstra, profesorja Plecnika in Ravnikarja, a se hkrati vedno znova tudi posodablja. Oba sta bila izjemna arhitekta, vsak v svojem casu in vsak s svojim arhitekturnim jezikom in izrazom! A hkrati sta bila oba tudi izjemna prostorocna risarja in umetnika! Tradicija arhitekturne risbe, ki se je na šoli kultivirala in prenašala od Plecnika na naslednje generacije, je bila priznana tudi v širšem evropskem prostoru. Arhitekti, ki so prihajali z Ljubljanske šole za arhitekturo, so bili zato cenjeni tudi kot odlicni risarji. V pariškem ateljeju Le Corbusierja na Rue de Sevres 35 se je to vedelo, od devetih Slovencev, ki so pred sredino XX. stoletja prišli k njemu v uk, je posebno mesto risarskega virtuoza zavzel prav Edvard Ravnikar, ki mu je LC dovolil celo, da je na nekaterih risbah pustil svoj podpis ... UVODNIK Skiciranje-kot posebna in najbolj neposredna oblika arhitek- EDITORIAL tovega izražanja-se je na naši šoli vedno poucevalo, izleti in CLANEK ekskurzije s skicirko v roki pa so bile praksa pri obeh mojstrih ARTICLE (ter seveda tudi drugih pedagogih). Plecnik je bi kot najboljši DISCUSSIONRAZPRAVA ucenec nagrajen s potjo po Italiji že leta 1898-99 pri svojem ucitelju Ottu Wagnerju, kasneje pa se je kot profesor na arhitekturi RECENZIJA v Ljubljani s svojimi ucenci pogosto podajal na poti predvsem po Sloveniji. Njegov najpomembnejši ucenec Ravnikar je zasno- REVIEW val koncept »Italijanskih potovanj«, ki jih je od njega prevzel in PROJEKT skoraj trideset let vodil njegov asistent in kasneje profesor Mar- PROJECT jan Ocvirk. Žal se je ta tradicija v XXI. stol. za približno dvajset DELAVNICA let prekinila, casi so se spremenili in risanje je postalo vse manj WORKSHOP cenjeno, kot glavno orodje (pedagogov in študentov) arhitektuNATECAJ re pa je nastopila digitalna risba... COMPETITION In vendar se vse bolj zavedamo, da je v casih prevladujoce virtu- PREDSTAVITEV alizacije in umetne inteligence prav arhitektova roka (Palaasmo- PRESENTATION va »misleca roka«, povezana z mislijo in custvi) še vedno najbolj DIPLOMA neposreden in obcutljiv instrument za izražanje arhitekturnih MASTER THESIS obcutenj in zamisli. In prav to smo lani na ekskurziji po Italiji spet vsakodnevno prakticirali: ocarljiva mesta, trge, palace, cerkve... na poti smo spoznavali tudi tako, da smo jih beležili, iz realnosti v živo »prevajali« v svoje skicirke. Tradicija velikih klasicnih potovanj (»The grand tour«). Potovanja proti klasicnim destinacijam predvsem v Italiji, pa tudi v Grciji, Franciji ali Španiji, so bila za umetnike, pesnike in intelektualce s severa (Angleži, Nemci, Skandinavci...) že v 18., predvsem pa v 19.stoletju takorekoc obligatorna, ce si želel v stroki in v družbi nasploh kaj veljati. Ta vrsta doživljajskih in raziskovalnih potovanj se je okvirno imenovala »Velika tura« (The Grand Tour), njene izpeljanke pa so bile mnogotere. Med znamenitejše gotovo spadajo poti, ki jih je med 1786 in 1788 izpeljal veliki pesnik, mislec in znanstvenik, pa tudi risar Johann Wolfgang von Goethe. Njegovi dnevniški zapiski, pisma in refleksije so bili kasneje izdani tudi v zvezku z naslovom »Die italienische Reise«. To izjemno pricevanje nam sporoca tudi, da takšne poti niso bile le kulturna odkrivanja, temvec tudi vzpodbude za osebnostni preporod in nov zacetek (Goethe je pred štiridesetim v Italijo zbežal od svoje »dolgocasne« uradniške službe na dvoru v Weimarju), torej potovanja k spoznavanju samega sebe, neke vrste obred prehoda ali osebna iniciacija. Kljucna destinacija teh romanticno obarvanih »romanj« je bila prav izjemno raznolika in vecplastna Italija s svojo antiko, srednjim vekom, renesanso in barokom. Zato »Ocvirkova« ekskurzija s skiciranjem po Italiji še vedno žari s posebno auro in ko sem leta 2018 presedlal z mariborske Fakultete za arhitekturo na ljubljansko, smo o tej temi spregovorili in si neformalno »obljubili «, da bomo to tradicijo v naslednjih letih ponovno obudili. A trajalo je vse do poznega 2024, ko se je pobude za ekskurzijo s pravo vnemo in »lobiranjem« med pedagogi lotil moj takratni asistent Blaž Budja. Dobila sva potrebno (moralno) podporo, iskra je preskocila in po temeljitih pripravah smo hitro nabrali avtobus študentov arhitekture in urbanizma vseh letnikov ter se v zacetku aprila 2025 podali na pot (pridružil se nam je še en strastni risar, kolega Leon Belušic, ki na faksu že leta poucuje prostorocno risanje). 10 Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI: 10–20 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 VicenzaVerona Izbrana pot: pokrajine, mesta in arhitekture lanske ekskurzije Itinerer ekskurzije je bil »klasicno« obarvan: razen vrhunskih urbanih destinacij (Vicenza, Verona, Lucca, Pisa, Firenze, Siena, San Gimignano, Perugia, Asissi, Gubbio, Urbino, Rimini, Ravenna, Chioggia...) je ponujal tudi srecanja z velikimi mojstri preteklosti (Palladio, Alberti, Brunelleschi, Ghiberti, Michelozzo, Michelangelo, Donatello, Fra Angelico, Giotto, Lorenzetti, Cimabue, Scarpa, Michelucci itd.)! Zelo intenzivna, monumentov polna šest dnevna krožna pot nas je peljala skozi nekaj pomembnih in po svoji naravi razlicnih italijanskih pokrajin oz. regij: najprej skozi Furlanijo-Julijsko krajino, potem severno Benecijo (Veneto) in Emilijo Romano, vse do Toskane in naprej do Umbrije ter po Markah spet nazaj proti domu. Naštejmo vsaj nekaj znacilnih lastnosti mest, skozi katera smo se sprehodili in v njih nekaj motivov tudi naskicirali: prvi postanek je bil v ocarljivi, Palladijevi Vicenzi; nato v krasni anticni, srednjeveški in sodobni Scarpovi Veroni; naslednje jutro je sledil obisk imenitnega mestnega jedra z vodami obdane Gonzagove Mantove in daljši skok do majhne, a za obzidjem izjemno lepo ohranjene Lucce ter bližnje, znamenite srednjeveške Piazze del Duomo v Pisi; en dan smo postali v prelomnih, renesancnih Brunelleschijevih in Michelangelovih (ter sodobnih Micheluccijevih) PotekpotipoItaliji. 11 Aleksander S. Ostan: SOME IMPRESSIONS ON THE IMPORTANCE OF ARCHITECTURAL DRAWING: SKETCHES FROM A FACULTY EXCURSION...: 10–20 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora MantovaLucca UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Firencah; naslednji dan smo uživali atmosfero v krajino vrhunsko umešcenega, kompaktnega in slikovitega San Gimignana ter prehodili žlahtno, aristokratsko srednjeveško mestno jedro Siene s katedralo in Piazzo del Campo. Zvecer smo zaslutili še izvorno etrušcansko, vitalno univerzitetno Perugio (a vanjo žal nismo uspeli vstopiti); dan kasneje pa priromali do monumentalnega Franciškovega, Klarinega, Giottovega in Cimabuovega Asissija; doživeli majhen, a dramaticen Gubbio s svojo Piazzo Grande in Palazzo dei Consoli ter spoznali kompleksne Montefeltrove renesancne arhitekture Urbina z Albertijem, Rafaelom in Bramantejem vred; v novem jutru smo vstopili v obmorski, anticni, tudi Fellinijev Rimini s svojim Tempio Malatestiano; popoldne pa odkrivali anticno-zgodnjekršcanske, ostrogotsko- bizantinske Ravenne s svojimi izjemnimi mozaiki v bazilikah Sant' Appolinnare Nuovo in San Vitale ter v mavzoleju Galle Placidie... Na vecer smo pot zakljucili s sprošcenim sprehodom po simpaticnem majhnem mestecu-otocku Chioggia na skrajnem jugu beneške lagune. Intenzivna izkušnja, ki lahko odtehta tedne »ex-chatedra« akademskega študija. Ekskurzije so se enakovredno udeležili in k njej kreativno doprinesli vsi letniki naše fakultete, od prvega do petega, od zacetnikov do malih mojstrov, tako arhitekti, kot tudi urbanisti, med nami pa je bilo tudi deset Erasmusovih študentov! Študentke in študenti na poti po eni strani v živo doživijo izjemno bogastvo arhitekturnih, umetniških in kulturnih plasti nekaterih najbolj fascinantnih mest Italije in to v prostorsko- casovno zgošcenem »sprehodu«, zabeljnim s pravo mero interpretacij relevantnih kulturno-zgodovinskih informacij. Po drugi strani pa s poglobljenim ustvarjalnim ucenjem skiciranja v sprošceni atmosferi odkrivajo in razvijajo svoja kljucna orodja izražanja ter se zato samozavestneje podajajo na pot svojega strokovnega raziskovanja in razvoja. Odprt posameznik z ustvarjalno dušo lahko na taki poti sam zacuti in tudi spozna (odvisno od njegovega vpogleda in izobrazbe), kako se je v starih mestnih jedrih nalagala stratigrafija urbanih in arhitekturnih plasti zgodovinskih obdobij ena cez, pa tudi ena ob drugo. Ce se ob senzibilizirani percepciji uspe sprošceno »potopiti« vanje, lahko doživi kompleksno in orkestrirano simfonijo mesta na celovit nacin. Šivi med antiko in srednjim vekom, srednjim vekom in renesanso (tja do manierizma), pa tudi med njo in med barokom se vecinoma ne manifestirajo na bolece dialekticen nacin (v smislu teze in njene negacije...), temvec se skoraj brez drasticnih rezov dopolnjujejo in nadgrajujejo ter mehko prehajajo ena v drugo. Kompozicijsko, likovno in materialno kompaktno »mestno tkivo« je povezano v organsko celoto, ki jo odlikuje cloveško merilo, doživljamo pa jo v cloveškem ritmu in z neposredno percepcijo. Ne le da mladi med skupnim druženjem skozi vse cute lahko izkusijo omenjeno kontinuiteto kot posledico spoštovanja arhitekture in mojstrov prejšnjih obdobij, temvec doživijo in upodobijo inspirativne krajinske in urbane ambiente z izjemno raznolikostjo prostorskih doživetij. V njih se še vedno lahko »pocutijo doma«, povezani in povabljeni v odprt proces samorealizacije. Ta izkušnja je za študente, ki živijo v sodobnem svetu in casu radikalnih nasprotij, nasilja in gradbene ignorance do konteksta, še kako formativna in pomembna! Spominski utrinki s prvega doživetja »italijanske ekskurzije« (1981) V casu našega študija na Fakulteti za arhitekturo je bil spomladi v tretjem letniku (zame leta 1981) na sporedu tudi predmet Arhitekturna skica, ki ga je vodil prof. Ocvirk, asistent prof. Ravnikarja. Slednjega takrat uradno žal ni bilo vec na šoli, Ocvirk pa je v okviru predmeta nadaljeval s tradicijo vsakoletne, enotedenske ekskurzije po Italiji. Na pot se je obicajno šlo nekje konec marca ali v zacetku aprila, torej v sredici poletnega semestra in v obdobju porajajoce se pomladi. Vse skupaj je bilo koncipirano (z 12 Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI: 10–20 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 PisaFirenze SanGimignano Siena 13 Aleksander S. Ostan: SOME IMPRESSIONS ON THE IMPORTANCE OF ARCHITECTURAL DRAWING: SKETCHES FROM A FACULTY EXCURSION...: 10–20 Št.13/2025Št.13/2025 UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Assisi zavedanjem ali ne...) ob pravem casu (tako glede na leto študija, kot tudi glede na letni cas...) in v pravem prostoru (sosednja Italija kot destinacija z verjetno najvec kulturne in arhitekturne dedišcine glede na svojo zgodovino in teritorij). V tretjem letniku smo že malo zaslutili, za kaj pri arhitekturi pravzaprav gre, pomlad s svojo rastjo in odpiranjem pa je pomagala, da smo se tudi mi sami odprli v novo izkušnjo, ki se je odvila tako na cloveški (z individualno in skupinsko dinamiko), kot tudi na strokovni ravni (zacetki razumevanja temeljev arhitekture skozi hiter prerez arhitekturnih principov in njene zgodovine). A ceprav o zgodovini arhitekture še nismo vedeli dovolj, zaradi cesar so izjemne pokrajine, mesta, naselja, trgi in stavbe polzele mimo in skozi nas na še ne povsem ozavešcen nacin, so se vtisi pocasi in zanesljivo, globinsko nalagali v nezavednem in cakali na case, ko bodo lahko vpoklicani v zavedanje. Lepoto na poti smo doživljali in srkali vase s polnimi pljuci, kot neposredno mladostno izkušnjo, ki se še ni obremenjevala z vrednotenjem, strukturiranjem, kompariranjem in podobnimi analiticnimi metodami in diskurzi. Zgodovinskih arhitekturnih obdobij še nismo poznali toliko (na šoli se teh tem skoraj nismo ucili!?), da bi jih lahko medsebojno natancno locevali, definirali, kategorizirali, zato smo bili razbremenjeni odvecnih racionalizacij in smo se lahko le potopili v soocenje z arhitekturnimi umetninami in njihovo interpretiranje skozi risbo. A na ta nacin se je pocasi pricelo formirati zgodnje spoznavanje osnovnih znacilnosti mest, urbanih ureditev, kompozicij, proporcev, materialnosti in razlicni meril videnega. Za nas je doticna ekskurzija pomenila tudi izkušnjo hitre šole arhitekturne zgodovine, podane, interpretirane in doživete na subjektiven, a hkrati kreativen in esencialen nacin. Znotraj atmosfere in dinamike popotovanja pa je kljucno vlogo odigrala risba, ki je pomenila ustvarjalni in metodološki okvir ekskurzije in nas je –vsakega na svoj nacin-spremljala takorekoc na vsakem koraku. Glede na dolgoletno tradicijo ekskurzije je Ocvirk natancno vedel, kam se bo postavil na dolocenem trgu ali v interierju cerkve in koliko minut casa nam bo poklonil za hitro skico. »Gremo naprej, naprej, ne bomo vas vec cakali...!« so bile besede, ki so nam vsakodnevno odzvanjale na risarskih pozicijah, s katerih nas je preganjal na naslednjo lokacijo... Gubbio Ceprav smo nekateri že prej (zelo) radi risali in je bila prostorocna risba v tistih »preddigitalnih casih« temelj vsake zasnove, pa nas je intenzivna dinamika ustvarjanja, zacinjena z izjemnimi ambienti ob poti, mocno potegnila v svoj vrtinec, tako da smo po parih dnevih povsem »padli noter« in smo motive iz poti veckrat na novo in po spominu skicirali še v avtobusu, na vožnji med razlicnimi mesti. Ob koncu se je v skicirki nabral niz upodobitev, ki si jim lahko sledil od plahih zacetkov prvega dne v Vicenzi do sprošcenega zakljucka zadnjega vecera v Chioggi... Vmesna postaja (»intermezzo«); v Italijo na zadnjo pot z Ocvirkom (2013). Leta 2013, torej dobrih trideset let po naši študentski izkušnji z ekskurzijo po Italiji, profesor Ocvirka ni bilo vec na Fakulteti za arhitekturo (so ga »upokojili«), pa tudi predmeta arhitekturne risbe ne vec. Ob velikem zagonu digitalizacije in varljivi iluziji, da bo le-ta nadomestila klasicno arhitekturno risbo, ter ob hkratni odsotnosti poznavanja risarskih vešcin, so arhitekturno skico enostavno izpustili iz kurikula. A nekaj pedagogov se je kljub vsemu zavedalo, da brez risbe ni celovite vzgoje mladih arhitektov, zato so profesorja Ocvirka potem, ko ga ni bilo vec na šoli, prosili, da z nekaj izbranimi študenti, ki bi se za to odlocili, izpelje še kakšno risarsko ekskurzijo, ceprav ni bil vec v najboljšem zdravstvenem stanju (premikal se je s pomocjo bergel...). Dejansko je tisto pomlad, s pomocjo nekaterih asistentov, Ocvirk izvedel še zadnji dve potovanji po Italiji in imel sem sreco in privilegij, da sem na cisto zadnjem bil zraven. Profesor me je posadil na sosednji stol v vrsti (sam je zasedel dva...), tako da sem lahko sodoživel ta »labodji spev« neke tradicije ne le iz prve roke, temvec tudi iz prve vrste. Bilo je izjemno podoživeti to izkušnjo po vec kot treh dekadah in iz povsem drugih izhodišc: zdaj sem kot »zrel« arhitekt sedel poleg profesorja in lahko spremljal pot tako skozi veliko vetro 14 Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI: 10–20 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Urbino Rimini bransko steklo šoferja, kot tudi skozi komentarje vodje ekskurzije v živo ob sebi. Percepcija poti in vseh izjemnih kulturnih krajin, mest in monumentov ob poti je bila zato seveda podvržena bistveno bolj natancnemu, glede na prvega skoraj komplementarnemu motrenju in vrednotenju videnega: vsako etapo in sekvenco poti sem lahko vpisal v sistem strukturiranega znanja, ki se je v vmesnih letih nabralo in formiralo. Ob tem so se razvile tudi debate s profesorjem, tako tiste, ki so podpirale podobno doživljanje in valorizacijo obdobij in avtorjev vzdolž poti, kot tudi one druge, ki so kazale na razlike v vrednotenju nekaterih pomembnih fenomenov urbane in arhitekturne zgodovine ter njenih protgonistov . In ceprav profesor ni bil vec v najboljši zdravstveni kondiciji (zjutraj je vstajal uro pred nami, da se je razgibal in da se je lahkokljub berglam-hitro premikal po liniji itinererja), smo absolvirali skoraj vse, kar si je na zacetku zadal. Dalo se je obcutiti in razumeti, da je bil na tej poti v strokovnem smislu morda »najbližje samemu sebi« oz. najbolj »sam svoj«. Spomini na leta vodenja razlicnih generacij študentov so ga za nekaj dni spet vrnila v njegov svet, v njegovo živo preteklost, v njegovo drago arhitekturno risbo. Posreden dokaz za to elementarno sprošcenost, v kateri se je na poti znašel, je bilo dejstvo, da je njegova govorna posebnost (»jecljanje«) na ekskurziji izginila, da je spregovoril sprošceno, tekoce in brez ovir... Še nekaj utrinkov o zgodovini risbe na naši šoli; mojstra Plecnik in Ravnikar. Tradicija risbe na ljubljanski šoli za arhitekturo, o kateri sem na kratko spregovoril na zacetku prispevka, je dolga in pomenljiva: Wagner ni zaman izbral Plecnika za najboljšega med študenti in ga poslal na potovanje po Italiji (in Franciji...), ni ga tudi »kar tako« dvakrat predlagal za svojega naslednika na dunajski Akademiji: vrhunska, virtuozna risba našega genialnega arhitekta je bila gotovo eden od razlogov za izbiro! Njegov najbolj profiliran ucenec, Edvard Ravnikar, je že kot mladenic od mame prejel darilo-Strajnicevo knjižico o Plecniku (prvo publikacijo o našem mojstru), v kateri so bile reproducirane tudi nekatere Plecnikove risbe. Že zelo zgodaj jih je prepoznal za izjemne (»sinhronost«: identificiraš se s tistim, kar ti je po afiniteti in kreativnem potencialu najbližje...), zato je svojo risbo dolga leta kultiviral oz. »treniral« po mojstrovem vzoru... Ravnikar je po dveh letih študija na Tehnicni univerzi na Dunaju, kjer je (zaradi nezanimivih predavanj...) vecino casa preživel v knjižnicah, navsezadnje le spoznal, da ga »njegov pravi mojster« caka kar doma v Ljubljani. Poslovil se je od svetovne kulturne prestolnice in prišel na faks v provincialno mestece k Plecniku, ki ga je takoj prepoznal kot izjemno talentiranega in ga vkljucil v razlicne oblike študentskega sodelovanja. Po študiju je Ravnikar vec let delal za Plecnika, najvec in najbolj zahtevno (dobrih pet let!?) na izjemni fasadi NUK-a, ki jo je do detajla natancno izrisoval tudi v variacijah v merilu 1:1! Droben komentar iz njegovih osebnih zapiskov na spoštljiv nacin spregovori o tem, da je »mojster« prišel še z šesto (!?), a zdaj res tapravo varianto reševanja NUK-ovega venca! Po NUK-u sta se velika moža sicer razšla (znana zgodba z Moderno galerijo itd.), Ravnikar pa je pred drugo vojno skocil delat še k Le Corbusierju in se kmalu vrnil, da bi zastavil svoj arhitekturni in likovni jezik, ki predstavlja p-osebno sintezo izkušenj in izrocil obeh uciteljev. Skozi celotno ustvarjalno življenje je poleg natancne, obcutljive in ostre misli še naprej nadgrajeval in dopolnjeval tudi svojo prostorocno risbo, ki je sodoben, a dostojen naslednik mojstrove Plecnikove! Pred tremi leti sem imel priložnost in privilegij, da sem v Cankarjevem domu koncipiral in oblikoval veliko razstavo Ravnikarjevih risb (mocno povecanih ter v razmerju z originalno velikostjo), kombiniranih z fragmenti njegovih lucidnih, obcutljivih dnevniških zapiskov. Ob zakljucku: o raznolikosti arhitekturnih skic in risb ter o njihovi usodi danes. Prostorocna risba seveda ni le ena, ni le ta, ki jo predstavljamo skozi popotne skice z ekskurzije, ampak lahko govorimo o njenih zelo razlicnih pojavnostih, oblikah in tipologijah, od imaginativnih podob, ki odslikujejo notranje svetove ustvarjalca, atmosfer in meditacij na temo krajin, naselij in stavb, pa tja do realisticnih projektnih risb, ki se ukvarjajo z reševanjem detajlov, 15 Aleksander S. Ostan: SOME IMPRESSIONS ON THE IMPORTANCE OF ARCHITECTURAL DRAWING: SKETCHES FROM A FACULTY EXCURSION...: 10–20 IGRAUSTVARJALNOSTI–teorijainpraksaurejanjaprostoraŠt.13/2025RavennaŠt.13/2025Ravenna UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS konstrukcije, fasadnih pasov ipd. Izkušeni arhitekti, ki jo še uporabljamo, vemo za te razlike, zato risbo in njene nacine rabe ter izraze prilagajamo njihovemu namenu, razpoloženju ali casu, ki ga imamo na razpolago. Nenazadnje pa tudi vsem mogocim pisalom, ki jih za to uporabljamo; vsako ima svoj karakter, svojo linijo, debelino in barvo, svoj notranji potencial in upor ter nacin pritiska na podlago. Risanje v tem kontekstu ni le idejna, temvec tudi hapticna in telesna izkušnja, skoraj cudežno povezana v celovito ustvarjalno dejanje. In vendar se usoda risbe danes-kljub njeni izjemnosti-zdi nepredvidljiva in zapletena: ob vse hitrejši in cenejši produkciji znotraj že omenjene digitalne »revolucije«, ob virtualizaciji naših življenj in eksponentnem pohodu umetne inteligence se zdi, da rocne risbe pravzaprav ne potrebujemo vec! Takšen je obcutek, pa tudi navidezno »stanje stvari« tako v praksi, kot tudi na naši šoli. Do neke mere jo skuša nadomestiti sicer zanimiva in koristna, a zadnja leta vse bolj modna (in veckrat precenjena) Seznam študentov, ki so se udeležili ekskurzije (in so tudi avtorji skic): Aymeric Ariaux, Agnieszka Bajan, Bastian Bedene, Aleksandra Chorazy, Nina Delalic, Matija Fonda, Pia Gerbec, Gašper Glavina, Kal Gornik, Andrea Gotovac, Azarja Grasselli, Kristjan Jean Gruden, Tonja Gruden, Ka tarina Gspan, Chrystalla Iakovou, Helena Jess, Hana Jost, Neja Jurman, Liia Kaza rian, Ana Kodric, Kaja Korošec, Kaja Križ, Lucija Lohkar, Maxime Martinez, Tilen Mavric, Eva Metelko, Patricija Mohorcic, Nika Mulc Bukovac, Jan Šimnovec, Platz Patricia, Lucija Petrinic, Manon Peyrat, Mina Rancic, Urša Rijavec, Loti Rozman, Stanislav Rudenko, Filip Skeledžic, Filip Slakan Jakovljevic, Margerita Voulissa Stell Picman, Rachela Škrinjar, Anja Todorovska, Šana Trcek, Lea Vagaja, Ela Zaletel, Katja Založnik, Ada Zaremba, Nikola Zatezalo in Ana Žnidaršic reprezentacijska maketa, še posebej, ce se jo izvaja le v obliki 3D printa, ne pa rocne izdelave, pri kateri študentje v procesu lahko preverjajo razlicne aspekte prostorske zasnove in materialnosti. Po drugi strani pa se zdi, da se cas risbe in skice ponovno vraca: le-ta dandanes ne pomeni vec le cim bolj verodostojnega odslikovanja realnosti zunaj nas (kar smo morda še verjeli na zacetku svojega študija), temvec se giblje na obcutljivi meji med zunaj in znotraj: približno toliko, kolikor je na njej motiva, ki ga upodabljamo, se v njej skriva tudi globljih plasti naše osebnosti: nakopicene življenjske in strokovne izkušnje, misli in obcutki, ne le intelektualno, temvec tudi utelešeno znanje, zapisano v tem našem izjemnem, cudežnem »instrumentu«-telesu. Risba (ali katerakoli druga umetnina nasploh) vedno znova pricuje tudi o svojem ustvarjalcu in njegovi naravi, notranjih in zunanjih svetovih. Roka pa je tisti posrednik med intuicijo, mislijo, custvom, predstavo, podobo in domišljijo, ki kot seizmograf natancno odslikuje rezultante vseh notranjih obcutij in zunanjih vtisov, dokler se ne zarišejo na papirju (ali na drugem mediju). Ceprav zaradi napredovanja nevro in drugih znanosti vedno vec vemo o tem, kako se prenašajo impulzi iz koordinatnih sistemov razlicnih možganskih plasti in centrov, pa verjetno nikoli zares ne bomo vedeli, kako se hkrati napajajo in porajajo v labirintih srcnih globin. Ko arhitekt-ustvarjalec v svojih najboljših trenutkih uspe utišati dvom in razum, ponotranjiti reko misli in obcutij, odpreti pota intuiciji in v poglobljenem ustvarjalnem procesu uporabiti svojo risarsko vešcino, se lahko približa skoraj misticnemu stanju zavesti, znotraj katerega lahko postane eno s svojo umetnino ali celo z motivom, ki ga je upodabljal: s pokrajino, mestom, hišo ter njihovim znacajem, vzdušjem in atmosfero. Priporocena literature, ki dopolnjuje vsebine tega prispevka je: Ocvirk, M. (2017). Arhitekturna misel v risbi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Ravnikar, E. (2024). Risbe in refleksije. Slovenska matica. Kucan, A. (ur.) in Prelovšek, d. (ur.) (1992). Jože Plecnik: risbe iz dunajskega obdobja. Muzej za arhitekturo in oblikovanje JanŠimnovec 16 Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI: 10–20 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 BlažBudja 17 Aleksander S. Ostan: SOME IMPRESSIONS ON THE IMPORTANCE OF ARCHITECTURAL DRAWING: SKETCHES FROM A FACULTY EXCURSION...: 10–20 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora AleksanderS.Ostan UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 18 Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI: 10–20 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 19 Aleksander S. Ostan: SOME IMPRESSIONS ON THE IMPORTANCE OF ARCHITECTURAL DRAWING: SKETCHES FROM A FACULTY EXCURSION...: 10–20 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora LeonBelušic RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 20 Aleksander S. Ostan: NEKAJ UTRINKOV O POMENU ARHITEKTURNE RISBE: SKICE S FAKULTETNE EKSKURZIJE PO ITALIJI: 10–20 DISCUSSION UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA II. CLANKI ARTICLES Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE IN SODOBNA POSELITEV: IZBOR REPREZENTATIVNIH NASELIJ ARCHITECTURAL LANDSCAPES AND REGIONS OF SLOVENIA AND CONTEMPORARY URBANIZATION: A SELECTION OF REPRESENTATIVE SETTLEMENTS https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.022-029 UDK: 711.2:911.375.1(497.4) SUBMITTED: October 2025 / REVISED: November 2025 / PUBLISHED: December 2025 DOI: 1.01 Izvirni znanstveni clanek / Scientific Article POVZETEK Clanek predstavi metodo izbora naselij, primernih za nadaljnje vrednotenje sodobne identitete poselitve v Sloveniji. Izhodišce je, da identitete naselij ni vec možno razumeti zgolj na podlagi klasifikacij historicnega tkiva, temvec kot rezultat prepletanja historicnega s povojnimi in sodobnimi poselitvenimi plastmi. Tako je cilj tega prispevka vzpostaviti nabor štirih naselij v vsaki arhitekturni regiji, ki so dovolj velika in imajo primerno razmerje med historicnim in novim tkivom, da bo možno opredeliti vpliv novega tkiva na identiteto naselij. Izbor temelji na dolocanju pragov in prekrivanju treh kart: (1) karte prirasta, ki z letnico 1945 loci nove od historicnih vzorcev; UVODNIK (2) karte velikosti naselij po številu prebivalcev, ki zagotavlja primernost naselij; ter (3) karte oddaljenosti od avtocestnega EDITORIAL križa, ki doloci obmocja manjših razvojnih pritiskov. Rezultati CLANEK ARTICLE pokažejo, da je bilo pragove za izbor naselij treba najizraziteje prilagajati pri karti prirasta, kar kaže na veliko regionalno hete- RAZPRAVA rogenost poselitvenega vzorca. Karta oddaljenosti se izkaže za DISCUSSION manj uporabno, saj je vecina primernih velikosti naselij znotraj RECENZIJA prve izohrone, kar tudi nakazuje na problem, sodobne identitete. Karta velikosti pa pokaže dokaj enakomerno razporedi- REVIEW tev podeželskih naselij. Prekrivanje kart v razponu dolocenih PROJEKT pragov vodi do nabora 52 naselij. Kljucni sklep je, da so naselja, PROJECT kjer je identiteto še mogoce razlagati pretežno skozi historic DELAVNICA no strukturo, praviloma manjša od 500 prebivalcev ter da je WORKSHOP težko izbrati 4 naselja v vsaki regiji, ki bi ustrezala izhodišcnim NATECAJ pragovom. Delež sodobnega prirasta stavbnega tkiva v Sloveniji v podeželskih naselij primerne velikosti je višji kot smo pricako- COMPETITION vali, zato bo dolocanje identitete sodobnih naselij oteženo. PREDSTAVITEV PRESENTATION KLJUCNE BESEDE DIPLOMA vzorec naselja, morfologija, arhitekturne krajine in regije Sloveni- MASTER THESIS je, sodobna poselitev ABSTRACT The article presents a method for selecting settlements suitable for further evaluation of the spatial identity of contemporary settlements in Slovenia. The starting point is that the identity of settlements can no longer be understood solely on the basis of historic classifications, but as a combination of historical, postwar and contemporary settlement layers. Thus, the aim of this paper is to identify a set of four settlements in each architectural region of Slovenia that are large enough and have an appropriate ratio between historical and new fabric, so that it is possible to define the impact of new fabric on the historic identity of the settlements. The selection is based on setting thresholds and overlapping three maps: (1) Map of settlement fabric increase ratio, which separates new from historical fabric using the year 1945; (2) Map of settlement size by population, which provide suitability of the settlements of analysis; and (3) Map of distance from the highway, which identifies areas of development pressures. The results show that the thresholds for selecting settlements had to be adjusted most significantly for the Map of settlement fabric increase, which indicates a large regional heterogeneity of the settlement pattern. The Map of distance from the highway turns out to be less useful, as most of the suitable settlement sizes are within the first isochrone. The Map of settlement size by population shows a fairly even distribution of rural settlements. The overlapping of these maps with set thresholds leads to a set of 52 settlements. The key conclusion is that settlements where identity can still be interpreted mainly through historical structure are generally smaller than 500 inhabitants and that it is difficult to select 4 settlements in each region that would correspond to the initial thresholds. The share of new growth in the building fabric in Slovenia in rural settlements of suitable size is higher than expected, which will make determining the identity of contemporary settlements difficult. KEY-WORDS settlement pattern, morphology, architectural landscapes and regions of Slovenia, contemporary settlements 22 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE IN SODOBNA POSELITEV: IZBOR REPREZENTATIVNIH NASELIJ: 22–29 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 1. UVOD Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Fister in sod., 1993a) je regionalna razdelitev Slovenije na osnovi prostorske identitete poselitve, ki se formira na podlagi arhitekturnih in naselbinskih lastnosti prostora. V tem kontekstu je identiteta prostora razumljena kot prepoznavna kakovost kraja, ki nastaja z arhitekturnim in urbanisticnim oblikovanjem na podlagi lokalne dedišcine, gradnje ter kulturnih, okoljskih in prostorskih posebnosti (Fikfak in sod., 2022). V razmerah globalne dostopnosti materialov in hitrega prenosa vzorcev jo je mogoce ohranjati s pristopom kriticnega regionalizma (Frampton, v Foster, 1993): ta povezuje tradicijo in spremembe, ne prevzema prostoru tujih elementov, ampak smiselno uporabi lokalne elemente ter združuje lokalne Graf 1: Razmerje stavbnega tkiva v slovenskih naseljih, ki je zgrajeno po letu 1945 in pred letom 1945. Kar 5644 vrednote s sodobnimi potrebami in inovacijami. naselij od skupno 6035 (94%) ima vec kot polovico stavbnega fonda iz obdobja po letu 1945 (vir: GURSa, n.d.). Za razliko od tipologije poselitve (Drozg, v Fridl in sod., 1998), ki temelji predvsem na geografskih lastnostih prostora v kombinaciji z morfološkim vzorcem naselij in cestne mreže, je za arhitekturno regionalizacijo znacilen širši nabor lastnosti prostora, tako kulturnih, družbenih kot ekonomskih. V intervjuju o metodologiji arhitekturne regionalizacije dr. Fister navaja karte geomorfologije, naravnih in vremenskih pogojev, poselitvenih valov, rabe, kolonizacije, ekonomskih znacilnosti, kulturnih vplivov ter karte obstojecih regionalizacij slovenskega prostora (Fikfak in sod., 2022: 22). Obe deli sta niz temeljnih del prostorskega opredeljevanja teritorija Slovenije, ki je potekalo ob boku oblikovanja mocnejše narodnostne zavesti v casu osamosvajanja republike Slovenije v 90-ih letih prejšnjega stoletja (Pipan, 2025: 125). Regionalizacija arhitekturnih krajin in regij se doloca na treh ravneh; na ravni naselja, na ravni stavb (stavbnih kompleksov) ter na ravni odnosa dominant do prostora. Slovenija je razdeljena v 74 arhitekturnih krajin, ki se združujejo v 14 arhitekturnih regij, ki se združujejo v 4 skupine. Opredelitev arhitekturnih krajin je izvedena na podlagi opisa vsake krajine na štirih nivojih; naselja, stavbnega kompleksa, materialnosti in dominant. Dodatno so te prostorske prvine prikazane preko skic in risb naselij ter stavb oz. stavbnih kompleksov. Tako kot Glosar (Fister in sod., 1993b) tudi delo Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Fister in sod., 1993a) uporabi za vrednotenje zgolj tradicionalne kvalitete, ki opredeljujejo krajine. Tako so vse sodobne oblike od razpršene gradnje do sodobnih tipologij kot so enodružinske hiše, bencinski servisi ali industrijska obmocja razumljeni kot nekvalitetni elementi poselitvenega vzorca. Tako kot Arhitekturne krajine in regije Slovenije, so tudi ostala izvorna identitetna dela poselitve (Melik, 1933; Drozg, 1992; Pogacnik, 1996; Marušic, 1998), po vecini dolocala znacaj prostora na podlagi zgodovinskih vzorcev, ki so se formirali nekje do druge svetovne vojne. Kot mejnik v tem clanku je vzeta letnica 1945 (glej 2.1), ko z uvedbo novih prostorskih politik sledimo pospešenim spremembam poselitvenega vzorca. Zato se je razumevanje povojne poselitve izkazalo kot nujno za razumevanje identitete celotnega poselitvenega vzorca saj se je kolicina stavbnega fonda od leta 1945 povecala najmanj za 50 % v 95 % slovenskih naselij (Graf 1). Tako povecanje stavbnega tkiva v vseh naseljih pomeni, da se je historicni strukturi pripisala še vsaj enaka kolicina sodobne strukture, kar pa izgled, obliko in funkcije poselitve dodobra spreminja. Povojna urbanizacija je potekala v vec oblikah. Do 70-ih let prejšnjega stoletja predstavlja industrializacija in deagrarizacija gonilo razvoja, kjer se je prebivalstvo hitro priseljevalo v mestna jedra ter manjša naselja neposredno ob vecjih mestih (Rebernik, 2004). Iz tega obdobja so znane gradnje vecjih in najbolj prepoznavnih blokovskih sosesk po Sloveniji. Naslednja oblika, ki nastopi intenzivno predvsem v 80-ih in 90-ih letih je pospešena primestna urbanizacija; pas suburbanosti ob vecjih mestih, kjer se razmahne praksa samograditeljske kulture na osnovi tipskih nacrtov stanovanjske individualne gradnje (Rebernik, 2004; Ravbar, 1997). Ta tipska gradnja, ki v današnjem prostoru tvori vecino t.i. razpršene urbanizacije pomeni »razrašcanje mest v obliki nenacrtne, nesklenjene in redke poselitve, vezane na avtomobilski promet, na obsežnih obmocjih okoli velikih mest, zunaj strnjenih mestnih ali podeželskih naselij« (ISJFR, n.d.). Sodobna identiteta mnogih naselij se zato oblikuje kot mešana: tradicionalna stara jedra naselij ter pripadajoca kulturna krajina sta prepleteni s ponavljajocimi se stanovanjskimi obmocji, funkcionalno vezanimi na mobilnost, infrastrukturo in dnevne migracije v mestna središca. Suburbano tkivo ni vec »vmesni pas«, temvec prevladujoca prostorska realnost, v kateri se prepletajo bivalna funkcija, razpršenost in odvisnost od mestnih središc; prav ta preplet pa postaja osrednje vprašanje pri opredeljevanju sodobne identitete naselij. V okviru ciljnega raziskovalnega projekta Arhitekturne regije in krajine se je oblikovala celostna Metoda arhitekturno pogojene prostorske identitete (MAPPI), ki je v segmentu preucevanja nivoja naselij ugotovila, da so sodobna naselja sestavljena iz razlicnih morfoloških enot, med njimi je historicno jedro naselja le eno od njih (Fikfak in sod., 2022). Dopolnjena metoda (Pipan, 2025) pa se osredotoci izkljucno na nivo naselja ter doloci vrste morfoloških obmocij naselja ter nacin njihovega opisovanja. Preden pa lahko dolocamo kvaliteto sodobnih tako sestavljenih naselij je potrebno razumeti razmerje med deli samimi. S tako velikim prirastom sodobnega tkiva kot ga beležimo po drugi svetovni vojni je opredeljevanje identitete prostora, ki se opira zgolj na historicni del naselja, pomanjkljiva. Potrebno je razumevanje odnosov razlicnih morfoloških delov naselja, da lahko dolocimo kvalitetne oblike, ki odgovarjajo sodobnemu stanju. Za namene vrednotenja pomena sodobne poselitve za identiteto prostora smo v prvem koraku dolocili 4 naselja v vsaki arhitekturni regiji, ki so »prave velikosti« ter imajo »zmeren« prirast. Ker oblika poselitvenega vzorca Slovenije izhaja iz sistema podeželske poselitve, nacelo velikosti pomeni, da morajo izbrana naselja biti podeželska naselja jedrnega podeželja (glej 2.2). Nacelo zmernega prirasta pa, da se opravi vrednotenje naselij, kjer ima urbana struktura primerljivo kolicino tako historicnega kot nove 23 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARCHITECTURAL LANDSCAPES AND REGIONS OF SLOVENIA AND CONTEMPORARY URBANIZATION: ....: 22–29 Št.13/2025Št.13/2025 UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora ga tkiva (glej 2.1). Slednje bo omogocilo sklepanje o spremembi stanja in kvalitete nove poselitve. Clanek se tako osredotoca na dolocitev naselij, kjer je prepoznavanje sobivanja sodobnega ter historicnega tkiva mogoce. Prispevek predstavi metodo in rezultate izbora naselij ter opiše rezultate tako dobljenih kart. 2. METODA Za namene dolocanja primernosti naselij smo uporabili tri kriterije, izracunane iz javno dostopnih prostorskih podatkov. To so (1) Prirast v sodobnem casu (Slika 1), (2) Velikost naselja glede na število prebivalcev (Slika 2) ter (3) Oddaljenost naselij od avtocestnega križa (Slika 3). Dolocitev pragov in prekrivanje teh slojev je osnova za (4) Karto izbranih naselij (Slika 4). 2.1 Prirast v sodobnem casu Kot mejnik v tem clanku je vzeta letnica 1945, ki predstavlja zacetek povojne obnove SFRJ in vzpostavitve sistema centralnega planiranja (Mavric, 2017). Na podlagi spreminjanja inštitucij odgovornih za prostorsko planiranje lahko v Jugoslaviji sledimo petim obdobjem, ki se spreminjajo od bolj centraliziranih do bolj lokalno upravnih (Mavric, 2017; Živak in sod., 2017), nato v Sloveniji sledi obdobje tranzicije (1991 – 2004) ter koncno leta 2003 prvi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), ki postavi temelje slovenske prostorske zakonodaje. Navkljub raznolikosti vseh povojnih in sodobnih obdobij pa se vsa obdobja po 1945 temeljno razlikujejo od predsodobnega, ki ga imenujemo historicno. Izhajajo namrec iz prostorske paradigme, katera je v zgodovini arhitekture in urbanizma mocno povezana z idejami modernizma in funkcionalizma. Ta v prostor vnese radikalno drugacno doktrino urejanja in oblikovanja od historicne. Tako bi povojno obnovo SFRJ lahko oznacili za zacetek urbanizma v Sloveniji. Karta prirasta stavbnega tkiva (Karta 1) je zato zasnovana na razdelitvi na historicno tkivo, ki je bilo zgrajeno pred 1945 ter sodobno tkivo, ki je bilo zgrajeno po 1945. Na podlagi tockovnega sloja trenutno stojecih stavb (GURSa, n.d.) smo izracunali odstotek sodobnega tkiva vsakega naselja od celotnega evidentiranega in trenutno stojecega tkiva. Rezultate smo razdelili v pet razredov in sicer 0–20 %, 20–40 %, 40–60 %, 60–80 % ter 80–100 %, kjer 100 % pomeni, da so vse stavbe tega naselja zgrajene v casu po letu 1945, 0 % pa da so vse stavbe zgrajene pred letnico 1945. Podatki GURS-a ne omogocajo razlikovanja med nadomestnimi in novimi gradnjami, kar je sistemska omejitev podatkov. Pri dolocitvi naselij smo se ravnali po nacelu zmernosti prirasta, tako smo kot izhodišce vzeli prirast med 40 in 60 %, kar pa se je izkazalo za premajhno okno (glej 4. Diskusija). 2.2 Velikost naselja Podatke o številu prebivalcev (SiStat, 2025) smo pridobili iz portala Si-Stat, katerega skrbnik je Statisticni urad Republike Slovenije. Pri dolocitvi pragov za velikost naselja smo se oprli na klasifikacijo naselij, opredeljeno v Strategiji prostorskega razvoja republike Slovenije do 2050 (ReSPRS50, 2023). Ta deli naselja v tri kategorije glede na število prebivalcev. Naselje z manj kot 500 prebivalci in vec kot 10 stanovanjskimi stavbami je definirano kot vas. Za taka naselja je znacilen vecji delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, kot v urbanih naseljih. Naselje z vec kot 500 in do 2.000 prebivalci je opredeljeno kot podeželsko naselje. V teh naseljih je delež kmetijskih gospodarstev vecji od 7 % naseljenih stanovanj. Podobno kot v vaseh je delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, vecji kot v urbanih naseljih. Zadnja kategorija so urbana naselja, opredeljena kot mesta ali druga urbana naselja. V takih naseljih živi vec kot 2.000 prebivalcev, poleg tega nudijo osnovne in gospodarsko pomembne storitve, zagotavljajo delovna mesta, stanovanjske možnosti ter imajo urejen javni prevoz za prebivalce širšega vplivnega obmocja. Pri izboru smo upoštevali prag podeželskih naselij, torej med 500 in 2.000 prebivalcev. To so kljucna naselja v podeželski strukturi poselitve saj predstavljajo osnovo historicni klasifikaciji in tudi sistemu slovenskega poselitvenega vzorca. Za naselja s takim številom prebivalcev smo predpostavili, da so primerne velikosti za vrednotenje zaradi obsega in velikosti vzorca naselja, obenem pa niso prevelika in nimajo prevladujocega mestnega znacaja. 2.3 Oddaljenost od avtoceste Kljucni podatek za pripravo karte dostopnosti do avtoceste je bila cestna mreža (GURSb, n.d.), na podlagi katere smo s pomocjo analize Cost Distance, Spatial Analyst v orodju ArcGIS PRO dolocili razrede dostopnosti. Analiza Cost distance za vsako rastrsko celico izracuna »strošek« potreben za dosego izhodišcne tocke. Pri tem smo upoštevali, da je premikanje možno oziroma lažje po mreži regionalnih in lokalnih cest. Tako smo pridobili rastrski podatek o dostopnosti avtoceste iz naselij (Slika 3). Pragove smo dolocili v 10-minutnih razponih (predpostavlja se, da se v 10 minutah po regionalni cesti pri hitrosti 90 km/h prevozi 15 km). Podatki so bili razvršceni v šest razredov, ki jih dolocajo izohrone – casovni intervali vožnje od avtoceste do naselja (0–15 km oz. 0–10 min vožnje, 15–30 km oz. 10–20 min vožnje, 30–45 km oz. 20–30 min vožnje, 45–60 km oz. 30–40 min vožnje, 60–75 km oz. 40–50 min vožnje, 75–90 km oz. 50–60 min vožnje). Pri dolocitvi naselij smo skušali izbrati tista, ki se nahajajo v obmocju 10–20-minutne vožnje do avtoceste. Za ta naselja smo predvideli, da so del jedrnega podeželja, ki ga SPRS 2050 opredeljuje kot razvojno vitalno obmocje. V primerjavi s podeželjem v zaledju mest in urbanih obmocij je to obmocje manj preoblikovano zaradi raznolikih dejavnosti, hkrati pa zanj ni znacilna visoka stopnja potrošnje. Po drugi strani pa je to podeželje, ki ni prevec oddaljeno od vecjih središc, kar je znacilnost odmaknjenega podeželja, ki se sooca s procesi odseljevanja in opušcanja tradicionalne rabe (ReSPRS50, 2023). 2.4 Koncni izbor naselij Izbor naselij je potekal v treh korakih. V prvem koraku sta bili uporabljeni merili prirast stavbnega tkiva v sodobnem casu in velikost naselja. Na podlagi teh dveh slojev smo z orodjem »Select Features Using an Expression« identificirali naselja, pri katerih je prirast stavbnega tkiva znašal med 30 in 50 %, število prebivalcev pa je bilo med 500 in 2.000. V drugem koraku smo iz izbranega nabora naselij glede na merilo oddaljenosti od avtoceste v posamezni arhitekturni regiji izbrali po štiri naselja, pri cemer smo skušali zajeti morfološko raznolika naselja, znacilna za posamezno regijo. Ker nam postopek ni dal dovolj velikega števila naselij v vsaki regiji, smo v tretjem koraku ponovili postopek z razširjenimi pragovi meril, kar je podrobneje obravnavano v poglavju 4. Diskusija. 3. REZULTATI 3.1 Prirast v sodobnem casu Karta Prirast v sodobnem casu (Slika 1) prikazuje delež prirasta stavbnega tkiva v sodobnem casu po posameznih naseljih. Za sodobni cas smo upoštevali obdobje po letu 1945, medtem ko historicno obdobje zajema stavbe, zgrajene pred letom 1945 (glej 2.1). Naselja so razvršcena v pet razredov glede na delež 24 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE IN SODOBNA POSELITEV: IZBOR REPREZENTATIVNIH NASELIJ: 22–29 No13/2025No13/2025 THECREATIVITYGAME–TheoryandPracticeofSpatialPlanning Slika1:Kartaprirastastavbnegatkivavsodobnemcasu. prirasta; svetlo modra barva oznacuje manjši prirast, temnejši odtenki modre pa vecji prirast. Razredi so enakomerno razporejeni po 20-odstotnih intervalih, od najmanjšega do najvecjega deleža prirasta stavbnega tkiva. Na karti po najmanjših deležih prirasta izstopajo Idrijsko-Trnovska arhitekturna regija, severni del Soško-Vipavske regije, jugovzhodni del Kraško -Primorske ter jugozahodni del No- tranjsko-Brkinske regije. Nasprotno pa je najvec naselij z velikim prirastom v Ljubljanski, Ribniško-Kocevski, Dravski in Pomurski regiji. Kot obmocje posebej izstopa severovzhodni del Slovenije (Koroška, Dravska in Pomurska regija), kjer skoraj vsa naselja dosegajo 60 % ali vec prirasta stavbnega tkiva v sodobnem casu. Vecji delež prirasta je opazen tudi v okolici vecjih mestnih središc, zlasti v Ljubljani, Mariboru in Ptuju. Na prostorsko razporeditev prirasta vpliva tudi navezanost na avtocestni križ ter tip historicne poselitve (npr. razložena naselja imajo slabšo odpornost na zapolnjevanje in širitev kot grucasta). Ob avtocestah v smeri Gorenjske in Štajerske je opazen vecji delež naselij z višjim prirastom stavbnega tkiva, podobni vzorci pa se pojavljajo tudi ob dolenjski avtocesti. V smeri proti Primorski je vecji prirast vecinoma omejen na suburbanizirano obmocje Ljubljane, medtem ko se zunaj tega obmocja pojavlja redkeje. Za izbor naselij za nadaljnjo obdelavo so bili relevantni razredi s 20–40 %, 40–60 % in 60–80 % prirasta stavbnega tkiva. Iz karte je razvidno, da so naselja s takim deležem prirasta prisotna v vseh arhitekturnih regijah. Prostorska razporeditev prirasta Slika2:Kartavelikostinaselijgledenašteviloprebivalcev(vir:SURS,2025). 25 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARCHITECTURAL LANDSCAPES AND REGIONS OF SLOVENIA AND CONTEMPORARY URBANIZATION: ....: 22–29 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Slika3:Kartadostopnostinaselijdoavtocestnegakriža. stavbnega tkiva nakazuje razlike med zahodno in vzhodno Slovenijo, pri cemer vzhodni del države izkazuje intenzivnejšo povojno gradbeno rast, kar je mogoce povezati s suburbanizacijo in demografskimi gibanji po drugi svetovni vojni, medtem ko je za zahodni del znacilen bolj uravnotežen odnos med novim in tradicionalnim tkivom a še vedno v prid novega. 3.2 Velikost naselja Karta Velikost naselja (Slika 2) prikazuje velikost naselij glede na število prebivalcev, pri cemer so ta razvršcena v tri velikostne kategorije. Svetlo siva barva oznacuje naselja z manj kot 500 prebivalci, temno siva naselja s 500 do 2.000 prebivalci, crna pa naselja z vec kot 2.000 prebivalci. Analiza je pokazala, da izrazito prevladujejo manjša naselja, saj ima kar 90,1 % vseh naselij 500 ali manj prebivalcev. Naselja s 500 do 2.000 prebivalci predstavljajo 8,1 %, delež naselij z vec kot 2.000 prebivalci pa je najmanjši in znaša 2,8 %. Po številu prebivalcev izstopajo predvsem urbana središca, kot so Lju- UVODNIK bljana, Maribor, Kranj, Celje in Koper, medtem ko imajo naselja v zaledju vecjih mest vecinoma med 500 in 2.000 prebivalcev. Prostorska razporeditev kaže tudi regionalne razlike, saj je v jugovzhodnem delu Slovenije opazno manj naselij z vecjim številom prebivalcev, medtem ko so v drugih delih države takšna naselja pogostejša. Na drugi strani pa je prostorska razporeditev srednje velikih naselij med 500 in 2.000 prebivalcev relativno enakomerna po vsej Sloveniji razen (zopet) v jugozahodnih regijah kar omogoca razmeroma dobro osnovo za izbiro koncnega števila naselij. 3.3. Oddaljenost od avtocestnega križa Karta Oddaljenost od avtocestnega križa (Slika 3) prikazuje dostopnost naselij do avtoceste. Podatki so bili razvršceni v šest razredov, ki jih dolocajo izohrone – casovni intervali vožnje od avtoceste do regionalnih cestah (0–15 km oz. 0–10 min vožnje, 15–30 km oz. 10–20 min vožnje, 30–45 km oz. 20–30 min vožnje, 45–60 km oz. 30–40 min vožnje, 60–75 km oz. 40–50 min vožnje, 75–90 km oz. 50–60 min vožnje). Temnejši odtenki zelene EDITORIAL Preglednica 1: Izbor naselij po arhitekturnih regijah. Izbrana naselja z razširjenim pragom do 80% CLANEK deleža prirasta naselja so podcrtana, z razširjenim pragom do 85% pa odebeljena. ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS ARHITEKTURNA REGIJA NASELJE 1 NASELJE 2 NASELJE 3 NASELJE 4 Soško-Vipavska 1 Bovec 2 Kanal 3 Dutovlje 4 Opatje Selo Kraško-Primorska 5 Marezige 6 Korte 7 Lokev 8 Gažon Idrijsko-Trnovska 9 Cerkno 10 Podbrdo 11 Spodnja Idrija 12 Col Notranjsko-Brkinska 13 Dolnji Zemon 14 Planina 15 Podgrad 16 Grahovo Gorenjska 17 Ratece 18 Kropa 19 Podbrezje 20 Bohinjska Bela Ljubljanska 21 Hotedršica 22 Stara Vrhnika 23 Godic 24 Zalog pri Cerkljah Ribniško-Kocevska 25 Velike Lašce 26 Ponikve 27 Dolenja vas 28 Videm Belokranjska 29 Semic Dolenjska 30 Mokronog 31 Šentvid pri Sticni 32 Spodnja Slivnica 33 Višnja Gora Zasavje 34 Radece 35 Dol pri Hrastniku 36 Izlake Savinjsko-Kozjanska 37 Ljubno ob Savi 38 Gornji Grad 39 Bocna 40 Vransko Koroška 41 Leše 42 Crna na Koroškem 43 Vuzenica 44 Vuhred Dravska 45 Zgornje Poljcane 46 Spodnja Polskava 47 Lovrenc na Drav. polju 48 Lovrenc na Pohorju Pomurska 49 Središce ob Dravi 50 Cven 51 Bogojina 52 Apace 26 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE IN SODOBNA POSELITEV: IZBOR REPREZENTATIVNIH NASELIJ: 22–29 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Slika4:Kartaizbranihnaselij. pomenijo hitrejši dostop do avtoceste, medtem ko svetlejši pomenijo slabši dostop. Avtocestni križ je prikazan v temno rdeci barvi, svetlejša rdeca pa prikazuje regionalne ceste (I. reda, II. reda in III. reda). Zaradi prostorske razporeditve avtocestnega križa ima velika vecina naselij hiter dostop do avtoceste. Regije z najboljšim dostopom (0–20 min) so Ljubljanska, Kraško-Primorska, Dolenjska in Dravska regija. Obmocja, ki imajo slabši dostop (40–60 min) so južni del Ribniško-Kocevske in Belokranjske, del Notranjsko- Brkinske, severni del Soško-Vipavske in Idrijsko-Trnovske, zahodni del Gorenjske regije, severozahodni del Savinjsko-Kozjanske in Koroške arhitekturne regije. Zaradi geomorfologije Slovenije, je dostopnost v zahodnem delu usmerjena v koridorje, medtem ko se proti vzhodu ter še posebej v Dravski in Pomurski regiji ta mocno poveca in preoblikuje v obmocja. 3.4 Koncna karta izbranih naselij Na karti Koncna karta izbranih naselij (Slika 4) je prikazan nabor dvainpetdesetih naselij, ki so bila izbrana na podlagi predstavljenih meril. V vsaki regiji smo skušali izbrati po štiri naselja. V nekaterih arhitekturnih regijah je merilom ustrezalo vecje število naselij, zato so bila v tem primeru izbrana ekspertno s ciljem zagotoviti morfološko raznolika naselja po Drozgu, ki so znacilna za posamezno regijo. V dveh regijah (Zasavje in Belokranjska regija) ni bilo mogoce izbrati po štiri naselja, zato je tam število izbranih naselij manjše (3). Naselja, ki so bila izbrana na podlagi prilagajanja pragov so podcrtana ali odebeljena v Preglednici 1. 4. DISKUSIJA Pri dolocitvi pragov za kriterij deleža prirasta stavbnega tkiva v sodobnem casu smo sprva predvidevali, da bodo ti lahko nižji, zato je bil zacetni prag dolocen v razponu med 40 in 60 %. Prekrivanje kriterijev pa nam tako ni dalo potrebnih rezultatov, kar je nakazovalo, da je delež sodobnega prirasta stavbnega tkiva v Sloveniji v podeželskih naselij primerne velikosti višji kot smo pricakovali. Posledicno smo prag razširili na razpon med 30 in 75 %, kar se je izkazalo za primernejše za vecino regij. Kot kaže Preglednica 1, se je izkazalo, da enotni prag tudi v tem razponu ne zadošca za pridobitev vseh rezultatov v vseh arhitekturnih regijah. V šestih regijah je prilagojeni prag (30–75 %) omogocil izbor vseh štirih predvidenih naselij. Med te regije sodijo Soško-Vipavska, Kraško-Primorska, Idrijsko-Trnovska, Notranjsko-Brkinska, Gorenjska, Dolenjska in Savinjsko-Kozjanska regija. V preostalih regijah je bilo treba pragove dodatno prilagoditi. V Ljubljanski in Ribniško-Kocevski regiji je bilo po eno naselje izbrano z razširjenim pragom (30–80 %), v Zasavski in Dravski regiji pa sta bili znotraj tega razpona izbrani po dve naselji. Najvec prilagoditev je bilo potrebnih v Koroški in Pomurski regiji, kjer je bilo za zagotovitev zadostnega števila naselij treba prag razširiti do 30–85 %. Posledica tega je raznoliko razmerje med novim in historicnim tkivom v naboru izbranih mest. Bolj problematicna so naselja, ki so pri zgornji meji izbranega okna, saj prevladovanje sodobnega tkiva nad historicnim onemogoca naslanjanje na obstojeco historicno strukturo in lahko pricakujemo težje vrednotenje pomena. Taka naselja so recimo Lovrenc na Pohorju in Videm (77 %) Zalog pri Cerkljah in Dol pri Hrastniku (78 %), Crna na Koroškem (80 %). Vecina takih naselij leži v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji kjer je prirast regij v povprecju višji. To kaže na neenakomernost prirasta po arhitekturnih regijah in posledicno možnost sklepanja o ohranjenosti historicne oblike naselij. Na podlagi zgornjih ugotovitev lahko predpostavimo, da so naselja v vzhodni Sloveniji bolj enakovredno sestavljena, osrednji Sloveniji manj ter zahodni Sloveniji najmanj enakovredno sestavljena z ocitnim presežkom sodobnega stavbnega tkiva. Podobne omejitve so se pokazale tudi pri kriteriju oddaljenosti od avtoceste. Zaradi regionalnih razlik v dostopnosti ni bilo mogoce dosledno upoštevati enotno dolocenega praga jedrnega podeželja, ki je bil predviden pri 10–20 minut od avtocestnega križa. Ena od omejitev je bila sama oblika rezultata, saj je obmocje 10–20 minut od avtocestnega križa ozko pasovno obmocje, obmocje 0–10 minut pa zelo obsežno (glej Slika 3). Ko so bila izbrana naselja po kriteriju prebivalstva in prirasta stavbnega tkiva, je vecina takih naselij bila v obmocju 0–10 minut. Le redko so izbrana naselja bila povsem znotraj ozko dolocenega pasu. 27 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARCHITECTURAL LANDSCAPES AND REGIONS OF SLOVENIA AND CONTEMPORARY URBANIZATION: ....: 22–29 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS V Dravski, Ljubljanski in Kraško-Primorski regiji se vecina naselij nahaja v obmocju 0–10-minutne dostopnosti, zato ta kriterij tam ni imel vecje dolocevalne vloge. Poleg tega je bila pri izboru upoštevana tudi morfološka tipologija naselij po Drozgu; v primerih, ko je bilo naselje znotraj vnaprej dolocenega casovnega praga, vendar morfološko neustrezno ali prevec podobno že izbranemu, smo dali prednost naselju v sosednjih obmocjih izohron (0–10 ali 20–30 minut). Predpostavka, da je obmocje 10–20 minut od avtocestnega križa dovolj za bolj enakomerno razmerje med novim in historicnim tkivom je sicer resnicna, a so naselja v tem pasu že pod pragom 500 prebivalcev na naselje, kar je iz gledišca velikosti naselja za vrednotenje oblike manj primerno. Ena od pomembnih ugotovitev torej je, da je vecina naselij, kjer je prepoznavanje identitete možno na podlagi historicnega tkiva manjših od 500 prebivalcev. Kljub prilagajanju pragov in kriterijev v nekaterih regijah ni bilo mogoce izbrati enakega števila naselij. V Zasavski regiji je bilo glede na zastavljene kriterije mogoce izbrati tri naselja, medtem ko Belokranjska regija izrazito izstopa, saj je bilo kljub dodatnim prilagoditvam pragov mogoce izbrati le eno ustrezno naselje. To kaže na omejitve uporabljenega nabora kriterijev v dolocenih prostorskih kontekstih ter na izrazite regionalne razlike v razvoju in strukturi naselij. Potreba po prilagajanju pragov v posameznih arhitekturnih regijah kaže na izrazito prostorsko heterogenost Slovenije, saj enotni kvantitativni kriteriji ne vkljucujejo enako dobro razvojnih znacilnosti vseh regij, zlasti v primerih izrazite urbanizacije ali perifernosti. 5. ZAKLJUCEK Prispevek predstavi metodološki postopek in rezultate izbora naselij za nadaljnje vrednotenje identitete naselij ter interpretira rezultate kart. Izhodišce za izdelavo je ugotovitev, da razumevanje identitete sodobnih naselij ni vec mogoce zgolj skozi vrednotenje tradicionalnega vzorca saj ima 91 % slovenskih naselij vsaj 50 % stavbnega tkiva, ki je bilo zgrajeno po letu 1945. Tako je potrebno nadgraditi vrednotenje arhitekturnih krajin in regij (Fister in sod. 1993a) z razumevanjem kaj predstavlja kvalitetno sodobno tkivo naselij. Sodobno naselje je namrec preplet historicnega tkiva in povojnih ter poznejših poselitvenih plasti. Zato je za interpretacijo identitete nujno razumeti razmerja med razlicnimi morfološkimi obmocji znotraj naselja. Namen raziskovalnega koraka je bil izbrati po štiri naselja iz vsake arhitekturne regije, ki so (1) »primerne« velikosti za morfološko vrednotenje in (2) imajo »zmeren« prirast. Primerna velikost je opredeljena kot t.i. podeželsko naselje z 500–2000 prebivalci (ReSPRS50, 2023), saj se slovenska identiteta poselitve gradi na osnovi podeželskega poselitvenega vzorca. Kriterij zmernega prirasta pa zagotavlja uravnoteženo razmerje med historicnim in sodobnim stavbnim tkivom, da je mogoce sklepati o kakovosti in ucinku nove poselitve na identiteto celotnega naselja. Metoda temelji na dolocanju pragov prostorskih podatkov in prekrivanju treh vsebinskih kart: karte prirasta stavbnega tkiva, karte velikosti naselij po številu prebivalcev ter karte oddaljenosti od avtocestnega križa. Prekrivanje slojev tvori koncno karto izbranih naselij. Karta prirasta nam pove prostorsko razporeditev novega stavbnega tkiva in nakazuje razlike med zahodnim in vzhodnim delom države. V vzhodni Sloveniji (Koroški, Dravski in Pomurski regiji) je povojni prirast praviloma intenzivnejši (med 60 in 100 %), zahod pa izkazuje relativno vecji delež bolj uravnoteženih razmerij naselij (prirast v višinah med 40 do 80 %). Zato je bilo prav pri tem kriteriju potrebno najobsežnejše prilagajanje pragov: zacetno »okno« 40 do 60 % se je izkazalo za preozko, zato je bil prag v postopku izbora razširjen na 30 do 75 %, ponekod celo do 85 %, ce smo želeli dobiti 4 naselja v vsaki regiji. Problemi so se pokazali predvsem v vzhodni Sloveniji. Rezultat posredno potrjuje visoko prostorsko heterogenost poselitve v Sloveniji ter nakazuje, da bo vrednotenje identitete v vzhodnih delih Slovenije težje, saj je izhodišcnega, historicnega tkiva dosti manj kot novega in so naselja dosti bolj preobražena. Karta velikosti naselij nam pove, katera naselja so primerna za analizo vzorca glede na število prebivalcev. V izboru je bil uporabljen prag podeželskih naselij (500 do 2.000 prebivalcev kot ga doloca SPRS 2050), ker zagotavlja dovolj velika naselja, vendar še ne prevladujocega mestnega znacaja. Analiza je pokazala, da na splošno izrazito prevladujejo manjša naselja, saj ima kar 90,1 % vseh naselij 500 ali manj prebivalcev, kar se je izkazalo za velik izziv za nadaljnji izbor, saj je bilo število podeželskih naselij le 2,8% a so bila vsaj prostorsko razpršena po vseh regijah. Karta oddaljenosti nam pove casovno dostopnost do avtocestnega križa (izohrone) in temelji na analizi »stroškovne razdalje« (Cost Distance). V praksi se je izkazala za manj uporabno. Predpostavljali smo, da bomo na ta nacin lahko dolocili t.i. jedrno podeželje (ReSPRS50, 2023), a je bil prag 20 minut od avtocestnega križa prostorsko ozek pas in je velika vecina kandidatnih naselij ležala v prvi izohroni. V tem obmocju so zaradi bližine vecjih mest tudi vecji razvojni pritiski in so naselja bolj preobražena. Iz tega izhaja tudi ugotovitev, da bodo naselja, ki so dovolj velika za vrednotenje mocno preobražena in da so naselja, katerih identiteto je še mogoce tolmaciti na podlagi historicne strukture, praviloma manjša od 500 prebivalcev. Koncni rezultat prekrivanja kriterijev je nabor 52 izbranih naselij (s ciljem ~4 na arhitekturno regijo), pri cemer se zaradi regionalnih posebnosti v vseh regijah ni dalo zagotoviti enakega števila naselij (npr. Zasavje, Bela krajina) in je bil del izbora izveden z višanjem praga pri karti prirasta. Delež sodobnega prirasta stavbnega tkiva v Sloveniji v podeželskih naselij primerne velikosti je tako višji kot smo pricakovali, zato bo dolocanje sodobne identitete oteženo. Tako bodo zaradi velikih prirastov najtežje vrednoteni Koroška in Zasavska regija kjer je le eno naselje znotraj izhodišcnih pragov, v Pomurski in Dravski pa le po dve naselji. 6. FINANCIRANJE Clanek je bil izdelan v okviru ciljnega raziskovalnega projekta (CRP) z naslovom Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije 2, trajanje 01.10.2024–31.03.2027. Projekt financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) št. projekta V5–24031 in sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor Republike Slovenije (MNVP). Literatura in viri: Drozg, V. (1992). Morfološki tipi vaških naselij v Sloveniji. Geografski vestnik, 64, 19–36. Fikfak, A., Grom, J. P., Lavtižar, K., Lazic, M., Novljan, T., Kušar, D., idr. (2022). Arhitekturne tipologije inarhitekturne krajine in regijeSlovenije: Ciljno raziskovalni program»CRP2021« v letih2021–2023: Vsebinsko porocilo. Fister, P., Boh-Pecnik, N., Debevec, L., Deu, Ž., Kavcic, M., & Lah, L. (1993a). Arhitekturne krajine in regije Slovenije(Prostor). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije; Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Fister, P., Boh-Pecnik, N., Deu, Ž., & Lah, L. (1993b). Glosar arhitekturne tipologije (Prostor). Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije; Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje. 28 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLOVENIJE IN SODOBNA POSELITEV: IZBOR REPREZENTATIVNIH NASELIJ: 22–29 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Foster, H. (Ed.). (1983). Theanti-aesthetic: Essays onpostmodern culture. Bay Press. Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamic, M., Perko, D., in Pogacnik, A. (1998). Geografski atlas Slovenije: Država v prostoru in casu. GURSa. (n.d.). Kataster nepremicnin: Stavbe – tockovni prikaz (KN_SLO_STAVBE_SLO_STAVBE_ tocka) [Podatkovni niz; ESRI Shapefile]. eProstor (JGP) -Geodetska uprava Republike Slovenije. . Pridobljeno 24. novembra 2024, s https://eprostor.gov.si. GURSb. (n.d.). Zbirni kataster gospodarskejavne infrastrukture: Ceste –poligoni (GI_SLO_ GJI_CESTE_poligoni) [Podatkovni niz; GeoPackage]. eProstor (JGP) Pridobljeno: 30. November 2025, s: https://eprostor.gov.si/. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (n.d.). Razpršena urbanizacija. V: Urbanisticni terminološki slovar. Pridobljeno 28. januarja 2025, s https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/ terminologisce/slovarji/urbanisticni/. Marušic, J. (1998). Regionalna razdelitev krajinskih tipov vSloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor; Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Mavric, T. (2017). Zgodovinski pregled razvoja urbanisticnih ustanov in zakonodaje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990. Urbani izziv, 132–142. Melik, A. (1933). Kmetska naselja na Slovenskem (s karto v prilogi). Geografski vestnik, 9(1–4), 129–165. Pipan, T. (2025). Berljivost naselij v casu sodobnih tipskih vzorcev. V: Regionalna kontekstualizacijav arhitekturi (konferencni prispevek). Urbanisticni inštitut Republike Slovenije. Pogacnik, A. (1996). Varstvo in usmerjanjeoblikovne podobe slovenskih mest(Prostor). Ministrstvo za okolje in prostor; Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje. Ravbar, M. (1997). Slovene cities and suburbs in transformation. Geografski zbornik, 64–105. Rebernik, D. (2004). Razvoj prebivalstva v Ljubljanski urbani regiji [Population development in Ljubljana urban region]. Dela. SPRS 2050. (2023). Strategija prostorskega razvoja Slovenije2050. Ministrstvo za naravne vire in prostor. SURS (2025, 11. junij). Prebivalstvo – izbrani kazalniki, obcine in naselja, Slovenija, letno [Podatkovna tabela]. SiStat -Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno: decemeber 2025. Živak, N., Marjanovic, M., in Ivanisevic, M. (2021). The legacy ofYugoslavia: The historical roots of spatial planning legislationand institutions in Bosnia &Herzegovina III (pp. 19–34). 29 Tomaž Pipan, Neja Zalaznik: ARCHITECTURAL LANDSCAPES AND REGIONS OF SLOVENIA AND CONTEMPORARY URBANIZATION: ....: 22–29 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora DOI: UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 30 Tim Gerdin: SESTAVLJENE PROSTORSKE PODOBE V ZGODOVINI THE USE OF COMPOSITE REPRESENTATIONS OF SPACE IN HISTORY AND TODAY https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.030-036 UDK: 71:72.012(091) SUBMITTED: August 2025 / REVISED: September 2025 / PUBLISHED: November 2025 1.02 Pregledni znanstveni clanek / Review Scientific Article POVZETEK Vsaj od prazgodovinskih vrezov ljudje z upodabljanjem prostora razlagamo in povezujemo znanje o svetu, ga uporabljamo kot sredstvo mišljenja, raziskovanja in razumevanja razmerij v prostoru. Zgodnjim formaliziranim egipcanskim sistemom registrske delitve, pripovednim rimskim mozaikom, analiticnim risbam šole Beaux Arts in sodobnim digitalnim tehnikam je sorodno nacelo združevanja gradnikov v celote, ki razkrivajo odnose, funkcije in pomene, ki bi jih posamicni elementi težko izrazili sami. Takšne sestavljene podobe delujejo kot orodja, ki ne prikazujejo zgolj posnetka prostora, temvec ga interpretirajo kot zaporedje postopkov, kot plastenje meril ali kot pripovedno- analiticne povezave. V prispevku je osvetljena etimološka povezava med sestavljanjem ali kompozicijo in ucinkovitim sporocanjem, ki je v nadaljevanju prikazana preko predstavitve in razclembe izbranih zgodovinskih primerov podob, ki uporabljajo premišljen nacin sestavljanja gradnikov, ki omogoca ucinkovito sporocanje. Primeri vodijo do analiticnih arhitekturnih risb 19. in 20. stoletja in današnjem naboru digitalnih in analognih medijev, na podlagi katerih se odpira razmislek o ustvarjanju sestavljenih prikazov prostora v razlicnih obdobjih in njihovi vlogi danes, ko digitalni pristopi in nova orodja umetne inteligence omogocajo nove nacine dela. Danes nastajajoce podobe morajo še vedno odgovarjati na zahtevo po razumevanju prostora, na katero lahko odgovorijo v obliki pristopa, ki deluje kot miselno orodje, ki združuje opazovanje in interpretacijo odnosov, ki se v njem pojavljajo, v eni vecplastni likovni celoti. KLJUCNE BESEDE risba, sestavljanje, kompozicija, predstavitvene tehnike Tim Gerdin: SESTAVLJENE PROSTORSKE PODOBE V ZGODOVINI: 28–36 ABSTRACT At least since prehistoric engravings, we have been using spatial representations to explain and connect knowledge about the world, using it as a means of thinking, exploring, and understanding relationships in space. The early formalized Egyptian system of register division, narrative Roman mosaics, analytical drawings of the Beaux-Arts school, and contemporary digital techniques are all related to the principle of combining building blocks into wholes that reveal relationships, functions, and meanings that would be difficult for individual elements to express on their own. Such composite images function as tools that do not merely depict a snapshot of space, but interpret it as a sequence of processes, as a layering of criteria, or as narrative- analytical connections. The article highlights the etymological connection between composition and effective communication, which is then illustrated through the presentation and analysis of selected historical examples of spatial images that use a thoughtful approach to composing elements, enabling effective communication. The examples lead to analytical architectural drawings from the 19th and 20th centuries and today’s range of digital and analog media, which open a reflection on the creation of composite representations of space in different periods and their role today, when digital workflows and new artificial intelligence tools enable new ways of working. These must still respond to the demand for understanding of space, to which composite images can respond in the form of an approach that functions as a mental tool, combining observation and interpretation of space and the relationships that occur within it into a single, multi-layered visual whole. KEY-WORDS drawing, assembly, composition, presentation techniques THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 1. UVOD Risba je eno najbolj prilagodljivih izraznih orodij v zgodovini opisovanja prostora, saj združuje miselni proces, opazovanje in interpretacijo. Kot opisuje Petherbridge (2010), ima vec funkcij. Z njo raziskujemo ideje, preizkušamo možnosti, urejamo misli in razvijamo prostorske in druge zamisli, še preden jih opredmetimo (ce jih kdaj sploh). Ta vloga risbe je ena od najbolj osnovnih in se je pojavila že v prazgodovini (Spaey idr., 2024). Tudi v arhitekturi in oblikovanju risbo pogosto rabimo kot prostor domišljije, kjer se koncepti preverjajo, združujejo in dopolnjujejo. Druga pomembna funkcija je beleženje videnega, zapis opazovanja, v skici, študiji ali analiticni risbi. Tako upodabljanje interpretira in izpostavlja tisto, kar je za raziskovalca pomembno, ce se tega zaveda ali ne. Ena od najpomembnejših vlog je tudi razclemba razmerij s sestavljanjem gradnikov, kar ne velja zgolj za risbo ali sliko, temvec tudi za diagrame in zemljevide (Harley, 1989; Pontificia Universidad Católica de Valparaíso of Technology & Piérola, 2024). Z urejanjem likovnih gradnikov v vecjo celoto, prikaz oziroma podobo omogoca pregled nad odnosi, ki jih je težje zajeti zgolj z besedami ali s poustvaritvijo gole resnicnosti na papirju ali drugi podlagi. Takemu dejanju pravimo komponirati, njegov rezultat pa je kompozicija. Po Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj, 2016) je to geslo izvorno latinsko, a je v slovenšcino prišlo preko nemšcine. V latinšcini je componere pomenilo sestaviti, zložiti ali zbrati. Beseda je nastala z dodajanjem pripone con-, besedi ponere, ki je pomenila postaviti ali položiti. Francoske, nemške in angleške etimološke razlage (Centre National de Ressources Textuelles et Lexicales, b. d.; Douglas Harper, b. d.; Merriam-Webster, 2025; Pfeifer idr., 2024) pojasnijo, da se je beseda uporabljala v svetu pisanja, tiska in glasbe celo pred njenim vstopom v likovno umetnost. Kot slovenska inacica sestaviti v osnovi componere pomeni dati nekaj skupaj (verjetno v prostoru). Ce pomen besede preslikamo na domene besedotvorja, pisanja, glasbe in upodabljanja, sestavljanje gradnikov ustvari neko celoto. Za uspešno sporocanje mora biti celota sestavljena tako, da pojasnjuje oblike in njihove odnose zlasti ob razlagalnem in pripovednem upodabljanju prostora ali dogajanja v njem. Pojavlja se vprašanje, kako je clovek gradnike sestavljal v preteklosti, da je ucinkovito sporocal svoje znanje in odnos do prostora. In prav tako, kako lahko sestavljene podobe prostora raznih dob služijo kot zgled v današnjem predstavljanju prostora. 2. SESTAVLJENE PODOBE: Drašler (2005) je opisal analiticni pogled na krajino kot preplet risarskega znanja z drugimi vsebinami iz naravoslovja in opisne geometrije. Rezultat je risba, ki kmalu napelje k poglobljenemu razumevanju krajinske zgradbe in dogajanja. Tako shematicno modelno risbo oziroma modelni prikaz je »laz. je opazovati tako v celoti kot v poenostavljenih sestavnih delih. Modelni prikazi se zlahka zlivajo v nove celovite kombinacije. Ob tem odkrivamo, kako so posamezni deli postavljeni glede na celoto, spoznamo pa tudi abstraktni nacin mis. ljenja …« (Drašler, 2005, str. 22-23). Preko spodnjih izbranih primerov je v tem prispevku predstavljen pomen in raba risb in sestavljenih podob sploh, od prazgodovine do danes. 3. IZBRANI PRIMERI: 3.1 Podobe na mamutovih oklih in kamnih iz evropskih najdišc: Še pred zapisano besedo in morda prav zaradi tega se kot eden prvih prikazov prostora pojavi zapis oziroma shema o uporabnosti in pomenu prostora. Domnevno najstarejšega so odkrili na najdišcu Pavlov, na današnjem Ceškem, kjer naj bi ga clovek vrezal na vec kot 30 centimetrov dolg mamutov okel pred približno 27.000 leti.1 Svoboda (2017) trdi, da je možno, da prikazuje abstrahirane poteze krajine, kot so recni rokavi, pobocja, hrbti in prehodi, kljub prvotnim razlagam, da naj bi šlo zgolj za okrasne vzorce, ki jih najdemo na drugih tovrstnih predmetih. Vrez naj bi deloval kot vodilo za lov na živali in kot znanje o njihovem gibanju. Gre tako rekoc za prikaz prostora, ki je cloveku pomagal razumeti kraj gibanja cred in prostor, ki je bil najprimernejši za uspešen lov. Upodobitve na oklu z najdišca Pavlov ne moremo uvršcati med sestavljene kompozicije, niti ne moremo biti prepricani, da sploh gre za zemljevid (Marušic, 2022). Lahko pa opazimo sorodnosti v izhodišcu oblikovanja kompozicije z dobrih 10.000 let mlajšo vrezanino iz najdišca Mežiric v Ukrajini (Slika 1). Za obe sliki je namrec znacilno eno izmed temeljnih nacel grajenja kompozicije, tj. kontrast med amorfnim (nepravilnim, organ- skim) in geometrijskim (pravilnim). Zlasti mlajša kompozicija dosledno uporablja ravne vreze in se jasno loci od nepravilnih robov okla, medtem ko starejša upodobitev združuje ravne crte s krivuljami, ki pa se vendarle pojavljajo v enakomernem intervalu in ritmu. Slika 1: Preris prostorskega prikaza vrezanega na del mamutovega okla iz najdišca Mežiric v Ukrajini. Povzet po: Marshack, A. idr. (1979); številcenje na sliki: Tim Gerdin. Marshack, A. idr. (1979). Upper Paleolithic Symbol Systems of the Russian Plain: Cognitive and Comparative Analysis. Current Anthropology, 20(2), 292 (https://doi.org/10.1086/202268). Copyright 1979 Alexander Marshack, 17 U.S. Code § 107 -Limitations on exclusive rights: Fair use. Številcenje na sliki: Tim Gerdin. Za razliko od starejše lahko mlajšo podobo brez pomislekov oznacimo kot sestavljeno kompozicijo, saj z razporeditvijo v 5 vrstic abstrahirano predstavlja prostorske odnose med vec gradniki, ki bi v stvarnosti lahko in so verjetno se pojavljali v takem sosledju (gozd, bivališce, dostop do reke, reka). Zanimiva je prav skoraj popolnoma dosledna vrsticna locitev razlicnih gradnikov kompozicije. Vrstice so zapolnjene vecinoma enakomerno, zato slika iz tega vidika nima jasnega središca. Tudi sama velikost vrstic jasno ne namiguje, da bi bil kateri gradnik pomembnejši od drugega. Število vrstic govori drugo zgodbo, kajti z izborom delitve kompozicije v 5 vrstic, tretja samodejno postane naravno središce, ne glede na pravilno orientacijo celotne podobe. In prav v njej so vrezani gradniki, ki še vedno z najbolj abstraktnim likovnim izrazilom (crto) namigujejo na nekaj bolj zapletenega. 1 Preris vrezane podobe na oklu iz najdišca Pavlov je dostopen na spletni strani Don's Maps (https://donsmaps.com/dolnivpottery.html). Avtor fotografije oziroma skena Don Hitchcock navaja, da je bil preris vzet iz zgibanke razstave v avstrijskem muzeju Weinviertel-Museumsdorf iz leta 2008. 31 Tim Gerdin: THE USE OF COMPOSITE REPRESENTATIONS OF SPACE IN HISTORY AND TODAY: 28–36 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Slika2:KopijastenskeposlikavevgrobniciMinnakhtavTebah.Vir: Wilkinson,C.K.,1921.MOMANY. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 32 Ni nenavadno, da je bila prav ta vrstica deležna vec interpretacij. Marshack idr. (1979) sklepajo, da motivi najverjetneje predstavljajo abstrakcijo hribov, ki so podobno kot ribe ali vodni tokovi na drugih predmetih geometrizirani. Prav tako se jim zdi možno, ceprav malo verjetno, da gre za beleženje nekega astronomskega pojava. Baitenov (2021) trdi, da tretja vrstica simbolno povzema fasade (ne tlorise) in konstrukcijske znacilnosti z vzorcem ribje kosti. Gleissner (2025) pa pravi, da prikaz ni zgolj abstrakcija fizicnega okolja, ampak da je najstarejša znana shema postopka v prostoru, ki prikazuje zaporedje ravnanja z mamutovimi trupli. Vrezanina naj bi bila simbolni prikaz celotnega postopka predelave, transporta in hrambe mamutovega mesa, kože in drugih uporabnih delov, pri cemer so posamezni elementi (mamut, reka, poti, kosti, sušilnice, skladišca) organizirani od spodaj navzgor v casovnem zaporedju postopka. Povsem drugo kompozicijo najdemo na enem od kosov kamna najdenih v jami Abauntz v španskih Pirenejih, na katerem se prepletajo krajinski in živalski gradniki (Utrilla idr., 2009, sl. 1–2). Utrilla idr. (2009) so motive vrezane na kosih kamna opisali kot upodobitve dejanske okoliške krajine v obliki uporabnih zemljevidov, ki vkljucujejo upodobitve gor, rek, tockovnih elementov2, poti premikanja in živali. Z vidika kompozicije imajo slednji v podobah vecjo težo zaradi njihove poudarjene velikosti, podrobnejšega vreza in ker iz crt nastaja jasna oblika ali vsaj obris. Te lastnosti kompozicije napeljujejo na domnevo, da je bila žival za to ljudstva kljucnega pomena, zato so ji namenili veliko pozornost v svojih upodobitvah. Domnevo bi lahko razširili na vsa ljudstva lovcev-nabiralcev. Po drugi strani pa krajinski gradniki podobe vecinoma spominjajo na reke in so, za razliko od stranskega risa živali, prikazani v obliki tlorisa v mnogo enostavnejši upodobitvi. Delujejo kot ozadje, kjer poteka neka dejavnost, torej kot podpora glavnemu gradniku sestavljene podobe. 3.2 Egipcanske poslikave: Prve visoke civilizacije so razvile sestavljeno upodabljanje prostora do mnogo višje ravni. Ena takih civilizacij je bil stari Egipt, ki se je razvil v neposredni bližini doline Nila. Splošno receno so zanje znacilne formalizirane kompozicije, ki jih beremo vecpla 2 Avtorji sklepajo, da gre za bajerje, a lahko bi vlekli tudi vzporednico z okroglim, tockovnim motivom, ki se pojavlja na oklu iz najdišca Pavlov, ki naj bi predstavljal prebivališce. Posebej zgovorno je, da vrezana crta, ki naj bi kazala smer gibanja, precka eno izmed tock. Tim Gerdin: SESTAVLJENE PROSTORSKE PODOBE V ZGODOVINI: 28–36 stno v vec ravneh, od celotne stenske enote do posameznih registrov (vrst), prizorov in figur (Tefnin, 1991). Praviloma so podobe locene s crto, ki jih deli v vec delov in jim doloci red, podobno kot stolpci v casopisu in podobno kot prej naveden primer na mamutovem oklu. Nizanje v vrste je jasno vidno na stenski poslikavi grobnice Minnakhta v starodavnem mestu Tebe iz 2. tisocletja pred našim štetjem, ki prikazuje pogrebni obred (Slika 3). Kompozicijo je podrobno razclenil in opisal že Reichart (2021). Gre za prikaz abstrahiranega obrednega prostora in postopka pogreb v treh vrstah (registrih). Sestavljanje podobe je tesno sorodno tistemu iz prazgodovine, saj je na podoben nacin (kopicenje kompleksnosti, liho število vrstic) znova najvecja pozornost namenjena središcnemu registru. V tem primeru je srednja vrstica tudi jasno vecja, zato tudi po tem merilu poudarja njen pomen. Ob upoštevanju Gleissnerjeve interpretacije pa bi bila lahko sorodna tudi v svojem tipu, saj deluje kot shema postopka. Kot je opazil že Marušic (2022), je za stare Egipcane znacilno slikanje prostora kot neke vrste zemljevida, v katerem se podobe mešajo v prikazu tlorisa in narisa. Kot primer izpostavlja poslikavo v grobnici Sennedjema iz Dier el Medine, ki prikazuje idealizirano krajino, na kateri so krajinske sestavine prikazane v narisu, osnovna razdelitev in oblikovanost prostora pa v tlorisu. Enako bi lahko opisali zgornjo poslikavo, le da se kot dodaten gradnik v srednjem registru pojavlja še natancno naslikano svetišce, ki od ostalih natancno narisanih podob izstopa ravno po tem, da je naslikan v tlorisu. V enak prikaz idealizirane krajine bi lahko šteli tudi zgornjo podobo. 3.3 Rimske podobe nilske krajine: V podobnem casu, kot je nastala poslikava zgoraj, se je že krepil stik med egipcanskim in sosednjimi sredozemskimi civilizacijami zlasti z egejskim svetom (Davies & British Museum, 1995), s cimer Aude Semat (2022) pojasnjuje zacetek pojavljanja tudi stvarnih, neidealiziranih krajin v nekaterih poslikavah v tem casu starega Egipta. Vpliv ni bil enosmeren in civilizaciji sta krepili kulturno izmenjavo, dokler ni stari Egipt prišel pod oblast Rimskega cesarstva na koncu 1. stoletja pr. n. št. Le slabih sto let prej pa je v Palestrini nastal mozaik z motivom reke Nil (Slika 3) kot poslednji rezultat izmenjave dolgo razvijajocih se tradicij sredozemskih civilizacij, torej kot vrhunec prepletenih znanj o geografiji, naravoslovju, etnografiji in krajinski upodobitvi (Eleonora, 2024). No13/2025No13/2025 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning Slika3:NilskimozaikizPalestrine.Vir:WikimediaCommons. Mozaik prikazuje Egipt v casu poplavnega cikla reke Nil kot obširen opis, ki zbira mnogotera dogajanja in gradnike, znacilne za to krajino v tem obdobju. Prikazuje jih kot niz prizorov, ki jih gledalec odkriva postopno, kot da bi bral nekakšen ilustriran zemljevid. V neki vrsti predhodnika pticje perspektive in vedutne risbe združuje motive ljudi, živali, rastlin, arhitekture in recne krajine v enotno vizualno pripoved. Tovrstne sestavljene podobe so v starorimski tradiciji znacilne za javne stene. Že Vitruvij je zapisal, da so starodavniki v mestnih stebrišcih z zelo dolgimi stenami »slikali najrazlicnejše krajine z vsemi njihovimi posebnostmi. Prikazovali so pristanišca, predgorja, obale, reke, izvire, prelive, svetišca, gozdice, gorovja, drobnico in njene pastirje ter drugo, kar je podobnega izoblikovala narava. Ponekod so naslikali monumentalne podobe in prizore: upodobitve bogov oziroma prikaze znamenitih zgodb …« (Vitruvij, 2009, VII. 5. 2., str. 134). Tako slikovno pripovedovanje s sestavljanjem gradnikov krajino uporabi le kot ozadje oziroma kot oder za razne prizore. Mozaik iz Palestrine lahko kompozicijsko razdelimo v dva dela. V zgornjem delu, ki sledi ukrivljeni obliki eksedre, prevladuje skalna krajina, v kateri se pojavljajo prizori lova in razne živalske vrste, ki so jim dodani tudi opisi. Kompozicija je v tem delu bolj organska, zaradi manjših kontrastov in svetlejših barv je prostor bolj zracen, gradniki so bolj razpršeni. V spodnjem delu kompozicije prevladuje poplavljena krajina, v kateri je gostota gradnikov vecja. V tem delu težo prevzemajo upodobitve arhitekturne in ostalih grajenih oziroma umetnih struktur in predmetov. Sestav podobe tu postane bolj geometricen, saj se razlicni gradniki nizajo v štirih navideznih vrstah. Za razliko od prejšnjih dveh kompozicij, kjer prevladuje srednja vrstica, je tukaj zaradi zametkov nacel zracne perspektive poudarek na spodnji, v kateri najdemo najvecje kontraste temnine. Kot najizrazitejši in zato najpomembnejši gradnik v podobi lahko oznacimo tempelj s stebrišcem in gruco ljudi med obredom, ki izstopa iz svoje vrste, a je kljub temu jasno vpet v pripovedno celoto. 3.4 Analytique šole Beaux-Arts: Palestrina je bila zaradi njene bližine Rimu tudi predmet zanimanja nekaterih odprav poslancev (fr. pensionnaires), ki so bili nagrajeni z Rimsko nagrado (fr. Prix de Rome) pariške École des Beaux-Arts. Svetišce Fortuna Primigenia, v katerem se je prvotno nahajal tudi zgornji mozaik, je bila za poslance glavna zanimivost, ki so jo temeljito popisali, premerili in poustvarili v risbah (École nationale supérieure des beaux-arts & Académie de France à Rome, 2002). Kot Rim, Split, Brescia in Verona je Palestrina služila kot pomembno ucno okolje, v katerem so posamezniki razvijali svoje znanje o anticni arhitekturi in metodologijo arheološkega risanja. Študentje v teh krajih so v Pariz redno pošiljali dokaze v obliki izmerjenih arhitekturnih risb ali rekonstrukcij spomenikov, ki so jih odšli preucevat (Envois de Rome). Preko akademskega nacina preucevanja so ustvarili mnogo gradiva z dokumentarnim znacajem, kar se kaže v nacinu zbiranja gradnikov, ki spominja na analiticne botanicne ilustracije, ki clenijo rastlinsko vrsto na njene gradnike, ce pestice in cvetne liste zamenjamo za kapitele in arhitrave (École nationale supérieure des beaux-arts & Académie de France à Rome, 2002, str. 40).3 Šolski sistem je poznal tudi druge oblike predstavitvenih risb, med katerimi izstopa t. i. analiza (fr. analytique). Gre za izziv v ustvarjanju sestavljene podobe prostora, preko katerega je posameznik analiziral temeljne arhitekturne gradnike neke zasnove in preizkušal nacin njihovega sestavljanja v uravnoteženo celoto (Ro, 2020). Rezultat so bile risbe, ki so na eni sami strani združevale razlicne vrste prikazov neke zasnove, kot so tloris, naris in perspektiva, na nacin, da so njihovi odnosi v vec merilih postali jasni. Cilj naloge ni bil le tehnicna natancnost, temvec sposobnost sinteze oblikovalskih nacel v harmonicno celoto. Analize so bile eno od osrednjih orodij za usvajanje znanja kot pomembno orodje za oblikovanje arhitektovega obcutka za kompozicijo, hierarhijo in vizualno jasnost (Garric, 2016). Pariška analiticna risba prostora je proti koncu 19. in zacetku 20. stoletja postala model pridobivanja znanja o oblikovanju arhitekture ne zgolj v evropskih arhitekturnih šolah, temvec s širšim posvajanjem ucnega modela tudi v Združenih državah Amerike (About Buildings + Cities, 2024; Baudez & Cassidy-Geiger, 2021; Flagler Museum, 2023) in v manjšem obsegu na Kitajskem (Wang, 2018). Prirocniki v tem casu so natancno opisovali visoko formaliziran postopek priprave risalne podlage in risanja samega (Magonigle, 1921). Tudi v zacetkih arhitekturne šole v Ljubljani se je uporabljala sestavljena tehnika upodabljanja (Slika 4), ki spominja na pripovedne sestavljene risbe z natecajev v Franciji, kot je Vegundova natecajna risba za zvonik (Baudez & Cassidy-Geiger, 2021, 3 Delo je na voljo na https://archive.org/. 33 Tim Gerdin: THE USE OF COMPOSITE REPRESENTATIONS OF SPACE IN HISTORY AND TODAY: 28–36 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Slika4:SestavljenarisbapodmentorstvomJožetaPlecnika. (vir:https://archive.org/) UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 34 Slika 18). Obe risbi uporabljata monokromno tehniko, v kateri sta volumen in materialnost izražena z uporabo temnine in z natancnim sencenjem, znacilnim za akademske študijske predstavitve. Kot takšni delujeta kot analiticni arhitekturni risbi, saj poleg glavnega pogleda vkljucujeta tudi dodatne arhitekturne informacije, kot so tlorisni detajli ali stranski izrezi, ki dopolnjujejo razumevanje strukture. V obeh primerih sta glavna arhitekturna gradnika umešcena v prostor, ki ga vzpostavljajo naravni gradniki v ozadju, kot so drevesa in vejevje. Starejša podoba gre še korak dlje, saj je zasnova uokvirjena z obliko, ki odmeva obliko odprtin na zvoniku. 3.4 Digitalne in mešane tehnike: Predstavitvene prostorske risbe, kot so predstavljene zgoraj, so med 20. stoletjem scasoma usahnile, a so sestavljene podobe v domeni prostorskih ved zacele raziskovati nove nacine prikazovanja in razlaganja prostora. Danes so prostorski prikazi popolnoma racunalniški ali pa združujejo digitalne in analogne tehnike, kar omogoca bogatejše, vecslojne predstavitve prostora. Digitalni modeli, fotomontaže in kartografski podatki se prepletajo z rocnimi risbami, teksturami in uporabo barv, kar ustvarja hibridne upodobitve, ki združujejo natancnost podatkov in izraznost rocne interpretacije. Iskanje novih upodabljanj prostorskih podatkov v eksperimentalnih kompozicijah predstavijo Aït-Touati idr. (2019). V križancu med risarskim prirocnikom in raziskovalnim potopisom predstavijo upodabljanje resnicnosti z razlicnimi zemljepisnimi pristopi, preko katerih predstavijo zemeljska tla, njeno globino, gibanja, zorne kote, periferije, rabo tal ter zgodovino. Pristopi ustvarjajo umešcena, telesno izkušena znanja, ki združujejo opazovanje, prostor in interpretacijo preko razlicnih tipov sestavljenih modelnih risb. Eden od razumljivejših zemljevidov je poskus prikazovanja talnega profila v krožni obliki (Aït-Touati idr., 2019, str. 44–45; Société d’Objets Cartographiques, b. d., sl. 19). Prikaz izvira iz središcne tocke, na kateri stoji opazovalec. Ce si predstavljamo, da se iz ocišca opazovalca v tla širi navidezni stožec, cigar stranica posnema talne horizonte do globocin našega planeta, nam prikaz postane jasen. Gre za neke vrste projekcijo stožcastega profila tal, ki sestavlja gradnike tal od ozracja do maticne kamnine, na obicajen list papirja. Za razliko od obicajnih Tim Gerdin: SESTAVLJENE PROSTORSKE PODOBE V ZGODOVINI: 28–36 prikazov talnih profilov ta skuša poustvariti celostno sliko dogajanja v tleh. Izvedba je v tem primeru v popolnoma digitalni obliki in ni vkljucevala rocnega risanja pac pa samo obdelavo in zlaganje podatkov v racunalniškem okolju. Kasneje sta dve od avtoric, Arènes & Grégoire (2023) izpostavili, da so tla premalo zastopana v družbeni zavesti in gradbeni industriji, ki jih pogosto jemlje kot mrtva. Zato sta zakljucili, da je v dobi antropocena nujen prikaz njene heterogene sestave. Preko zlaganja gradnikov v podobo, ki ni zgolj posnetek stanja, je nastala pripoved, ki celovito razlaga resnicnost. V podobnem duhu je v sklopu študentskega projekta nastal ekološki portret martincka (Slika 5), ki v eni podobi sporoca njegovo življenjsko okolje, njegov plen in plenilce, njegove dnevne premike, razvoj, parjenje in drugo. Rocno narisan del v crnilu in akvarelu sestavlja glavnino kompozicije in bralcu skuša na likovno pripoveden nacin v detajlih, prerezu in pogledu prikazati življenje osrednjega in najvecjega gradnika, kušcarja. V digitalni obliki so dodani opisi odnosov z drugimi vrstami in pojasnila, ki ga poleg likovnih elementov umešcajo v doloceno krajino in podajajo dodatne podatke o znacilnostih vrste. Prav tako je okoli upodobitve sonca v digitalni izvedbi dodan diagram, ki povzema življenjski, letni in dnevni krog vrste ter njene obicajne razdalje premikov glede na ustreznost niše. 6. ZAKLJUCEK Pregled izbranih primerov od prazgodovine do sodobnih digitalnih praks razkriva, da sestavljene podobe niso zgolj preslikave prostora, ampak se pogosto osredotocajo na pripovedovanje o eni ali vec prostorskih lastnostih. V njih se tehnicno znanje upodabljanja prepleta z nazorom o svetu, o nekem dogodku, znanjem nekega podrocja in drugim, da bi ustvarilo analiticni prikaz, ki dolocen prostor razlaga ali ga pripoveduje. Sestavljanje v takih podobah, bodisi v vrstah, krožnih prikazih ali drugih oblikah, ustvarja shemo odnosov, ki gledalcu/bralcu omogocajo, da iz razbira odnose, ki so prisotni, ter da iz celote prepoznava pomen posameznih gradnikov. Sestavljene podobe so bile skozi zgodovino eno najmocnejših orodij za razumevanje prostora, saj omogocajo hkratno predstavo vec pogledov in meril kot tudi pripovednih slojev in No13/2025No13/2025 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning Slika5:EkoportretživljenjskegaokoljavrsteLacertaagilis. casovne dimenzije na eni površini. Zgoraj izbrani primeri, ki še zdalec niso izcrpni, a stremijo k osvetlitvi kontinuitete te prakse prikazovanja od prazgodovine dalje, prostora ne upodabljajo kot kopijo videnega, ampak ga razlagajo sestavljeno, z uporabo razlicnih slikovnih ravni, ki razkrivajo odnose med gradnikom in celoto. Prav zato so bile sestavljene podobe kljucne tudi v zgodovini arhitekturnega izobraževanja; najjasneje pri analiticnih risbah Beaux-Arts, ki so združevale tloris, prerez, procelje, detajl in redkoma tudi perspektivo v eno celovito kompozicijo. V dobi generativne umetne inteligence (UI) in parametricnih oblikovnih orodij se ponovno srecujemo z vprašanjem, kako pridobivati in ohranjati znanja kompozicije, reda in razumevanja prostorske celovitosti, ki so v analognem izobraževanju kljucnega pomena. Razne UI ponujajo povecljivost ter hitre iteracije in rezultate poleg kupa pohitritev ostalih racunalniških orodij, ki so nam vsakdanje in so v splošni rabi že desetletja. Ni dvoma, da se bo UI vkljucevala v postopek pridobivanja znanja in da bo v cedalje vecji rabi tudi v praksi, kjer se bo pokazala kot uporabna in združljiva z obstojecimi tehnikami (Lee-Su Huang, 2025). A ne glede na orodje, ki ga uporabimo za razlago prostora, je to znanje odraz casa, ki ga posameznik nameni preucevanju upodabljanja prostorskih odnosov. Upraviceno pa se lahko vprašamo, ce lahko v okolju sestavljenim izkljucno iz orodij UI razvijemo poglobljeno razumevanje upodobljenega. In posledicno, v kakšni obliki lahko sestavljena podoba v digitalni dobi postane model za pridobivanje znanja, ki usmerja k razumevanju kompozicijske logike prostora? Morda nam možen odgovor ponuja ena od kljucnih lastnosti in prednosti sestavljenih podob. Poleg kontekstualizacije nekega prostora ali zasnove (Benko, 2025) gre za njihovo jasno pripovedovanje oz. sporocilnost, ki zahteva premišljeno filtriranje razpoložljivih podatkov, ki so danes mnogo številcnejši kot nekoc, da ustvarimo jasno smer v slikovni obliki. Prav otipljiva usmerjenost ali dovršeno sporocilo, ki od nas zahteva zadostno predhodno razumevanje upodobljenega, pogojuje uspešno sestavljeno prostorsko podobo. Zato analytique, pa tudi egipcanske poslikave grobnic in pripovedne podobe, kot je mozaik iz Palestrine, predstavljajo izjemno zanimive zglede. Zlasti za prvo, ki je v prvi vrsti metoda ucenja, katere glavni cilj ni sporocanje o nazorih sveta, je lahko znacilno, da ne nasto pa kot tog žanr, ki bi bil pogojen z nekim medijem, ampak da lahko deluje kot miselno orodje, ki napeljuje v analizo odnosa med gradnikom in celoto (Katie Kingery-Page, 2009; McCarthy, 2025). Z njo se poudarjajo pomen reda, proporcev, ritma, osne logike, zaporedja, poudarka in drugih kompozicijskih nacel. Uspešni rezultati so ucinkoviti sporocevalci, medtem ko branje spodletelih poskusov omogoca nadaljnje preucevanje. Razumevanje prostora preko ustvarjanja tovrstnih kompozicij je zato lahko danes pomembno orodje. Ne kot nostalgija po analogni disciplini, saj jih lahko ustvarjamo tudi z mnogimi digitalnimi orodji. Gre za postopek razlaganja prostora, ki temelji na osnovnih kompozicijskih nacelih, branju merila in sprejemanju smotrnih likovnih odlocitev. Ceprav pridobivanje teh kompetenc še zdalec ni omejeno na opisano metodo ali na dolocena orodja, bi bilo v luci današnje digitalne obremenjenosti ter pomanjkanju povezave med cloveškim telesom in umom (Pallasmaa, 2012) uporabno preveriti, kateri mediji posamezniku omogocajo ustrezno okolje za usvajanje tega znanja in kateri mu omogocajo, da ga uspešno sporoci. Sestavljene podobe so prikazi misli in pripovedi, ki omogocajo, da vecplasten prostor vidimo celovito. Literatura in viri: About Buildings + Cities. (2024, november 14). Howtobe a Beaux-Arts Architect—AB+C 118 [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=Jj1anRYMmLI Aït-Touati, F., Arènes, A., & Grégoire, A. (2019). Terra forma:Manuel decartographies potentielles. Éditions B42. Arènes, A., & Grégoire, A. (2023). Terra Forma Speculative Mapping: Paris Watershed and Underground Environment. FOOTPRINT, 17(2), 109–122. https://doi.org/10.59490/ footprint.17.2.7089 Aude Semat. (2022). Depictingthe Mountainand the Tomb atThebes. Ancient Imagesof the Theban Necropolis. 701–724. Baitenov, E. (2021). New Interpretation of theEngraving Discovered atMezhirichUpper Paleolithic Site: 3rd International Conference on Architecture: Heritage, Traditions and Innovations (AHTI 2021). https://doi.org/10.2991/assehr.k.211125.155 Baudez, B., & Cassidy-Geiger, M. (2021). TheBeaux-Arts Tradition. Drawing Matter. https:// drawingmatter.org/the-beaux-arts-tradition?page&name=the-beaux-arts-tradition 35 Tim Gerdin: THE USE OF COMPOSITE REPRESENTATIONS OF SPACE IN HISTORY AND TODAY: 28–36 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 36 Benko, D. (2025). Sporocilnost vizualizacij v krajinski arhitekturi [Magistrsko delo]. https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=176716 Centre National de Ressources Textuelles et Lexicales. (b. d.). Composition. V LeTrésor de la Langue Française informatisé. Analyse et Traitement Informatique de la Langue Française. Pridobljeno 19. januar 2025, s https://www.cnrtl.fr/etymologie/composition Davies, W. V. & British Museum (Ur.). (1995). Egypt, the Aegean and theLevant: Interconnections in thesecond millennium BC. British Museum Press. Douglas Harper. (b. d.). Composition. V Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 19. januar 2025, s https://www.etymonline.com/word/composition Drašler, A. (2005). O krajini z risbo. Biotehniška fakulteta: Arhitekturni muzej. École nationale supérieure des beaux-arts & Académie de France à Rome (Ur.). (2002). Italia antiqua: Envois deRome des architectes français en Italie et dans le mondeméditerranéen aux XIXe et XXesiècles [exposition], Écolenationale supérieuredes beaux-arts, Paris, 12février-21 avril 2002, Villa Médicis, Rome, 5juin-9 septembre 2002. École nationale supérieure des beaux-arts. Internet Archive Books. https://archive.org/details/ italiaantiquaenv0000unse Eleonora, V. (2024). PictaNiloticaRomana. Archaeopress Archaeology. https://doi. org/10.32028/9781803276380 Flagler Museum. (2023, december 21). TheInfluence of the École desBeaux-Arts in America [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=yUBVSWCZJwA Garric, J. (2016). The French Beaux-Arts. V H. F. Mallgrave (Ur.), Companion to the History of Architecture (1. izd., str. 1–15). Wiley. https://doi.org/10.1002/9781118887226. wbcha080 Gleissner, J. D. (2025). Explaining the Mammoth Economy, Smokehouses, and the Mezhyrich Map. GlobalJournalof Archaeology &Anthropology, 14(3), 1–19. https://doi. org/10.19080/GJAA.2025.14.555888 Harley, J. B. (1989). DECONSTRUCTING THE MAP. Cartographica, 26(2), 1–20. https://doi. org/10.3138/E635-7827-1757-9T53 Katie Kingery-Page. (2009). Thepost-modern analytique. CELA 2008-2009 Teaching + Learning Landscape January 14th-17th, 2009 Tucson, AZ. Lee-Su Huang. (2025). TheAI Analytique: Diffusion Models as ConceptualCatalysts. 40th National Conference for the Beginning Design Student (NCBDS). Magonigle, H. V. B. (1921). Architectural Rendering in Wash. C. Scribner’s Sons. https://archive. org/details/architecturalrend00mago/page/n9/mode/2up Marshack, A., Bandi, H.-G., Christensen, J., Gallus, A., Gunn, J., Johansen, A. B., Kobylinski, Z., Kobylinska, U., Murray, W. B., & Odak, O. (1979). Upper Paleolithic Symbol Systems of the Russian Plain: Cognitive and Comparative Analysis. CurrentAnthropology. (world). https:// doi.org/10.1086/202268 Marušic, J. (with Vertelj Nared, P., Golobic, M., & Golicnik Marušic, B.). (2022). O krajini: Ustvarjalno varstvo sveta (2. izd). Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. McCarthy, C. (2025). Self-referentiality and modern space: Re-examining the analytique. The JournalofArchitecture, 30(1), 136–158. https://doi.org/10.1080/13602365.2025.2560481 Merriam-Webster. (2025). Composition.V Merriam-Webster. https://www.merriam-webster. com/dictionary/composition Pallasmaa, J. (2012). Misleca roka: Eksestencialna in utelešena modrostv arhitekturi (P. Petek, Prev.). Studia humanitatis. Petherbridge, D. (2010). Theprimacy of drawing: Historiesand theories of practice. Yale university press. Pfeifer,W.,Sprache(DWDS),D.W. derdeutschen,&Wiegand,F.(2024).Komposition.V Etymologisches Wörterbuch des Deutschen: Stichwortliste. Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache (DWDS). https://doi.org/10.5281/zenodo.14013687 Tim Gerdin: SESTAVLJENE PROSTORSKE PODOBE V ZGODOVINI: 28–36 Pontificia Universidad Católica de Valparaíso of Technology, & Piérola, N. (2024, oktober 12). Drawing as a research tool. (M. Mortensen Steagall, Prev.). LINK 2024 Conference Proceedings. LINK 2024 Conference Proceedings. https://doi.org/10.24135/link2024. v5i1.237 Reichart, J. R. (2021). Pure and Fresh: A Typology of Formal Garden Scenes from Private Eighteenth Dynasty Theban Tombs Priorto the Amarna Period[Master’s Thesis, the American University in Cairo]. https://fount.aucegypt.edu/etds/1542 Ro, B. (2020). TheEcole des Beaux-Arts Method. https://brandonro.com/wp-content/ uploads/2020/04/2020_analytique.pdf Snoj, M. (2016). Komponirati. V Slovenski etimološkislovar (Tretja izdaja). https://fran.si/193/ marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4287778/komponrati?FilteredDictionaryIds=19 3&View=1&Query=kompozicija&referencedHeadword=kompoz%C3%ADcija Société d’Objets Cartographiques. (b. d.). Terra Forma, Manuel de Cartographies Potentielles. – SOC. Pridobljeno 16. januar 2025, s http://s-o-c.fr/index.php/terraforma/ Spaey, O., Garate, D., & Irurtzun, A. (2024). Space Analysis in Palaeolithic Cave Art: Towards a Multidisciplinary and Integrated Approach. Journal of Archaeological Method and Theory, 31(4), 1803–1842. https://doi.org/10.1007/s10816-024-09655-8 Svoboda, J. (2017). On landscapes, maps and Upper Paleolithic lifestyles in the central European corridor: The images of Pavlov and Predmostí. Veleia, 34. https://doi.org/10.1387/ veleia.18074 Tefnin, R. (1991). Éléments pour une sémiologie de l’image égyptienne. Chroniqued’Egypte, 66(131–132), 60–88. https://doi.org/10.1484/J.CDE.2.308856 Utrilla, P., Mazo, C., Sopena, M. C., Martínez-Bea, M., & Domingo, R. (2009). A palaeolithic map from 13,660 calBP: Engraved stone blocks from the Late Magdalenian in Abauntz Cave (Navarra, Spain). Journal of HumanEvolution, 57(2), 99–111. https://doi.org/10.1016/j. jhevol.2009.05.005 Vitruvius Pollio. (2009). O arhitekturi (F. Košir, Prev.). Fakulteta za arhitekturo. Wang, Y. (2018). Beaux-Arts Composition and Its Evolution in China’s Architectural Education A Case Study of Architectural Education at Nanjing Institute of Technology. Journal of Asian Architecture and Building Engineering, 17(2), 199–204. https://doi.org/10.3130/ jaabe.17.199 SLIKOVNI VIRI: Wilkinson, C. K. (1921). Funeral Ritual in a Garden, Tomb of Minnakht [Tempera na papirju]. The Metropolitan Museum of Art, New York, Združene države Amerike (https://www. metmuseum.org/art/collection/search/544601). V javni lasti. Wikimedia Commons. [Mozaik življenja ob Nilu med poplavami]. (konec 2. stol. pr. n. št.). Wikimedia Commons. (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:La_crue_du_Nil,_ mosa%C3%AFque.jpg). V javni lasti. Kobe, B. (1928). Znamenje [Risba na papirju]. DEPO, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani. (https://depo.fa.uni-lj.si/izdelek/B6). CC BY-NC-SA 4.0. THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 37 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora DOI: UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Domen Kušar: NAPUŠCI KOT SESTAVNI DEL IDENTITETE ARHITEKTURNE KRAJINE ROOF EAVES AS AN INTEGRAL PART OF THE IDENTITY OF THE ARCHITECTURAL LANDSCAPE https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.038-043 UDK: 728.6:692.4:551.58(497.4) SUBMITTED: August 2025 / REVISED: September 2025 / PUBLISHED: December 2025 1.02 Pregledni znanstveni clanek / Review Scientific Article POVZETEK Napušci streh so se razvili iz osnovne potrebe po zašciti fasade pred dežjem in deloma soncem. Zato je bil njihov razvoj neodvisen v razlicnih delih sveta in so danes lahko sestavni del arhitekturne identitete krajin. V Sloveniji so v tradicionalni arhitekturi igrali pomembno identitetno vlogo, razen v predelih z mocnim vetrom. Z uporabo novih gradbenih materialov, prenašanju novih tehnologij gradnje in tudi vzorov, napušci marsikje izginjajo. V Sloveniji je ta proces posebej intenziven v zadnjih nekaj desetletjih s pojavom genericnih hiš brez napušcev. V clanku so prikazani nekateri primeri napušcev v tradicionalni arhitekturi po svetu v odvisnosti od klimatskih pogojev, kjer skušamo dokazati pojav in širino napušcev v odvisnosti od kolicine padavin, osoncenja in vetra. Podoben dokaz išcemo tudi v Sloveniji, kjer spreminjanje njegove širine nadgradimo s casovnim prikazom. KLJUCNE BESEDE napušc, arhitektura, arhitekturna identiteta ABSTRACT Roof eaves evolved from the basic need to protect the facade from rain and, to some extent, the sun. Therefore, their development was independent in different parts of the world and today is an integral part of the architectural identity of landscapes. In Slovenia, they played an important identity role in traditional architecture, except in areas with strong winds. With the use of new building materials, the transfer of new construction technologies and also models, eaves are disappearing in many places. In Slovenia, this process has been particularly intense in the last few decades with the emergence of generic houses without eaves. The article shows some examples of eaves in traditional architecture around the world depending on climatic conditions, where we try to prove the eaves with the amount of precipitation, insolation and the absence of wind. We are also looking for similar evidence in Slovenia, where we upgrade it with a time display of the dominant architecture and the consequent reduction in the size of the eaves. KEY-WORDS roof eaves, architecture, architectural identity 38 Domen Kušar: NAPUŠCI KOT SESTAVNI DEL IDENTITETE ARHITEKTURNE KRAJINE: 38–43 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 1. UVOD Napušc, ki se v strokovni literaturi omenja tudi kot strešni napušc ali strešni previs, je del strehe, ki sega cez zunanjo steno stavbe. Njegov osnovni namen je zašcita fasade, oken, vrat in temeljev pred atmosferskimi vplivi, kot so dež, sneg in sonce. S tem preprecuje, da bi deževnica tekla po fasadi in poškodovala fasado. Hkrati omogoca boljše odvodnjavanje celotne stavbe in zmanjšuje vremensko pogojeno obrabo stavbe. Zašcitna vloga napušca je torej preprecevanje mocenja fasade, zmanjševanje propadanja ometa, lesa in toplotne izolacije, zmanjšanje možnosti vdora meteorne vode v stik streha–zid, podaljšanje življenjske dobe fasadnih slojev. Druga, prav tako pomembna funkcija je omogocanje dela in sušenja pridelkov pod streho in na suhih balkonih v krajih s pogostim dežjem (slika 1). Širok napušc tudi preprecuje dostop soncnih žarkov do fasade in s tem pregrevanje hiše. To pride do izraza zlasti v zmernih geografskih širinah, kjer v vrocem delu leta, ko je sonce visoko na nebu, preprecuje dostop soncnih žarkov, v hladnem delu leta, ko je sonce nižje, pa omogoca dostop soncnih žarkov do fasade in omogoca pasivne solarne dobitke, kar lahko znatno izboljša energijsko bilanco objekta brez aktivnih sistemov. Razlika v naklonskem kotu sonca je v letu kar okoli 47 °. Danes se pojavljajo hiše brez napušcev, ki omogocajo bolj “ciste”linije, neprekinjeno toplotnoizolacijo do vrha hiše, posledicno manj toplotnih mostov in vecjo energijsko ucinkovitost. Prav tako ni potrebe po izdelavi daljših špirovcih, opažih, kritini. Manj detajlov pomeni tudi manjšo verjetnost napak in manj vzdrževanja. Arhitekturno se streha brez napušcev lepo ujame s kubicnimi oblikami hiš in poudari sodoben slog, ki je pogosto pomemben pri tržnem vrednotenju hiše. Pomembna lastnost je tudi manjša izpostavljenost strehe vetru, zato v krajih z mocnim vetrom obicajno ni stavb z velikimi napušci. Ce je streha eden glavnih razpoznavnih sestavin arhitekture kot merilo identitete arhitekturnih krajin (Fister idr. 1993), napušci kot njen sestavni del sooblikujejo arhitekturno identiteto krajine. Prav tako v primeru soncnega vremena naredijo sencno cezuro med steno in streho kot dodatni likovni element podobe stavbe. Eden bolj znanih primerov izkorišcanja tega pojava je Robie House v Chicagu arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Ta nacin je tudi del njegove filozofije, ki pravi, da naj bi stavba morala izgledati, kot da zlahka raste z lokacije in biti oblikovana tako, da se sklada z okolico: “A building should appear to grow easily from its site and be shaped to harmonize with its surroundings…” (Wright,1954). Stanovanjske hiše so najbolj množicni pokazatelj arhitekturne identitete krajine, zato smo se v raziskovalni nalogi usmerili v analizo napušcev stanovanjskih hiš. Nekatere raziskave (Fister idr. 1993; Premrl idr. 2005; Fricke in Tsukamoto, 2024) kažejo, da so napušci mocno kulturno pogojeni in rezultat naravnih pogojev, tako glede materiala kot klimatskih pogojev. Eden od pogojev za izdelavo napušcev v preteklosti je bil dostopnost primernega lesa za gradnjo streh. Les je pred pojavom litoželeznih profilov in betona omogocal nosilnost širših previsov in s tem Slika 1: Široki napušci hiš v Breginju omogocajo izkorišcanje suhega, proti jugu orientiranega zunanjega prostora za delo, sušenje pridelka in dostope do posameznih prostorov. izdelavo širokih napušcev. Ustrezen les je bil na voljo predvsem na podrocjih, kjer je dovolj padavin in je temperatura primerna za rast dreves. Tradicionalne slovenske stavbe v Alpskem in hribovitem zahodnem delu Slovenije imajo široke napušce zaradi padavin in posledicno, zašcite prostorov, lesenih delov in sušenja zidov. V Japonski arhitekturi so napušci zelo poudarjeni in so pogosto integralni del celotnega kompozicijskega sistema stavbe (Anderson, 2015). V Anglo-saksonskem prostoru so napušci bolj povezani z estetskimi in konstrukcijskimi sistemi hiš. Nekateri trendi sodobne arhitekture odstranjujejo napušce zaradi minimalisticneestetike(t. i.“clean box architecture”), vendar s tem ukrepom fasada izgubi svojo zašcito, kar se obicajno pozna predvsem pa na stroških vzdrževanja. Napušc je obicajno obravnavan kot »štrleci del objekta«. Gradbeni zakon (2021) in Zakon o urejanju prostora (2021) ne predpisujeta dimenzij napušcev, pac pa to prepušcata obcinam. Izjema je le podrocje požarne varnosti, kjer Tehnicna smernica TSG 1-001 2019: Požarna varnost v stavbah (2019) v primeru premajhnega odmika stavbe do relevantne meje, za napušc zahteva, da je narejen iz negorljivih materialov. Prav tako ista smernica doloca tudi pogoje racunanja odmika od relevantne meje glede na širino napušca. Izgradnja napušcev je bila v preteklosti predvsem odvisna od vremensko pogojenih dejavnikov, osoncenja, dostopnosti gradbenega materiala in tehnologije ter arhitekturne tradicije, ki je te dejavnike upoštevala (Fister idr. 1993). Raziskava se je osredotocila na tri dejavnike, ki naj bi vplivali na podobo napušcev. Ti dejavniki so padavine, veter in osoncenje. Velika kolicina padavin in mocno osoncenje naceloma zahtevajo vecje napušce, medtem ko naj bi mocni in pogosti vetrovi iznicili ucinke napušca pri zašciti fasade, ob enem pa pomenili tudi nevarnost za poškodbo take strehe. V namen raziskave smo obravnavali tradicionalno arhitekturo razlicnih delih sveta in razlicnih tipov podnebja in sicer v bolj namocenih podrocjih (Japonska, Indonezija), v podrocjih z manj padavin in vec sonca (Maroko, jug Italije), v bolj vetrovnih podrocjih (Islandija in Skandinavija) in v bolj zasneženih podrocjih (Švica). Pri iskanju podatkov smo uporabili razlicne, zlasti spletne vire. Za ogled posameznih lokacij smo uporabili program Google Earth (2025). Pri analizi Slovenskih napušcev 39 Domen Kušar: ROOF EAVES AS AN INTEGRAL PART OF THE IDENTITY OF THE ARCHITECTURAL LANDSCAPE: 38–43 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Slika2:TradicionalnahišanaotokuSumatra(TraditionalBatakHousesinNorthSumatra,Indonesia,b.d.). Slika3:Tradicionalnajaponskahiša(TraditionalJapaneseHouseAmidstLushGreenery,b.d.). UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS smo uporabili podatke, pridobljene v okviru raziskovalnega projekta Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije (Fikfak idr. 2022; Fikfak idr. 2024). 2. NAPUŠCI V ODVISNOSTI OD KLIMATSKIH POGOJEV 2.1 Indonezija Indonezija leži v tropskem pasu, za katerega je znacilna velika kolicina dežja ter mocni nalivi. Tradicionalne Indonezijske stavbe z indonezijskega otoka Sumatre (slika 2) imajo zato velike strehe, ki štrlijo preko tlorisa (Schefold idr. 2004). Zaradi velike kolicine dežja, so hiše obicajno na stebrih. S tem omogocajo boljše prezracevanje in ob enem preprecijo dostop glodavcem in plazilcem. Podrocje, kjer se nahajajo prikazane stavbe, ima vlažno vroco tropsko klimo. Letno povprecje padavin je 2387 mm (Kabanjahe, 2025). Veliki napušci pa šcitijo stavbo in ljudi v njej tudi pred mocnim soncem. 2.2 Japonska Japonska je deževna dežela. Povprecje padavin za državo znaša okoli 1700 mm. Bolj sušen je sever (okoli 1100 mm), v preostalem delu se povprecna letna kolicina padavin giblje tudi preko 2200 mm. Tropski cikloni in razgiban relief omogocata velike nalive. Kot otoška država je zmerno izpostavljena vetru. Bolj mocni vetrovi so na severu in v goratem delu. Vse to se odraža tudi v njeni arhitekturi. Eden od 12 elementov tradicionalne japonske hiše je širok napušc, imenovan Masu-Gumi (slika 3 ), ki je namenjen odvajanju velikih kolicin vode stran od hiše in hkrati zašciti pred poletnim soncem (Gozde, 2018). Napušci tudi omogocajo stanovalcem, da odprejo zunanja vrata za prezracevanje, ne da bi pri tem v hišo vdrl dež, s cimer se doseže boljše bivalno ugodje (Ayaz in Tetsu, 2019). To je pomembno zlasti v bolj vlažnem obdobju leta (Anderson, 2015). 2.3 Skandinavija Islandija in ostale skandinavske države imajo podoben tip tradicionalnih hiš. Gre za majhne hiše z majhnimi ali celo brez napušcev (slika 4). Letna kolicina padavin v teh krajih je razlicna. Vecinoma se giba okoli 800 mm (Reykljavik, Oslo, Švedska (SMHI, 2024), bolj namoceni so nekateri predeli obale Norveške, kjer je tudi preko 2000 mm padavin (Weather and climate, 2025). Deževni dnevi so sicer pogosti, a z manj nalivi, znacilnimi za toplejša podrocja. Za to podrocje so znacilni tudi mocnejši vetrovi, ki spremljajo padavine, mrzle zime in sonce nizko nad obzorjem. Pri kombinacija dežja in vetra napušc nima velike vloge pri zašciti fasade. Hiše v predelih, ki so bolj izpostavljeni vetru, imajo manjše napušce, nekaj vecje imajo v notranjosti, kjer ni tako mocnih vetrov in napušci šcitijo vecinoma lesene fasade (D'amato in Kapoor, 2024). 2.4 Maroko Za arabski svet in sever Afrike so znacilne vecinoma ravne strehe brez napušcev. Zelo majhna ali nikakršna kolicina padavin ne zahteva posebne zašcite sten proti dežju. Napušc in senca na odprtem prostoru ne bi dosti pomagala pri zašciti pred zunanjo vrocino, hkrati bi onemogocala solarne dobitke v hladnem delu leta (Alabsi idr. 2016). Zato se življenje cez dan odvija v hišah, ki ohranjajo hlad, zvecer in ponoci, ko se ozracje ohladi, pa tudi na ravnih strehah stavb. Pri stavbah je zato za ohranitev ustrezne temperature znotraj bolj pomemben faktor kompaktnosti hiše (Haddam idr. (2015)), medtem, ko bi širši zunanji napušci sicer šcitili zunanjost pred soncem, a hkrati bi v ozkih ulicah ovirali kroženje zraka in s tem hlajenje fasad. Ob tem je treba dodati tudi pomanjkanje kvalitetnega gradbenega lesa. 2.5 Italija -Apulija Tradicionalne krožne stavbe – truli v južni italijanski pokrajini Apulija so krite s kamnitimi plošcami (Samalavicius in Traškinaite, 2021). Napušci hiš so zelo majhni (slika 5). Taka izbira je logicna posledica majhne kolicine padavin ter vrocih poletij (Masini in Morero, 2025). Padavine redko presegajo vrednosti med 450 in 650 mm na leto. Predvsem poletja so tudi zelo sušna (Climate in Apulia, b.d.). Hiše so pred vrocino zavarovane z masivnimi zidovi in prebarvane z beležem. Veter v Apuliji ni redek, a obicajno ni mocan. Oglate hiše v te pokrajini so pritlicne ali enonadstropne. Streha je obicajno dvokapnica, krita s korci. Hiše s podobnimi napušci lahko vidimo tudi v Španiji in Portugalski, ki imata podobno klimo. 2.6 Švica Švica je geografsko raznolika država, kar se odraža tudi na klimi, ki je v razlicnih delih razlicna. Vecino države sodi med podrocja z vec padavinami. Izjeme so nekatere doline med visokimi vrhovi, ki zaustavijo vlago. Za gorati del države so znacilne obilne snežne padavine. Tradicionalna švicarska arhitektura je zato geografsko pogojena (The diversity of Swiss architecture: an overview of Regional styles, b.d.). Na splošno imajo hiše v Švici bolj ali manj izrazite napušce. Manjši so v bolj toplem in bolj deževnem delu kantonu Ticino, kje je lahko tudi preko 2000 mm padavin letno. Tam so strehe tudi bolj strme. Taka streha omogoca, da Domen Kušar: NAPUŠCI KOT SESTAVNI DEL IDENTITETE ARHITEKTURNE KRAJINE: 38–43 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Slika4:TipicnahišanaNorveškem. Slika5:TrulivsušniItalijanskiApulijisoprakticnobreznapušcev. vecja kolicina dežja (tudi mokrega snega) hitreje zapusti streho in pade na tla dlje od zunanje stene. V bolj mrzlem in sušnem osrednjem delu, npr. kantonu Bern in Graubünden, kjer je med 700 -1000 mm padavin letno (Federal Office of Meteorology and Climatology MeteoSwiss, 2025), so strehe bolj položne in napušci širši (slika 6). Prav tako širši napušci šcitijo stavbno pred škodljivim vplivom snega (Landsmarkt Architects, 2025). 3. NAPUŠCI KOT DEL SLOVENSKE ARHITEKTURNE IDENTITETE 3.1 Razvoj napušcev Slovenija je klimatsko zelo raznolika, kar se pozna tudi po kolicini padavin, ki se giblje od približno 900 mm na vzhodu do preko 3000 mm na severozahodu (ARSO, 2006). Napušci se pri tradicionalnih slovenskih stavbah pojavijo zgodaj, kar je razvidno iz Valvazorjevih grafik (1978). Namenjeni so bili zašciti lesa stavb, ki so bile prvotno lesene. S tem so preprecili propadanje hiš. Tudi pozneje, ko so les ometali z ilovnatim ometom oziroma zaceli postavljati zidane hiše, so se napušci ohranili. V krajih, kjer je manj padavin (Prekmurje, Istra) so bili napušci majhni ali jih celo ni bilo (Šuklje, 1952). Enako velja za kraje, izpostavljene pogostemu mocnemu vetru – burji. Tudi tam so napušci bistveno manjši oziroma jih na vetru izpostavljenih legah ni in to ne glede na kolicino padavin. Vecji napušci so na zavetrni strani. Vecji napušci so znani v regijah, ki imajo veliko padavin, prav tako pa tam lahko pade veliko (mokrega) snega, npr. v zgornjem Posocju. Fister in sodelavci (1993) izpostavljajo, da je streha s podaljšanimi napušci lahko ena osnovnih znacilnosti arhitekturnih krajin. 3.2 Napušci v 19. stoletju 19. stoletje pomeni izoblikovanje tradicionalnih oblik hiš, ki so predstavljale arhitekturno identiteto krajine do druge polovice 20. stoletja (Fister, 1986). V ohranjenih hišah iz tega obdobja, kot so npr. Prešernova rojstna hiša, Slomškova rojstna hiša Trubarjeva domacija… je moc zaslediti tipicno oblikovanje napušcev. Prešernova rojstna hiša v Vrbi izvira iz 16. ali zacetka 17. stoletja in naj bi bila deloma zidana, deloma lesena . Po požaru v Vrbi leta 1856 so hišo preoblikovali v obliki, kot jo poznamo danes. Leta 1923 so zamenjali slamnato kritino s cementno in leta 1929 slednjo z opecno – bobrovcem (Sedej, 1977). Hiša ima napušc na obeh straneh, le da je na južni -vhodni strani malenkost širši, Razlog za tako odlocitev je zašcita stopnišca z glavnim vhodom. Podobno široke napušce ima tudi Trubarjeva domacija na Rašci. Sedanja stavba je stara okoli 200 let (Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, 2025). Za obe stavbi je znacilno da stojita v pasu z okoli 1300-1500 mm padavin letno (Statisticni urad Republike Slovenije, 2025). Manj padavin (okoli 1000 mm letno) je v Ponikvi, kjer je rojstna hiša Antona Martina Slomška, ki ima tudi v ožji napušc. 3.3 Napušci beneškoslovenske arhitekture Poseben primer so ohranjene hiše v Breginjskem kotu, ki je eno bolj namocenih predelov Slovenije in kjer se padavine pojavljajo v obliki dolgih in mocnih nalivov. Letna kolicina padavin v Breginju lahko preseže 4000 mm, v sosednji dolini Ucja pa celo 6000 mm (ARSO, 2024). Tam so napušci široki in šcitijo pred dežjem zunanje stopnice in balkone (slika 1). Balkone so v teh krajih, kjer je veliko padavin, uporabljali tudi za sušenje nekaterih pridelkov, zato so orientirani proti soncu (Kofol, 2022). 3.4 Napušci tipskih hiš iz obdobja samograditeljstva S pojavom samograditeljstva in t.i. tipskih nacrtov, zlasti od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja, se je podoba hiše spremenila (Gerbec, 2023). Pod vplivom verjetno tujih vzorov (morda Švice, Tirolske ali Bavarske) je hiša postala vecja in kockaste oblike. Nekatere strehe so bile bistveno manj strme in obicajno krite s salonitnimi plošcami. Druge hiše tega obdobja so ohranile strmo dvokapnico krito z opecnimi ali Sliki6:HišaspoložnostrehosširokiminapušcivAdelbodnuvŠvici. 41 Domen Kušar: ROOF EAVES AS AN INTEGRAL PART OF THE IDENTITY OF THE ARCHITECTURAL LANDSCAPE: 38–43 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Slika7:Primertipskehišezvecjimnapušcemizobdobja»samograditeljstva«. Slika8:Primerskorajidenticnihsosednjihhišzrazlicniminapušciizistegaobdobjagradnje. cementnimi strešniki. Napušci so postali bolj izraziti in to okoli celotne hiše (slika 7). Med graditelji in uporabniki je namrec prevladovalo mnenje, da je treba imeti hišo s takim napušcem, da lahko prideš suh okoli nje tudi v dežju. 3.5 Napušci stavb po letu 2000 V zadnjih dveh desetletjih so se pojavile manjše genericne hiše s strmo streho z minimalnim napušcem ali celo brez njega (slika 8). Take hiše so postale modne in jih je moc najti skoraj po celi Sloveniji. Podobno kot velja za barvo streh (Kušar in Lavtižar, 2022), prostorski akti obcin, v delu ki zajema oblikovanje streh, oblikovanju napušcev vecinoma ne posvecajo pozornost (Obcinski prostorski nacrt obcine Solcava, 2019; Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmocje Obcine Kranjska Gora, 2020) oziroma majhno. Obcina Bohinj, kot ena izmed redkih obcin, ki skuša ohranjati svojo arhitekturno identiteto, tako ne predpisuje obveznost izvedbe napušca, a predpisuje njihovo oblikovanje (Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Bohinj, 2016). Nove, vecinoma manjše hiše brez napušcev so zato po obliki podoben hišam na severu Evrope in celo na Grenlandiji (slika 9), ceprav gre za podrocja s povsem drugacno klimo in drugacnim osoncenjem. Razlika je predvsem v uporabljenem gradbenem materialu, ki je na severu vecinoma les in barvami fasad. Hiše UVODNIK EDITORIAL CLANEK Slika9:EnostanovanjskehišenaGrenlandiji(Ittoqqortoormiit, SermersooqMunicipality,Greenland,b.d.). ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS na severu so bistveno bolj barvite kot belo-sive hiše v Sloveniji (slika 10). 6. ZAKLJUCEK Razvoj tradicionalne slovenske hiše je vec stoletij dolg proces. Zaradi nacina življenja, dostopnosti materiala, poznavanja gradbenih tehnik in poznavanje ter upoštevanja vpliva okolja, so se izoblikovale stavbe, ki so tvorile arhitekturno identiteto krajine. Sestavni del tega so tudi strehe in napušci kot del njih. Zaradi vremensko pogojenih dejavnikov so strehe imele napušce, ki so bili manjši v krajih, kjer je manj dežja (npr. Prekmurje) in tam kjer je pogost mocnejši veter (Kras). Tako stanje je trajalo še po II. svetovni vojni do razmaha samograditeljstva v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Modificirani tipski nacrti so prinesli novo tipologijo hiš, za katero so bili znacilni vecji napušci in to ne glede ena naklon strehe ali podrocje, kjer hiša stoji. Te hiše danes sooblikujejo arhitekturno podobo slovenske krajine. Po letu 2000, zlasti pa v zadnjem desetletju se pojavlja nov tip stavb kockaste oblike, bele ali sive fasade in dvokapne strehe z minimalnim napušcem ali celo brez njega. Kljub nekaterim dobrim lastnostim takih streh, bo šele cas pokazal, ali je bila odlocitev za prenos takih vzorcev iz tujine, kjer vladajo drugacni okoljski pogoji primerna tudi za Slovenijo ali ne. Slika 10: Nove hiše v naselju Hudo pri Volcjem potoku so na zunaj podobne enostanovanjskim hišam na Grenlandij. Razlika je v barvi in velikosti okenskih odprtin. Domen Kušar: NAPUŠCI KOT SESTAVNI DEL IDENTITETE ARHITEKTURNE KRAJINE: 38–43 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Zahvala Doseženi rezultati, predstavljeni v tem prispevku, so nastali v okviru raziskovalnega projekta ARIS: V5-24031, ki ga (so)financira Ministrstvo za naravne vire in prostor in Ministrstvo za kulturo. Literatura in viri alabsi, A., Song, D., Hunter, G. (2016). Sustainable Adaptation Climateof TraditionalBuildings Technologies in theHot Dry Regions. https://doi.org/10.1016/j.proeng.2016.10.018 Anderson, H. (2012): 12 Elements of the Traditional Japanese Home. https://www.houzz.com/ magazine/12-elements-of-the-traditional-japanese-home-stsetivw-vs~52313239 ARSO (2006). Podnebne razmerev Sloveniji (obdobje1971-2000). https://meteo.arso.gov. si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/podnebne_razmere_v_ sloveniji_71_00.pdf ARSO (2024). Slovenski vremenski rekordi. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/ climate/text/sl/weather_events/slovenski-vremenski-rekordi.pdf Ayaz, F. H. in Tetsu, K. (2019). Effects of Building Microclimate on the Thermal Environment of Traditional JapaneseHouses during Hot-Humid Summer. https://doi.org/10.3390/ buildings9010022 Climate inApulia (Italy) (b.d.). https://www.climatestotravel.com/climate/italy/apulia D'amato, L. in Kapoor, S. (2024). ClimateResponsive Strategies in Vernacular Architecture: A Comparative Analysis at Various Latitude. http://dx.doi.org/10.47857/irjms.2024. v05i04.01637 Federal Office of Meteorology and Climatology MeteoSwiss (10. 12. 2025). Theclimateof Switzerland. https://www.meteoswiss.admin.ch/climate/the-climate-of-switzerland. html Fikfak, A., Grom, J. P., Lavtižar, K., Lazic, M., Novljan, T., Kušar, D., Filipic Gorenšek, P., Nikšic, M., Gantar, D., Goršic, N., Koblar, S., Pipan, T., Švigelj, A. (2022). Arhitekturne tipologije in arhitekturnekrajine inregije Slovenije: Ciljno raziskovalni program »CRP 2021« v letu 2021-23. Vsebinsko porocilo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Urbanisticni inštitut, Ljubljana. Fikfak, A., Grom, J. P., Lazic, M., Novljan, T., Kušar, D., Nikšic, M., Gantar, D., Goršic, N., Koblar, S., Pipan, T., Švigelj, A. (2024). Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regijeSlovenije 4. Ciljno raziskovalni program »CRP 2024« v letu 2024-27. Vsebinsko porocilo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Urbanisticni inštitut, Ljubljana. Fister, P. (1986). Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Ljubljana. Cankarjeva založba. Fister, P., Boh-Pecnik, N., Deu, Ž., Kavcic, M., Lah, L. (1993). Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor. Fricke, H in Tsukamoto, Y. (2024). Chronological trends in theoccurrenceofeaves in Japanese public buildings after WWII. https://doi.org/10.3130/aija.89.2259 Gerbec, P. (2023) Eni pletejo, drugi zidajo. Pogovor z arhitektoma prof. Jurijem Sadarjem in asist. Ano Krec. Outsider, 33, 28-31. ZOP Zavod za oblikovanje prostora, Ljubljana. Google Earth (10. 12. 2025). https://earth.google.com/ Gozde, C. K. (2018). The effects of Natural Environmental data in the Traditional Japanese House Design. http://dx.doi.org/10.21474/IJAR01/7370 Gradbeni zakon (2021). Uradni list RS, št. 199/21. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradnilist- rs/vsebina/2025-01-2620 Haddam, M.A.C, Bekkouche, S.M.E.A, Benouaz, T., Hamdani, M., Cherier, M.K., Benamran, N. (2015). Integration of eaves and shading devices for improving the thermal comfort in a multi-zone building. Thermalscience: Year 2015, 19(2), 615–624. Ittoqqortoormiit, Sermersooq Municipality, Greenland. (b.d.). https://www.pexels.com/photo/ scenic-view-of-greenland-village-13830356/ Kabanjahe. (2. 12. 2025). https://en.wikipedia.org/wiki/Kabanjahe Kofol, K. (2022). Breginj. Obcina Kobarid. Kušar, D., Lavtižar, K. (2022). Barva strehe kot dejavnik oblikovanja arhitekturne krajine. Igraustvarjalnosti :teorija inpraksaurejanjaprostora.2022. 10, 36–43. https://doi. org/10.15292/IU-CG.2022.10.036-04 Landsmarkt Achitects (24. 2. 2025). Traditional Swiss Architecture: 5 Key Styles &Modern Influences. https://landmarksarchitects.com/traditional-swiss-architecture/ Masini, N., Morero, L. (2025). Vernacular architecture in Italy: Regional diversity, historical significance, and contemporary relevance. INHAVIT(Sustainability-led approaches for the rehabilitation and revitalization of thecultural built heritageofMontesinho Natural Park). 123–138. Braga. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (23. 1. 2025). Trubarjeva domacija. https://geohub. gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=615 Obcinski prostorski nacrt obcine Solcava. (2019). https://www.solcava.si/objava/227154 Odlok o Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Bohinj. (2016). Uradni vestnik Obcine Bohinj, št. 4. Bohinj. https://obcina.bohinj.si/act/14314 Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmocje Obcine Kranjska Gora (uradno precišceno besedilo – PUP KG – UPB5). (2020). UradnilistRS200/2020. https://www.uradni-list.si/ glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3664/odlok-o-prostorskih-ureditvenih-pogojih-zaobmocje- obcine-kranjska-gora-uradno-precisceno-besedilo---pup-kg---upb5 Premrl, B., Kavcic, M., Premk, A. (2005). Kamnita strešna kritina stavb na Primorskem. II aplikativna raziskava. Ljubljana, december 2005. ZVKDS. https://www.zvkds.si/wpcontent/ uploads/2024/03/ii-b-premrl_kamnita_kritina_stavb_2005.pdf Samalavicius, A. in Traškinaite, D. (2021). Traditional Vernacular Buildings, Architectural Heritage and Sustainability. doi:10.14710/jadu.v3i2.9814) Schefold, R., Nas, P., Domenig, G. (2004). Indonesian Houses: Tradition and Transformation in Vernacular Architecture. Singapore University Press. Sedej, I. (1977). Prešernova hiša, cerkev sv. Marka, vas Vrba. Francè Prešeren. Založba Obzorja Maribor. SMHI (2024). Precipitation. https://www.smhi.se/en/climate/tools-and-inspiration/climateindicators/ precipitation Statisticni urad Republike Slovenije (6. 1. 2025). Skupne letne in mesecne padavine [mm]po meteoroloških postajah, Slovenija, 1981 – 2014. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/0156102S.PX Šuklje, G. (1952). Vpliv podnebnih razmer na oblikovanje hiš in naselij v slovenski Istri. Slovenski etnograf, 5, 44–53. Tehnicna smernica TSG 1 001 2019: Požarna varnost v stavbah. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor. The diversity of Swiss architecture: an overview of Regional styles. (b.d.). https://www. studioforma.ch/en/the-diversity-of-swiss-architecture/ Traditional Batak Houses in North Sumatra, Indonesia. (b.d.). https://www.pexels.com/photo/ traditional-batak-houses-in-north-sumatra-indonesia-33562853/ Traditional Japanese House Amidst Lush Greenery. (b.d.). www.pexels.com/photo/traditionaljapanese- house-amidst-lush-greenery-35723229/) Valvasor, J.V. (1978). Slava vojvodine Kranjske-1. ponatis, Mladinska knjiga, Ljubljana. Weather and climate (2. 12. 2025). Bergen Rainfall& Precipitation: Monthly Averagesand Year-Round Insights. https://weather-and-climate.com/average-monthly-precipitationRainfall, bergen,Norway#google_vignette Wright, F. L. (1954). TheNaturalHouse. Bramhall House. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) (2021). Uradni list RS, št. 199/21. https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO8249 43 Domen Kušar: ROOF EAVES AS AN INTEGRAL PART OF THE IDENTITY OF THE ARCHITECTURAL LANDSCAPE: 38–43 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Aleš Švigelj, Marko Lazic: DOSTOPNOST, VARNOST IN DRUŽBENA VKLJUCENOST ODPRTEGA JAVNEGA PROSTORA ACCESSIBILITY, SAFETY AND SOCIAL INCLUSION OF OPEN PUBLIC SPACE DOI: https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.044-050 UDK: 77.033:72 SUBMITTED: September 2025 / REVISED: October 2025 / PUBLISHED: December 2025 1.02 Pregledni znanstveni clanek / Review Scientific Article POVZETEK Odprt javni prostor (OJP) je eden kljucnih nosilcev urbanega življenja, saj omogoca gibanje, srecevanje, zadrževanje in sodelovanje raznolikih skupin uporabnikov. Kljub temu pa dostopnost, varnost in družbena vkljucenost v praksi pogosto niso samoumevno zagotovljene, zlasti za ranljive skupine. Prispevek predstavlja opisno matriko scenarijev dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti (DVDV) OJP kot analiticno orodje za primerjalno razumevanje prostorskih vzorcev v razlicnih urbanih kontekstih. Matrika DVDV temelji na sintezi rezultatov intenzivnih študijskih delavnic, izvedenih v okviru projekta Sustainable Accessible Future Environments (SAFE, n.d.) v petih evropskih mestih: Kranju (Slovenija), Kielu (Nemcija), Bydgoszczu (Poljska), UVODNIK Vanti (Finska) in Granadi (Španija). Na podlagi kvalitativne analize študijskih rezultatov so prostorske znacilnosti in predlagani EDITORIAL odzivi strukturirani glede na sedem analiticnih kazalnikov ter CLANEK ARTICLE štiri casovna obdobja (trenutno stanje, 5, 10 in 20 let). Prispevek se tako osredotoca na prepoznavanje ponavljajocih se vzorcev v RAZPRAVA zaznavi in obravnavi dostopnosti, varnosti in družbene vkljuce- DISCUSSION nosti OJP. Rezultati kažejo, da se kljub raznolikosti obravnavanih RECENZIJA mest pojavljajo zelo podobne omejitve v trenutnem stanju OJP, zlasti v obliki fizicnih ovir, fragmentiranih dostopnih poti, REVIEW konfliktov rabe ter omejenih možnosti zadrževanja in družbene PROJEKT vkljucenosti. Analiza casovnih scenarijev pa razkriva tudi izrazit PROJECT razkorak med kratkorocnimi izboljšavami osnovnih pogojev DELAVNICA rabe prostora in dolgorocnimi sistemskimi cilji vkljucujocega WORKSHOP oblikovanja. Prispevek s tem poda vizijo razumevanja casovne NATECAJ dinamike prostorskih sprememb ter ponuja podlago za razmislek o celostnih pristopih k oblikovanju OJP, ki resnicno pripada COMPETITION vsem uporabnikom. PREDSTAVITEV PRESENTATION KLJUCNE BESEDE DIPLOMA odprt javni prostor (OJP); dostopnost; varnost; družbena vkljuce- MASTER THESIS nost; ranljive skupine; matrika scenarijev; vkljucujoce oblikovanje ABSTRACT Open public space (OPS) is one of the key pillars of urban life, as it enables movement, encounters, staying, and participation of diverse groups of users. Nevertheless, accessibility, safety, and social inclusion are often not inherently ensured in practice, particularly for vulnerable groups. This paper presents a descriptive scenario matrix of accessibility, safety, and social inclusion (DVDV) of OPS as an analytical tool for the comparative understanding of spatial patterns across different urban contexts. The matrix is based on a synthesis of results from intensive study workshops conducted within the framework of the Sustainable Accessible Future Environments (SAFE, n.d.) project in five European cities: Kranj (Slovenia), Kiel (Germany), Bydgoszcz (Poland), Vantaa (Finland), and Granada (Spain). Through qualitative analysis of the workshop outcomes, spatial characteristics and proposed responses are structured according to seven analytical indicators and four temporal periods of time (current situation, 5, 10, and 20 years). The paper thus focuses on identifying recurring patterns in the perception and treatment of accessibility, safety, and social inclusion in OPS. The results indicate that, despite the diversity of the examined cities, very similar limitations persist in the current condition of OPS, particularly in the form of physical barriers, fragmented access routes, conflicts of use, and limited opportunities for staying and social interaction. The temporal scenario analysis further reveals a pronounced gap between short-term improvements addressing basic conditions of spatial use and long-term systemic goals of inclusive design. In this way, the paper articulates a vision for understanding the temporal dynamics of spatial transformation and provides a basis for reflection on more holistic approaches to the design of OPS that belongs to all users. KEY-WORDS open public space (OPS); accessibility; safety; social inclusion; vulnerable groups; scenario matrix; inclusive design 44 Aleš Švigelj, Marko Lazic: DOSTOPNOST, VARNOST IN DRUŽBENA VKLJUCENOST ODPRTEGA JAVNEGA PROSTORA : 44–50 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 zvojne okvirje (Preiser in Smith, 2011; Gupta idr., 2025). Posledic 1. UVOD no OJP pogosto reproducira obstojece prostorske in družbene Odprti javni prostor (OJP) predstavlja eno temeljnih prostor-neenakosti (Lefebvre, 1991; Harvey, 2008). skih in družbenih dobrin sodobnih mest, saj omogoca gibanje, srecevanje, zadrževanje in sodelovanje raznolikih skupin uporabnikov. Kljub temu da je OJP v nacrtovalskih, urbanisticnih in normativnih dokumentih pogosto opredeljen kot prostor, namenjen vsem, številne raziskave opozarjajo, da je njegova dejanska raba še vedno selektivna ter pogosto neustrezna za ranljive skupine (Gehl, 2010; Giles-Corti idr., 2012). Razkorak med normativno dostopnostjo in dejansko uporabnostjo prostora razkriva strukturne omejitve sodobnega prostorskega nacrtovanja. Prispevek izhaja iz koncepta vkljucujocega1 oblikovanja, ki raznolikost uporabnikov razume kot izhodišce oblikovalskega procesa ter poudarja zmanjševanje sistemskih oblik izkljucevanja.¹ V tem okviru raziskava naslavlja skupine, pri katerih so prostorske in komunikacijske ovire najbolj neposredno izražene: gibalno ovirane osebe, senzoricno ovirane (slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne), starostnike ter otroke. Njihova vkljucitev temelji na razumevanju funkcionalne raznolikosti skozi življenjski potek. Starost je pogosto povezana z zmanjšano mobilnostjo, slabšanjem vida in sluha ter pocasnejšo kognitivno obdelavo informacij, medtem ko otroci zaradi svoje telesne višine, razvojne stopnje in izkušenjske omejenosti prostor zaznavajo drugace kot odrasli uporabniki. Osredotocenost na navedene skupine ne pomeni izkljucevanja drugih oseb z oviranostmi ali specificnimi potrebami, temvec metodološko utemeljeno zoženje analize na uporabniške profile, pri katerih se vpliv prostorskih rešitev na varnost, orientacijo, dostopnost in participacijo najjasneje odraža. Dostopnost, varnost in družbena vkljucenost se v OJP ne uresnicujejo samoumevno, temvec so rezultat kompleksnega prepletanja prostorskih, programskih in družbenih dejavnikov. Posebno razkrivajoc vidik analize predstavlja izkušnja ranljivih skupin uporabnikov, saj se prav pri njih najhitreje pokažejo omejitve, ki pogosto ostajajo nevidne za vecinski del populacije. Ovire v fizicni dostopnosti, zaznavi varnosti ali možnosti rabe prostora ne vplivajo zgolj na kakovost njihove izkušnje, temvec razkrivajo širše strukturne pomanjkljivosti prostorskega nacrtovanja. Sodobne raziskave poudarjajo, da zaznana dostopnost in obcutek varnosti bistveno vplivata na odlocitev uporabnikov, ali bodo OJP sploh uporabljali, kar je še posebej izrazito pri ranljivih skupinah, kjer se fizicne in zaznavne ovire pogosto prekrivajo (Huskinson idr., 2024; Pérez-Tejera idr., 2022). Zaznava varnosti presega zgolj objektivne kazalnike in vkljucuje psihološko doživljanje prostora, obcutek preglednosti, prisotnost drugih uporabnikov ter stopnjo senzoricne obremenitve (Giles-Corti idr., 2012). Prostor, ki vzbuja nelagodje ali negotovost, v praksi ne omogoca enakovredne rabe, tudi kadar je tehnicno dostopen (Jacobs, 1961; Newman, 1972). Razvoj vkljucujocega oblikovanja je povezan s širšimi konceptualnimi premiki v razumevanju dostopnosti, ki presegajo zgolj tehnicne standarde ter poudarjajo uporabniško izkušnjo in participacijo (Imrie in Hall, 2001; Steinfeld in Maisel, 2012). V praksi pa se takšni pristopi pogosto uresnicujejo parcialno, v obliki posameznih prilagoditev, medtem ko celostne sistemske spremembe ostajajo omejene ali preložene v dolgorocne ra- V prispevku je uporabljen termin vkljucujoce oblikovanje kot primarni koncept, saj poudarja procesno, participatorno in kontekstualno dimenzijo oblikovanja prostora. Univerzalno oblikovanje je razumljeno kot soroden, normativno bolj standardiziran pristop, ki izhaja iz nacel univerzalne dostopnosti (Mace idr., 1996; Steinfeld in Maisel, 2012). Celostno razumevanje OJP zato zahteva socasno obravnavo dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti kot medsebojno prepletenih dimenzij, ki skupaj oblikujejo uporabniško izkušnjo prostora. V tem kontekstu OJP ne deluje zgolj kot fizicna infrastruktura, temvec kot družbeni prostor, v katerem se skozi vsakdanje prakse rabe oblikujejo odnosi pripadnosti, legitimnosti in pravice do prostora (Gehl, 2010; Haselbacher idr., 2024; Qi idr., 2024). Namen tega prispevka je predstaviti opisno matriko scenarijev dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti (DVDV) OJP kot analiticno orodje za primerjalno razumevanje ponavljajocih se prostorskih vzorcev v razlicnih urbanih kontekstih. Na podlagi rezultatov intenzivnih študijskih delavnic (2023–2024), izvedenih v okviru projekta Sustainable Accessible Future Environments (SAFE), se ne vrednoti posameznih lokacij, temvec analizira, kako in kdaj se posamezni vidiki dostopnosti, varnosti in vkljucenosti pojavljajo kot relevantni ter kako se njihova obravnava spreminja skozi razlicna casovna obdobja. Matrika scenarijev DVDV tako predstavlja analiticni okvir za razumevanje casovne dinamike prostorskih sprememb ter omogoca razmislek o razkoraku med normativnimi cilji vkljucujocega oblikovanja in dejanskim delovanjem OJP v praksi. 2. DOSTOPNOST, VARNOST IN DRUŽBENA VKLJUCENOST ODPRTEGA JAVNEGA PROSTORA Dostopnost v kontekstu odprtega javnega prostora (OJP) presega zgolj fizicno možnost vstopa ali izpolnjevanje minimalnih tehnicnih standardov. V sodobnem razumevanju zajema funkcionalne, zaznavne in socialne vidike uporabniške izkušnje ter vkljucuje vprašanje, ali posameznik prostor lahko uporablja samostojno, varno in dostojanstveno. Razlika med formalno dostopnostjo in dejansko možnostjo rabe postane posebej ocitna v primerih, ko so prostori tehnicno urejeni, a zaradi orientacijskih težav, neudobja ali obcutka negotovosti ostajajo slabo uporabljeni (Imrie in Hall, 2001; Iwarsson in Ståhl, 2003; Huskinson idr., 2024). Ta razkorak je izrazitejši pri ranljivih skupinah, kjer se fizicne, senzoricne in kognitivne omejitve pogosto prepletajo. Dostopnost zato ni le vprašanje odstranjenih arhitekturnih ovir, temvec tudi vprašanje berljivosti prostora, kontinuitete poti, jasnosti informacij ter možnosti prilagoditve individualnemu tempu gibanja. Kadar so ti pogoji neustrezni, OJP kljub formalni odprtosti ostaja funkcionalno omejen. Koncept vkljucujocega oblikovanja se je razvil kot odziv na omejitve normativnih pristopov k dostopnosti ter poudarja potrebo po celostni obravnavi raznolikih uporabniških potreb skozi celoten proces nacrtovanja. V primerjavi z univerzalnim oblikovanjem, ki temelji predvsem na razvoju splošno uporabnih rešitev, vkljucujoce oblikovanje dodatno poudarja participacijo, kontekstualnost in sprotno prilagajanje prostorskih rešitev specificnim situacijam (Steinfeld in Maisel, 2012; Preiser in Smith, 2011). Kljub teoreticni razvitosti pa se ti pristopi v OJP pogosto uresnicujejo fragmentarno, v obliki parcialnih prilagoditev brez jasne dolgorocne strategije, kar vodi v neenakomerno dostopnost in prekinjene uporabniške poti (Gupta idr., 2025). Pomembna razsežnost rabe OJP je zaznava varnosti. Ta ne vkljucuje zgolj objektivnih kazalnikov prometne ali kriminalne varnosti, temvec subjektivno doživljanje prostora: obcutek preglednosti, prisotnost drugih uporabnikov, jasnost prostorskih robov ter stopnjo senzoricne obremenitve (Giles-Corti idr., 45 Aleš Švigelj, Marko Lazic: ACCESSIBILITY, SAFETY AND SOCIAL INCLUSION OF OPEN PUBLIC SPACE: 44–50 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora 2012). Zaznava varnosti deluje kot filter, skozi katerega uporabniki presojajo primernost prostora za gibanje, zadrževanje ali druženje. Prostori, zaznani kot neprijetni ali konfliktni, se pogosto ne uporabljajo tudi takrat, ko so formalno dostopni, kar še posebej vpliva na otroke, starejše in gibalno ovirane uporabnike (Pérez-Tejera idr., 2022). Dostopnost in varnost sta zato nelocljivo povezani dimenziji uporabniške izkušnje OJP. Tehnicno dostopen prostor, ki hkrati vzbuja obcutek nelagodja ali negotovosti, v praksi ne omogoca enakovredne rabe in lahko prispeva k prostorski izkljucenosti (Jacobs, 1961; Newman, 1972). Prostorska inkluzivnost presega skladnost s standardi in vkljucuje tudi psihosocialno dimenzijo rabe prostora (Imrie in Hall, 2001). S tem postane jasno, da dostopnost ni koncni cilj, temvec predpogoj za širšo družbeno vkljucenost. Družbena vkljucenost OJP se nanaša na vprašanje, kdo se v prostoru pocuti upravicenega do rabe, zadrževanja in prisotnosti. OJP deluje kot družbeni oder, kjer se skozi vsakdanje prakse oblikujejo odnosi pripadnosti, nadzora in izkljucevanja (Gehl, 2010; Haselbacher idr., 2024). Izkljucevanje se pogosto ne udejanja skozi neposredne prepovedi, temvec skozi subtilne prostorske mehanizme: pomanjkanje programov za razlicne starostne skupine, neprimerna urbana oprema, konfliktne ureditve prometa ali oblikovanje, ki privilegira dolocene nacine rabe (Qi idr., 2024). Takšne prostorske konfiguracije omejujejo možnosti spontanega zadrževanja, srecevanja in sodelovanja ter s tem reproducirajo obstojece družbene neenakosti (Lefebvre, 1991; Harvey, 2008). Dostopnost, varnost in družbena vkljucenost tako niso locene kategorije, temvec medsebojno prepletene in dinamicne dimenzije OJP. Njihovo razumevanje zahteva preseganje sektorskih pristopov in vkljucevanje casovne razsežnosti, saj se pomen posameznih vidikov dostopnosti in vkljucenosti pogosto pokaže šele skozi daljše obdobje uporabe prostora. Prav ta medsebojna povezanost odpira vprašanje, kako strukturirano analizirati preplet teh dimenzij ter kako prepoznati razkorak med normativnimi cilji vkljucujocega oblikovanja in njihovo dejansko uresnicitvijo v prostorski praksi. Ta izhodišca predstavljajo teoretski temelj za razvoj opisne ma- trike scenarijev dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti (DVDV), predstavljene v nadaljevanju. 3. METODOLOGIJA UVODNIK Metodologija temelji na kvalitativnem, primerjalnem pristopu, EDITORIAL ki izhaja iz rezultatov intenzivnih študijskih delavnic (20232024), izvedenih v okviru projekta Sustainable Accessible Future CLANEK ARTICLE Environments (SAFE, n.d.) v petih evropskih mestih: Kranju (Slovenija), Kielu (Nemcija), Bydgoszczu (Poljska), Vanti (Finska) RAZPRAVA in Granadi (Španija). Metodološki okvir je zasnovan z namenom DISCUSSION razumevanja dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti OJP RECENZIJA kot medsebojno prepletenih in casovno dinamicnih pojavov, ki REVIEW jih ni mogoce ustrezno zajeti z enkratnimi ali izkljucno kvantita- PROJEKT tivnimi ocenami. PROJECT V vsakem izmed obravnavanih mest so bile v okviru intenzivnih DELAVNICA študijskih delavnic (2023-2024) analizirane izbrane lokacije OJP. WORKSHOP Delavnice so vkljucevale kombinacijo terenskih analiz, opazovaNATECAJ nja rabe prostora, mapiranja, sprehodov po prostoru, razprav ter COMPETITION scenarijskega razmišljanja. Udeleženci so obravnavali prostorske znacilnosti z vidika raznolikih uporabnikov, s posebnim poudar- PREDSTAVITEV kom na ranljivih skupinah, kot so gibalno ovirani, senzoricno PRESENTATION obcutljivi, starejši, mlade družine in migranti, pri cemer je vsaka DIPLOMA skupina poglobljeno obravnavala eno izmed navedenih ran- MASTER THESIS ljivih skupin. Primarni material raziskave predstavljajo rezultati delavnic, sintetizirani v obliki plakatov posameznih delovnih skupin v vsakem mestu. Ti materiali vkljucujejo opise prostorskih znacilnosti, identificirane ovire in potenciale ter predloge prostorskih odzivov, strukturirane v obliki scenarijev za razlicna casovna obdobja. Analiza temelji na združevanju in sistematizaciji vsebin, ki so bile v okviru delavnic jasno artikulirane in ponovljive. 3.1 Raziskovalni okvir raziskava temelji na pristopu vkljucujocega oblikovanja, ki raznolikost uporabnikov razume kot izhodišce prostorske analize ter poudarja participatorne metode, interdisciplinarnost in neposredno vkljucevanje uporabnikov prostora. Metodološki okvir je bil razvit v okviru projekta SAFE – Sustainable Accessible Future Environments (SAFE, 2023) in izveden kot intenzivni mednarodni študijski programI (ISP). Raziskava je bila zasnovana kot kombinacija terenskega dela, participatornih metod, kriticnega mapiranja ter scenarijskega nacrtovanja prihodnosti. Poudarek je bil na prepoznavanju prostorskih, senzoricnih in socialnih ovir ter analizi zaznane varnosti in dostopnosti iz perspektive razlicnih uporabniških skupin. V delavnicah so sodelovali študenti in mentorji petih evropskih univerz (University of Ljubljana, Laurea University of Applied Sciences, Fachhochschule Kiel, Universidad de Granada in WSG Bydgoszcz). Študenti so bili organizirani v mednarodne interdisciplinarne skupine po pet clanov , ki so združevale podrocja arhitekture, urbanizma, socialnih ved, socialne politike in dostopnega turizma. Poleg študentov so sodelovali univerzitetni mentorji, strokovnjaki s podrocja dostopnosti in socialnih ved ter lokalni partnerji (predstavniki obcine, nevladnih organizacij in drugih lokalnih akterjev). Lokalni predstavniki so bili vkljuceni v skupinsko delo na terenu, kar je omogocilo kontekstualno razumevanje specificnih prostorskih in socialnih znacilnosti obmocja Vkljucevanje ranljivih skupin je potekalo na vec ravneh: 1. Neposredno vkljucevanje preko varnostnih sprehodov (Safety walk), kjer so sodelovali lokalni predstavniki in uporabniki prostora. 2. Terenski intervjuji, izvedeni med uporabniki izbranih lokacij. 3. Simulacijska orodja, ki so študentom omogocila izkustveno razumevanje gibalnih in senzoricnih omejitev (»experience with disabled tools«). 4. Reflektivne razprave, kjer so bile obravnavane razlike v zaznavi prostora glede na starost, spol, oviranost in socialno ozadje. Metodološki poudarek je bil na skupinah, pri katerih so prostorske in komunikacijske ovire najizrazitejše: gibalno in senzoricno oviranih osebah, starostnikih ter otrocih. Cilj ni bil reprezentativno vzorcenje, temvec identifikacija vzorcev izkljucevanja skozi kvalitativno terensko analizo. Raziskava je potekala v vec zaporednih fazah: Faza 1: Uvodno terensko raziskovanje (organiziran Jane’s Walk2). Prvi dan je bil izveden skupinski terenski sprehod po obravna 2 Jane’s Walk https://janeswalk.org/. Prvi dogodek je bil izveden 5. maja 2007 v Torontu, organizirala pa ga je skupina prijateljev in sodelavcev Jane Jacobs, ki so želeli pocastiti njene ideje in zapušcino. Župan David Miller je ta dan razglasil za Dan Jane Jacobs, sedemindvajset lokalnih vodnikov pa je vodilo sprehode po soseskah, kjer so delali, se družili in živeli. Dogodek je temeljil na nacelih participativnega opazovanja mesta in poudarku na vsakdanjem življenju v urbanem prostoru, kot ga je zagovarjala Jane Jacobs. (Jacobs, 1961, 1969, 1984) 46 Aleš Švigelj, Marko Lazic: DOSTOPNOST, VARNOST IN DRUŽBENA VKLJUCENOST ODPRTEGA JAVNEGA PROSTORA : 44–50 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 vanem obmocju (Jane’s Walk), usmerjen v prepoznavanje dostopnostnih in varnostnih izzivov. Udeleženci so zbirali fotografsko in video dokumentacijo ter oblikovali t. i. »book of experiencing accessibility«. Faza 2: Varnostni sprehod in mapiranje. Drugi dan so skupine izvajale varnostni sprehod (Safety walk) ter sistematicno mapiranje izbranih mikrolokacij. Uporabljena je bila metodologija vedenjskega mapiranja (behavioral mapping) in kriticne kartografije, kot je opisana v metodološkem prirocniku projekta Zbiranje podatkov je vkljucevalo: opazovanje vedenjskih vzorcev, evidentiranje prostorskih ovir, intervjuje z uporabniki, analizo obstojecih kartografskih prikazov in uradnih dokumentov. Faza 3: Analiza in interpretacija. Tretji dan je bil namenjen analizi zbranih podatkov skozi socialne in družbene vidike (varnost, spol, socialna raznolikost) . Podatki so bili strukturirani v tematske sklope in prevedeni v analiticne karte. Faza 4: Scenarijsko nacrtovanje. Cetrti dan so skupine razvijale tri scenarije razvoja za vsako obravnavano lokacijo z uporabo pristopa futures thinking in metode igranja vlog (role play). Namen je bil preveriti vpliv prostorskih sprememb na razlicne uporabniške skupine skozi casovno perspektivo (5, 15 in 30 let). Faza 5: Sinteza. Koncni dan je bil namenjen pripravi analiticnih kart, posterjev, predstavitev in pisnih porocil, ki so sintetizirali raziskovalne ugotovitve. Analiza je temeljila na kvalitativni tematski analizi. Terenski zapiski, intervjujuji, fotografska dokumentacija in kartografski prikazi so bili pregledani z odprtim kodiranjem. Oblikovane so bile naslednje tematske kategorije: fizicne ovire (nakloni, stopnice, širine prehodov), senzoricne ovire (kontrasti, signalizacija, akustika), zaznava varnosti, orientacija in citljivost prostora, socialna inkluzivnost. Vizualni podatki so bili vkljuceni v kartiranje prostora ter interpretirani v povezavi z prostorskimi podatki. Analiza ni stremela k kvantifikaciji, temvec k identifikaciji vzorcev neenakosti in prostorskih neskladij. Primarna gradiva (analiticne karte, fotografski arhiv, skupinska porocila, scenariji in predstavitve) so shranjena v okviru projektne dokumentacije SAFE in v skupnem digitalnem repozitoriju projekta (https://eusafe.fa.uni-lj.si/). 3.2 OPISNA MATRIKA SCENARIJEV DVDV Na podlagi pregleda in primerjalne analize rezultatov delavnic je bila razvita opisna matrika scenarijev dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti (DVDV) OJP. Matrika ne predstavlja nove interpretacije ali vrednotenja posameznih predlogov, temvec temelji na analiticnem združevanju in strukturiranju rezultatov delavnic za potrebe primerjalne analize. Podlago za oblikovanje opisne matrike scenarijev DVDV predstavljajo rezultati delavnic v posameznih mestih, v okviru katerih so udeleženci s pomocjo terenskih analiz, mapiranja, sprehodov po prostoru, razprav in scenarijskega razmišljanja obravnavali dostopnost, varnost in vkljucenost odprtega javnega prostora z vidika raznolikih uporabnikov, zlasti ranljivih skupin. S tem opisna matrika scenarijev DVDV povzema skupne prostorske znacilnosti in ponavljajoce se vzorce, ki so se pojavili v analizah rezultatov delavnic, pri cemer so bili kot reprezentativni uporabljeni tisti opisi, ki so bili jasno artikulirani in so se hkrati pojavljali v vec analizah znotraj istega mesta. Struktura opisne matrike scenarijev DVDV tako temelji na dveh razsežnostih: analiticnih kazalnikih in casovnih obdobjih. Vrstice predstavljajo sedem analiticnih kazalnikov, ki opisujejo znacilnosti OJP z vidika clovekove izkušnje: fizicno dostopnost, orientacijo in berljivost prostora, varnost in zaznavo varnosti, senzoricno kakovost prostora, programsko in socialno vkljucenost, možnost zadrževanja v prostoru ter dostopnost rabe in družbeno vkljucenost. Kategorije so oblikovane z vidika uporabnika prostora in ne opisujejo zgolj fizicnih ali tehnicnih lastnosti prostora, temvec nacin, kako prostor omogoca ali omejuje rabo, gibanje, zaznavo in obcutek pripadnosti razlicnih uporabnikov. Stolpci predstavljajo casovna obdobja, ki so bili uporabljena tudi v okviru procesa intenzivnih študijskih tednov: trenutno stanje, kratkorocni (5 let), srednjerocni (10 let) in dolgorocni (20 let) scenarij. Ti ne predstavljajo napovedi prihodnosti, temvec razlicne ravni odzivov in posegov vse od taktilnih in pragmaticnih izboljšav do dolgorocnih, sistemskih in normativnih sprememb. Casovna dimenzija omogoca vpogled v to, kdaj se posamezni vidiki dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti sploh pojavijo kot relevantni ter kako se njihova obravnava spreminja skozi cas. Sintezna matrika scenarijev DVDV, predstavljena v nadaljevanju, je prav tako izpolnjena opisno saj temelji na kvalitativni sintezi rezultatov petih delavnic, pri cemer je bila za vsako delavnico predhodno oblikovana lastna opisna matrika scenarijev DVDV. Njen namen ni kvantifikacija ali rangiranje posameznih lokacij v mestih, temvec identifikacija ponavljajocih se prostorskih vzorcev in tipov odzivov, ki se pojavljajo v razlicnih urbanih kontekstih. Predstavljena sintezna opisna matrika scenarijev DVDV tako združuje ugotovitve vseh petih mest in izpostavlja strukturne podobnosti in razlike v zaznavi ter obravnavi dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti odprtega javnega prostora. Na ta nacin deluje kot povezovalni element med rezultati delavnic in nadaljnjo razpravo ter omogoca razmislek o razkoraku med normativnimi cilji vkljucujocega oblikovanja in dejanskim stanjem ter casovno dinamiko njihovega uresnicevanja v praksi. 4. KONTEKST OBRAVNAVANIH MEST Prispevek obravnava pet evropskih mest, ki se razlikujejo po velikosti, prostorski strukturi, zgodovinskem razvoju in družbenem kontekstu, hkrati pa se v vseh soocajo s primerljivimi izzivi dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti OJP. Izbor mest omogoca primerjalno obravnavo raznolikih urbanih okolij ter prepoznavanje skupnih prostorskih vzorcev in razlik, ki izhajajo iz specificnih lokalnih okolišcin. Kranj (Slovenija) predstavlja srednje veliko mesto z izrazito zgodovinsko mestno strukturo in jasno locnico med starim mestnim jedrom ter novejšimi urbanimi obmocji. OJP v mestu so pogosto zaznamovani z reliefnimi omejitvami, zgodovinsko zasnovo ulic in trgov ter postopnimi prilagoditvami sodobnim zahtevam dostopnosti. Prostorski izzivi se kažejo predvsem v prepletanju varovanja kulturne dedišcine z uvajanjem vkljucujocih in varnih rešitev za raznolike uporabnike. Kiel (Nemcija) je obalno mesto z izrazito prometno in infrastrukturno vlogo, zaznamovano z razmeroma odprto urbano strukturo in obsežnimi OJP ob vodi. Mesto se sooca z izzivi usklajevanja razlicnih prometnih tokov, rekreativne rabe in vsakodnevnih dejavnosti v odprtem javnem prostoru. Dostopnost in varnost sta tesno povezani z urejanjem prometnih površin, orientacijo v prostoru ter obvladovanjem sezonskih in turisticnih obremenitev. Bydgoszcz (Poljska) predstavlja postsocialisticni urbani kontekst, kjer so OJP pogosto rezultat vecfaznih transformacij in neeno 47 Aleš Švigelj, Marko Lazic: ACCESSIBILITY, SAFETY AND SOCIAL INCLUSION OF OPEN PUBLIC SPACE: 44–50 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Preglednica1:OpisnasinteznamatrikascenarijevDVDV(dostopnosti,varnostiindružbenevkljucenostiOJP) Opisna matrika scenarijev DVDV (dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti OJP) Analiticni vidik Trenutno stanje 5 let 10 let 20 let Fizicna dostopnost (možnost ponavljajoce se fizicne ovire, taktilne izboljšave dostopnosti postopno preoblikovanje kljucnih univerzalna dostopnost kot samostojnega in varnega gibanja poškodovani tlaki in prekinjene brez posega v strukturo prostora peš in javnih povezav sistemski standard brez fizicnih ovir) dostopne poti Orientacija in berljivost prostonejasna berljivost prostora, omejedodajanje orientacijskih in inforcelostno berljiv in strukturiran univerzalna orientacijska logika ra (možnost razumevanja prostora na orientacija za ranljive skupine macijskih elementov javni prostor prostora in samostojne orientacije) Varnost in zaznava varnosti neusklajenost prometnih in peš umirjanje prometa in lokalni integrirana prometna in prostorska varnost kot temeljna vrednota (obcutek fizicne in psihološke površin ter zaznani konflikti rabe varnostni ukrepi ureditev prostorskega nacrtovanja varnosti v prostoru) Senzoricna kakovost prostora senzoricna preobremenjenost delne izboljšave senzoricnih uravnoteženje in strukturiranje senzoricna kakovost kot nacrtoval( stopnja senzoricne uravnoteženo( hrup, kaos, vizualna nasicenost) pogojev senzoricnega okolja ski standard sti ali preobremenjenosti prostora) Programska in socialna vkljuomejena ali selektivna raba uvajanje zacasnih ali pilotnih stalna programska prisotnost za družbena vkljucenost kot samoucenost (možnost rabe prostora prostora za ranljive skupine vkljucujocih programov raznolike uporabnike mevna lastnost prostora in združevanja razlicnih skupin uporabnikov) Možnost zadrževanja v prostoru neenakomerno razpoložljive dodajanje urbane opreme, sence in oblikovanje kakovostnih prostorov zadrževanje kot temeljna funkcija (možnost zadrževanja, pocitka in možnosti zadrževanja in pocitka osnovnih pogojev za zadrževanje zadrževanja odprtega javnega prostora prilagoditve lastnemu tempu) Dostopnost rabe in družbena javni prostor zaznan kot neenakovecja odprtost rabe prostora za legitimnost rabe prostora za vse pravica do prostora uveljavljena vkljucenost (obcutek upravicenovredno dostopen raznolike uporabnike v praksi sti, dobrodošlosti in vkljucenosti v prostoru) UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS tnih razvojnih pristopov. Mesto zaznamujejo raznolike tipologije OJP vse od zgodovinskih mestnih osi do sodobnih prenovljenih obmocij ob vodi. Izzivi se kažejo v neenakomerni kakovosti prostora, prekinjenih povezavah in razlikah v dostopnosti ter zaznavi varnosti med posameznimi obmocji. Vantaa (Finska) kot del širše metropolitanske regije Helsinkov predstavlja razpršen urbano-suburban kontekst z mocno vlogo prometne infrastrukture in velikimi razdaljami med posameznimi funkcionalnimi obmocji. OJP so pogosto povezani z zelenimi površinami, prometnimi vozlišci in stanovanjskimi soseskami. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem orientacije, berljivosti prostora ter vkljucevanju raznolikih uporabnikov v okolje, kjer je javni prostor pogosto manj intenzivno rabljen, a prostorsko zelo obsežen. Granada (Španija) je zgodovinsko mesto z izrazitim turisticnim znacajem, kompleksno topografijo in gosto urbanizirano strukturo. OJP so zaznamovani z ozkimi ulicami, strmimi nakloni in visoko intenzivnostjo rabe. Dostopnost in varnost sta v tem kontekstu tesno povezani z gibanjem pešcev, turisticnimi tokovi ter sobivanjem lokalnih prebivalcev in obiskovalcev. Poseben izziv predstavlja zagotavljanje družbene vkljucenosti v prostoru, ki je hkrati vsakdanji in izrazito reprezentativen. Raznolikost obravnavanih mest ustvarja širok spekter prostorskih situacij, v katerih se vprašanja dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti manifestirajo na razlicne nacine. Prav ta raznolikost omogoca, da sintezna analiza preseže lokalne posebnosti in se osredotoci na prepoznavanje ponavljajocih se prostorskih vzorcev ter casovne dinamike odzivov v OJP. 5. REZULTATI V nadaljevanju so predstavljeni rezultati primerjalne sinteze rezultatov intenzivnih študijskih delavnic v petih obravnavanih mestih s pomocjo opisne matrike scenarijev DVDV OJP. Osrednji rezultat predstavlja sintezna opisna matrika scenarijev DVDV OJP, ki združuje ponavljajoce se prostorske znacilnosti in tipe odzivov, identificirane znotraj posameznih OJP. Sintezna matrika DVDV (Preglednica 1) ne vrednoti posameznih mest ali lokacij, temvec omogoca pregledno primerjavo, kako se kljucni vidiki dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti kažejo v trenutnem stanju ter kako se predlagani odzivi in usmeritve spreminjajo skozi kratkorocni (5 let), srednjerocni (10 let) in dolgorocni (20 let) casovni okvir. Metodološki prispevek opisne sintezne matrike DVDV je v njeni zmožnosti strukturiranja heterogenih kvalitativnih podatkov v primerljiv analiticni okvir, ki omogoca sistematicno primerjavo med razlicnimi prostorskimi konteksti in casovnimi ravnmi. Opisna sintezna matrika DVDV tako deluje kot orodje sinteze, ki povezuje empiricna opažanja, scenarijsko mišljenje in razvojno orientirane usmeritve ter s tem omogoca transparentno sledljivost med zaznanim stanjem, interpretacijo izzivov in predlaganimi prostorskimi odzivi. Rezultati so v nadaljevanju interpretirani na dveh ravneh. Prvic, izpostavljeni so prevladujoci vzorci v trenutnem stanju OJP, ki se ponavljajo v razlicnih urbanih kontekstih. Drugic, analizirana je casovna dinamika predlaganih odzivov, pri cemer se razkrijejo tipicni premiki od manjših, neposrednih prostorskih posegov k dolgorocnim sistemskim in normativnim spremembam. Na tej osnovi so na koncu povzete tudi kljucne podobnosti in razlike med mesti, ki izhajajo iz njihovih prostorskih in družbenih specifik. 48 Aleš Švigelj, Marko Lazic: DOSTOPNOST, VARNOST IN DRUŽBENA VKLJUCENOST ODPRTEGA JAVNEGA PROSTORA : 44–50 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 5.1 Prevladujoci prostorski vzorci trenutnega stanja analiza opisne sintezne matrike DVDV razkriva vec ponavljajocih se prostorskih vzorcev, ki se v trenutnem stanju OJP pojavljajo v vseh petih obravnavanih mestih, ne glede na njihove velikostne, zgodovinske ali prostorske razlike. Ti vzorci kažejo na strukturne omejitve, ki vplivajo na dostopnost, varnost in družbeno vkljucenost prostora ter se najizraziteje odražajo v uporabniški izkušnji ranljivih skupin. Prvi izrazit vzorec predstavljajo fizicne ovire in fragmentirane dostopne poti, ki otežujejo neprekinjeno in varno gibanje po OJP. Te se pojavljajo v obliki poškodovanih ali neenakomernih tlakov, robnikov brez ustreznih prehodov, stopnišc brez alternativnih poti ter nenadnih prekinitev pešpoti. Ceprav so v posameznih delih mest prisotne prilagoditve, so te pogosto parcialne in ne tvorijo celostnega, berljivega sistema gibanja. Drugi ponavljajoci se vzorec je neusklajenost med razlicnimi prometnimi režimi, zlasti med površinami za pešce, kolesarje in motorni promet. Konflikti rabe se pojavljajo na križišcih, v obmocjih mešanega prometa ter v bližini pomembnih javnih programov. Takšne situacije negativno vplivajo na zaznavo varnosti in pogosto vodijo v izogibanje prostoru, zlasti pri otrocih, starejših in gibalno oviranih uporabnikih. Tretji vzorec se nanaša na omejeno berljivost in orientacijo v prostoru. Pomanjkanje jasnih vizualnih in taktilnih orientacijskih elementov, neenotna urbana oprema ter nepregledne prostorske zasnove OJP otežujejo samostojno rabo prostora. Ta problem je še posebej izrazit za senzoricno obcutljive uporabnike in migrante, ki se zanašajo na jasne prostorske signale pri orientaciji in razumevanju rabe prostora. Pogost vzorec v vseh mestih je tudi pomanjkanje možnosti zadrževanja, pocitka in prilagoditve lastnemu tempu, ki se sicer lokalno pojavljajo, vendar niso enakomerno razporejene ali povezane v smiselno mrežo. Odsotnost klopi, sencenih obmocij ali mirnejših prostorov zmanjšuje možnost daljšega bivanja v prostoru in omejuje njegovo uporabo za ranljive skupine ter za družbene interakcije. V vec primerih se kaže tudi zmanjšana zaznava varnosti, ki ni nujno povezana z dejansko nevarnostjo, temvec z obcutkom nepreglednosti, slabe osvetlitve, nejasnih mej prostora ali konfliktnimi situacijami rabe. Takšna zaznava pomembno vpliva na odlocitev o uporabi prostora in pogosto vodi v njegovo selektivno rabo. Skupni imenovalec navedenih vzorcev je, da OJP v trenutnem stanju pogosto deluje kot zaporedje delno dostopnih in funkcionalno neenakovrednih obmocij, namesto kot povezan in vkljucujoc prostorski sistem. Ti vzorci tvorijo izhodišce za razumevanje predlaganih odzivov in scenarijev, predstavljenih v nadaljevanju, ter pojasnjujejo, zakaj se številne rešitve v kratkorocnih casovnih okvirih osredotocajo na odpravljanje najbolj ocitnih prostorskih ovir. 5.2 Odzivi v kratkorocnih, srednjerocnih in dolgorocnih casovnih obdobjih glede na sintezno opisno matriko scenarijev DVDV se predlagani odzivi v vseh obravnavanih mestih jasno razporejajo po casovnih obdobjih, pri cemer posamezne dimenzije prostora pridobivajo razlicno težo glede na predvideno obdobje uresnicevanja. Kratkorocni scenariji (do 5 let) so vecinoma usmerjeni v odpravljanje najbolj ocitnih in neposredno zaznavnih prostorskih ovir. Ti vkljucujejo izboljšave površin za gibanje, sanacijo poškodovanih tlakov, prilagoditve robnikov, izboljšanje osvetlitve ter uvedbo osnovne urbane opreme, ki omogoca varnejše in udobnejše zadrževanje v prostoru. Kratkorocni ukrepi so praviloma lokalno usmerjeni in ne zahtevajo vecjih prostorskih ali institucionalnih sprememb, hkrati pa imajo pomemben ucinek na zaznavo varnosti in uporabnosti prostora, zlasti za ranljive skupine. Srednjerocni scenariji (do 10 let) se osredotocajo na celovitejše prostorske prilagoditve in reorganizacijo rabe OJP. V tem casovnem obdobju se pojavljajo predlogi za boljše povezovanje dostopnih poti, umirjanje prometa, jasnejšo razmejitev razlicnih prometnih režimov ter izboljšanje berljivosti prostora z enotnimi orientacijskimi in informativnimi sistemi. Poseben poudarek je namenjen ustvarjanju povezanih in berljivih prostorskih struktur, ki omogocajo samostojno in varno rabo prostora za širši krog uporabnikov. V dolgorocnih scenarijih (do 20 let) se poudarek premakne k sistemskim in normativnim spremembam, ki presegajo posamezne prostorske posege. Ti vkljucujejo prilagoditve prostorskih politik, spremembe nacrtovalskih praks, integracijo nacel univerzalnega in vkljucujocega oblikovanja v regulativne okvire ter dolgorocno preoblikovanje prostorskih hierarhij v mestih. Dolgorocni scenariji odražajo razumevanje, da trajna izboljšava dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti OJP zahteva postopne, a temeljite spremembe v nacinu nacrtovanja, upravljanja in rabe OJP. Pomembna ugotovitev casovne analize je, da se vprašanja družbene vkljucenosti in obcutka pripadnosti v prostoru praviloma pojavljajo šele v srednjih in dolgorocnih casovnih obdobjih, medtem ko so kratkorocni odzivi pretežno usmerjeni v tehnicne in funkcionalne izboljšave. To kaže na razkorak med nujnostjo takojšnjega izboljšanja osnovnih pogojev rabe prostora in zahtevnostjo vzpostavljanja bolj vkljucujocih prostorskih in družbenih praks, ki potrebujejo daljše casovno obdobje. Casovna razporeditev odzivov v opisni sintezni matriki DVDV tako razkriva ne le zaporedje predlaganih ukrepov, temvec tudi implicitne prioritete in omejitve obstojecih nacrtovalskih pristopov. Razumevanje te dinamike omogoca bolj celostno interpretacijo rezultatov in predstavlja izhodišce za razpravo o razkoraku med kratkorocnimi izboljšavami in dolgorocnimi cilji vkljucujocega oblikovanja OJP. 5.3 Podobnosti in razlike med urbanimi konteksti kljub izrazitim razlikam v velikosti, zgodovinskem razvoju in prostorski strukturi obravnavanih mest se pojavljajo številni skupni vzorci v zaznavi in obravnavi dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti OJP. Ti skupni elementi kažejo, da številni izzivi presegajo lokalne posebnosti in so povezani s širšimi strukturnimi znacilnostmi sodobnega urbanega razvoja. V vseh mestih se kot osrednji izziv ponavlja fragmentiranost OJP, ki je posledica postopnega in delnega prilagajanja obstojecih prostorskih struktur novim zahtevam. Ne glede na kontekst se dostopnost pogosto izboljšuje lokalno in nesistemsko, kar vodi v neenakomerno kakovost prostora in prekinjene dostopne poti. Ta vzorec je prisoten tako v zgodovinsko oblikovanih mestnih jedrih kot v sodobnejših urbanih in suburbanih obmocjih. Razlike med mesti se izraziteje kažejo v nacinu, kako so prostorski izzivi povezani s specificnimi lokalnimi okolišcinami. V zgodovinskih in turisticno obremenjenih mestih, kot je Granada (Španija), so omejitve dostopnosti in varnosti tesno povezane z reliefom, gostoto rabe in intenzivnimi tokovi obiskovalcev. V srednje velikih mestih z izrazitim zgodovinskim jedrom, kot je Kranj (Slovenija), se izzivi pogosto pojavljajo na stiku med varovanjem kulturne dedišcine in uvajanjem sodobnih vkljucujocih rešitev. V postsocialisticnih urbanih okoljih, kot je Bydgoszcz (Poljska), se prostorske omejitve pogosto kažejo v neenakomerni kakovosti OJP, posledici vecfaznih transformacij 49 Aleš Švigelj, Marko Lazic: ACCESSIBILITY, SAFETY AND SOCIAL INCLUSION OF OPEN PUBLIC SPACE: 44–50 Št.13/2025Št.13/2025 UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora in delnih prenov, ki niso bile celostno usklajene z novejšimi zahtevami dostopnosti in varnosti. V razpršenih in infrastrukturno zaznamovanih okoljih, kot je Vantaa (Finska), pa v ospredje stopajo vprašanja berljivosti prostora, orientacije in povezljivosti med posameznimi obmocji. Kljub tem razlikam sintezna opisna matrika scenarijev DVDV kaže, da so predlagani odzivi v razlicnih mestih presenetljivo podobni glede na casovni okvir. Kratkorocni scenariji se povsod osredotocajo na izboljšanje osnovnih pogojev rabe prostora, srednjerocni na prostorsko reorganizacijo in povezovanje, dolgorocni pa na sistemske in normativne spremembe. To nakazuje, da so zaznani problemi in nacini njihove obravnave del širšega skupnega razumevanja dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti v evropskih mestih. Primerjava urbanih kontekstov tako ne razkriva zgolj razlik med mesti, temvec tudi skupno logiko postopnega naslavljanja prostorskih izzivov. Rezultati kažejo, da lokalne posebnosti vplivajo predvsem na pojavne oblike problemov, medtem ko so temeljni vzorci in casovna struktura odzivov v veliki meri primerljivi. 6. ZAKLJUCEK Prispevek z uporabo sintezne opisne matrike scenarijev DVDV OJP (Preglednica 1) ponuja primerjalni vpogled v obstojece stanje in razvojne usmeritve OJP v petih evropskih mestih. Izvirnost metodološkega pristopa je v razvoju in uporabi opisne sintezne matrike scenarijev DVDV, ki omogoca strukturiranje in primerjavo heterogenih kvalitativnih podatkov, pridobljenih skozi intenzivne študijske delavnice, v enoten in transparenten analiticni okvir. Takšen pristop presega deskriptivno analizo posameznih primerov, saj omogoca sistematicno prepoznavanje ponavljajocih se prostorskih vzorcev ter razumevanje njihove casovne dinamike brez redukcije kompleksnosti posameznih urbanih kontekstov. Opisna matrika scenarijev DVDV se je izkazala kot ucinkovito orodje za sintezo rezultatov delavnic, izvedenih v okviru projekta Sustainable Accessible Future Environments (SAFE, n.d.), saj povezuje empiricna opažanja, scenarijsko mišljenje in razvojno naravnane prostorske odzive. S tem omogoca sledljivost med zaznanim stanjem odprtega javnega prostora, interpretacijo kljucnih izzivov ter predlaganimi usmeritvami v razlicnih casovnih horizontih (kratkorocni, srednjerocni in dolgorocni). Rezultati analize kažejo, da se kljub raznolikosti obravnavanih mest pojavljajo primerljive omejitve v trenutnem stanju OJP, zlasti v obliki fizicnih ovir, fragmentiranih dostopnih poti, konfliktov rabe ter omejenih možnosti zadrževanja in družbene vkljucenosti, ki nesorazmerno prizadenejo ranljive skupine uporabnikov. Casovna razclenitev scenarijev dodatno razkriva, da so kratkorocni odzivi praviloma usmerjeni v odpravljanje najbolj ocitnih tehnicnih in funkcionalnih pomanjkljivosti, medtem ko so celostni vidiki dostopnosti, varnosti in družbene vkljucenosti pogosto premešceni v srednje in dolgorocne razvojne okvire. Metodološki doprinos opisne matrike scenarijev DVDV je zlasti v njeni prenosljivosti in ponovljivosti, saj omogoca uporabo v razlicnih prostorskih, kulturnih in institucionalnih kontekstih ter s tem odpira možnosti za njeno nadaljnjo uporabo v raziskovalnem in nacrtovalskem delu. Prispevek s tem ne ponuja normativnih rešitev, temvec vzpostavlja analiticni okvir, ki podpira kriticno refleksijo razkoraka med cilji vkljucujocega in univerzalnega oblikovanja ter njihovo uresnicitvijo v praksi ter omogoca bolj informirano odlocanje v procesih nacrtovanja odprtega javnega prostora. Literatura in viri Francis, J., Giles-Corti, B., Wood, L., in Knuiman, M. (2012). Creating sense of community: The role of public space. Journal of EnvironmentalPsychology, 32(4), 401–409. https://doi. org/10.1016/j.jenvp.2012.07.002 Gehl, J. (2010). Cities for people. Island Press. Gupta, A., Yadav, M., in Nayak, B. K. (2025). A systematic literature review on inclusive public open spaces: Accessibility standards and universal design principles. Urban Science, 9(6), 181. https://doi.org/10.3390/urbansci9060181 Harvey, D. (2008). The right to the city. New LeftReview, 53, 23–40. Haselbacher, M., Kuokkanen, K., Palonen, E. in Reeger, U. (2024). Inclusion and Exclusion in Urban Public Space: Contemporary Challenges in Vienna and Helsinki. Urban Planning, 9, 8291. https://doi.org/10.17645/up.8291 Huskinson, M., Serrano-Estrada, L., in Martí, P. (2024). Perceived accessibility matters: Unveiling key urban parameters through traditional and technology-driven participation methods. Environmentaland Sustainability Indicators, 24, 100523. https://doi.org/10.1016/j. indic.2024.100523 Imrie, R., in Hall, P. (2001). Inclusivedesign: Designing and developing accessible environments. Routledge. Iwarsson, S., in Ståhl, A. (2003). Accessibility, usability and universal design: Positioning and definition of concepts describing person–environment relationships. Disability and Rehabilitation,25(2), 57–66. https://doi.org/10.1080/dre.25.2.57.66 Jacobs, J. (1961). TheDeathand Life of Great AmericanCities. New York: Random House. Jacobs, J. (1969). TheEconomy of Cities. New York: Random House. Jacobs, J. (1984). Cities and the Wealth of Nations. New York: Random House. Lefebvre, H. (1991). TheProduction of Space. Oxford: Blackwell. Mace, R. L., Hardie, G. J., in Place, J. P. (1996). Accessible environments: Toward universal design. North Carolina State University. Newman, O. (1972). DefensibleSpace. Crime Prevention through Urban Design. New York: Macmillan. Pérez-Tejera, F., Anguera, M. T., Guàrdia-Olmos, J., Dalmau-Bueno, A., & Valera, S. (2022). Examining perceived safety and park use in public open spaces: The case of Barcelona. Journal of EnvironmentalPsychology, 81, 101823. https://doi.org/10.1016/j. jenvp.2022.101823 Preiser, W. F. E., & Smith, K. H. (Eds.). (2011). Universaldesign handbook (2nd ed.). McGraw-Hill. Qi, J., Mazumdar, S., in Vasconcelos, A. C. (2024). Understanding the Relationship between Urban Public Space and Social Cohesion: A Systematic Review. International Journal of Community Well-Being, 7(2), 155–212. https://doi.org/10.1007/s42413-024-00204-5 Steinfeld, E., in Maisel, J. L. (2012). Universaldesign: Creating inclusive environments. John Wiley & Sons. Sustainable Accessible Future Environments (n.d.). Sustainable Accessible Future Environments (SAFE). https://eusafe.fa.uni-lj.si/ Sustainable Accessible Future Environments (2023). Preparing for ISPs with local cooperation partners, planningevent, and mapping the urban area. https://eusafe.fa.uni-lj.si/ 50 Aleš Švigelj, Marko Lazic: DOSTOPNOST, VARNOST IN DRUŽBENA VKLJUCENOST ODPRTEGA JAVNEGA PROSTORA : 44–50 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 51 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ŠTUDIJSKIH PRIMERIH URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON SELECTED CASE STUDIES https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.052-063 UDK: 711.4:316.728:004.91:551.583 SUBMITTED: November 2025 / REVISED: November 2025 / PUBLISHED: December 2025 DOI: 1.01 Izvirni znanstveni clanek / Scientific Article POVZETEK Prispevek obravnava zgošcevanje naselij kot osrednji vzvod notranjega urbanega razvoja v razmerah stanovanjskih pritiskov in podnebnih sprememb. Izhaja iz ugotovitve, da prevladujoca raba kazalnikov izrabe prostora (npr. FI/FZ) pogosto ne zajame raznolikosti posegov niti njihovih posledic za kakovost bivanja. Namen prispevka je razviti in empiricno preveriti enoten analiticni okvir, ki omogoca (1) dosledno opredelitev kategorij in morfoloških oblik zgošcevanja za potrebe prostorske regulacije, (2) primerljivo merjenje strukturne in funkcionalne gostote v razlicnih prostorskih in podatkovnih kontekstih ter (3) presojo uporabnosti razpoložljivih podatkovnih baz. Metodološko prispevek združuje pregled literature z razvojem kategorizacije (strukturno, funkcionalno ter socialno-programsko zgošcevanje) in tipologije morfoloških posegov. Okvir je preizkušen UVODNIK na desetih študijah primera iz Slovenije in tujine z uporabo GIS-analiz, izracuna kazalnikov (npr. bruto tlorisna površina na EDITORIAL površino obmocja, razmerja pozidanosti in odprtih površin) CLANEK ARTICLE ter 2D/3D graficnih prikazov. Rezultati kažejo, da tipi pojasnijo vecino obravnavanih primerov, vendar pri kompleksnih posegih RAZPRAVA zahtevajo dopolnitve (npr. dodatna gradnja ob obstojecih struk- DISCUSSION turah, zapolnitve praznih parcel znotraj sosesk, hibridni posegi). RECENZIJA Vertikalni posegi imajo praviloma bolj neposreden ucinek na strukturno gostoto, medtem ko horizontalni in programski REVIEW posegi izraziteje vplivajo na funkcionalno gostoto. Kazalniki PROJEKT so interpretativno uporabni, a njihova zanesljivost je odvisna PROJECT od kakovosti evidenc; zato so nujni podatkovno usklajevanje, DELAVNICA terensko preverjanje in kombiniranje kvantitativnih ter mor- WORKSHOP foloških kriterijev. V prispevku je ugotovljeno, da veckriterijski, NATECAJ primerjalno zasnovan okvir izboljšuje preglednost odlocanja o zgošcevanju in podpira usklajevanje urbanega razvoja s cilji COMPETITION kakovosti bivanja in podnebne odpornosti. PREDSTAVITEV PRESENTATION KLJUCNE BESEDE DIPLOMA zgošcevanje naselij; urbana gostota; urbana morfologija; kazalnik MASTER THESIS gostote; kakovost bivanja; podnebna odpornost ABSTRACT The paper examines urban densification as a central lever of inner urban development under conditions of housing pressure and climate change. It starts from the observation that the prevailing use of land-use intensity indicators (e.g., FAR/coverage ratios) often fails to capture the diversity of interventions and their consequences for quality of living. The aim of the paper is to develop and empirically test a unified analytical framework that enables (1) a consistent definition of densification categories and morphological forms for the purposes of spatial regulation, (2) comparable measurement of structural and functional density across different spatial and data contexts, and (3) an assessment of the usability of available databases. Methodologically, the paper combines a literature review with the development of a categorization (structural, functional, and socio-programmatic densification) and a typology of morphological interventions. The framework is tested on ten case studies from Slovenia and abroad using GIS analyses, indicator calculations (e.g., gross floor area per area unit, ratios of built-up and open spaces), and 2D/3D graphic representations. The results show that the typology explains most of the examined cases, but requires extensions for complex interventions (e.g., additional construction adjacent to existing structures, infill of vacant plots within neighborhoods, hybrid interventions). Vertical interventions generally have a more direct effect on structural density, whereas horizontal and programmatic interventions more strongly influence functional density. The indicators are interpretatively useful, but their reliability depends on the quality of records; therefore, data harmonization, field verification, and the combination of quantitative and morphological criteria are essential. The paper concludes that a multi-criteria, comparative framework improves the transparency of decision-making on densification and supports the alignment of urban development with goals of quality of living and climate resilience. KEY-WORDS settlement densification; urban density; urban morphology; density indicator; quality of living; climate resilience 52 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ...: 52–63 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 nja, ki prebivalce neposredno zadevajo – dostopnost storitev, 1. UVOD kakovost javnega prostora, zeleno infrastrukturo in odpornost Evropska mesta se v zadnjih desetletjih soocajo z dvojnim na podnebne spremembe (ekstremne padavine ter vrocinske izzivom: po eni strani z narašcajoco nedostopnostjo stanovanj in valove). potrebo po zagotavljanju dostopnih bivalnih enot, po drugi pa z nujnostjo prilagajanja na podnebne spremembe in zmanjševanja okoljskih obremenitev. V tem okviru se zgošcevanje (densifikacija) uveljavlja kot ena osrednjih prostorskih usmeritev, saj obljublja bolj ucinkovito rabo omejenih zemljišc, notranji razvoj naselij ter potencialno nižje stroške infrastrukture na prebivalca (Liman et al., 2025; United Nations Department of Economic and Social Affairs, 2019). Vendar raziskave hkrati kažejo, da lahko zgošcevanje brez ustreznega nacrtovanja povecuje toplotno obremenitev in delež neprepustnih površin (Intergovernmental Panel on Climate Change, 2022; European Environment Agency, 2016), zmanjšuje dostop do zelenih površin ter stopnjuje konflikte glede njihove rabe (OECD, 2012; UN-Habitat, 2024) ter povzroca pritisk na družbeno infrastrukturo in prometne sisteme (World Bank, 2009; European Commission, 2011). Problem tako izhaja iz protislovja med deklariranimi prednostmi zgošcevanja in njegovimi dejanskimi prostorskimi, okoljskimi ter družbenimi ucinki v praksi, kadar ti niso ustrezno nacrtovani in upravljani. Zato postaja kljucno vprašanje sodobnega urbanizma, kako zgošcevanje zasnovati in vrednotiti tako, da bo hkrati prispevalo k podnebni odpornosti, socialni vkljucenosti in prostorski identiteti, ne pa zgolj k višjim vrednostim izrabe prostora. Teoreticno izhodišce clanka temelji na razumevanju, da sta »gostota« in »zgošcevanje« vecdimenzionalna pojma, ki ju ni mogoce zadovoljivo opisati z enim samim kazalnikom. Raziskovalnanaloga“ Urbana gostota” (Grom et al.,2025) jejasno pokazala, da se razumevanje in regulacija gostote v slovenskih naseljih ne moreta opirati le na klasicna urbanisticna kazalnika faktorja zazidanosti (FZ) in faktorja izkorišcenosti (FI), temvec zahtevata veckriterijski pristop, ki povezuje strukturno (morfološko) in funkcionalno razsežnost gostote ter omogoca primerjave v razlicnih merilih – od gradbene parcele do ravni naselja in funkcionalnega urbanega obmocja. Vtemsmislu je treba razlikovati vsajmed (1)“funkcionalno gostoto“, ki meri intenzivnost rabe prostora skozi število prebivalcev, delovnihmest ali uporabnikov naobmocju, ter(2)“strukturno/ morfološko gostoto“, ki opisuje prostorsko intenzivnost skozi pozidanost, razporeditev stavb, tipologije, razmerja med grajenimi in odprtimi površinami ter prostorske vzorce ulicne in parcelne mreže (Grom et al., 2025). Pomembno je, da sta ti razsežnosti sicer povezani, vendar se lahko razhajata: funkcionalna gostota se lahko poveca brez spremembe stavbne mase (npr. delitve stanovanj, spremembe rabe, kratkorocni najemi), ali obratno – povecanje grajenega fonda ne pomeni nujno sorazmernega povecanja intenzivnosti rabe prostora (Teller, 2021). V literaturi je uveljavljeno stališce, da je treba gostoto obravnavati skozi vec merljivih komponent in jo razumeti kot nabor odnosov med ljudmi, grajenim okoljem in infrastrukturnimi ter ekosistemskimi sistemi (Churchman, 1999; Angel et al., 2021; Martino et al., 2021). Tak pristop je posebej pomemben pri presoji ucinkov zgošcevanja na kakovost bivanja: višja gostota lahko krepi dostopnost storitev, javnega prometa in urbanih programov, a lahko tudi stopnjuje izpostavljenost hrupu in stresu ter povecuje obremenitve javnega prostora, ce prostorske rezerve in odprte površine niso ustrezno nacrtovane (Kennedy & Adolphs, 2011; King et al., 2012). Projektni intervjuji (Grom et al., 2025) dodatno potrjujejo, da prevelika osredotocenost na enostavno berljivo numeriko FI/FZ pogosto spregleda vpraša- Z vidika podnebnih sprememb je ta razširjeni okvir še posebej relevanten. Zgošcevanje lahko pomeni priložnost za zmanjševanje mobilnostne odvisnosti od avtomobila in za ucinkovitejšo rabo energije, vendar le, ce ga spremlja celovitost ukrepov: trajnostna mobilnost, zanesljiva ekosistemska podpora (zelenje, sencenje, zadrževanje vode) ter varstvo kulturne dedišcine in identitete prostora; sicer kazalniki izrabe izgubijo analiticni pomen in postanejo zgolj formalna regulacija (Grom et al., 2025). Poleg vsebinske širinese kotkriticenizzivpojavlja tudi“zanesljivost in primerljivost podatkov“: absolutna natancnost ni dosegljiva, vendar je »dovolj dobra« analitika mogoca z doslednim poenotenjem virov, terenskim preverjanjem ter vkljucevanjem daljinskega zaznavanja (npr. Copernicus, lidar) pri kazalnikih, kjer uradne evidence niso zadostne. Na tej podlagi clanek naslavlja tri med seboj povezane raziskovalne vrzeli, ki so v praksi zgošcevanja posebej izrazite: (1) neenotno terminologijo (kaj vse zgošcevanje pomeni – rast prebivalstva, povecanje pozidanosti, intenzifikacijo rabe ali morfološko transformacijo) ipd., (2) pomanjkanje enotnega analiticnega okvira za primerjavo razlicnih posegov in (3) razkorak med merjenjem prostorske intenzivnosti ter vrednotenjem ucinkov na kakovost bivanja in podnebno odpornost. Osrednje raziskovalno vprašanje clanka je, kako lahko enoten, veckriterijski analiticni okvir – ki poveže kategorizacijo in tipologijo morfoloških oblik zgošcevanja z naborom kazalnikov strukturne in funkcionalne gostote – omogoci primerljivo in podatkovno zanesljivo vrednotenje zgošcevanja naselij (na ravni sosesk oziroma enoti urejanja prostora) ter s tem podpre odlocanje glede kakovosti bivanja in podnebne odpornosti. V clanku zato razvijemo kategorizacijo in tipologijo morfoloških oblik zgošcevanja ter jo preizkusimo na naboru izbranih primerov iz Slovenije in tujine (npr. Ruski car, Koseze, Pod Pekrsko gorico, Eixample, Hammarby Sjöstad, Reininghaus). Analiticni okvir dopolnimo s sklopom kazalnikov, ki omogocajo enotno interpretacijo na razlicnih merilih in v razlicnih podatkovnih kontekstih: kazalniki gostote grajenih in zelenih površin, faktor izrabe (BTP/ površina obmocja) ter faktor odprtih površin kot razmerje med pozidanostjo, izrabo in prostorskimi rezervami. S tem želimo prispevati metodološko osnovo za bolj transparentno, primerljivo in na podatkih utemeljeno razpravo o zgošcevanju – takšno, ki zmore hkrati obravnavati morfološko logiko posega, funkcionalno »živost« obmocja ter pogoje kakovostnega bivanja v casu podnebnih sprememb. 2. TEORETICNA IZHODIŠCA IN ANALITICNI OKVIR Teoreticni okvir prispevka izhaja iz potrebe po jasni terminološki razmejitvi in metodološko primerljivi obravnavi zgošcevanja. Namesto izcrpnega pregleda vseh razprav o urbanosti in kompaktnosti se osredotoca na operativna vprašanja: kaj pravzaprav merimo, ko govorimo o gostoti, kako merjene dimenzije povezati s prostorsko formo in kako rezultate uporabiti pri prostorski regulaciji. Gostota se v literaturi praviloma obravnava kot razmerje med »necim« (prebivalci, stanovanja, delovna mesta, površina stavb) in »neko površino« (parcela, obmocje soseske, administrativna enota). Vendar izbira števca in imenovalca ni nevtralna, temvec je povezana s ciljem analize in s tem, katero razsežnost urbanosti želimo opisati. V teoreticnih razpravah se gostota vse pogosteje razume kot sestavljen koncept, ki vkljucuje vec medsebojno povezanih, a analiticno locljivih komponent. 53 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON ... : 52–63 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Namesto enotnega kazalnika se uporabljajo razlicne kombinacije strukturnih, funkcionalnih in okoljskih mer, ki omogocajo natancnejšo interpretacijo prostorske intenzivnosti v razlicnih kontekstih in merilih (Angel idr., 2021; Martino idr., 2021). Pomembno je razlikovati med strukturno in funkcionalno gostoto. Strukturna gostota opisuje prostorsko intenzivnost skozi pozidanost, izrabo, volumne in razmerja med grajenimi in odprtimi površinami. Funkcionalna gostota pa meri intenzivnost rabe prostora skozi število prebivalcev, uporabnikov, delovnih mest ali obiskov na obmocju. Razsežnosti sta povezani, vendar se lahko razhajata: funkcionalna gostota se lahko poveca brez spremembe stavbne mase (na primer z delitvami stanovanj ali z intenzivnejšo rabo obstojecih programov), ali obratno, povecanje grajenega fonda ne pomeni nujno sorazmernega povecanja dejanske rabe, ce se stanovanja praznijo ali postanejo investicijski produkt (Teller, 2021). Druga kljucna razmejitev zadeva razmerje med »gostoto« in »zgošcevanjem«. Gostota je stanje, zgošcevanje pa proces spremembe stanja. Zgošcevanje je lahko strukturno (povecanje grajene mase) ali funkcionalno (povecanje števila uporabnikov, vecja raznolikost programov, bolj intenzivna raba javnega prostora), pogosto pa se razsežnosti pojavljajo socasno. V praksi se zgošcevanje redko uresnici kot en sam tip posega; praviloma gre za kombinacije, ki se skozi cas nalagajo in ustvarjajo hibridne morfološke rezultate (UIRS,2025). Merjenje gostote predstavlja eno osrednjih orodij za analizo zgošcevanja, hkrati pa enega najvecjih metodoloških izzivov. Kazalniki gostote se med državami in raziskovalnimi tradicijami bistveno razlikujejo, pogosto so vezani na administrativne enote ali makro prostorska merila in niso prilagojeni analizi konkretnih prostorskih posegov na ravni sosesk ali manjših urbanih enot (Grom et al., 2025). Poseben problem predstavlja locevanje med strukturno in funkcionalno gostoto. Strukturna gostota je praviloma lažje merljiva, saj temelji na relativno stabilnih prostorskih podatkih, kot so tlorisi stavb, površine in bruto tlorisne površine. Funkcionalna gostota pa je bolj dinamicna in obcutljiva na kakovost podatkov, saj vkljucuje prebivalstvo, delovna mesta, uporabnike in casovno spremenljivo rabo prostora. V mednarodnem kontekstu se temu pridružuje še neenotnost metod zbiranja podatkov, kar otežuje neposredno primerjavo. Dodatno omejitev predstavlja povezava med gostoto in prostorsko kakovostjo. Visoke vrednosti gostote same po sebi ne povedo veliko o kakovosti bivanja, dostopnosti odprtih površin ali odpornosti na podnebne vplive. Enake vrednosti kazalnikov lahko v razlicnih morfoloških kontekstih pomenijo povsem razlicne UVODNIK prostorske ucinke. Zato gostote ni mogoce obravnavati loceno EDITORIAL od razmerja med grajenimi in odprtimi površinami, prostorske CLANEK razporeditve stavb, dostopnosti javnega prostora in programskih znacilnosti obmocja. ARTICLE RAZPRAVA Pomemben vidik teoreticnega okvira je tudi prostorski in DISCUSSION kontekstualni obseg analize. Zgošcevanje naselij ni zgolj lokalni RECENZIJA ali nacionalni pojav, temvec del širših razvojnih in okoljskih pro- REVIEW cesov, ki v evropskem prostoru potekajo vzporedno in so tesno PROJEKT povezani s podnebnimi spremembami, demografskimi premiki ter preobrazbo nacinov bivanja in mobilnosti. Izzivi, kot so PROJECT vrocinski valovi, intenzivne padavine, pritisk na zelene in odprte DELAVNICA površine ter obremenitve infrastrukture, se v razlicnih mestih WORKSHOP manifestirajo razlicno, vendar izhajajo iz primerljivih strukturnih NATECAJ in funkcionalnih mehanizmov zgošcevanja. COMPETITION Zato raziskava zavestno presega zgolj nacionalni okvir in vklju- PREDSTAVITEV cuje tako slovenske kot tuje primere. Namen takšne zasnove PRESENTATION ni neposredna primerjava mest kot celot, temvec preverjanje DIPLOMA uporabnosti razvitega analiticnega okvira v razlicnih prostor- MASTER THESIS skih, morfoloških in podatkovnih kontekstih ter boljši vpogled v raznolikost nacinov, kako se zgošcevanje udejanja v povezavi s cilji podnebne odpornosti in kakovosti bivanja v evropskem prostoru. Ta odlocitev predstavlja pomembno izhodišce za metodološke pristope, obravnavane v nadaljevanju. Analiticni problem, ki ga prispevek obravnava, je zato dvojni. Prvic, obstojeca raba kazalnikov (FI/FZ) pogosto ne omogoca primerjave razlicnih morfoloških posegov, ker lahko enaka numerika nastane z razlicnimi prostorskimi konfiguracijami. Drugic, številcni kazalniki brez prostorske interpretacije ne povedo veliko o kakovosti javnega prostora, o zeleni infrastrukturi in o funkcionalni rabi obmocja. To je posebej problematicno v procesih prostorske regulacije, kjer se kazalniki uporabljajo kot pravila, ne da bi bili povezani z jasnimi cilji kakovosti prostora. Na tej podlagi prispevek predlaga metodološki premik: kazalnike je treba razumeti kot del veckriterijskega sistema, v katerem se numericni izracun poveže z morfološko tipologijo in graficno interpretacijo. Tak pristop omogoca, da se v odlocanje vkljuci vprašanje, »kakšna« gostota nastaja (tipologija, parter, odprti prostori), ne zgolj »kolikšna« (številcna vrednost). 3. RAZVOJ ANALITICNEGA OKVIRA Metodološki pristop združuje pregled literature, razvoj kategorizacije in tipologije zgošcevanja ter empiricno preverjanje na študijah primera. Razvit je bil v okviru raziskovalnega projekta UIRS (2025), katerega cilj je bil oblikovati primerljiv analiticni okvir za vrednotenje zgošcevanja na ravni sosesk oziroma enoti urejanja prostora (EUP). Osrednji cilj je vzpostaviti analiticni okvir, ki je dovolj natancen za primerjavo razlicnih posegov, a hkrati dovolj robusten, da deluje v podatkovno heterogenih okoljih. V tem poglavju so predstavljeni kljucni konceptualni koraki, izbor kazalnikov, podatkovni viri ter postopek prostorske analize. 3.1 Razvoj kategorizacije in tipologije zgošcevanja Izhodišcno metodološko vprašanje raziskave je bilo vprašanje prostorskega merila. Vecina obstojecih raziskav urbane gostote obravnava zgošcevanje na ravni mest ali metropolitanskih obmocij, kjer prevladujejo agregirani kazalniki, kot so gostota prebivalstva ali zazidanost (Grom et al., 2025). Takšni pristopi omogocajo primerjave med mesti, vendar ne zajamejo konkretnih prostorskih posegov in njihovih morfoloških ucinkov. V tej raziskavi je zato v ospredju raven soseske oziroma prostorsko zaokrožene enote, znotraj katere se zgošcevanje dejansko materializira. Na tej podlagi je bila kot osnovna analiticna enota opredeljena EUP, ki ni vnaprej dolocena z enotnim merilom, temvec se prilagaja namenu analize in znacilnostim posameznega primera. EUP lahko predstavlja obmocje neposrednega posega, enoto iz prostorskega akta ali funkcionalno-morfološko zaokroženo obmocje, izbrano zaradi zaznavnih ucinkov zgošcevanja. Takšna prilagodljivost omogoca primerljivost analiz, hkrati pa zmanjšuje tveganje za izkrivljanje rezultatov zaradi administrativno dolocenih meja. Osrednji konceptualni korak metodologije je bil razvoj kategorizacije zgošcevanja, ki omogoca jasno locitev med razlicnimi »mehanizmi« povecanja urbane gostote. Na podlagi pregleda literature (Grom et al. 2025) in izkušenj iz nacrtovalske prakse smo zgošcevanje opredelili v dve kategoriji: strukturno in funkcionalno zgošcevanje. Strukturno zgošcevanje zajema spremembe grajene mase in prostorskih razmerij (npr. povecanje bruto tlorisnih površin, spremembe pozidanosti, višinskih gabaritov). Funkcionalno zgošcevanje zajema spremembe intenzivnosti rabe (npr. vec prebivalcev ali delovnih mest na obmocju). 54 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ...: 52–63 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Kategorizacija je bila nato povezana s tipologijo morfoloških posegov. Tipi izhajajo iz vprašanja, katere prostorske operacije v obstojecem urbanem tkivu dejansko ustvarjajo zgošcevanje prostora. V prostoru se v praksi najpogosteje pojavljajo zapolnjevanje vrzeli (t.i. infill), dozidave in nadzidave, prenove degradiranih obmocij z intenzifikacijo, zamenjave tipologij (npr. zamenjava individualne gradnje z vecstanovanjsko) ter kombinirani posegi, ki vkljucujejo tudi preoblikovanje javnega prostora in mobilnostnih režimov (UIRS,2025). Za potrebe empiricne analize je bila strukturna dimenzija dodatno operacionalizirana s tipologijo morfoloških oblik zgošcevanja, razvito v okviru raziskave UIRS (2025). Prepoznani tipi vkljucujejo pet osnovnih oblik: [1] vertikalno zgošcevanje (nadzidave), [2] horizontalno zgošcevanje (dozidave in zapolnitve vrzeli), [3] zgošcevanje znotraj morfoloških enot, [4] rekonstrukcijo oziroma transformacijo obstojecih struktur ter [5] nadomestno gradnjo z vecjo intenzivnostjo (UIRS,2025). Pri tipologiji je pomembno, da ni razumljena kot taksonomija »projektnih tipov«, temvec kot analiticno orodje: omogoca analiticno povezavo med tipom posega in pricakovanimi spremembami kazalnikov ter na prostorske pogoje (parter, odprti prostori, zelenje, mobilnost). Funkcionalno zgošcevanje v raziskavi ni tipologizirano po oblikah, temvec je obravnavano kot analiticna dimenzija, merjena z izbranimi kazalniki. Takšna odlocitev izhaja iz dejstva, da funkcionalna intenzivnost ni stabilno vezana na prostorsko obliko in da presega morfološke klasifikacije, zlasti v mednarodnem in podatkovno heterogenem kontekstu. 3.2 Izbor in opredelitev kazalnikov urbane gostote Izbor kazalnikov sledi nacelu, da mora nabor omogocati hkratno merjenje strukturne in funkcionalne gostote ter razmerij med grajenimi in odprtimi površinami, ki so kljucna za kakovost bivanja in podnebno odpornost. Nabor kazalnikov je bil oblikovan v okviru raziskave UIRS (2025) na podlagi pregleda mednarodne literature o merjenju urbane gostote ter Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: Preglednica1:Naborkazalnikov,postopekizracunainnjihovpomen. FaktorFormulaOpisGostotaprebivalcevšteviloprebivalcev/površi- naobmocja(ha) Podatekošteviluprebivalcevsepridobiizuradnievidenc: -SURS-skupnošteviloprebivalcevnapodlagimreže100x100m,-alidrugihevidenc,kipodajopodatekoštevilu(projektnadokumentacija) Gostotastanovanjštevilostanovanjznotrajobmocja/številoprebi- valcevPodatekoštevilustanovanjsepridobiizuradnievidenc: -GURS-katasternepremicnin,-alidrugihevidenc,kipodajopodatekoštevilu(projektnadokumentacija) Gostotazelenihpovršinzelenepovršine(m2)/ številoprebivalcevPodatekozelenihpovršinahsepridobi:-napodlagipodrobnenamenskerabeprostora,-alidrugihevidenc,kipodajopodatekoštevilu(projektnadokumentacija,OSM) Faktorizkorišcenostinaprebivalcabrutotlorisnapovršinavsehstavb(m2)/številoprebivalcevTakazalnikprikazuje,kolikšnakolicinabrutotlorisnepovršinevsehstavbvobmocjupripadaenemuprebivalcu. Višjavrednostpomeni,daimaprebivalecnumericnogledanonavoljovecgrajenepovršine(stanovanjske, storitvene,poslovneipd.),karlahkonakazujenižjoizkorišcenostprostoraoz.vecjoprostorskorazpršenostalivecjopovprecnovelikoststavbFaktorulicnegarobadolžinastavbnegarobanajavniprostor(m)/dolžinastavbnegarobazjavnimipritlicji(m) Dolžinostavbnegarobanajavniprostordolocimonapodlagislojatlorisstavbeinortofotoposnetka,skaterimopredelimopotekinpoložajjavnihpovršin.Dolžinostavbnegarobazjavnimipritlicjidolocimogledenaevidentiranedejavnostivpritlicjih,kijihpridobimoizslojaOSM.Cejavnihpritlicijni,jeustreznifaktorenak0. Faktorpozidanostipozidanapovršina(ha)/ površinaobmocja(ha) Pozidanapovršina-seštevekstavbišcvsehstavbnazemljišcu(pozidanapovršinaobmocja) Gostotajavnihpovršinjavnepovršine(ha)/ površinaobmocja(ha) Javnapovršina(17.tocka,3.clen,ZUreP-3)-jepravilomaodprtaprostorskaureditev,namenjenasplošnirabi, naravnaaliustvarjenazgradbenimialidrugimiposegivprostor,kotsocesta,ulica,pasaža,trg,tržnica,atrij,parki- rišce,pokopališce,park,zelenica,otroškoigrišce,športnoigrišceterdrugapovršinazarekreacijoinprosticas;javnapovršinajegrajenaalizelena. Gostotagrajenih/ prekritihpovršingrajenepovršine(ha)/ površinaobmocja(ha) Grajenapovršina(13.tocka,3.clen,ZUreP-3)-jepovršinavposelitvenemobmocju,kinivnaravnemstanju,kerjeutrjena,tlakovana,pozidanaipd.(npr.ulice,ceste,trgi, tržnice,utrjenepovršinezašportinrekreacijo)indrugapovršina,nakateriprevladujedeležgrajenepovršine,insicernegledenalastninoFaktorzelenihpovršinzelenepovršine(ha)/ površinaobmocja(ha) Zelenepovršine(61.tocka,3.clen,ZUreP-3)-sopovršinavposelitvenemobmocjuzdolocenomeronaravnosti(npr.parki,mestnigozdovi,zelenjeobvodnihpovršinah, zelenice,drevoredi,zelenjeobulicahincestah,rekreacij- skepovršine,otroškaigrišca,pokopališca,vrtoviipd.)inposameznenaravnefizicnestrukturevtemobmocju(npr. drevesaindrugavegetacija),insicernegledenalastnino, funkcijoalilegovprostorFaktorizrabebrutotlorisnapovršinavsehstavb(ha)/površinaobmocja(ha) Brutotlorisnapovršina(BTP):–slovenskamesta:kotviruporabimopodatkeobrutotlorisnipovršinistanovanjskihstavbizkatastranepremicnin.–tujamesta:BTPizracu- namopoformulipovršinatlorisastavbeךteviloetaž, pricemeršteviloetažpredstavljadejanskonadzemnoetažnostobjektaFaktorodprtihpovršin1-gostotapozidanosti/ faktorizrabeFaktorodprtihpovršinprikazujekolicinonepozidanihoziromaodprtihpovršinnanivojuterenanaenotoBTP. Kazalnikkaže,kakoobremenjenjeodprtiprostor:vecjakotjebrutotlorisnapovršinanaistemtlorisustavbe, manjodprtepovršinejenavoljonauporabnika,zatosevrednostfaktorjazmanjšuje 55 URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON ... : 52–63 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Slika1:Shemaanaliticnegapostopkaobdelaveprostorskihpodatkov. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS analize razpoložljivih podatkovnih virov. V tem prispevku se osredotocamo na kazalnike, ki so (1) razmeroma standardizirani v mednarodni literaturi, (2) uporabni v prostorski regulaciji in (3) izracunljivi iz razpoložljivih evidenc ali z njihovo kombinacijo. V Preglednici 1 je predstavljen nabor enajstih kazalnikov: šest za merjenje strukturnega in pet za merjenje funkcionalnega zgošcevanja. Za strukturno zgošcevanje uporabljamo kazalnike izrabe in pozidanosti, dopolnjene z merami odprtih in zelenih površin. Faktor izrabe (FI) izražamo kot razmerje med bruto tlorisno površino (BTP) in površino obmocja oziroma parcele. Faktor pozidanosti (FZ) izražamo kot razmerje med tlorisno površino stavb (odtisom) in površino obmocja. Ker sta FI in FZ pogosto premalo informativna glede prostorskih pogojev, ju dopolnjujemo s faktorjem odprtih površin (kolicina nepozidanih oziroma odprtih površin na nivoju terena na enoto bruto tlorisne površine), faktorjem zelenih površin, gostoto javnih površin (razmerje zelenih in utrjenih javnih površin na površino obmocja) in gostoto grajenih površin. Funkcionalno zgošcevanje merimo z gostoto prebivalcev. Pri tem opozarjamo, da je funkcionalna gostota mocno odvisna od definicije obmocja in od podatkovnih virov. Administrativne enote pogosto ne sovpadajo z morfološko koherentnimi soseskami, zato je bila pri študijah primera posebna pozornost namenjena dolocanju primerljivih obmocij oz. poligonov za analizo. Gostota prebivalcev (razmerje med številom prebivalcev in površino obmocja) in gostota zelenih površin (razmerje med površino zelenih površin in številom prebivalcev), dopolnjujemo s faktor ulicnega roba (razmerje med dolžino stavbnega roba ob javnih površinah in celotno dolžino stavbnega roba v obravnavanem obmocju) in bruto tlorisna površina stavb na prebivalca (prikazuje kolicino uporabne površine, ki je v prostoru na voljo posameznemu prebivalcu). 3.3 Viri podatkov in njihova obravnava Empiricni del raziskave (UIRS,2025) temelji na kombiniranju vec podatkovnih virov, ker nobena posamezna evidenca ne zajame vseh relevantnih razsežnosti gostote. Osnovni sloji za analizo vkljucujejo podatke o stavbah (tlorisi, višine ali etažnost, dejavnosti), podatke o rabi tal in o odprtih površinah ter podatke o prebivalcih. Glavni viri za podatke o slovenskih mestih so bili Geodetska uprava RS – portal Prostor (GURS, 2025) in Statisticni urad RS – portal STAGE (gis.stat.si, 2025), ki zagotavljata prostorsko natancne in dosledno klasificirane podatke o stavbah, parcelah, cestah, javnih površinah ter prebivalstvu. Sekundarni viri, kot so projektne dokumentacije, magistrske naloge in strokovni clanki, so dopolnjevali podatke o lokalnih posegih in posebnostih naselij. Podatki so bili tako graficni (shapefile) kot numericni (npr. število prebivalcev, delovnih mest), pri cemer so bili numericni podatki geografsko povezani s prostorskimi enotami, kar je omogocalo prostorsko analizo. Pri tujih mestih pa dostopnost podatkov ni enotna, saj so baze pogosto zaprte, placljive ali zahtevajo posebna dovoljenja. Za zagotavljanje primerljivosti smo uporabili kombiniran pristop: osnovni vir podatkov je OpenStreetMap – OSM (OpenStreetMap, 2025), ki je enoten in javno dostopen za vsa tuja mesta. Kjer je bilo mogoce, so podatki dopolnjeni z lokalnimi bazami ali projektno dokumentacijo, kar je izboljšalo kakovost in podrobnost analiz. Ceprav so nekatere analize zaradi tega lahko nepopolne, podatki vseeno vsebujejo dovolj informacij, da so rezultati smiselni in uporabni za primerjalne preglede ter interpretacijo procesov zgošcevanja. Razlike v dostopnosti in podrobnosti podatkov med Slovenijo in tujino postavljajo vprašanje primerljivosti analiz. Za slovenska mesta je možno izvajati bolj detajlno in celovito analizo, medtem ko pri tujih mestih zaradi omejenih virov temelji analiza predvsem na enotnem OSM naboru, dopolnjenem z dodatnimi lokalnimi podatki, kjer so bili dostopni. Ta pristop omogoca primerljive analize po osnovnih kriterijih, hkrati pa ohranja transparentnost omejitev, ki izhajajo iz razpoložljivosti podatkov. Za izvedbo analiz je bilo potrebno dostopne podatke obdelati in prilagoditi tako, da so ustrezali zastavljenim ciljem raziskave ter metodologiji zgošcevanja. Prostorska obdelava je bila izvedena v GIS okolju. Postopek, prikazan na Sliki 1, je vkljuceval (1) pripravo poligonov za analizo, (2) cišcenje in poenotenje geometrij (topološke napake, podvajanja), (3) izracun površin in razmerij za izbrane kazalnike ter (4) izdelavo 2D in 3D graficnih prikazov za interpretacijo rezultatov. Graficna predstavitev ni bila zgolj ilustrativna, temvec del metodologije: omogoca razumevanje prostorskih razmerij, prepoznavanje tipov zgošcevanja in interpretacijo njihovih ucinkov, ki jih zgolj numericni kazalniki ali opisni podatki ne morejo v celoti zajeti. Zaradi tega je bila graficna predstavitev strukturirana v tri vsebinsko locene, a med seboj povezane segmente: (1) kontekstualni prikaz, ki umešca obravnavano obmocje v širši prostorski in vsebinski kontekst, (2) analiticni prikaz zgošcevanja, ki razloži zgošcevanje tako z numericnega kot tudi z opisnega vidika in (3) prostorski (3D) prikaz zgošcevanja, ki predstavlja zgošcevanje v aksonometricnem prikazu. Celotna graficna predstavitev (Slika 2) je zasnovana v okviru enotnega graficnega jezika, ki zagotavlja preglednost, primerljivost in jasnost interpretacije vseh analiziranih primerov. Uporaba poenotenih barvnih kod, simbolov, meril, tipografije in nacina oznacevanja omogoca, da so posamezni segmenti predstavitve – kontekstualni, analiticni in prostorski – med seboj neposredno povezani in berljivi kot celota. Takšna graficna konsistentnost zmanjšuje interpretativne nejasnosti, olajša primerjavo med primeri ter omogoca, da so razlike med oblikami in intenzivnostmi zgošcevanja razvidne predvsem iz vsebine, ne iz razlik v nacinu predstavitve. Enotna graficna zasnova tako deluje kot metodološko orodje, ki podpira analiticno natancnost in prenosljivost rezultatov raziskave. 3.4. Kriteriji izbora primerov in nivoji primerjalne analize Nabor študij primera je bil oblikovan tako, da zajame razlicne morfološke tipe zgošcevanja in razlicne regulativne ter podatkovne kontekste. Vkljucenih je deset primerov: pet iz Slovenije ter pet iz tujine. Pri izboru primerov smo sledili trem kriterijem. Prvic, primer mora predstavljati jasno prepoznaven morfološki poseg ali proces, ki ga je mogoce uvrstiti v tipologijo zgošcevanja. Drugic, na voljo morajo biti minimalni podatki za izracun kljucnih kazalnikov, ali pa mora biti mogoce manjkajoce 56 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ...: 52–63 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 podatke razumno nadomestiti z javno dostopnimi viri (npr. ortofoto, odprti podatki). Tretjic, primer mora omogocati dolocitev primerljivega poligona za analizo, ki se smiselno navezuje na morfološko koherentno enoto (soseska, blok, regeneracijsko obmocje), ne zgolj na administrativne meje. Primerjalna zasnova je namerno vecnivojska. V delu kazalnikov analiziramo gostoto na ravni obmocja, ki predstavlja jedro posega. V interpretaciji pa rezultate umešcamo tudi v širši kontekst naselja oziroma mestnega obmocja, ker se ucinki zgošcevanja pogosto pokažejo šele v odnosu do mobilnostnih in infrastrukturnih povezav (npr. bližina javnega prevoza, oskrbnih programov). Tak pristop omogoca, da so rezultati uporabni tako za prostorsko regulacijo (pravila na ravni obmocij) kot za strateško usmerjanje notranjega razvoja. 4. ŠTUDIJE PRIMERA V tem poglavju so predstavljeni rezultati preizkusa izbranih kazalnikov urbane gostote in kategorizacije zgošcevanja na desetih študijah primera. Analiza temelji na kombinaciji strukturnih kazalnikov (razmerja med pozidanimi, utrjenimi, zelenimi in odprtimi površinami ter faktorja izrabe) ter funkcionalnih kazalnikov (število stanovanj in prebivalcev, gostota prebivalcev, gostota stanovanj in izpeljani kazalniki na prebivalca), kot so bili operacionalizirani v okviru projekta »Zgošcevanje naselij« (UIRS,2025). Namen rezultatov je dvojni: (1) pokazati, kako se vrednosti kazalnikov razlikujejo med morfološko zelo razlicnimi urbanimi tkivi, in (2) preveriti, v kolikšni meri kazalniki omogocajo razlocevanje med nacini zgošcevanja (npr. nadzidava, zapolnitve, nadomestna gradnja, prenova z intenzifikacijo) v pri merljivem analiticnem jeziku. V nadaljevanju so rezultati predstavljeni najprej sinteticno – s primerjavo kljucnih kazalnikov v vseh primerih – nato pa podrobneje po posameznih študijah primera. Pri interpretaciji je upoštevano, da kazalniki ne merijo kakovosti bivanja neposredno, temvec opisujejo prostorske pogoje, ki so z njo pogosto povezani (npr. delež zelenih površin, razmerje med odprtim in pozidanim, ulicni rob kot indikator definiranosti javnega prostora). Zato so v opisih posameznih primerov ob vrednostih kazalnikov vkljuceni tudi kratki morfološki komentarji, ki omogocajo razumevanje vzrokov za zaznane razlike (Berghauser Pont in Haupt, 2010; Churchman, 1999). Slika2:Graficnesmernicezapredstavitevštudijskihprimerov. 4.1 Dolocitev enot za analizo in primerljivost rezultatov Študije primera so bile v projektu obravnavane na ravni morfološko prepoznavnih obmocij (soseska, mestni blok, obmocje preobrazbe), pri cemer je za prikaz umešcenosti v širši kontekst uporabljena tudi primerjalna analiza dostopnosti v obmocju približno 1 km (˜ 15 minut hoje). Takšna zasnova omogoca primerjavo projektov razlicnih meril, vendar hkrati pomeni, da so absolutne vrednosti (npr. površine) manj primerljive kot razmerja in faktorji znotraj posameznega obmocja (UIRS,2025). V rezultatih se to kaže predvsem pri primerih z zelo majhno obravnavano površino (npr. Wir inHAUSer) in pri obsežnih preo- Preglednica2:Primerjavaizbranihkazalnikovurbanegostotevštudijahprimera(sivostrukturno,rdecefunkcionalnozgošcevanje). Primer Površina (ha) Faktor izrabe Gostota pozidanosti (%) Faktor zelenih površin Faktor odprtih površin Faktor ulicnega roba (%) Gostota naselja (preb./ha) Ruski car (Ljubljana) 17,91 0,68 18 0,22 1,20 5 277,95 Ravnikarjevi bloki (Nova Gorica) 3,64 0,76 17 0,32 1,18 19 96,41 Zlato Polje (Kranj) 4,34 1,10 18 0,32 0,75 21 276,49 Koseze (Ljubljana) 11,63 0,75 35 0,20 0,87 17 294,32 Pod Pekrsko gorico (Maribor) 4,59 1,28 29 0,43 0,55 0 181,22 Eixample (Barcelona) 16,77 3,25 63 0,01 0,11 48 - Notting Hill (London) 4,83 1,30 44 0,21 0,43 19 - Hammarby Sjöstad (Stockholm) 7,44 1,72 33 0,33 0,39 38 - Reininghaus (Graz) 43,19 2,54 30 0,10 0,27 35 - Wir inHAUSer (Salzburg) 0,97 1,17 38 0,24 0,53 0 281,25 57 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON ... : 52–63 Št.13/2025Št.13/2025 UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Slik 2: G fic i IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora brazbah (npr. Reininghaus), kjer lahko razmerja med kategorijami površin znotraj meje obmocja odražajo faznost izvedbe in še nedokoncane prostorske ureditve. Iz vidika ponovljivosti je pomembno, da so kazalniki v projektu izracunani iz prostorsko in casovno dolocljivih vhodnih podatkov (tlorisi stavb, bruto tlorisne površine, razredi rabe tal, podatki o prebivalcih), hkrati pa se pokaže, da je pri interpretaciji nujno eksplicitno navajanje definicij (npr. kaj šteje kot »utrjena« javna površina, kako so upoštevane interne površine dvorišc, katere zelene površine so vkljucene) in obravnava morebitnih podatkovnih vrzeli (UIRS,2025). Zato so v primerjalni preglednici uporabljeni predvsem kazalniki, ki so za vse primere dosledno podani (faktor izrabe, gostota pozidanosti, faktor zelenih površin, faktor odprtih, javnih in grajenih površin), medtem ko so funkcionalni kazalniki (prebivalci, stanovanja) interpretirani selektivno, saj v nekaterih tujih primerih v projektni dokumentaciji niso bili navedeni. 4.2 Pregled kljucnih kazalnikov Preglednica 2 prikazuje osnovne vrednosti kljucnih kazalnikov za vse analizirane primere. Že na tej ravni je razvidno, da razpon faktorja izrabe (FI) sega od izrazito nizkih vrednosti v modernisticnih soseskah (Ruski car, Koseze) do zelo visokih vrednosti v zgodovinsko kompaktnih mestnih blokih (Eixample). Socasno se pri višjih FI v splošnem znižuje faktor odprtih in zlasti faktor zelenih površin, vendar primeri (npr. Hammarby Sjöstad, Pod Pekrsko gorico) kažejo, da je mogoce srednje visoke vrednosti FI kombinirati z relativno visokim deležem zelenih površin, ce urbanisticna zasnova nacrtno organizira odprti prostor. Iz preglednice je razvidno tudi, da faktor ulicnega roba – kazalnik stopnje definiranosti javnega prostora z neprekinjenim nizom stavbnih fasad – dosega najvišje vrednosti v kompaktnih blokovnih strukturah (Eixample, Hammarby Sjöstad), medtem ko je v modernisticnih soseskah in v projektih, kjer je zgošcevanje realizirano predvsem z nadzidavo ali dodajanjem znotraj obstojecih volumnov, nizko. Ta kazalnik zato deluje kot uporabna dopolnitev faktorju izrabe, saj dva primera z enakim FI lahko ustvarita povsem drugacno prostorsko izkušnjo: enkrat kot razložena struktura z veliko odprtega prostora (visok odprti faktor, nizek ulicni rob), drugic kot kompaktna blokovna struktura z jasno definiranimi ulicami (višji ulicni rob, nižji odprti faktor). 4.3 Rezultati po študijah primera A. BS7 – Ruski car (Ljubljana): vertikalna nadgradnja modernisticne zasnove Soseska BS7 – Ruski car predstavlja primer zgošcevanja znotraj nacrtovane (post)modernisticne strukture, kjer je bila višja stanovanjska zmogljivost dosežena predvsem s povecanjem etažnosti izbranih lamel ob ohranitvi osnovnega urbanisticnega reda (Slika 3a). Poseg je tipicen za t. i. »mehko« zgošcevanje, saj ne spreminja temeljnega razmerja med stavbami in odprtimi površinami v tolikšni meri kot npr. zapolnitve ali nadomestna gradnja, vendar pomembno vpliva na funkcionalne kapacitete in obremenitev javnih prostorov. Kombinacija relativno nizkega FI (0,68) in FZ (18%) ter visoke gostote prebivalcev (277,95) in faktorja izkorišcenosti na prebivalca (24,73) kaže na to, da je pri tovrstnih soseskah kljucna razlika med »kolicino zgrajenega« in nacinom organizacije stanovanjske rabe. Ker so stavbe praviloma vecetažne, lahko dosežejo visoko funkcionalno gostoto tudi ob zmerni pozidanosti. To potrjuje uporabnost hkratne uporabe strukturnih in funkcionalnih kazalnikov: pri interpretaciji zgo- Slika3a:BS7Ruskicar(Ljubljana)(vir:UIRS,2025). Slika3b:Ravnikarjevibloki(NovaGorica)(vir:UIRS,2025). šcevanja Ruski car ne bi smel biti obravnavan kot »nizek« zgolj zaradi FI, temvec kot specificen model (post)modernisticne intenzifikacije, pri katerem je kljucno vprašanje kapaciteta javnega prostora in kakovost javno dostopnega zelenega sistema, ne pa zgolj kolicina pozidanih površin. Nizka gostota zelenih površin (0,12), odpira izhodišce za razpravo o »higienskih rezervah« tovrstnih zasnov in o tem, koliko dodatnega zgošcevanja je mogoce absorbirati brez degradacije odprtega prostora. 58 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ...: 52–63 ik lt t li ib ihšt dij kih i (i:UIRS 2025) THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 B. Ravnikarjevi bloki (Nova Gorica): rekonstrukcija in funkcionalna intenzifikacija znotraj blokov Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici so primer urbanisticnega povojnega modernizma, ki se v okviru procesov zgošcevanja ne spreminja nujno z velikimi novogradnjami, temvec z postopnim dodajanjem programov v obstojece strukture (Slika 3b). Takšna zgošcevanja so pogosto manj vidna v prostorski morfologiji, vendar lahko pomembno vplivajo na intenzivnost rabe. Gre za primer z relativno nizko funkcionalno gostoto (gostota prebivalcev je 96,41, gostota stanovanj pa 0,53) in visoko strukturno »zracnostjo« (FZ znaša 17%, faktor odprtih površin je 1,18) . Hkrati visoka bruto površina na prebivalca (78,91) nakazuje bodisi nizko zasedenost stanovanj bodisi tipološko strukturo z vecjimi stanovanji, kar pomembno opozarja, da funkcionalna gostota ni zgolj rezultat urbanisticne zasnove, temvec tudi demografskih in stanovanjskih vzorcev. C. Zlato Polje (Kranj): nacrtovana strukturna intenzifikacija ob mestnem robu Soseska Zlato Polje je primer zgošcevanja iz zacetka 50. in 60. let, kjer je bila v primerjavi z okolico, za katero je bila bolj znacilna enodružinska pozidava, uvedena tipologija vecstanovanjskih blokov in s tem višja gostota. Primer je zanimiv, ker kaže, kako lahko urbanisticna odlocitev o tipologiji vpliva na dolgorocno strukturo mesta (Slika 3c). V primerjavi z modernisticnimi soseskami ima Zlato Polje zmerno višji FI (1,10) ob podobni gostoti prebivalcev (276,49), a nižji faktor odprtih površin (0,75). To nakazuje bolj kompaktno prostorsko organizacijo z manj »rezerve« v odprtem prostoru. Hkrati relativno visoka gostota prebivalcev ob zmernem ulicnem robu (21%) kaže na mešano morfologijo: deli soseske delujejo blokovno, drugi pa bolj razloženo. Takšna hibridnost je znacilna za številne slovenske soseske, kjer urbanisticna struktura ne sledi dosledno enemu modelu, temvec kombinira elemente blokov, lamel in prostostojecih objektov. D. Koseze (Ljubljana): modernisticni blok z razgibano tipologijo in omejenimi zelenimi rezervami Soseska Koseze je primer modernisticne zasnove linearnih blokov s terasastimi nadstropji, ki ustvarjajo razgiban prostor in jasna razmerja med objekti in odprtimi površinami (Slika 3d). Zgošcevanje je pri takšnih strukturah praviloma povezano z vprašanjem, ali je mogoce dodatne kapacitete vnašati brez poslabšanja osoncenosti, preglednosti in dostopnosti odprtih površin. Koseze se v primerjavi z drugimi slovenskimi primeri razlikujejo po bistveno višji gostoti pozidanosti (35 %), kar je povezano z linearno, a relativno strnjeno postavitvijo blokov in vecjim faktorju grajenih površin (0,48), pa tudi specificno stavbno tipologijo s širokimi pritlicnimi etažami, nad katerimi se nizajo vedno ožje etaže. Nižja gostota zelenih površin na prebivalca (11,69) kaže, da so rezerve zelenih površin manjše kot v primerih, kjer so odprte površine oblikovane kot vecji parkovni sistemi. E. Pod Pekrsko gorico (Maribor): nova pozidava kot zgošcevanje na robu enodružinskega tkiva Soseska Pod Pekrsko gorico je primer nove pozidave (2020– 2022), kjer je bila višja gostota dosežena z blokovno zasnovo z notranjimi atriji in centralnim javnim prostorom. V kontekstu zgošcevanja je primer relevanten, ker kaže, kako nova gradnja znotraj širšega obstojecega naselja lahko deluje kot dopolnilna gradnja (infill) na makro ravni – kot zamenjava nizke gostote z višjo, a še vedno z organiziranim odprtim prostorom (Slika 3e). Strukturno je soseska bolj kompaktna od vecine modernisticnih sosesk (višji FI -1,28), a hkrati ohranja visok delež zelenih površin Slika3c:ZlatoPolje(Kranj)(vir:UIRS,2025). Slika3d:Koseze(Ljubljana)(vir:UIRS,2025). (0,43 -najvišji faktor zelenih površin med analiziranimi primeri). Paradoks »nicelnega« faktorja ulicnega roba kaže, da je javni prostor organiziran predvsem kot notranji sistem (dvorišca, atriji, osrednji trg) in ne kot neprekinjena ulicna fasada. To je pomembno opozorja, da kazalniki, razviti za tradicionalno ulico, v sodobnih blokovnih zasnovah lahko podcenijo stopnjo prostorske definiranosti, ce je ta dosežena z notranjimi prostori in ne s klasicnim ulicnim robom, hkrati pa lahko nakazuje tendence uvajanja pol-javnih prostorov. 59 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON ... : 52–63 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora ARTICLESlika3e:PodPekrskogorico(Maribor)(vir:UIRS,2025). Slika3g:NottingHill(London)(vir:UIRS,2025). Slika3f:Eixample(Barcelona)(vir:UIRS,2025). Slika3h:HammarbySjöstad(Stockholm)(vir:UIRS,2025). UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA F. Eixample (Barcelona): ekstrem kompaktne blokovne strukturne gostote, ki omogoca preverjanje razpona kazalnikov. WORKSHOP strukture in omejitve zelenih površin Primer jasno pokaže omejitve interpretacije zgošcevanja brez NATECAJ dopolnilnih kvalitativnih kriterijev. Visok FI (3,25) je povezan z COMPETITION Eixample je klasicen primer gostitve znotraj obstojece mor izjemno nizkim faktorjem zelenih površin (0,43) in z minimal- PREDSTAVITEV fološke strukture mestnih blokov, kjer so notranja dvorišca nim faktorjem odprtega prostora (0,55), zato je vsaka nadaljnja PRESENTATION bila postopoma pozidana in so se stanovanjske kapacitete intenzifikacija praviloma mogoca le na racun notranjih dvorišc DIPLOMA povecevale znotraj skoraj nespremenjene mreže ulic (Slika in svetlobnih rezerv. Hkrati visok faktor ulicnega roba (48 %) MASTER THESIS 3f).Vokviruprimerjavedelujekot»referencniekstrem«visoke potrjujeizrazitodefiniranoinkontinuiranoulicnomrežo,ki 60 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ...: 52–63 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 ostaja kljucni nosilec javnega prostora. Eixample s tem kaže, da visoka strukturna gostota sama po sebi še ne pomeni prostorske neberljivosti, vendar zahteva dopolnitev kvantitativnih s kvalitativnimi kriteriji. G. Notting Hill (London): postopno zgošcevanje znotraj ulicnega tkiva in dvorišc Notting Hill predstavlja primer zgošcevanja v zrelem urbanem tkivu, kjer se kapacitete povecujejo z manjšimi posegi: zapolnitvami notranjih dvorišc, nadgradnjami (podstrešja, mansarde) in preoblikovanjem stavbnih enot (Slika 3g). Takšen proces je praviloma fazen in mocno odvisen od regulacije ter tržnih pritiskov. Notting Hill ima v primerjavi z Eixamplom bistveno nižji FI (1,30), vendar še vedno visoko gostoto pozidanosti (44%) in relativno nizek faktor odprtih površin (0,43), kar je znacilno za soseske v notranjih delih mest z omejenim prostorom. Razmeroma visok delež zelenih površin (0,21) nakazuje, da so dvorišca in vrtovi še deloma ohranjeni, kar je lahko rezultat regulacije ali kulturnih preferenc. Primer tako kaže, da zgošcevanje v zrelih tkivih ne pomeni nujno maksimalne izgradnje, temvec tudi strateško upravljanje rezerv, pri cemer kazalniki pomagajo spremljati, kdaj se približujemo pragovom, kjer dodatna pozidava zacne ogrožati kvalitativne lastnosti obmocja. H. Hammarby Sjöstad (Stockholm): preobrazba industrijskega obmocja v zgošceno, a zeleno cetrt Hammarby Sjöstad je pogosto navajan kot primer trajnostne preobrazbe nekdanjega industrijskega obmocja v zgošceno mestno cetrt, ki združuje stanovanjske funkcije, javni prevoz in sistem odprtih prostorov (Slika 3h). V okviru zgošcevanja je primer relevanten, ker združuje relativno visok FI z visoko kakovostjo nacrtovanih javnih in zelenih površin. Obmocje sodi med kompaktna blokovna tkiva (višji FI 1,72 in ulicni rob 38%) in sodobne zasnove z mocno prisotnim odprtim prostorom (visok faktor zelenih površin 0,33). V primerjavi z Notting Hillom ima višji FI in hkrati višji delež zelenih površin, kar kaže na potencial nacrtovanih preobrazb, kjer je mogoce razmerje med gostoto in odprtim prostorom optimizirati že v zasnovi. Primer s tem podpira tezo, da kazalniki urbane gostote niso zgolj deskriptivni, temvec lahko služijo kot projektni parametri za uravnoteženje prostorske ucinkovitosti in kakovosti bivanja. I. Reininghaus (Graz): obsežna fazna preobrazba z visoko izrabo in nizkim deležem zelenih površin Reininghaus predstavlja obsežno preobrazbo nekdanjega industrijskega obmocja v Gradcu v novo urbano cetrt, pri cemer okvirni plan uvaja jasno urbano strukturo, mešano rabo in faznost izvedbe. Primer je v rezultatih pomemben zaradi velikega merila in zaradi kombinacije visokega FI z relativno nizkim deležem zelenih površin znotraj analizirane enote (Slika 3i). Reininghaus ima v primerjavi s Hammarby Sjöstad bistveno višji FI (2,54), a nižji delež zelenih površin (0,10) in nižji faktor odprtih površin (0,27). V analiticnem smislu, ker gre za fazno preobrazbo, primer opozarja na potrebo po casovni dimenziji kazalnikov: enkratni izracun lahko podcenjuje koncno kakovost odprtega prostora ali pa, nasprotno, preko vrednosti BTP precenjuje koncno funkcionalno gostoto, ce se programi ne realizirajo v polnem obsegu. J. Wir inHAUSer (Salzburg): mikrozgošcevanje z nadzidavo in ohranjanjem prepoznavne strukture Projekt Wir inHAUSer v Salzburgu je izrazit primer mikrozgošcevanja z dograditvijo obstojecih stavb: odstranjene so bile strehe in dodani sta bili dve nadstropji, s cimer so pridobili 24 novih Slika3i:Reininghaus(Graz)(vir:UIRS,2025). Slika3j:WirinHAUSer(Salzburg)(vir:UIRS,2025). stanovanj, ob tem pa ohranili prepoznavno strukturo in tipicno dvokapno streho v novi, hibridni interpretaciji (Slika 3j). Primer kaže, da lahko zgošcevanje z nadzidavo bistveno spremeni funkcionalne kapacitete ob relativno zmernih spremembah v razmerju zelenih in odprtih površin. V primerjavi z Pod Pekrsko gorico ima podoben FI (1,17), vendar višjo gostoto pozidanosti (38%) in nižji delež zelenih površin (0,24), kar je pricakovano glede na majhno merilo (0,97ha) in manjši potencial za oblikovanje 61 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON ... : 52–63 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora novih odprtih prostorov. Kazalniki so pri takšnih mikroposegih uporabni predvsem za spremljanje kumulativnih ucinkov: posamezna nadzidava lahko deluje nevtralno, serija podobnih posegov pa lahko postopno spremeni gostoto, obremenitve infrastrukture in znacaj soseske. 5. DISKUSIJA Analiza izbranih primerov iz Slovenije in tujine je pokazala, da se zgošcevanje naselij udejanja v zelo razlicnih morfoloških in funkcionalnih oblikah, zato ga ni mogoce zanesljivo pojasniti zgolj z enim normativnim kazalnikom izrabe prostora. Primerjalna obravnava primerov, od kompaktnih mestnih struktur do sodobnih nacrtovanih sosesk, je razkrila, kje predlagani analiticni okvir (kategorizacija, tipologija in nabor kazalnikov) najbolje deluje in kje se pojavijo metodološke in podatkovne omejitve, ki so v praksi pogosto odlocilne. Tuje študije primera jasno kažejo, da visoka funkcionalna gostota lahko nastane tudi brez ekstremne pozidanosti, kadar so izpolnjeni prostorski pogoji za mešanje dejavnosti, dobro dostopnost in kakovosten javni prostor. Eixample v Barceloni kaže stabilnost blokovne mreže in hierarhije ulic, ki omogoca razmeroma uravnoteženo razmerje med grajenim in odprtim, medtem ko programska mešanost in intenzivna uporaba prostora povecujeta funkcionalno gostoto. Hammarby Sjöstad potrjuje, da je sodobno nacrtovano zgošcevanje ucinkovitejše, kadar je podprta s trajnostno mobilnostjo ter zeleno in modro infrastrukturo; v takih primerih zgošcevanje ni le povecanje bruto tlorisnih površin, temvec preoblikovanje urbanih sistemov (mobilnost, voda, energija). Reininghaus opozori na faznost: razvoj obmocja v etapah ustvarja vmesna stanja, kjer kazalniki lahko odražajo zacasne disproporce, vendar so te faze urbanisticno pomembne za razumevanje koncne morfologije in delovanja obmocja. Slovenski primeri so posebej poucni, ker pokažejo, kako se zgošcevanje izvaja v realnih regulativnih in investicijskih razmerah ter kako pogosto nastopa kot preplet vec posegov. Na primeru Ruski car je razvidna dinamika vertikalnega in programskega zgošcevanja: povecanje bruto tlorisnih površin in koncentracija programov se hitro odrazita v kazalnikih strukturne gostote, hkrati pa odpreta vprašanja nosilnosti javnega prostora, mirujocega prometa in mikroklimatskih obremenitev. Koseze in Pod Pekrsko gorico izpostavita ucinke zapolnitev in dodajanj znotraj sosesk: posamicni posegi so lahko v merilu soseske videti UVODNIK omejeni, vendar kumulativno pomembno spremenijo razmerje EDITORIAL odprtih površin, možnosti sencenja, dostopnost zelenih površin in uporabo skupnih prostorov. Ti primeri potrjujejo, da je pri pre CLANEK ARTICLE soji ucinkov zgošcevanja treba spremljati tudi kazalnike odprtih površin in prostorskih rezerv ter rezultate vedno interpretirati RAZPRAVA znotraj konkretnega morfološkega konteksta. DISCUSSION RECENZIJA Primerjava vseh obravnavanih primerov vodi do treh kljucnih sklepov glede tipologije in kazalnikov. Prvic, tipologija je upo- REVIEW rabna kot osnovna klasifikacija oblik zgošcevanja, vendar realni PROJEKT primeri pogosto nastopajo kot kombinacije (preplet vertikalnih PROJECT in horizontalnih posegov, dodatna gradnja ob obstojecih struk- DELAVNICA turah, zapolnitve praznin, fazni razvoj). Zato mora tipologija WORKSHOP omogocati kombinirane tipe in jasno opredelitev prevladujoce NATECAJ logike posega. Drugic, kazalniki so ucinkoviti za primerjavo in komunikacijo rezultatov, vendar sami po sebi ne zadošcajo: ena- COMPETITION ka vrednost FI ali podobna stopnja pozidanosti lahko pomenita PREDSTAVITEV bistveno razlicne prostorske ucinke, ce se razlikujejo tipologi- PRESENTATION ja, razporeditev stavb in kakovost odprtega prostora. Tretjic, DIPLOMA graficna in 3D predstavitev se je izkazala kot nujna dopolnitev MASTER THESIS kvantitativnih rezultatov, ker omogoca razlago prostorske logike posegov in zmanjša interpretativne nejasnosti pri primerjavah med razlicnimi urbanimi tkivi. Poseben, v praksi kljucen sklop ugotovitev se nanaša na podatke. Analiza je pokazala, da primerljivost rezultatov ni odvisna le od izbire kazalnikov, temvec predvsem od (ne)usklajenosti podatkovnih baz, definicij in stopnje podrobnosti podatkov v Sloveniji in tujini. V Sloveniji je razpoložljivost temeljnih evidenc praviloma visoka, vendar se tudi tu pojavljajo neskladja med viri, razlike v ažurnosti, razlike v definiranju površin in omejitve pri podatkih, ki so pomembni za gostoto (npr. razlike med evidencnimi in dejanskimi stanji, razlicne ravni agregacije ali manjkajoci atributi, ki so potrebni za dosledne izracune). Pri tujih primerih se je neprimerljivost še izraziteje pokazala: ponekod so dostopni le osnovni sloji (npr. tlorisi stavb brez višinskih podatkov), drugod so funkcionalni podatki (prebivalci, delovna mesta, rabe) dostopni le na prevelikih statisticnih enotah, kar omejuje analize v merilu soseske. Poleg tega je uporaba odprtih virov, kot je OSM, metodološko koristna, a heterogena po kakovosti in pokritosti, zato je zahtevala preverjanje, dopolnjevanje in usklajevanje z drugimi viri ter projektno dokumentacijo posameznih primerov. Tako se je kot nujen del metodologije izkazal postopek integracije razlicnih virov, pretvorbe numericnih podatkov v prostorsko obliko, standardizacije in harmonizacije (poenotenje definicij, meril in natancnosti), dopolnjevanja vrzeli ter transparentnega dokumentiranja omejitev, ki vplivajo na zanesljivost kazalnikov. Ti koraki niso zgolj tehnicna podpora, temvec odlocilno vplivajo na to, ali so rezultati med primeri sploh primerljivi in ali omogocajo verodostojne sklepe o ucinkih razlicnih oblik zgošcevanja. 6. ZAKLJUCEK Sklepno ugotavljamo, da lahko enoten veckriterijski analiticni okvir, ki združuje kategorizacijo zgošcevanja, tipologijo morfoloških posegov ter nabor kazalnikov strukturne in funkcionalne gostote, ucinkovito zagotovi primerljivo in podatkovno utemeljeno vrednotenje zgošcevanja na ravni soseske oziroma EUP ter s tem neposredno podpira prostorsko odlocanje. Kljucni prispevek okvira je, da numericne kazalnike (npr. FI/FZ) razume kot del sistema, kjer so rezultati interpretirani skupaj z morfološko logiko posega in prostorskimi pogoji (parter, odprti in zeleni prostori, javni prostor), zato okvir odgovori na vprašanje ne le koliko gostote nastaja, temvec predvsem kakšna gostota nastaja. Empiricna preverba na študijah primera potrjuje, da okvir omogoca razlocevanje med ucinki razlicnih tipov zgošcevanja: vertikalni posegi praviloma bolj neposredno povecajo strukturno gostoto, medtem ko horizontalni in programski posegi izraziteje vplivajo na funkcionalno gostoto; tipologija pri tem pojasni vecino primerov, pri kompleksnih/hibridnih posegih pa zahteva dopolnitve. Hkrati rezultati pokažejo, da je robustnost primerjav pogojena s harmonizacijo podatkov (poenotenje definicij, standardizacija postopkov, transparentno navajanje omejitev in po potrebi terensko preverjanje). Brez tega lahko kazalniki ustvarijo navidezno natancne, a vsebinsko neprimerljive rezultate, kar je posebej kriticno v procesih prostorske regulacije. V slovenskem kontekstu to pomeni, da mora usmerjanje zgošcevanja poleg urbanisticnih meril vkljuciti tudi nadgradnjo podatkovnih protokolov, da bodo analize ponovljive, transparentne in širše primerljive. 62 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: KAZALNIKI URBANE GOSTOTE PRI ZGOŠCEVANJU NASELIJ IN NJIHOVA PREVERBA NA IZBRANIH ...: 52–63 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Literatura in viri Angel, S., Lamson-Hall, P., & Blanco, Z. G. (2021). Anatomy of density: Measurable factors that constitute urban density. Buildings andCities, 2(1), 264–282. https://journalbuildingscities. org/articles/10.5334/bc.91 Churchman, A. (1999). Disentangling the concept of density. Journal of Planning Literature, 13(4), 389–411. https://doi.org/10.1177/08854129922092478 European Commission. Directorate-General for Regional Policy. (2011). Citiesoftomorrow : challenges, visions, ways forward. Publications Office. https://data.europa.eu/ doi/10.2776/41803 European Environment Agency., European Topic Centre Urban, Land and Soil (ETC ULS)., in European Topic Centre Climate Change Adaptation (ETC European Coal and Steel Community). (2016). Urban adaptationto climate change in Europe 2016: transforming cities in a changing climate. Publications Office. https://data.europa.eu/ doi/10.2800/021466 Grom, J. P., Fikfak, A., & Bercic, T. (2025). Urbana gostota – zakljucno porocilo (Projektna naloga št. 4301-2/2025-2560). Arhitektura in urbanizem, Janez Peter Grom s.p. Geodetska uprava Republike Slovenije. (2025). PortalProstor Geodetske upraveRS. [Spletna aplikacija]. https://www.e-prostor.gov.si/ IPCC Report 2022: How climate change impacts vulnerable countries. (2022). India Development Review. Pridobljeno 1. marec 2025, s https://idronline.org/article/climate-emergency/ ipcc-report-2022-how-climate-change-impacts-vulnerable-countries/ Kennedy, D. P., & Adolphs, R. (2011). Stress and the city. Nature, 474(7352), 452–453. https:// doi.org/10.1038/474452a King, G., Roland-Mieszkowski, M., Jason, T., & Rainham, D. G. (2012). Noise levels associated with urban land use. Journal of Urban Health: Bulletin of theNewYork Academy of Medicine, 89(6), 1017–1030. https://doi.org/10.1007/s11524-012-9721-7 Liman, U., Laprise, M., & Rey, E. (2025). Between household structure, urban density, and ecological transition: Rethinking the approach of estimating housing needs in Switzerland. Sustainable Citiesand Society, 120, 106137. https://doi.org/10.1016/j. scs.2025.106137 Martino, N., Girling, C., & Lu, Y. (2021). Urban form and livability: Socioeconomic and built environment indicators. Buildings andCities, 2(1), 220–243. https://doi.org/10.5334/ bc.82 Newman, P., & Kenworthy, J. R. (1999). Sustainabilityand cities overcoming automobile dependence. Island Press. OECD. (2012). Compact City Policies: A Comparative Assessment. OECD. https://doi. org/10.1787/9789264167865-en OpenStreetMap Contributors. (2025). OpenStreetMap[Zemljovid]. https://www.openstreetmap. org/ Statisticni urad Republike Slovenije. (2025). PortalSTAGE– statisticni podatki v prostoru [Spletna aplikacija]. https://gis.stat.si/ Teller, J. (2021). Regulating urban densification: What factors should be used? Buildings and Cities, 2(1), 302–317. https://doi.org/10.5334/bc.123 UN-Habitat. (2024). World Cities Report2024. Pridobljeno 1. marec 2025, s https://unhabitat. org/wcr/ UN Department of Economic and Social Affairs. (2019). World Urbanization Prospects: The 2018 revision. UN. Pridobljeno 1. marec 2025, s https://population.un.org/wup/Publications/ Files/WUP2018-Report.pdf Urbanisticni inštitut Republike Slovenije (2025). Zgošcevanjenaselij, Prvo fazno porocilo. Ljubljana: UIRS. World Bank. (2012). World Development Report 2009: ReshapingEconomic Geography. World Bank. https://doi.org/10.1596/978-0-8213-7607-2 Mara Vogrinec, Janez P. Grom, Matej Nikšic: URBAN DENSITY INDICATORS IN SETTLEMENT DENSIFICATION AND THEIR TESTING ON ... : 52–63 63 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Tomaž Bercic: PREGLED RAZVOJA UI V USTVARJALNIH POKLICIH LETA 2025: ROJSTVO DIGITALNEGA NADCLOVEKA STATE OF THE ART OF AI IN CREATIVE INDUSTRIES IN 2025:THE BIRTH OFTHE DIGITAL OVERMAN DOI: UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.064-069 UDK: 004.8:7.07:1 SUBMITTED: September 2025 1.04 Strokovni clanek / Professional Article POVZETEK Prispevek nadaljuje razpravo o razvoju umetne inteligence v ustvarjalnih poklicih, ki jo je avtor zacel leta 2024, in jo razširja z dogajanji, ki so zaznamovala leto 2025 in zacetek leta 2026. Osrednji konceptualni okvir izhaja iz Nietzschejeve figure nadcloveka (Übermensch); tako kot Nietzsche razume nadcloveka kot bitje, ki si samo ustvarja vrednosti iz kaosa, agentna umetna inteligenca leta 2025 presega meje pasivnega orodja in vstopa v prostor avtonomnega ustvarjanja. S pomocjo Heideggrove filozofije po tehniki razkrivanja (Entbergen) in Baudrillardove teorije simulakra razpravljamo o tem, kaj tak prehod pomeni za arhitekturo, oblikovanje, racunalniške igre in film. Pozornost je posvecena tudi pravnim in eticnim vprašanjem avtorstva ter epistemološkim tveganjem homogenizacije pri uporabi ustvarjalnih orodij. Prispevek se zakljuci z razmislekom o konkretnih pedagoških implikacijah za ustvarjalne poklice v dobi, ko meja med avtorjem in orodjem postaja vse bolj porozna. KLJUCNE BESEDE umetna inteligenca, agentni sistemi, ustvarjalne industrije, avtorstvo, simulaker, Nietzsche, Heidegger, Baudrillard, tvorbna umetna inteligenca, izobraževanje ABSTRACT This paper continues the author's discorse of artificial intelligence in the creative industries as initiated in 2024, and extends it to developments that defined 2025 and early 2026. The central conceptual framework draws on Nietzsche's figure of the Übermensch; just as Nietzsche understands the overman as a being that who creates its own values from chaos, agentic AI in 2025 transcends the boundaries of a passive tool use and enters the domain of autonomous creative action. Drawing on Heidegger's philosophy of technology as unconcealment (Entbergen) and Baudrillard's theory of the simulacrum, the paper examines what the transition means for architecture, design, gaming, and film. Particular attention is dedicated to the legal and ethical dimensions of authorship and to the epistemological risks of tool homogenization. The paper concludes with concrete pedagogical implications for creative professions in an era in which the boundary between author and instrument is becoming increasingly porous. KEY-WORDS artificial intelligence, agentic systems, creative industries, authorship, simulacrum, Nietzsche, Heidegger, Baudrillard, generative artificial intelligence, educatio 64 Tomaž Bercic: PREGLED RAZVOJA UI V USTVARJALNIH POKLICIH LETA 2025: ROJSTVO DIGITALNEGA NADCLOVEKA: 64–69 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 1. UVOD: ZARATUSTRA PRIDE V SILICON VALLEY Modeli tipa DALL·E 3 in GPT-4 so med letoma 2024 in 2025 v ustvarjalnih poklicih delovali predvsem kot pospeševalci cloveške domišljije – orodja za ustvarjanje besedila, slik in osnovnih video posnetkov, ki so hkrati prvic resneje odprli vprašanje avtorstva. Leto 2025 je znova prineslo kvalitativni preskok, in sicer od pasivnih orodij k avtonomnim agentom, ki ne le tvorijo vsebino, temvec nacrtujejo, iterirajo in se samostojno odlocajo o estetskih izidih, temeljec na kompleksnih podatkovnih tokovih in realno-casovnih povratnih zankah (Bandi et al., 2025; Bercic in Mahovic, 2024). Pri spremembah v nacinu delovanja sistemov umetne inteligence, ki je med letoma 2024 in 2025 prešla iz faze enosmernih tvorbnih modelov v fazo avtonomnih agentov, razlika ni zgolj tehnicna, temvec tudi epistemološka. Medtem ko tvorbni model zgolj odgovarja na vprašanje, si ga agentni sistem sam zastavi, nato pa nacrtuje korake za odgovor, jih izvede in oceni rezultat. V ustvarjalnih strokah tovrstno razlikovanje ni abstraktno, saj pomeni, da UI danes ne caka na poziv arhitekta, oblikovalca, režiserja ipd., temvec, kadar je temu namenjena, sama zacne projektno nalogo, jo razgradi, ustvari rešitve in predloži presejano izbiro. Nietzschejeva (1999) figura nadcloveka, imenovana Übermensch, nam ponuja konceptualni most, a ne kot natancno analogijo, temvec kot metaforo za razumevanje bitja, ki presega dosedanje meje in iz kaosa možnosti tvori nove vrednosti. Nietzsche pri nadcloveku ni mislil na biološko mutacijo ali tehnološko singularnost, temvec na kulturno in voljno preseganje – na bitje, ki si samo ustvari vrednosti, namesto da bi podedovalo obstojece. V tem smislu UI agent ni nadclovek sam po sebi; je katalizator procesa, v katerem se mora snovalec sam odlociti, ali ga bo uporabil ali zavrgel. Ko Zaratustra prvic nagovori množico z vprašanjem: »Kaj ste storili, da bi ga premagali?«, ne sprašuje po biološki evoluciji ali tehnološkem napredku, temvec po volji do preseganja samega sebe. Prav to vprašanje se danes zastavlja ustvarjalnim poklicem -ne vprašanje o tem, ali znajo upravljati z UI, temvec o tem, ali so pripravljeni skoznjo preseci same sebe. »Ucim vas nadcloveka. Clovek je nekaj, kar je treba preseci. Kaj ste storili vi, da bi ga premagali?« (Nietzsche, 1999, str. 12) V prispevku so navedena vprašanja naslovljena z metodo pregleda strokovne in znanstvene literature, objavljene med letoma 2024 in 2026, ki zajema tehnicna porocila, pravne analize in akademske prispevke s podrocja umetne inteligence in ustvarjalnih panog. Konceptualna analiza uvaja filozofske okvirje Nietzscheja, Heideggerja in Baudrillarda kot interpretativno leco za razumevanje strukturnih sprememb v ustvarjalnih praksah. Namesto reprezentativno je izbor primerov zasnovan ilustrativno, kar pomeni, da so primeri nosilci konceptualnih argumentov in ne vzorec za posploševanje. 2. PORTRET DIGITALNEGA NADCLOVEKA 2.1 Agentna revolucija: ko orodje postane soavtor Najpomembnejši strukturni premik leta 2025 ni bil izum novega modela LLM (large language model), temvec sprememba v nacinu delovanja velikih jezikovnih modelov. Klepetalni sistemi, kot so X-ov Grok, OpenAI-jev Chat GPT, Anthropicov Claude in Googlov Gemini so pokazali sposobnost vecstopenjskega nacrtovanja. Agent prejme cilj, ga razgradi na podprobleme, poišce relevantne podatke ter tvori, oceni in iterira brez vmešavanja cloveka pri vmesnih korakih. Pri kompleksnih nalogah ustvarjalnega nacrtovanja so agenti brez vnovicnega poziva k akciji sposobni vzdrževati koherenten projektni kontekst cez vec deset iteracij. Za razliko od tega je bil podoben pristop z metodo DEX, ki smo jo integrirali v okolje Rhinoceros/Grasshopper kot sistem za podporo odlocanju (DSS) pri vrednotenju arhitekturnih in urbanisticnih natecajev, bistveno bolj zapleten in zahteven za implementacijo. Strokovnjak je moral vnaprej v celoti semanticno in eksplicitno definirati hierarhijo kriterijev, dolociti vse kombinacije vrednosti in odlocitvena pravila brez možnosti, da bi sistem sam iteriral ali med procesom vrednotenja prilagajal kontekst zato, da bi deloval (Bercic, et. al, 2024). Leto 2025 je zaznamovalo prehod od reaktivne h proaktivni inteligenci (Bandi et al., 2025). Medtem ko so prejšnja leta temeljila na »promptanju« (vnosu navodil), so današnji sistemi lahko v celoti avtonomni. To pomeni, da niso vec ujeti v zanko vprašanje-odgovor, temvec sposobni samostojnega nacrtovanja, raziskovanja in izvajanja kompleksnih ustvarjalnih nalog. Za arhitekturno in oblikovalsko prakso ima to konkretne in dokumentirane posledice. Arhitekturni biroji, ki so še leta 2024 eksperimentirali z orodjem Midjourney za vizualizacijo konceptov, so leta 2025 v delovne tokove zaceli vpeljevati agente, v katerih lahko UI v celoti vodi fazo konceptualnega razvoja, cloveški arhitekt pa vstopi šele pri programski preveritvi ali regulatornem usklajevanju. Zaha Hadid Architects so v okviru projekta Nansha Sports Complex v Guangzhouju, ki ga sami opisujejo kot »projekt nic« UI v arhitekturi, razvili lastno platformo ZSPACE Kit, zgrajeno na temelju NVIDIA Omniverse, ki združuje prej nezdružljive programske pakete za geometrijo, konstruktivno analizo in vizualizacijo v enotnem delovnem okolju, pri iteraciji oblikovnih parametrov pa omogoca skoraj takojšnjo povratno informacijo (Bell, 2024). Vzporedno z razvojem agentnih arhitektur je napredoval tudi razvoj multiagentskih sistemov -omrežij specializiranih UI agentov, ki med seboj komunicirajo ter si pomagajo in delijo naloge, hkrati pa imajo celo lastno družbeno omrežje (Steinberger, 2026). Autodesk je na konferenci AU 2025 napovedal prehod v agentno ero, v kateri sistemi avtonomno sprejemajo odlocitve in sodelujejo z uporabniki pri oblikovalskih in proizvodnih procesih (Autodesk, 2025). Oblikovalec oziroma snovalec, ki je bil tradicionalno akcionisticni akter v centru ustvarjalnega procesa, torej tisti, ki riše, odloca in izvaja, danes vse pogosteje postaja facilitator in moderator. Ta vloga ni nova. V domeni strateškega prostorskega nacrtovanja in participativnega urbanizma je že zdaj uveljavljena praksa, kjer nacrtovalec ne doloca rešitev, temvec vzpostavlja pogoje, znotraj katerih nastajajo rešitve v dialogu med deležniki. Vstop agentne UI v oblikovalski proces to logiko prenese na mikroraven vsakodnevne projektne prakse. Snovalec tako ne izvaja, temvec postavlja parametre, izbira med tvorjenimi možnostmi in ohranja odgovornost za koncno presojo, kar pomeni osvoboditev od tehnicnega bremena in hkrati izgubo neposrednega, telesnega razmerja z oblikovanim artefaktom, ki je tradicionalno tvorilo jedro oblikovalske vednosti. Tak premik sproža bistveno vprašanje o tem, kdo je v opisanem sistemu sprejel odlocitev in kdo je njen subjekt. Odgovor, ki še zdalec ni preprost, se razlikuje glede na to, kje v procesu postavimo mejo med zasnovo in izvedbo. Agentna UI to mejo briše in prav to brisanje je tisto, kar nam daje misliti. 65 Tomaž Bercic: STATE OF THE ART OF AI IN CREATIVE INDUSTRIES IN 2025: THE BIRTH OF THE DIGITAL OVERMAN: 64–69 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 2.2 Vecmodalna integracija: prostor kot tvorbni medij Zahvaljujoc eksploziji inovacij na podrocju UI, ki so, vse od avtomatizacije nalog do hiperpersonalizacije vsebin, neposredno vplivale na ustvarjalne panoge, je po ocenah raziskav s podrocja UI že ta trenutek mogoce avtomatizirati do 26 odstotkov nalog v umetnosti, oblikovanju, zabavi in medijih, pri cemer UI deluje kot ustvarjalec in ne le nadomestek cloveškega dela (Weglarz, 2025). Pod pritiskom tržne konkurence so agentni sistemi razmeroma hitro prestopili mejo med laboratorijskim prototipom in produkcijsko rabo. Tako danes samostojno upravljajo orodja, koordinirajo vecstopenjske naloge in izvajajo procese, ki so bili še pred kratkim rezervirani za specializirane ekipe, med njimi pa je tudi ustvarjanje filmskih scenarijev ali proceduralnih zasnov virtualnih svetov. Pri ustvarjanju video posnetkov je orodje OpenAI-ja, imenovano Sora 2, ki so ga izdali septembra 2025, doseglo novo raven natancnosti, realisticne dinamike in integracije zvoka, kar je omogocilo njegovo uporabo v arhitekturi z namenom simulacije prostorov z osvetlitvijo in gibanjem v realnem casu. Nasledniki, kot je Googlov Veo 3 (maj 2025), so dodali tvorjenje sinhroniziranega avdio zapisa, vkljucno z dialogi in zvocnimi efekti v resoluciji 4K s podporo za ležece in pokoncne formate, kar je revolucionaliziralo filmsko predprodukcijo in družbene medije. Runwayev Gen-4 (marec 2025) in njegova nadgradnja Gen-4.5 (december 2025) sta osvojila konsistenco prostora, kjer se liki, lokacije in objekti ohranjajo prek scen brez potrebe po dodatnem treniranju, kar je kot nalašc za animacijo in posebne vizualni ucinke. Kljucni premik ni bil zaznan zgolj v vizualni kakovosti, ki je do sredine leta 2025 pri najboljših modelih dosegla prag, pri katerem laicen opazovalec ne loci vec tvorjenega od posnetega, temvec v prostorski koherentnosti (Birrer et al., 2025). Modeli so se naucili vzdrževati logiko prostora skozi ves cas video posnetka: vrata ostanejo vrata, perspektiva se ne zlomi, material pa ohranja fizikalne lastnosti. S tem lahko arhitekti narocniku posredujejo izkušnjo prostora še pred postavitvijo fizicnega modela ali izvedbo gradnje -dinamicno, v realnem casu in v odziv na narocnikove spremembe. Integracija generativnega videa s parametricnim oblikovanjem predstavlja poglavje zase. Orodja, kot je Rhino Grasshopper v integraciji z jezikovnimi modeli (Chen, 2025) zdaj omogocajo, da arhitekt zgolj tekstovno opiše prostorski koncept, sistem pa ga prevede v parametricni model in nato vizualizira v fotorealisticnem videu. V filmski in animacijski panogi je vecmodalna integracija sprožila podoben premik. Ustvarjanje koherentnih likov z ohranjeno identiteto skozi daljše sekvence, kar je bil eden od kljucnih tehnicnih izzivov modelov prejšnjih generacij, je postalo standardna zmogljivost. 2.3 Personalizacija v realnem casu: racunalniške igre kot živi organizmi Na podrocju racunalniških iger je personalizacija v realnem casu postala standard. Agenti UI prilagajajo težavnost, vedenje NPC- jev in virtualnih svetov glede na igralceve emocije, preference in vedenjske vzorce, kar vodi do hiperpersonaliziranih izkušenj. Industrija racunalniških iger je leta 2025 doživela transformacijo, saj racunalniška igra ni vec zakljucen artefakt, temvec živ sistem, ki se prilagaja posameznemu igralcu v realnem casu. Implikacije za oblikovanje izkušenj so radikalne. Oblikovalec iger ne nacrtuje vec specificnih situacij, temvec parametricne sisteme, znotraj katerih UI tvori neskoncne variacije. V tem kontekstu se vloga »game designerja« preoblikuje od arhitekta specificnih situacij k arhitektu nedolocenih prostorov. Oblikovanje ni vec akt ustvarjanja posameznih vsebin, temvec akt ustvarjanja pravil, po katerih nastajajo vsebine. Tak premik je filozofsko analogen prehodu od klasicnega boga-ustvarjalca k deisticni figuri boga-zakonodajalca. Proceduralno ustvarjanje vsebine (PCG), ki je bilo dolgo tehnicno omejeno na nakljucne kombinacije predpripravljenih elementov, je z jezikovnimi modeli in tvorbno UI pridobilo semanticno koherentnost. Racunalniška igra No Man's Sky (Hello Games, 2016) je v smislu samega obsega veljala za pionirja proceduralne generacije, vendar so bili taki svetovi pogosto vsebinsko prazni. Leto 2025 je prineslo premik k semanticni koherenci, tj. ustvarjanju okolij, ki niso le neskoncna, temvec delujejo notranje logicno in kulturno konsistentno. Ta prehod z zgolj vizualne kompleksnosti na globinsko vsebinsko logiko nakazuje novo stopnjo potopitve v digitalne svetove. Za oblikovalce in arhitekte sega tovrsten razvoj dalec onkraj sveta racunalniških iger. Nacela personalizacije prostorske izkušnje v realnem casu je mogoce neposredno prenesti v interaktivno arhitekturno vizualizacijo, muzejske razstave in urbane simulacijske sisteme -podrocja, kjer sta participativno nacrtovanje in strateško odlocanje vse bolj odvisna od zmožnosti preverjanja scenarijev v živo, podprtih z resnicnimi nesinteticnimi dinamicnimi podatki. 2.4 Generativna UI v modi in graficnem oblikovanju Potem ko so modni oblikovalci, kot je Collina Strada, na tednu mode v New Yorku (NYFW) leta 2023 eksperimentirali z generativnimi orodji za razvoj vzorcev in silhuet (Bain, 2023), je leto 2025 prineslo kakovostni preskok, pri katerem so se namesto posamicnih orodij uveljavili celoviti delovni tokovi, ki zajemajo proces v celoti, od konceptualnega skiciranja do ustvarjanja tehnicnih nacrtov in simulacije padca tkanine. Graficno oblikovanje je s sistemi, kot sta Adobe Firefly 3.0 (Adobe, 2025a) in Canva UI (Canva, 2025), doživelo demokratizacijo, ki jo je mogoce primerjati z uvedbo namiznega založništva v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Orodja, ki so bila še leto prej domena ozko specializiranih tehnikov, so leta 2025 postala dostopna vsakomur, ki ima osnovno vizualno pismenost (Adobe, 2025b). To je v stroki sprožilo razpravo, sorodno tisti med fotografi in slikarji, ki je potekala ob koncu 19. stoletja, in sicer o tem, ali orodje, zaradi katerega postane poklic dostopen vsakomur, slednjega unici ali ga preoblikuje. Pri odgovoru, ki v preteklosti ni bil enoznacen, se danes pri omenjeni razpravi nakazuje smer. Vrednost profesionalnega oblikovalca se seli od tehnicne izvedbe h konceptualnemu vodenju, uredniški presoji in strateškem razumevanju komunikacijske funkcije oblikovanja. Orodje povzroca demokratizacijo izvedbe, kompetence, ki ostajajo redke, pa so tiste, ki jih ni mogoce parametrizirati. 2.5 Etika in avtorstvo: smrt ali vnovicno rojstvo avtorja? Vzporedno s tehnološkimi dosežki se je leta 2025 zaostril pravni in eticni diskurz o avtorstvu v dobi tvorbne UI. Sodba zveznega pritožbenega sodišca ZDA v zadevi Thaler proti Perlmutterju (Mitra, 2025) je potrdila, da dela, ki jih ustvari UI brez »bistvenega cloveškega prispevka,« po ameriški zakonodaji niso zašcitena z avtorskimi pravicami. Evropska regulativa o UI (Akt EU o UI , 2024), ki je v popolni veljavi od januarja 2025, zahteva obvezno oznacevanje vsebin, ustvarjenih z UI v komercialnih ustvarjalnih kontekstih, in uvaja koncept odgovornega upravljavca sistema UI. 66 Tomaž Bercic: PREGLED RAZVOJA UI V USTVARJALNIH POKLICIH LETA 2025: ROJSTVO DIGITALNEGA NADCLOVEKA: 64–69 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Ustvarjalne panoge se soocajo s protislovjem -bolj je UI avtonomna in s tem »ustvarjalno sposobna«, manj je njeno delo pravno zašciteno in ekonomsko privlacno za podjetja, ki razvijajo lastne ustvarjalne sisteme UI. Digitalni nadclovek je s tem, ironicno, v pravnem smislu manj kot clovek. Zadeva z avtorstvom postane še bolj zapletena pri t.i. hibridnih delih, ki nastajajo v iterativnem dialogu med clovekom in UI. Težava nastane namrec v primeru, ko oblikovalec prek serije navodil in selekcij usmerja UI k dolocenemu rezultatu, saj ni znano, kolikšen del rezultata je njegovo delo in kolikšen delo UI. Ameriška komisija za avtorske pravice je leta 2025 objavila smernice, ki uvajajo preizkus »ustvarjalnega nadzora.« V skladu z njim bo delo zašciteno sorazmerno s stopnjo, v kateri je clovek nad procesom izvajal ustvarjalni nadzor -ne le sprožil postopka, temvec aktivno selekcioniral, zavracal in transformiral vmesne rezultate (U.S. Copyright Office 2025). Tovrsten pravni razvoj ima neposredne posledice za pedagoško prakso. Šole ustvarjalnih poklicev morajo zaceti s poucevanjem ne le nacina, kako upravljati UI sisteme, temvec tudi tega, kako dokumentirati in argumentirati lastni ustvarjalni prispevek v procesih, ki po naravi nastajajo v koprodukciji. 3. FILOZOFSKA REFLEKSIJA: MED HEIDEGGERJEVIM RAZKRIVANJEM IN BAUDRILLARDOVIM SIMULAKROM 3.1 Heidegger in tehnika kot nacin biti Martin Heidegger je v eseju Vprašanje o tehniki (1954) podal argument, da sodobna tehnika ni zgolj orodje ali sredstvo za dosego ciljev, temvec poseben nacin razkrivanja, imenovan Entbergen, torej nacin, kako se svet pokaže cloveškemu pogledu in mu postane razumljiv. Moderna tehnika, za razliko od rokodelske, ne razkriva narave v njenem lastnem ritmu in skladno z njeno notranjo logiko, ampak jo razkrije kot Bestand oziroma kot zalogo virov, ki cakajo na izkorišcanje. Primer Heideggerjevega razmišljanja je hidroelektrarna na Renu, kjer reka ni vec reka v lastnem smislu, ampak dobaviteljica energetske zaloge. Agentna UI to logiko ne le reproducira, temvec radikalizira do meje, ki je Heidegger verjetno ni predvideval. Niso le arhitekturne forme, ki jih tvori UI, tiste, ki so postale zaloga ustvarjalnih možnosti -ustvarjalnost kot taka je postala zaloga. Ko agentni sistem v kratkem casu tvori obsežen nabor projektnih variant, ki presega zmogljivost posameznega oblikovalca, ustvarjalnost ni vec redek, dragocen akt, ki ga posameznik doseže po dolgem zorenju, temvec surovinska baza, iz katere lahko clovek izbira. Heidegger bi tak koncept verjetno prepoznal kot ultimativno izvedbo moderne tehnike, pri kateri se celo ustvarjalnost kot zadnji branik »avtenticno cloveškega« razkrije kot Bestand. A pri Heideggerju je kljucen tudi drugi pol, ki ga pogosto spregledamo, in sicer Gelassenheit oziroma prepušcanje ali sprošceno zadržanje. Tisti, ki razume, kaj tehnika pocne z njim in z nacinom, kako mu razkriva svet, ne potrebuje niti naivnega zavracanja niti slepega podrejanja, saj lahko do vsega tehnicnega ohrani svobodno razmerje. To razmerje ni nekaj pasivnega, temvec oblika budnosti. Morda je naloga vsakega snovalca 21. stoletja prav to -vzpostaviti Gelassenheit do UI oziroma vedenje, ki razume pogoje in omejitve specificnega razkrivanja, ki ga UI omogoca, in ki na podlagi tega razumevanja tvori odlocitve. V smislu arhitekture postane Heideggerjevo opozorilo nekaj konkretnega, kajti ko agentna UI postane standardni del procesa projektiranja, obstaja nevarnost, da bi arhitekti izgubili dostop do drugacnih nacinov razkrivanja, torej do izkušnje pro stora, ki nastaja skozi rocno skiciranje, fizicno maketo ali materialni eksperiment. Ne zato, ker bi bili taki nacini inherentno boljši, temvec zato, ker vsak od njih razkriva drugacne vidike prostora in ustvarja drugacne pogoje za ustvarjalno odlocanje. Enolicnost orodij samo po sebi predstavlja epistemološko tveganje. 3.2 Baudrillard in simulaker: ko replika nima izvirnika Jean Baudrillard je v simulakru in simulaciji (1981) razvil teorijo, ki je leta 2025 postala neverjetno aktualna; sodobna kultura je po njegovem podrocje simulakrov, torej replik, ki nimajo izvirnikov oziroma katerih izvirnik je retroaktivno konstruiran po logiki kopije. Disneyland po Baudrillardu ni imitacija »resnicne« Amerike, temvec JE Amerika. Medtem ko je realna Amerika postala bolj imaginarna od Disneylanda. simulaker ni laž, temvec oblika resnicnosti, ki nadomešca predhodno resnicnost. Generativna umetna inteligenca pri delu z obrazi, glasovi, arhitekturnimi slogi in glasbenimi žanri ustvarja artefakte, ki so v temelju baudrillardovski, kar pomeni, da so replike brez izvirnikov. Fotografija modela, ki ne obstaja, glasba v slogu »neobaroka,« ki je ne bi komponiral noben barocni skladatelj, arhitekturna vizualizacija stavbe, ki nikoli ne bo zgrajena in ki hkrati vsebuje referencni DNA tisoc obstojecih stavb -vse to so v Baudrillardovem smislu primeri simulakrov. Ker ni izvirnika, ki bi bil »zreduciran « ali »imitiran,« je ta že od samega zacetka odsoten. Ali gre pri tem za skrb vzbujajoco ali osvobajajoco zadevo? Baudrillard bi verjetno vztrajal, da je vprašanje napacno zastavljeno, ker med »pristno« in »simulirano« ustvarjalnostjo ni mogoce razlikovati, saj je bila ustvarjalnost od samega zacetka mreža vplivov, referenc in reciklaže. Medtem ko se je Bach ucil od Buxtehudeja, Le Corbusier iz klasicizma in estetike stroja, Rem Koolhaas pa na Venturiju in Las Vegasu, UI strukturo naredi zgolj vidno in jo udejanji v industrijskem obsegu. Baudrillardova teorija kljub temu ponuja kljucno razlikovanje, ki ostaja relevantno, in sicer razliko med simulakrom, ki se svoje narave zaveda, in tistim, ki te narave ne zakrije. Arhitekturni projekt, ki je nastal v dialogu z UI, kar sam po sebi tudi transparentno sporoca, je drugacen epistemološki in eticni akt kot projekt, ki svojo genezo zamolci. Baudrillardov svet simulakrov ni nujno svet laži -je svet, v katerem se mora vsak artefakt sam izjasniti o svojem razmerju do resnicnosti. 3.3 Nietzsche in digitalni Übermensch Vrnimo se k Nietzscheju, ne zato, ker bi bil zadnji, ki ga citiramo, ampak ker je prvi, ki nam pomaga razumeti, zakaj Heidegger in Baudrillard skupaj nista dovolj. Medtem ko sta oba diagnostika, je Nietzsche diagnostik in vizionar hkrati. Nadclovek pri Nietzscheju ne nastane kot nasprotje cloveka. Nastane kot njegovo preseganje skozi afirmacijo kaosa, ne kot njegovo premagovanje. Nadclovek ne zanika vrednosti, temvec jih ustvarja, in to ne iz nic, temvec iz tistega, kar Nietzsche imenuje nihilizem -iz poguma, da se sooci s praznino, ki nastane, ko stare vrednosti dokoncno odpovedo. Povem vam: v sebi moraš imeti še kaos, da moreš roditi plešoco zvezdo. Povem vam: vi ki imate še kaos v sebi. Gorje! Pride cas, najbolj zanicevanja vrednega clovek, ki se sam ne more vec zanicevati. Glejte! Kažem vam zadnjega cloveka. Friedrich Nietzsche, Tako je govoril Zaratustra (1999, str. 16) Kaos, ki ga agentna vnaša UI v ustvarjalne poklice, je realen. Je kaos preobilja možnosti, kaos nejasnega avtorstva, kaos 67 Tomaž Bercic: STATE OF THE ART OF AI IN CREATIVE INDUSTRIES IN 2025: THE BIRTH OF THE DIGITAL OVERMAN: 64–69 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora zastarelih ekonomskih in pedagoških modelov. Nietzschejev izziv ustvarjalnim praktikom v tem kontekstu ni, kako ta kaos eliminirati ali obvladati z omejitvami, temvec kako iz njega roditi plešoco zvezdo -kako vzpostaviti nov ustvarjalni izraz, ki je kos svetu, v katerem je produkcija brezmejna, izbira in cas pa ne. Digitalni nadclovek sam po sebi ni sistem UI. Sledenja ne vsebuje kaosa, iz katerega bi se rodila zvezda, temvec ima ogromno urejeno strukturo, iz katere ustvarja statisticno verjetne kombinacije. Digitalni nadclovek je snovalec oziroma ustvarjalec, ki vstopi v dialog z avtonomijo UI in iz tega dialoga izide ne z zoženim, temvec razširjeno ustvarjalnim izrazom. Je torej arhitekt tisti, ki agentni UI prepusti ustvarjanje tisoc variacij in nato iz kaosa opravi izbiro z neke vrste notranjo logiko tistega, kar si pred samim procesom nikakor ne bi mogli zamisliti? V tem se kaže tudi ustvarjalna zamera v nasprotni smeri, ki je enako nevarna. Poklicni ustvarjalci, ki UI doživljajo zgolj kot grožnjo lastni edinstvenosti in ekonomski varnosti, se postavijo v defenzivno držo. Tisti, ki UI sprejmejo brez kriticne distance, tvegajo izgubo ustvarjalnega izraza, ki generativni kaos edini transformira v umetnost. Sintezo omenjenih treh filozofskih perspektiv bi lahko povzeli na naslednji nacin. Heidegger nam pove, da UI v temelju spreminja nacin, kako razkrivamo ustvarjalne možnosti, in nas opozarja na tveganje epistemološke enolicnosti. Baudrillard nam pove, da kategorija »avtenticnega« v artefaktih, ustvarjenih z UI, ne obstaja v tradicionalni obliki in da je edini eticni odziv transparentnost o genezi. Nietzsche nam pove, da tisti, ki bo iz tega kaosa rodil plešoco zvezdo, ne bo ne naivni tehno-navdušenec ne nazadnjaški konservativec, temvec tisti, ki bo imel dovolj kaosa v sebi. 3. ZAKLJUCEK: Ko Zaratustra uci Leta 2025 se je potrdilo, da je prehod od generativnih orodij k agentnim ustvarjalnim sistemom strukturna, ne konjunkturna sprememba. Za ustvarjalne panoge to pomeni vsaj tri simultane transformacije, ki jih ne moremo obravnavati loceno, in sicer transformacijo delovnih procesov (od linearnih k parametricnim in agentno-iterativnim), transformacijo vloge profesionalcev (od izvajalcev h kuratorjem) in transformacijo estetskih standardov (hitrost, obseg in personalizacija postanejo del same estetike). Razvoj na pravnem podrocju, zlasti sodba Thaler proti Perl- UVODNIK mutterju in implementacija akta EU o UI, nakazuje, da se bo EDITORIAL razmerje med tehnologijo in ustvarjalnostjo v naslednjih letih CLANEK ARTICLE oblikovalo ne le v studiih in birojih, temvec tudi v sodnih dvo ranah in zakonodajnih telesih. Ustvarjalci, ki tega ne razumejo, RAZPRAVA bodo sprejemali poslovne in eticne odlocitve brez ustreznega DISCUSSION orodja za njihovo vrednotenje. RECENZIJA Za izobraževanje v ustvarjalnih poklicih so implikacije nujne REVIEW in konkretne. Šole arhitekture in oblikovanja, ki pred algorit- PROJEKT mom kot loceni in hierarhicno razvršceni zmogljivosti še vedno PROJECT poucujejo samo klasicne vešcine, ne morejo dobro pripraviti DELAVNICA diplomantov za realnost, v kateri je algoritem soavtor. Primer WORKSHOP poklica, kjer se vloga premika od »risanja rešitev« k »arhitekturi NATECAJ odlocitvenih sistemov,« je denimo urbanist kot strateški nacrtovalec prostora, ki ne nacrtuje mestnih cetrti, temvec parame- COMPETITION tricni okvir, znotraj katerega ustvarja scenarije UI. Hkrati šole, ki PREDSTAVITEV poucujejo algoritem kot nadomestno orodje, prezrejo globlje PRESENTATION vprašanje o tem, kako razvijati estetsko presojo, kriticno mišlje- DIPLOMA nje in eticno odgovornost v okolju, kjer je produkcija brezmejna, MASTER THESIS izbira in cas pa ne. Izobraževalne institucije v ustvarjalnih poklicih morajo nujno razmisliti o treh konkretnih pedagoških preobrazbah. Prvic: vpeljava predmetov ali modulov, ki se ukvarjajo z dokumentiranjem ustvarjalnega procesa v hibridnih okoljih, saj bo zadeva kmalu postala pravna in poklicna nujnost, ne le refleksivna praksa. Drugic: vzpostavitev kriticne distance do orodij UI skozi historicno in filozofsko kontekstualizacijo, ne zato, da bi diplomanti znali citirati Heideggerja, ampak da bi razumeli, kakšno razkrivanje sveta jim omogoca UI in kakšnega jim odreka. Tretjic: obravnava vecmodalne integracije, ne kot locene tehniške kompetence, temvec kot nove oblike ustvarjalnega mišljenja, ki operira simultano v besedilu, sliki, videu in prostoru. Zaratustrova vloga v romanu ni vladati, temvec uciti in nauciti, ampak ne lastnih resnic, temvec sposobnosti ustvarjanja novih. Na gori sedi in caka, ne zato, ker bi bil pasiven, temvec zato, ker ve, da mora vsak priti do svojega kaosa sam. Prav to je morda naloga izobraževalnih institucij v ustvarjalnih poklicih za leto 2026 -ne poucevati, kateri model UI uporabiti, temvec kako ostati ustvarjalec v svetu, kjer orodja postajajo soustvarjalci, in ne uciti nacina, kako upravljati orodje, ki je postalo sodelavec, temvec nacin kako ohraniti in prepoznati lasten glas, ko orodje spregovori. Finaciranje Strokovni clanek je nastal v okviru raziskovalnega programa P50068 (Trajnostno oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Lektorica: Vanja Rendulic Literatura Adobe Inc. (2025a). Firefly 3.0: Productoverviewand capabilities. Adobe. Na voljo na: https:// www.adobe.com/products/firefly.html Adobe Inc. (2025b). Creators' Toolkit Report: How content creators are integrating generative AI. Adobe MAX. Na voljo na: https://news.adobe.com/news/2025/10/adobe-max-2025creators- survey Anantrasirichui, N., Zhang, F., Bull, D. (2025). Artificial Intelligence in Creative Industries: Advances Prior to 2025. arXiv:2501.02725v4. Autodesk Inc. (2025). The 3 biggest Autodesk AI takeaways from AU 2025. Autodesk News. Dostopno 16. 9. 2025 na: https://adsknews.autodesk.com/en/news/the-3-biggestautodesk- ai-takeaways-from-au-2025/ Bain,M.(2023).WhyCollinaStrada'sHillaryTaymourthinksgenerative AIisa 'gamechanger'. Businessof Fashion. Na voljo na: https://www.businessoffashion.com/articles/ technology/how-collina-strada-used-ai-to-design-its-new-collection/ Bandi, A., Kongari, B., Naguru, R., Pasnoor, S., Vilipala, S.V. (2025). The rise of agentic AI: A review of definitions, frameworks, architectures, applications, evaluation metrics, and challenges. FutureInternet, 17(9), https://doi.org/10.3390/fi17090404 Baudrillard, J. (1999). Simulaker in simulacija/ Popoln zlocin (prev. A. Kosjek, S. Pelko). Ljubljana: Študentska založba. Bell, J. (2024). AI in architecture: Zaha Hadid Architects on its pioneering use and collaborating with NVIDIA. Wallpaper*. Na voljo na: https://www.wallpaper.com/architecture/zahahadid- architects-nvidia-ai-in-architecture Bercic, T., Bohanec, M., Ažman Momirski, L. (2024). Integrating multi-criteria decision models in smart urban planning: A case study of architectural and urban design competitions. Smart Cities, 7(2), 786–805. https://doi.org/10.3390/smartcities7020033 68 Tomaž Bercic: PREGLED RAZVOJA UI V USTVARJALNIH POKLICIH LETA 2025: ROJSTVO DIGITALNEGA NADCLOVEKA: 64–69 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Bercic, T., Mahovic, A. (2024). UI v ustvarjalnih industrijah 2024: Zacetki preboja. Igra ustvarjalnosti –Creativity Game, 12. https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.045-054 Birrer, A., Just, N. (2025). What we know and don't know about deepfakes: An investigation into the state of the research and regulatory landscape. New Media &Society, 27(12), 6819–6838. https://doi.org/10.1177/14614448241253138 Canva Pty Ltd. (2025). Canva AI: Design toolsand generative features. Na voljo na: https://www. canva.com/ Chen, J. (2025). RhinoMCP: RhinoModel Context Protocol integration [Programska oprema]. GitHub. Na voljo na: https://github.com/jingcheng-chen/rhinomcp European Parliament and Council of the European Union. (2024). Regulation (EU) 2024/1689 of the European Parliament and of the Council of 13 June 2024 laying down harmonised rules on artificial intelligence (Artificial Intelligence Act). Official Journal of the European Union, L 2024/1689. Na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ TXT/?uri=CELEX%3A32024R1689 Google DeepMind. (2025). Veo 3: Technical Overview. Na voljo na: https://deepmind.google/ models/veo Heidegger, M. (2003). Predavanja in sestavki (prev. T.Hribar et al.). Ljubljana: Slovenska matica. Hello Games. (2016). NoMan's Sky [Video igra]. Hello Games. https://www.nomanssky.com/ Mitra, J. (2025). Nocopyright protection for AI-assisted creations: Thaler v. Perlmutter. Carlton Fields. Na voljo na: https://www.carltonfields.com/insights/publications/2025/nocopyright- protection-for-ai-assisted-creations-thaler-v-perlmutter Nietzsche, F. (1999). Tako je govoril Zaratustra (prev. J. Moder, 2. ponatis). Ljubljana: Slovenska matica. (Izvirnik objavljen 1883–1885) Niyompatama, M.J., Lapatoura, I. (2025). Generative AI in fashion design creation: a copyright analysis of AI-assisted designs. Journal of Intellectual Property Law & Practice, 20(10), 654–666. https://doi.org/10.1093/jiplp/jpaf045 OpenAI. (2025). Sora 2.0: Technical Report on Spatially Coherent Video Generation. San Francisco: OpenAI. Na voljo na: https://openai.com/research/sora-2 Runway ML. (2025). Gen-4: Architecture andCapabilities Report. New York: Runway Research. Na voljo na: https://runwayml.com/research/ Steinberger, P. (2025). Moltbot: Open-sourcepersonal AIassistant [Racunalniška programska oprema]. GitHub. Na voljo na: https://moltbot.you U.S. Copyright Office. (2025). Copyright and artificial intelligence, Part2: Copyrightability. Dostopno 29. 1. 2025 na: https://www.copyright.gov/ai/ UOC Research. (2025). AI CouldAutomateUp to 26% of Tasks in CreativeProfessions. Na voljo na: https://uoc.edu/en/news/2025/ai-could-automate-creative-professions Weglarz, D., Pla-Garcia, C., Jiménez-Zarco, A.I. (2025). Aceptación de la Inteligencia Artificial Generativa en la industria creativa: el rol del modelo UTAUT, reconocimiento y la confianza de marca en su adopción. RETOS. Revistade Ciencias de laAdministración y Economía, 15(29), 9–27. https://doi.org/10.17163/ret.n29.2025.01 ZHA Research. (2025). Computational Design Report 2025: Agentic Morphogenesis. London: Zaha Hadid Architects. 69 Tomaž Bercic: STATE OF THE ART OF AI IN CREATIVE INDUSTRIES IN 2025: THE BIRTH OF THE DIGITAL OVERMAN: 64–69 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: VPLIV PREGREVANJA PROSTORA NA SPREMINJANJE MORFOLOGIJE GRAJENEGA PROSTORA SLOVENSKIH NASELIJ TER ZDRAVJE UPORABNIKOV THE IMPACT OF OVERHEATING ON THE MORPHOLOGY OF THE BUILT ENVIRONMENT OF SLOVENIAN SETTLEMENTS AND THE HEALTH OF USERS https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.070-075 UDK: 711.4:551.584.5:159.938.363.6 SUBMITTED: October 2025 / REVISED: November 2025 / PUBLISHED: December 2025 DOI: 1.03 Kratki znanstveni clanek / Short Scientific Article POVZETEK • Urbana obmocja so zaradi podnebnih sprememb in pojava urbanega toplotnega otoka (UTO) vse bolj izpostavljena toplot-nemu stresu, kar negativno vpliva na toplotno UVODNIK ugodje, zdravje in kakovost bivanja prebivalcev. Raziskava obravnava povezave med mikroklimatskimi razmerami EDITORIAL v urbanem prostoru, zaznavanjem toplotnega ugodja in CLANEK ARTICLE kratkorocnimi fiziološkimi odzivi ljudi v realnih okoljskih pogojih. Uporabljen je bil interdisciplinaren metodološki RAZPRAVA pristop, ki združuje terenske mikroklimatske meritve, po- DISCUSSION datke nosljivih tehnologij in digitalno samoocenjevanje to- RECENZIJA plotnega (ne)ugodja na izbranih lokacijah v Mestni obcini Ljubljana. Rezultati kažejo, da neposredna izpostavljenost REVIEW soncu povzroca povecanje srcnega utripa in ravni stresa ter PROJEKT znižanje spremenljivosti srcnega utripa (HRV), kar kaže na PROJECT akutni toplotni stres. Nasprotno se nasicenost krvi s kisikom DELAVNICA in hitrost dihanja nista bistveno spreminjali. Ugotovitve WORKSHOP poudarjajo pomen sencenja, prezracevanja in prostorske NATECAJ zasnove pri zmanjševanju toplotnega stresa ter potrjujejo uporabnost nosljivih tehnologij za cloveku osredotoceno COMPETITION vrednotenje toplotnega ugodja na prostem. PREDSTAVITEV PRESENTATION KLJUCNE BESEDE DIPLOMA urbani toplotni otok; toplotno ugodje; toplotni stres; urbana mi- MASTER THESIS kroklima; spremenljivost srcnega utripa; prostorsko nacrtovanje ABSTRACT Urban areas are increasingly exposed to heat stress due to climate change and the intensification of the urban heat island (UHI) effect, which negatively affects thermal comfort, public health, and quality of life. This study investigates the relationship between urban microclimatic conditions, perceived thermal comfort, and short-term physiological responses in real urban environments. An interdisciplinary methodology combining field-based microclimatic measurements, wearable sensor data, and digital self-assessment surveys was applied at selected locations in the City of Ljubljana representing different urban typologies. The results indicate that direct exposure to solar radiation leads to increased heart rate and stress levels, as well as reduced heart rate variability (HRV), indicating acute heat stress. In contrast, blood oxygen saturation and breathing rate did not show significant changes. The findings highlight the importance of shading, ventilation, and spatial design in mitigating heat stress and confirm the usefulness of wearable technologies for human-centred assessment of outdoor thermal comfort. KEY-WORDS urban heat island; thermal comfort; heat stress; urban microclimate; heart rate variability; spatial planning 70 Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: VPLIV PREGREVANJA PROSTORA NA SPREMINJANJE MORFOLOGIJE GRAJENEGA PROSTORA ... 70-75 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 1. UVOD Podnebne spremembe predstavljajo enega kljucnih izzivov sodobne družbe, kažejo se v narašcanju temperatur, pogostejših vrocinskih valovih in drugih ekstremnih vremenskih pojavih z izrazitimi okoljskimi, družbenimi in zdravstvenimi posledicami. Urbana obmocja so zaradi specificnih znacilnosti grajenega okolja še posebej izpostavljena tem vplivom, zato postajajo ena glavnih žarišc podnebnih tveganj (de la Barrera idr., 2017). Znacilen pojav mestnega podnebja je urbani toplotni otok (UTO), ki nastane zaradi goste pozidave, asfaltiranih in betonskih površin, pomanjkanja zelenja ter odpadne toplote iz prometa in stavb, zaradi cesar mesta zadržujejo in oddajajo vec toplote kot naravno okolje. Posledicno se poveca absorpcija in akumulacija toplote, kar vodi do višjih temperatur v mestih v primerjavi z okoliškim podeželjem (Arnds idr., 2015). Projekcije kažejo, da se bodo vrocinski valovi v prihodnosti še okrepili, pri cemer bodo srednjeevropska mesta, vkljucno z Ljubljano, med najbolj prizadetimi (Guerreiro idr., 2018). Povecano urbano pregrevanje neposredno vpliva na toplotno ugodje, kakovost bivanja in zdravje prebivalcev zlasti v obdobjih vrocinskih valov. Povišane temperature povecujejo tveganje za toplotni stres, dehidracijo, srcno-žilne in dihalne bolezni ter smrtnost, pri cemer so posebej ranljive skupine starejši, otroci, kronicni bolniki in socialno ogroženi prebivalci (WHO, 2018). Nocne temperature v urbanih obmocjih pogosto ostajajo visoke, kar omejuje fiziološko regeneracijo organizma in dodatno povecuje zdravstvena tveganja. Poleg tega urbani toplotni otok poslabšuje kakovost zraka, saj višje temperature spodbujajo nastanek prizemnega ozona in drugih onesnaževal, kar ima dodatne negativne ucinke na zdravje (Stone idr., 2014). Zdravstveni vplivi UTO tako poudarjajo nujnost vkljucevanja prilagoditvenih in blažitvenih ukrepov v urbano nacrtovanje z namenom varovanja javnega zdravja. Urbani toplotni otoki niso zgolj okoljski pojav, temvec kompleksen prostorski in družbeni problem, ki zahteva interdisciplinaren pristop. Raziskave poudarjajo pomen blažitvenih ukrepov, zlasti zelene infrastrukture, kot ucinkovitih strategij za zmanjševanje intenzivnosti urbanih toplotnih otokov in izboljšanje bivalnih razmer v mestih (Smid idr., 2019). 2. O RAZISKAVI Namen raziskave je poglobljeno analizirati problematiko urbanih toplotnih otokov ter preuciti, kako lahko z ustreznimi ukrepi blaženja podnebnih sprememb in premišljenim prostorskim nacrtovanjem zmanjšamo pregrevanje urbanega prostora. Vsebina projekta je razdeljena v tri tematska podrocja – (1) pregled in analiza literature, (2) organizacija, izvedba in analiza interdisciplinarnega posveta in (3) priprava, izvedba in analiza eksperimenta: toplotno ugodje in toplotni stres – ocena toplotnega ugodja. Glavni cilj projekta je ustvariti celovito analizo množice razlicnih raziskav, objav, metodologij, ki so bile v tem tisocletju že opravljene, in dodati nova spoznanja, ki bodo nacrtovalcem pomagala pri obravnavanju prostora in uvajanju novih strategij upravljanja s prostorom. Poseben poudarek je namenjen razumevanju povezav med urbanim toplotnim otokom, toplotnim stresom in kakovostjo bivalnega okolja ter oblikovanju strokovnih izhodišc za uvajanje ucinkovitih in zdravju prijaznih strategij upravljanja urbanega prostora. 3. METODOLOGIJA Raziskava temelji na vecstopenjskem in interdisciplinarnem metodološkem pristopu. V prvem koraku je bil izveden sistema ticen pregled domace in tuje znanstvene literature s podrocij urbanega pregrevanja, urbane klimatologije, kakovosti bivanja, zdravja ter prostorskega nacrtovanja. V nadaljevanju je bil izveden interdisciplinarni posvet s strokovnjaki s podrocij klimatologije, urbanizma, krajinske arhitekture, sociologije, psihologije, zdravstva in sorodnih disciplin, katerega namen je bil pridobiti dodatna strokovna spoznanja in oblikovati celovita izhodišca za nadaljnje raziskovalno delo. Osrednji empiricni del raziskave predstavlja eksperiment ocenjevanja toplotnega ugodja in toplotnega stresa, ki temelji na terenskem zbiranju podatkov na izbranih urbanih lokacijah z uporabo merilnih naprav, digitalnega anketnega vprašalnika in prostorskih analiznih orodij ter upošteva eticne smernice za raziskave, ki vkljucujejo delo z ljudmi. V okviru raziskave je bil izveden eksperiment toplotno ugodje in toplotni stres – ocena toplotnega ugodja, katerega namen je bil na cloveku osredotoceno vrednotenje dojemanja toplotnega (ne)ugodja v realnih urbanih razmerah. Eksperiment je potekal na vnaprej dolocenih lokacijah na obmocju Mestne obcine Ljubljana. Izbor lokacij je temeljil na sistematicni prostorski in klimatološki analizi ter klasifikaciji Local Climate Zones (Stewart in Oke, 2012). Metodološki pristop omogoca povezovanje subjektivnega dojemanja toplotnega ugodja z objektivnimi mikroklimatskimi in prostorskimi znacilnostmi ter predstavlja nadgradnjo klasicnih analiz urbanih toplotnih otokov Izbrane lokacije in vrstni red meritev: ¦ BTC (na zaznani najbolj vroci tocki, pred trgovino Mana) ¦ Rekreacijsko obmocje ob Savi na Ježici (plaža ob Savi) ¦ Zupanciceva jama (obmocje javnega trga v središcu soseske) ¦ Križišce Ajdovšcina ¦ Rožna dolina (Ažbetova ulica, vrt ob enodružinski hiši) Metodologija temelji na kombinaciji fizioloških meritev, okoljskih meritev in prostorske analize. Raziskovalci so neprekinjeno nosili pametne ure, s katerimi so se spremljali srcni utrip, spremenljivost srcnega utripa (angl. heart rate variability – HRV), dihanje, stres, nasicenost krvi s kisikom ter lokacijo (GPS). Socasno so bile na terenu izvedene meritve temperature zraka, relativne zracne vlage, hitrosti vetra in termografskega odziva površin z uporabo standardiziranih merilnih instrumentov. Subjektivno dojemanje toplotnega ugodja je bilo zajeto z digitalnim anketnim vprašalnikom preko orodja QField. Takšen pristop je omogocil prostorsko natancen, casovno sledljiv in poenoten zajem podatkov ter neposredno povezovanje subjektivnih ocen z objektivnimi fiziološkimi in okoljskimi meritvami. Meritve so potekale v razlicnih temperaturnih razponih (od približno +10 °C do +35 °C), kar je omogocilo analizo odzivov v raznolikih mikroklimatskih pogojih. 4. PRIDOBIVANJE PODATKOV NA TERENU Pridobivanje podatkov na terenu je potekalo sedemkrat, na vseh izbranih lokacijah, vedno v enakih casovnih obdobjih med 11.00 in 15.00, in je temeljilo na kombinaciji avtomatiziranih fizioloških meritev, mikroklimatskih meritev in samoocenjevanja osebnega pocutja. Meritveni postopek je bil standardiziran in izveden po enotnem protokolu. Na vsaki lokaciji so se podatki zbirali na tri nacine: (1) pametne ure so samodejno beležile fiziološke kazalnike zdravstvenega stanja raziskovalcev, (2) z umerjenimi merilnimi instrumenti so se socasno zajemali lokalni meteorološki pogoji ter (3) z digitalnim anketnim vprašalnikom je bilo evidentirano subjektivno dojemanje toplotnega (ne)ugodja. Digitalno samoanketiranje in tudi ostali nacini zbiranja podatkov (1 + 2) je potekalo na vsaki lokaciji dvakrat – v senci in na soncu. 71 Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: THE IMPACT OF OVERHEATING ON THE MORPHOLOGY OF THE BUILT ENVIRONMENT ... : 70–75 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Slika 1: Eksperiment ocenjevanja toplotnega ugodja in toplotnega stresa zbiranje podatkov na izbranih urbanih lokacijah z uporabo merilnih naprav, digitalnega anketnega vprašalnika in prostorskih orodij (QGIS), primer na dan 9.7.2025. PROJEKT PROJECT Zbrani podatki so bili razdeljeni v logicne sklope, ki so vkljuceva- DELAVNICA li splošne informacije o lokaciji, znacilnosti obleke in aktivnosti WORKSHOP udeležencev, zaznavo toplotnega ugodja v senci in na soncu, NATECAJ spremljajoce mikroklimatske razmere ter fotografsko dokumentacijo lokacije. Socasno so pametne ure beležile povprecni COMPETITION srcni utrip, spremenljivost srcnega utripa, dihanje, raven stresa PREDSTAVITEV in nasicenost krvi s kisikom, medtem ko so bile mikroklimatske PRESENTATION meritve dopolnjene z uradnimi podatki meteorološke postaje DIPLOMA Ljubljana Bežigrad. Takšen integriran pristop omogoca neposre- MASTER THESIS dno povezovanje subjektivnega dojemanja toplotnega ugodja UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW z objektivnimi fiziološkimi in okoljskimi podatki v realnem urbanem prostoru. 5. REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati terenskih meritev potrjujejo, da neposredna izpostavljenost soncu v urbanem prostoru povzroca zaznavne in merljive kratkorocne fiziološke odzive, ki so tesno povezani z lokalnimi mikroklimatskimi razmerami. Ti odzivi pa niso zgolj posledica trenutnih razmer na posamezni lokaciji, temvec 72 Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: VPLIV PREGREVANJA PROSTORA NA SPREMINJANJE MORFOLOGIJE GRAJENEGA PROSTORA ... 70-75 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 jih je treba razumeti tudi v širšem kontekstu vpliva urbanega toplotnega otoka, ki v mestih ustvarja trajno povišane temperature in povecuje splošno toplotno obremenitev prebivalcev. Dolgotrajna izpostavljenost takšnim razmeram lahko vpliva ne le na fiziološko ravnovesje, temvec tudi na psihofizicno stanje posameznika, saj se kaže v povecani utrujenosti, razdražljivosti, zmanjšani zmožnosti koncentracije ter višji ravni zaznanega stresa (Aghamohammadi idr. 2021; WHO, 2018). Primerjava med senco in soncem je jasno pokazala, da se ob povecani toplotni obremenitvi aktivira simpaticni del avtonomnega živcnega sistema, kar se odraža predvsem v povišanju srcnega utripa, višji ravni stresa ter znižanju spremenljivosti srcnega utripa. Ugotovitev, da sta se srcni utrip in raven stresa na vecini lokacij ob prehodu iz sence na sonce povecala, je skladna z izsledki številnih študij s podrocja toplotnega ugodja na prostem (angl. outdoor thermal comfort – OTC), ki poudarjajo vpliv neposrednega soncnega sevanja kot enega kljucnih dejavnikov toplotnega neugodja v urbanem okolju (Ruiz in Correa, 2015; Salata idr., 2021; Kalogeropoulos idr., 2022). Podobno so Aram idr. (2020) in Aghamohammadi idr. (2021) pokazali, da se pri uporabnikih mestnih odprtih prostorov ob višjih temperaturah in vecjem sevanju poveca fiziološka in subjektivna obremenitev, kar se pogosto odrazi v potrebi po umiku v senco ali hladnejše okolje. Posebej pomembna ugotovitev raziskave je izrazito in dosledno zmanjšanje spremenljivosti srcnega utripa (HRV) ob izpostavljenosti soncu. HRV se v literaturi pogosto uporablja kot zanesljiv kazalnik ravnovesja med simpaticnim in parasimpaticnim živcevjem ter kot obcutljiv indikator stresa (Paolini in Santamouris, 2023; Triantafyllidis idr., 2024). Zmanjšanje HRV v naši raziskavi nakazuje povecano fiziološko obremenitev in stresni odziv, ki ga lahko interpretiramo kot akutni odziv na toplotni stres oziroma željo po »pobegu iz toplotno neugodnega okolja«. Podobne rezultate so pri uporabi nosljivih merilnih naprav v urbanem okolju zaznali tudi Flutura idr. (2019), Koch idr. (2022) in Morresi idr. (2024), ki poudarjajo potencial pametnih ur kot ucinkovitega orodja za zaznavanje subtilnih fizioloških odzivov na okoljske dražljaje. Nasprotno pa se nasicenost krvi s kisikom in hitrost dihanja v kratkorocnih izpostavitvah nista bistveno spreminjali. Ta rezultat je v skladu z ugotovitvami preteklih raziskav, ki kažejo, da sta omenjena parametra relativno stabilna in manj obcutljiva na kratkotrajne spremembe toplotnih razmer, zlasti v primeru mirovanja ali nizke telesne aktivnosti (Nakayoshi idr., 2015; Nazarian idr., 2021). To potrjuje, da sta srcni utrip in HRV primernejša kazalnika za zaznavanje akutnega toplotnega stresa v realnih urbanih pogojih. Posebno zanimiva je bila lokacija stavbni otok Zupanciceva jama, kjer so bili odzivi srcnega utripa, ravni stresa in HRV manj izraziti ali celo odstopajoci od splošnega trenda. Ta rezultat lahko razlagamo v kontekstu koncepta urbanih toplotnih mikrookolij, kjer kombinacija visoke toplotne akumulacije, omejenega prezracevanja in slabe osencenosti ustvarja trajno toplotno obremenitev (Yang idr., 2019; Yin idr., 2021). V takšnem okolju je zaznava kontrasta med senco in soncem manjša, kar se lahko odrazi v blažjem fiziološkem odzivu, hkrati pa tudi v obcutku »neizogibnosti« toplotnega stresa. Primerjava terenskih mikroklimatskih meritev z referencno postajo ARSO dodatno potrjuje pomen lokalnih razmer. Višje temperature in nižja relativna vlažnost na izbranih urbanih lokacijah kažejo na izrazit vpliv urbanega toplotnega otoka (UHI), kar je skladno z ugotovitvami Wai idr. (2021), Wei idr. (2022) in Wang idr. (2017). Razlike do 7 °C med senco in soncem jasno poudarjajo pomen sencenja, materialov in ustrezne prostorske zasnove pri oblikovanju toplotno ugodnejših urbanih prostorov. Skupno rezultati potrjujejo, da integracija nosljivih tehnologij, mikroklimatskih meritev in samoanketiranja predstavlja obetaven pristop k celostnemu razumevanju toplotnega ugodja na prostem. Takšen metodološki okvir presega klasicne modele zaznavanja toplotnega ugodja na prostem in omogoca na cloveka osredotoceno vrednotenje toplotnega stresa v realnih urbanih razmerah, kar predstavlja pomemben doprinos k nadaljnjemu razvoju trajnostnega in podnebno odzivnega urbanisticnega nacrtovanja. 6. ZAKLJUCEK Raziskava potrjuje, da urbani toplotni otoki (UTO) mocno vplivajo na zaznavanje toplotnega ugodja in fiziološke odzive prebivalcev mest. Terenske meritve so pokazale, da neposredna izpostavljenost soncu v urbanem prostoru povzroca merljive kratkorocne fiziološke spremembe, predvsem povišan srcni utrip, povecano raven stresa in znižano spremenljivost srcnega utripa (HRV), kar nakazuje aktivacijo simpaticnega živcevja in akutni toplotni stres. Nasprotno sta bila nasicenost krvi s kisikom in hitrost dihanja manj obcutljiva na kratkotrajne temperaturne spremembe, kar potrjuje primernost HRV in srcnega utripa kot kazalnikov za oceno akutnega toplotnega stresa v urbanem okolju. Poleg mikroklimatskih razmer pomembno vlogo pri intenzivnosti fizioloških odzivov igrajo znacilnosti urbanega prostora, kot so osencenje, prezracevanje in materiali grajene strukture. Lokacije z visoko stopnjo toplotne akumulacije in omejenim prezracevanjem so povzrocale izrazitejši toplotni stres, kar poudarja potrebo po premišljenem urbanisticnem nacrtovanju in uporabi blažilnih ukrepov, kot so zelena infrastruktura, sencenje in materiali z nizko toplotno kapaciteto. Integracija nosljivih tehnologij, mikroklimatskih meritev in samoanketiranja omogoca celovito, na cloveku osredotoceno oceno toplotnega ugodja v realnem urbanem prostoru. Takšen metodološki pristop presega klasicne kazalnike OTC in predstavlja pomemben doprinos k razumevanju povezav med urbanim podnebjem, fiziološkimi odzivi in bivalno kakovostjo. Zahvala prispevek je rezultat raziskovalnega dela v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »CRP2024« Vpliv pregrevanja prostora na spreminjanje morfologije grajenega prostora slovenskih naselij ter zdravje uporabnikov (V5-24033), ki ga financirata ARIS in MNVP. Zahvala gre tudi Javni agenciji za raziskave in inovacije Republike Slovenije (ARIS) za financno podporo pri projektu UL VIP (ReGreenUrb) v okviru pogodbe št. SN-ZRD/22-27/510. Literatura in viri Aghamohammadi, N., Fong, C. S., Idrus, M. H. M., Ramakreshnan, L. in Haque, U. (2021). Outdoor thermal comfort and somatic symptoms among students in a tropical city. Sustainable Citiesand Society, 72, 103015. https://doi.org/10.1016/j.scs.2021.103015 Aram, F., Solgi, E., Baghaee, S., García, E. H., Mosavi, A. in Band, S. S. (2020). How parks provide thermal comfort perception in the metropolitan cores: A case study in Madrid Mediterranean climatic zone. ClimateRiskManagement, 30, 100245. https://doi. org/10.1016/j.crm.2020.100245 73 Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: THE IMPACT OF OVERHEATING ON THE MORPHOLOGY OF THE BUILT ENVIRONMENT ... : 70–75 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Arnds, D., Böhner, J. in Bechtel, B. (2015). Spatio-temporal variance and meteorological drivers of the urban heat island in a European city. Theoretical and applied climatology. https:// doi.org/10.1007/s00704-015-1687-4 de la Barrera, F. in Henríquez C. (2017). Monitoring the change in urban vegetation in 13 Chilean cities located in a rainfall gradient. What is the contribution of the widespread creation of new urban parks? IOP Conference Series: Materials Science and Engineering, 245, 72023. ugodjwhttps://doi.org/10.1088/1757-899X/245/7/072023 Flutura, S., Seiderer, A., Aslan, I., Dietz, M., Schiller, D., Beck, C., Rathmann, J. in André, E. (2019). Mobile sensing for wellbeing estimation of urban green using physiological signals. V GoodTechs ’19: 5th EAI International Conference on Smart Objects and Technologies for Social Good (str. 249–254). https://doi.org/10.1145/3342428.3342655 Guerreiro, S. B., Dawson, R. J., Kilsby, C., Lewis, E. in Ford, A. (2018). Future heat-waves, droughts and floods in 571. Environmental research letters, 13, 3, 1-10. https://doi. org/10.1088/1748-9326/aaaad3 Kalogeropoulos, G., Dimoudi, A., Toumboulidis, P. in Zoras, S. (2022). Urban heat island and thermal comfort assessment in a medium-sized Mediterranean city. Atmosphere, 13(7), 1102. https://doi.org/10.3390/atmos13071102 Koch, M., Matzke, I., Huhn, S., Gunga, H. C., Maggioni, M. A., Munga, S., Obor, D., Sié, A., Boudo, V., Bunker, A., Dambach, P., Bärnighausen, T. in Barteit, S. (2022). Wearables for measuring health effects of climate change–induced weather extremes: Scoping review. JMIR mHealth and uHealth, 10(9), e39532. https://mhealth.jmir.org/2022/9/e39532 Morresi, N., Cipollone, V., Casaccia, S. in Revel, G. M. (2024). Measuring thermal comfort using wearable technology in transient conditions during office activities. Measurement, 224, 113897. https://doi.org/10.1016/j.measurement.2023.113897 Nakayoshi, M., Kanda, M., Shi, R. in de Dear, R. (2015). Outdoor thermal physiology along human pathways: a study using a wearable measurement system. International Journal of Biometeorology, 59, 503–515 (2015). https://link.springer.com/article/10.1007/ s00484-014-0864-y Nazarian, N., Liu, S., Kohler, M., Lee, J. K. W., Miller, C., Chow, W. T. L., Alhadad, S. B., Martilli, A., Quintana, M., Sunden, L. in Norford L. K. (2021). Project Coolbit: can your watch predict heat stress and thermal comfort sensation? Environmental Research Letters, Volume 16, Number 3, 034031, https://doi.org/10.1088/1748-9326/abd130 Paolini, R. in Santamouris, M. (ur.) (2023). Urban Climate Change and Heat Islands, Characterization, Impacts, and Mitigation. Elsevier. https://www.sciencedirect.com/ book/9780128189771/urban-climate-change-and-heatislands UVODNIK EDITORIAL CLANEK RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW Ruiz, M. A. in Correa, E. N. (2015). Adaptive model for outdoor thermal comfort assessment in an oasis city of arid climate. Building and Environment, 85, 40–51. https://doi. org/10.1016/j.buildenv.2014.11.018 Salata, F., Golasi, I., Petitti, D., de Lieto Vollaro, E., Coppi, M. in de Lieto Vollaro, A. (2017). Relating microclimate, human thermal comfort and health during heat waves: An analysis of heat island mitigation strategies. Sustainable Cities and Society, 30, 79–96. https://doi. org/10.1016/j.scs.2017.01.006 Smid, M., Russo, S., Costa, A. C. Granell, C., Pebesma, E. (2019). Ranking European capitals by exposure to heat waves and cold waves. Urban Climate, 27, 388-402. https://doi. org/10.1016/j.uclim.2018.12.010 PROJEKT PROJECT DELAVNICA Stewart, I. D. in Oke, T. R. (2012). Local Climate Zones for Urban Temperature Studies. Bulletin of the American Meteorological Society, 93(12), 1879–1900. https://doi.org/10.1175/ BAMS-D-11-00019.1 WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Stone, B., Hess, J.J. in Frumkin, H. (2010). Urban form and extreme heat events: are sprawling cities more vulnerable to climate change than compact cities? Environ Health Perspect, 118(10), 1425-8. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2957923/ Triantafyllidis, A., Kondylakis, H., Katehakis, D., Kouroubali, A., Alexiadis, A., Segkouli, S., Votis, K. in Tzovaras, D. (2024). Smartwatch interventions in healthcare: A systematic review. International Journal of Medical Informatics, 190, 105560. https://doi.org/10.1016/j. ijmedinf.2024.105560 ARTICLE Wai, K.-M., Xiao, L. in Tan, T. Z. (2021). Improvement of the outdoor thermal comfort by water spraying in a high-density urban environment under the influence of a future (2050) climate. Sustainability, 13, 7811. https://doi.org/10.3390/su13147811 Wang, Y., de Groot, R., Bakker, F., Wörtche, H. in Leemans, R. (2017). Thermal comfort in urban green spaces: A survey on a Dutch university campus. International Journal of Biometeorology, 61, 87–101. https://doi.org/10.1007/s00484-016-1193-0 Wei, D., Yang, L., Bao, Z., Lu, Y. in Yang, H. (2022). Variations in outdoor thermal comfort in an urban park in the hot-summer and cold-winter region of China. Sustainable Citiesand Society, 77, 103535. https://doi.org/10.1016/j.scs.2021.103535 World Health Organization. (2018). Heat and health. https://www.who.int/news-room/factsheets/ detail/climate-change-heat-and-health Yang, W., Wong, N. H. in Jusuf, S. K. (2013). Thermal comfort in outdoor urban spaces in Singapore. Building and Environment, 59, 426–435. https://doi.org/10.1016/j. buildenv.2012.09.008 Yin, Q., Cao, Y. in Sun, C. (2021). Research on outdoor thermal comfort of high-density urban center in severe cold area. Building and Environment, 200, 107938. https://doi. org/10.1016/j.buildenv.2021.107938 74 Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: VPLIV PREGREVANJA PROSTORA NA SPREMINJANJE MORFOLOGIJE GRAJENEGA PROSTORA ... 70-75 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 ŠT. PROJEKTA PROJECT NO. V5-24033 DELOVNA SKUPINA WORKING GROUP VODILNI PARTNER PROJECT LEADER Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo dr. Martina Zbašnik-Senegacnik (vodja) (11310), dr. Alenka Fikfak (13183), dr. Janez Peter Grom (38907), mag. Tadej Glažar (11640), Marko Lazic (55586), Aleš Švigelj (58842) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Samo Drobne (11215), dr. Anka Lisec (24340), Barbara Trobec (18846), dr. Jernej Tekavec (38467) Geodetski inštitut Slovenije Marina Lovric (54887), Katarina Kuk (59848) SOFINANCERJA FOUNDED BY Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) 75 Martina Zbašnik-Senegacnik, Alenka Fikfak: THE IMPACT OF OVERHEATING ON THE MORPHOLOGY OF THE BUILT ENVIRONMENT ... : 70–75 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora DOI: UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Tomaž Bercic, Marko Stavrev: ENCLOD . KREPITEV ZMOGLJIVOSTI OBCINSKEGA UPRAVLJANJA Z UPORABO ODPRTIH PODATKOV ENCLOD . ENHANCING GOVERNANCE CAPACITIES OF LOCAL AUTHORITIES USING OPEN DATA https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.076-069 UDK: 004.91:711.4 SUBMITTED: October 2025 / REVISED: November 2025 / PUBLISHED: December 2025 1.03 Kratki znanstveni clanek / Short Scientific Article POVZETEK Prispevek predstavlja pilotni primer projekta EnCLOD, ki stremi k krepitvi upravljavskih zmogljivosti lokalnih oblasti v Srednji Evropi z uporabo odprtih podatkov in IoT-senzorskih omrežij ter s prenosom znanja med petimi pilotnimi obmocji. V Novi Gorici je bila vzpostavljena mreža senzorjev za promet in kakovost zraka (24 prometnih in 8 okoljskih senzorjev), zasnovana po nacelih celotne pokritosti in javne dostopnosti podatkov. Odprti podatki omogocajo dinamicno spremljanje prometnih obremenitev in okoljskih razmer, podporo odlocanju ter vkljucevanje javnosti prek delavnic in razvojnih izzivov, posebej v kontekstu povecane mobilnosti ob EPK 2025. KLJUCNE BESEDE odprti podatki, IoT, senzorska mreža, mikrocone, urbanizem, upravljanje ABSTRACT This paper presents the Nova Gorica pilot within the EnCLOD project, an initiative designed to bolster local governance capacities across Central Europe by leveraging Open Data and IoT sensor networks. Through knowledge transfer among five pilot areas, the project fosters a more data-driven approach to urban management (EnCLOD Project, 2025). In Nova Gorica, a monitoring network was deployed to capture traffic and air-quality dynamics, comprising 24 traffic and 8 environmental sensors. By prioritizing public data accessibility, these open streams enable near real-time situational awareness and evidence-based decision support. Furthermore, the initiative encourages broader stakeholder engagement through workshops and innovation challenges—an aspect particularly relevant for managing the mobility impacts of the upcoming European Capital of Culture 2025 (Interreg Central Europe, 2024). KEY-WORDS Open Data, IoT, sensor network, microzones, urbanism, governance 76 Tomaž Bercic, Marko Stavrev: ENCLOD – KREPITEV ZMOGLJIVOSTI OBCINSKEGA UPRAVLJANJA Z UPORABO ODPRTIH PODATKOV: 76–79 No13/2025No13/2025 1. UVOD The EnCLOD project (Enhancing Governance Capacities of Local Authorities Using Open Data), an international endeavour under the Interreg Central Europe programme, is currently in its final year of operation, having run from May 2024 with a scheduled conclusion in October 2026. Its primary objective is to empower local authorities with better management capabilities through the strategic use of open data and IoT sensor networks (Interreg Central Europe, 2024). Ten partners from five countries: Italy, Slovakia, Slovenia, the Czech Republic, and Hungary; collaborate on this initiative, bringing together municipalities, universities, and technology companies. Their joint efforts focus on developing solutions that allow communities to tackle traffic, environmental issues, and other urban challenges more effectively, relying on ground-truth data collected via sensors and IoT solutions. Crucially, the European digital transition and the push towards open data serve as the project's foundation. In the broader landscape, civil society often appears to lead digitalization efforts, whereas the public sector frequently lags behind6. While private individuals and residents have begun embracing the Internet of Things (IoT) and open data, they remain under-utilized in solving public problems (Janssen et al., 2012). EnCLOD addresses this gap with an innovative approach: it actively encourages collaboration between civil society and the private sector, promoting the reuse of open data to spark new ideas and services for the public good. A strong emphasis is placed on multi-level governance and public-private partnerships, while training sessions and workshops aim to heighten decision-makers' awareness of the potential inherent in open data. Hackathons and public events are also integral, engaging residents and developers in co-creating solutions, as all collected data is released as open data for reuse (Pereira et al., 2018). THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning The Nova Gorica pilot is one of five pilot areas (alongside Vicenza, Olomouc, Debrecen, and Žilina) developing solutions for mobility, environment, and climate action. This initiative builds upon our prior engagement in the WeCount project, during which we extensively tested the first version of Telraam traffic sensors (Momirski & Bercic, 2022). Despite these earlier tests, Nova Gorica was selected due to pressing local needs: prior to EnCLOD, the city relied on a single official air quality station and lacked a modern traffic counting system, making it impossible to correlate traffic patterns with pollution levels. Historical data has often been concerning; previous research ranked Nova Gorica among the two most polluted cities in Slovenia, with air quality rated as »bad« or worse for half the time (Slovenian Environment Agency, 2024). In summer, the city struggles with elevated ozone (O3) levels due to high solar radiation and transboundary pollution from the Po Valley, while winter temperature inversions frequently trap fine particulate matter (PM , PM ) from heating and traffic. 10 2.5 Despite the absence of heavy industry, the combination of traffic emissions, residential heating, and geographical factors necessitates precise micro-location monitoring. An additional catalyst for the pilot was the European Capital of Culture (ECoC 2025), which has drawn significant visitor numbers and increased traffic loads. Consequently, the Urban Municipality of Nova Gorica (MONG) established a sensor network to monitor these dynamics closely. 2. METHOD AND TOOLS Our methodology relies on a network of IoT microzones for traffic and air quality monitoring, connected via open data platforms. This setup enables real-time collection, analysis, and public dissemination of data to support decision-making. Figure 1: Spatial definition of microzones in Nova Gorica (Solkan, Kromberk, Rožna Dolina, Center, Pristava), serving as the basis for comparative analysis of traffic and environmental data. 77 Tomaž Bercic, Marko Stavrev: ENCLOD -ENHANCING GOVERNANCE CAPACITIES OF LOCAL AUTHORITIES USING OPEN DATA: 76–79 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Figure 2: Live data monitoring interfaces. Left: Telraam traffic sensors displaying measurements from the last hour (source: telraam.net). Right: Datacake platform showing particulate matter concentrations at selected locations in Nova Gorica. 2.1 Sensor Network and Locations The network design in Nova Gorica was informed by a preliminary analysis of pollution sources, traffic patterns, and key urban nodes. The microzone network (Figure 1) covers critical hotspots— such as intersections, event venues, and main arteries— as well as reference background locations with lighter traffic. A total of 24 traffic measurement points and 8 air quality monitoring stations were deployed, distributed from busy thoroughfares to quiet residential streets to ensure a comprehensive urban picture. Locations were strategically chosen, often near known emission sources or ECoC venues, to detect specific impacts. Frequently, both sensor types are co-located to allow direct correlation between traffic flow and air quality. Most traffic sensors were installed indoors, mounted on windows of public buildings (floors 1–4) to ensure an unobstructed view of the road while remaining protected from the elements. Installation was rapid, occurring between May and September 2025. 2.2 Technology Used The network utilizes low-cost IoT sensors which, while not claiming laboratory precision, allow for high-density coverage and software-based calibration (Rai et al., 2017). ¦ Traffic Counting: We selected Telraam S2 sensors (Figure 2), which employ a built-in wide-angle camera and AI algorithms to count road users. The device automatically detects and classifies up to 10 categories (cars, trucks, cyclists, pedestrians, etc.) and reports data in 15-minute intervals, including speed estimates (Telraam, 2023). Crucially, the device processes video locally on the chip and transmits only anonymized numerical data, ensuring privacy compliance (Storme et al., 2022). ¦ Connectivity: A hybrid approach was adopted. Telraam S2 sensors use built-in mobile IoT modems (LTE-M/NB-IoT), eliminating the need for local Wi-Fi. Conversely, environmental sensors communicate via LoRaWAN, a technology optimized for long-range, battery-powered devices. 3. RESULTS OF PROJECT ACTIVITIES Nova Gorica has successfully established its first comprehensive city-wide monitoring network. The 24 Telraam sensors and 8 environmental stations have been collecting data continuously since mid-2025. In line with open data principles, traffic data is available via the Telraam platform and an open API, while environmental data is forwarded automatically to the municipal open data infrastructure. Initial data reveals distinct trends. Traffic follows a clear daily rhythm with morning and afternoon peaks, dropping sharply at night. However, spatial variance is significant: residential areas quieten down almost completely at night, whereas locations near border crossings show activity late into the evening, often due to transit freight. Modal analysis offers further insights; in the city centre (e.g., Bevkov trg), pedestrian numbers often rival or exceed car traffic, reflecting the effectiveness of the pedestrian zone. In contrast, the Solkan industrial area is dominated by motor vehicles. Such granular data helps planners pinpoint where infrastructure improvements—such as new cycling lanes—would yield the highest benefit. Environmental sensors have also uncovered similarly important patterns. A highlight of the project's Slovenian activities was the partner meeting and inspirational workshop held on October 15, 2025. This was followed on October 16 by the 'SMART City Hack,' a participatory hackaton that engaged a diverse, international group of entrepreneurs and experts to develop prototypes using the new open datasets. The resulting concepts illustrate how open data can drive the creation of smart, inclusive services, offering Nova Gorica new tools for managing quality of life (Gascó-Hernández et al., 2018) 4. CONCLUSION The establishment of Nova Gorica’s sensor network marks a significant step towards a smarter city. The openly accessible data will directly inform future mobility planning, proving that smaller cities can implement effective smart solutions using 78 Tomaž Bercic, Marko Stavrev: ENCLOD – KREPITEV ZMOGLJIVOSTI OBCINSKEGA UPRAVLJANJA Z UPORABO ODPRTIH PODATKOV: 76–79 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning Figure 3: A snapshot from the international SMART City Hack hackathon held on October 16, 2025, in Nova Gorica. A diverse group of experts and entrepreneurs gathered to co create new services using the collected open data. No13/2025 affordable technology. A key achievement of EnCLOD is the transferability of this model—combining open data, sensor networks, and public engagement—to other regions. By integrating digital tools with environmental goals, the project supports both the green and digital transitions. Nova Gorica has not only gained valuable data and equipment but also set a precedent for how open data can be harnessed for the common good Literature: Slovenian Environment Agency. (2024). Porocilo o kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2023 [Air quality report in Slovenia in 2023]. https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/ poro%c4%8dila%20in%20publikacije/porocilo_2023-FINAL.pdf Gascó-Hernández, M., Martin, E. G., Reggi, L., Pyo, S., & Luna-Reyes, L. F. (2018). Promoting the use of open government data: Cases of training and engagement. Government InformationQuarterly, 35(2), 233–242. https://doi.org/10.1016/j.giq.2018.01.003 Interreg Central Europe. (2024). EnCLOD: Unlocking the Potential of Open Data and IoT for Governance and Innovation in Central Europe. Retrieved from https://www. interreg-central.eu/news/enclod-unlocking-the-potential-of-open-data-and-iot-forgovernance- and-innovation-in-central-europe/ Janssen, M., Charalabidis, Y., & Zuiderwijk, A. (2012). Benefits, adoption barriers and myths of open data and open government. InformationSystemsManagement, 29(4), 258–268. https://doi.org/10.1080/10580530.2012.716740 Momirski, L. A., & Bercic, T. (2022). Southern inner ring road in Ljubljana: 2021 data set from traffic sensors installed as part of the citizen science project WeCount. Data inbrief, 41, 107878. DOI: https://doi.org/10.1016/j.dib.2022.107878 Pereira, G. V., Parycek, P., Falco, E., & Kleinhans, R. (2018). Smart governance in the context of smart cities: A literature review. InformationPolity, 23(2), 143–162. https://doi. org/10.3233/IP-170067 Rai, A. C., Kumar, P., Pilla, F., Skouloudis, A. N., Di Sabatino, S., Ratti, C., ... & Rickerby, D. (2017). End-user perspective of low-cost sensors for outdoor air pollution monitoring. Science ofTheTotal Environment, 607–608, 691–705. https://doi.org/10.1016/j. scitotenv.2017.06.266 Storme, T., Benoit, S., Van de Weghe, N., Mertens, L., Van Dyck, D., Brondeel, R., & Witlox, F. (2022). Citizen science and the potential for mobility policy – Introducing the Bike Barometer. Case Studies on TransportPolicy, 10(2), 1290–1299. https://doi. org/10.1016/j.cstp.2022.05.013 Telraam. (2023). Accuracy and precision of the S2 traffic counter. Retrieved from https://telraam. net/en/accuracy-and-precision-of-the-s2-traffic-counter ŠT. PROJEKTA PROJECT NO. CE0200649 DELOVNA SKUPINA WORKING GROUP UNIVERZA V LJUBLJANI (UL) doc. dr. Tomaž Bercic, project coordinator Marko Stavrev, project team member asst. dr. Andrej Mahovic, project team member VODILNI PARTNER PROJECT LEADER Province of Vicenza (IT) -Manuela Massi PROJEKTNI PARTNERJI PROJECT PARTNERS Province of Vicenza University of Venice Debrecen Exclusive Public Transport Company Ltd. CITIQ CITYONE Palacký University Olomouc Mestna obcina Nova Gorica Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo University of Žilina ALDA+ SRL Benefit Corporation SB PROJEKT FINANCIRAN S STRANI PROJECT CO-FUNDED BY Interreg Centralna Evropa Interreg Central Europe 79 Tomaž Bercic, Marko Stavrev: ENCLOD -ENHANCING GOVERNANCE CAPACITIES OF LOCAL AUTHORITIES USING OPEN DATA: 76–79 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora DOI: UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Aleš Švigelj: CELOSTNO OSVETLJEVANJE JAVNEGA ODPRTEGA PROSTORA: INTERDISCIPLINARNI RAZISKOVALNI PRISTOP K RAZVOJU SMERNIC OSVETLJEVANJA HOLISTIC LIGHTING OF OPEN PUBLIC SPACES: AN INTERDISCIPLINARY RESEARCH APPROACHTOTHE DEVELOPMENT OF LIGHTING GUIDELINES https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.080-083 UDK: 712.25:628.9 SUBMITTED: October 2025 / REVISED: November 2025 / PUBLISHED: December 2025 1.03 Kratki znanstveni clanek / Short Scientific Article POVZETEK Osvetljevanje odprtega javnega prostora (OJP) ima kljucno vlogo pri rabi prostora v nocnem casu, zaznavanju varnosti, kakovosti bivanja ter vplivih na okolje in zdravje. Kljub hitremu tehnološkemu razvoju in razširjeni uporabi energetsko ucinkovitih svetlobnih virov pa se praksa osvetljevanja pogosto omejuje na izpolnjevanje minimalnih tehnicnih zahtev, pri cemer so prostorski, družbeni in okoljski vidiki obravnavani v manjši meri. Clanek zato predstavlja ciljno raziskovalni projekt (CRP) z naslovom: Usmeritve za osvetljevanje javnega odprtega prostora (Guidelines for Lighting of Public Open Space – Gu- LiPOS), ki je usmerjen v razvoj interdisciplinarnih smernic za osvetljevanje OJP in odgovarja na pomanjkanje celostnih orodij za vrednotenje kakovosti osvetlitve v razlicnih prostorskih kontekstih. Projekt temelji na kombinaciji analize obstojecih praks, participativnih metod ter sinteznega vrednotenja podatkov z namenom oblikovanja nabora kazalnikov kakovosti osvetlitve, ki presegajo zgolj tehnicne parametre. V clanku je obravnavan raziskovalni okvir projekta ter njegov potencialni prispevek k oblikovanju strokovnih podlag za trajnostno, kontekstno prilagojeno in družbeno sprejemljivo oblikovanje osvetlitve OJP. KLJUCNE BESEDE odprti javni prostor (OJP), osvetljevanje, trajnost, kakovost bivanja, interdisciplinarni pristop ABSTRACT Lighting of open public spaces (OPS) plays a crucial role in the use of space during nighttime, in the perception of safety, quality of living, and in its impacts on the environment and human health. Despite rapid technological development and the widespread adoption of energy-efficient lighting technologies, lighting practice is still often limited to meeting minimum technical requirements, while spatial, social, and environmental aspects remain insufficiently addressed. Therefore, this article presents a targeted research project entitled Guidelines for the Lighting of Open Public Spaces (GuLiPOS), which is focused on the development of interdisciplinary guidelines for OPS lighting and responds to the lack of holistic tools for evaluating lighting quality across different spatial contexts. The project is based on a combination of the analysis of existing practices, participatory methods, and synthetic data evaluation, with the aim of developing a set of lighting quality indicators that go beyond purely technical parameters. The article discusses the research framework of the project and its potential contribution to the development of professional foundations for sustainable, context sensitive, and socially acceptable lighting design of OPS. KEY-WORDS open public space, lighting, sustainability, quality of living, interdisciplinary approach 80 Aleš Švigelj: CELOSTNO OSVETLJEVANJE JAVNEGA ODPRTEGA PROSTORA: INTERDISCIPLINARNI RAZISKOVALNI PRISTOP K RAZVOJU ...: 80 –83 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 1. UVOD V sodobnih mestih in naseljih se odprti javni prostor (OJP) vse pogosteje uporablja tudi v nocnem casu, pri cemer ima osvetljevanje kljucno vlogo pri zaznavanju prostora, orientaciji in obcutku varnosti. Svetloba pri tem ne deluje zgolj kot sredstvo zagotavljanja vidnosti, temvec pomembno vpliva na zaznavo atmosfere ter na nacin, kako se prostor uporablja in doživlja. Raziskave kažejo, da uravnoteženi in nižji nivoji svetlosti lahko prispevajo k vecji zaznavni in socialni povezanosti uporabnikov prostora ter celo k višjemu subjektivnemu obcutku varnosti, kar postavlja pod vprašaj razširjeno predpostavko, da vecja kolicina svetlobe nujno pomeni višjo kakovost OJP (Hvass & Hansen, 2022). Kljub tem spoznanjem se osvetljevanje OJP v praksi še vedno vecinoma obravnava skozi prizmo tehnicnih normativov in standardov, ki izhajajo predvsem iz prometno varnostnih in fotometricnih zahtev. Takšen pristop pogosto zanemarja raznolikost prostorskih kontekstov ter kompleksnost rabe prostora v nocnem casu, zaradi cesar svetlobne rešitve ne podpirajo vedno zaznavne kakovosti in socialnega potenciala OJP (Rakonjac idr., 2022). V zadnjih letih se vse bolj poudarja tudi družbena razsežnost osvetljevanja. Svetloba pomembno vpliva na vzpostavljanje atmosfer, obcutek pripadnosti in zaznavno berljivost prostora, s cimer postaja sestavni del prostorske izkušnje in ne zgolj tehnicni element urbane infrastrukture (De Frutos idr., 2024). Razprava o osvetljevanju OJP se obenem vse tesneje povezuje z vprašanji zdravja in okolja. Izpostavljenost umetni svetlobi ponoci lahko vpliva na biološke ritme in splošno dobrobit ljudi, kar dodatno poudarja potrebo po premišljenem in zadržanem ravnanju s svetlobo v nocnem okolju (Davis idr., 2023). Na ravni trajnostnega razvoja mest se kaže, da vprašanja nocne osvetlitve še vedno niso sistematicno vkljucena v širše prostorske in razvojne okvire, kljub vse vecjemu zavedanju o vplivih umetne svetlobe na ljudi, okolje in kakovost nocnega prostora (Zielinska-Dabkowska & Bobkowska, 2022). V tem kontekstu se odpira potreba po celostnem in interdisciplinarnem razmisleku o osvetljevanju OJP, ki presega enoznacne tehnicne rešitve in omogoca obravnavo svetlobe kot prostorskega in družbenega dejavnika. Na ta razmislek se navezuje tudi ciljno raziskovalni projekt Usmeritve za osvetljevanje odprtega javnega prostora (GuLiPOS), katerega raziskovalni okvir in izhodišca so predstavljeni v nadaljevanju. 2. RAZISKOVALNI OKVIR IN CILJI PROJEKTA Ciljno raziskovalni projekt Usmeritve za osvetljevanje odprtega javnega prostora (GuLiPOS) izhaja iz prepoznane vrzeli med obstojecimi tehnicnimi normativi osvetljevanja in dejanskimi potrebami OJP v nocnem casu. Veljavni normativni okviri praviloma obravnavajo posamezne svetlobne parametre loceno, pri cemer ne omogocajo celostne presoje kakovosti osvetlitve glede na prostorski kontekst, nacin rabe prostora ter zaznavne in družbene ucinke svetlobe. Raziskovalni okvir projekta temelji na interdisciplinarnem razumevanju osvetljevanja OJP kot prostorskega, družbenega in okoljskega dejavnika. Osvetlitev se v tem okviru ne obravnava zgolj kot tehnicna infrastruktura, temvec kot sestavni del prostorske izkušnje, ki vpliva na orientacijo, zaznavo varnosti, socialne interakcije ter širše okoljske in zdravstvene ucinke v nocnem okolju. Osrednji cilj projekta je razvoj celostnih in interdisciplinarnih smernic za osvetljevanje OJP, ki omogocajo vrednotenje kakovosti osvetlitve v razlicnih prostorskih, družbenih in okoljskih kontekstih. Projekt se osredotoca na oblikovanje konceptualnega okvira, znotraj katerega je mogoce usklajevati tehnicne zahteve z zaznavnimi, okoljskimi in družbenimi vidiki prostora. Specificni cilji projekta so: ¦ opredeliti kljucne vidike kakovosti osvetlitve OJP, ¦ vzpostaviti konceptualni okvir za celostno presojo osvetlitve, ¦ oblikovati izhodišca za razvoj kazalnikov kakovosti osvetlitve, ¦ pripraviti strokovne podlage za razvoj smernic, namenjenih podpori odlocanja v praksi. Raziskovalni okvir projekta vzpostavlja konceptualno podlago, na kateri temelji metodološki pristop, predstavljen v nadaljevanju clanka. 3. METODOLOGIJA Metodološki pristop raziskave je zasnovan na nacin, da omogoca operacionalizacijo opredeljenih raziskovalnih ciljev in konceptualnega okvira projekta. Raziskava temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, ki omogocajo celostno obravnavo osvetljevanja OJP, proces pa je potekal v zaporedju vec faz. V prvi fazi je bila izvedena analiza obstojecih praks osvetljevanja OJP ter pregled relevantnih strokovnih in znanstvenih virov. Namen te faze je bil pridobiti vpogled v trenutno stanje, prepoznati razlike v pristopih ter identificirati tipicne probleme v praksi. V nadaljevanju je bil uporabljen participativni raziskovalni pristop, ki je vkljuceval sodelovanje strokovnjakov z razlicnih podrocij, povezanih z nacrtovanjem in raziskovanjem OJP. S pomocjo strukturiranih delavnic in vodenih razprav so bili zbrani kvalitativni podatki o zaznavnih, prostorskih in okoljskih vidikih osvetlitve. Dodatno so bili uporabljeni tudi polstrukturirani intervjuji in anketni vprašalniki, namenjeni pridobivanju vpogleda v stanje v praksi ter v zaznavanje osvetlitve z vidika razlicnih deležnikov. Zbrani podatki so bili analizirani z uporabo vsebinske analize in osnovnih kvantitativnih postopkov. Na podlagi sintezne obdelave zbranih podatkov je bil razvit nabor kazalnikov kakovosti osvetlitve, strukturiran v hierarhicni model. Zasnovan metodološki pristop s tem omogoca primerjavo razlicnih rešitev glede na prostorski kontekst ter zagotavlja podlago za prenos rezultatov v nadaljnje faze razvoja smernic. V okviru raziskave je bila metodologija dodatno preverjena tudi na izbranih pilotnih primerih v dveh mestih, Kranju in Izoli. V obeh primerih so bile na podlagi predhodno opredeljenega tipološkega okvira izbrane znacilne svetlobno-morfološke prostorske enote OJP, ki odražajo razlicne prostorske, funkcionalne in zaznavne situacije. Na izbranih lokacijah je bilo izvedeno terensko preverjanje in vrednotenje razvitih kazalnikov kakovosti osvetlitve, kar je omogocilo preverjanje njihove uporabnosti, primerljivosti in prenosljivosti v realnem prostorskem kontekstu. 4. REZULTATI Rezultati kažejo, da kakovosti osvetlitve OJP ni mogoce ustrezno ovrednotiti zgolj na podlagi posameznih tehnicnih parametrov, temvec jo je potrebno obravnavati v razmerju do prostorskega konteksta, nacina rabe prostora in zaznavnih znacilnosti nocnega okolja. Analiza obstojecih praks in zbrani empiricni podatki potrjujejo, da tehnicno ustrezne rešitve pogosto ne zagotavljajo ustrezne zaznavne kakovosti in ne spodbujajo želene rabe prostora v nocnem casu. Eden kljucnih rezultatov je oblikovanje nabora kazalnikov kakovosti osvetlitve OJP, ki vkljucujejo prostorske, zaznavne ter okoljske in družbene vidike. Kazalniki ne obravnavajo zgolj jakosti osvetlitve, temvec tudi njeno porazdelitev, usmerjenost, barvne lastnosti, prilagodljivost ter odnos do prostorske strukture in rabe prostora. Takšen nabor omogoca 81 Aleš Švigelj: HOLISTIC LIGHTING OF OPEN PUBLIC SPACES: AN INTERDISCIPLINARY RESEARCH APPROACH TO THE DEVELOPMENT OF ...: 80–83 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora bolj diferencirano presojo kakovosti osvetlitve in presega poenostavljen pristop, znacilen za obstojece normative. Raziskava je pokazala, da se pomen posameznih kazalnikov razlikuje glede na tip odprtega javnega prostora, njegovo merilo in prevladujoco rabo. V prostorih z izrazito socialno ali rekreativno funkcijo se kot kljucni izkazujejo zaznavni in ambientalni vidiki osvetlitve, medtem ko imajo v prometno usmerjenih prostorih vecjo težo vidiki orientacije in berljivosti prostora. To potrjuje potrebo po kontekstno prilagojenem pristopu, ki omogoca prilagajanje svetlobnih rešitev specificnim prostorskim razmeram. Na podlagi sintezne obdelave podatkov je bil razvit hierarhicni model vrednotenja osvetlitve OJP, ki omogoca primerjavo razlicnih svetlobnih ureditev ter podporo odlocanju v fazah nacrtovanja in prenove. Model temelji na razumevanju osvetlitve kot prostorskega sistema, katerega kakovost izhaja iz uravnoteženega razmerja med tehnicnimi zahtevami in zaznavnimi ter okoljskimi vidiki. Rezultati raziskave obenem potrjujejo, da preosvetljevanje OJP pogosto ne prispeva k vecji zaznavi varnosti ali vecji rabi prostora, temvec lahko povzroca blešcanje, zmanjšano prostorsko berljivost in degradacijo nocnega ambienta. Nasprotno pa bolj zadržane in prilagodljive svetlobne rešitve omogocajo boljšo orientacijo, višjo zaznavno kakovost in ugodnejše pogoje za socialno rabo prostora. Rezultati potrjujejo, da so kazalniki in hierarhicni model vrednotenja ustrezna osnova za razvoj smernic za osvetljevanje OJP. Takšen pristop omogoca preseganje univerzalnih tehnicnih rešitev in podpira oblikovanje svetlobnih ureditev, ki so hkrati prostorsko smiselne, zaznavno kakovostne in okoljsko odgovorne. 5. ZAKLJUCEK Osvetljevanje OJP predstavlja kompleksno prostorsko vprašanje, ki presega tradicionalno razumevanje javne razsvetljave kot tehnicne infrastrukture. Za kakovostno obravnavo nocnega prostora je nujen celosten in interdisciplinaren pristop, ki povezuje tehnicne zahteve z zaznavnimi, družbenimi in okoljskimi vidiki prostora. Premik razprave od vprašanja kolicine svetlobe k vprašanju njene kakovosti in umešcenosti v prostorski kontekst omogoca drugacno razumevanje vloge osvetljevanja OJP. Osvetlitev se v tem okviru ne kaže zgolj kot sredstvo zagotavljanja vidnosti in varnosti, temvec kot pomemben dejavnik oblikovanja nocnega ambienta in rabe prostora. Takšen pogled odpira prostor za nadaljnji razvoj strokovnih pristopov k osvetljevanju OJP ter za oblikovanje rešitev, ki so hkrati kontekstno prilagojene, zaznavno kakovostne in trajnostno naravnane. Raziskovalni okvir in izhodišca, predstavljena v okviru projekta GuLiPOS, UVODNIK lahko služijo kot podlaga za nadaljnje raziskave ter postopno EDITORIAL vkljucevanje celostnih smernic v nacrtovalsko in strokovno CLANEK prakso. ARTICLERAZPRAVA Zahvala DISCUSSION prispevek je rezultat raziskovalnega dela v okviru Ciljnega razisko- RECENZIJA valnega programa »CRP2024« Usmeritve za osvetljevanje javnega REVIEW odprtega prostora (V4-24030), ki ga financirajo Javna agencija PROJEKT za raziskave in inovacije Republike Slovenije (ARIS), Ministrstvo za PROJECT okolje, podnebje in energijo (MOPE) in Ministrstvo za naravne vire DELAVNICA in prostor (MNVP). WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Literatura in viri: Davis, L. K., Bumgarner, J. R., Nelson, R. J., & Fonken, L. K. (2023). Health Effects of Disrupted Circadian Rhythms by Artificial Light at Night. Policy Insights from the Behavioral and Brain Sciences, 10(2), 229–236. https://doi.org/10.1177/23727322231193967 Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani. (b. d.). GuLiPOS. https://fe.uni-lj.si/o-fakulteti/katedre-in-laboratoriji/laboratorij-za-razsvetljavo-infotometrijo/ gulipos/ Frutos, L. D., Pellizzari, L., & Hvass, M. (2024). The Influence of Urban Lighting on the Sense of Belonging. IOPConference Series: Earth and EnvironmentalScience, 1320(1), 012011. https://doi.org/10.1088/1755-1315/1320/1/012011 Hvass, M., & Hansen, E. K. (2022). Balanced Brightness Levels: Exploring how lighting affects humans’experiences of architectural and social urban contexts. IOPConference Series: Earth and Environmental Science, 1099(1), 012017. https://doi.org/10.1088/17551315/ 1099/1/012017 Rakonjac, Ivana, Zoric, A., Rakonjac, Ivan, Miloševic, J., Maric, J., & Furundžic, D. (2022). Increasing the Livability of Open Public Spaces during Nighttime: The Importance of Lighting in Waterfront Areas. Sustainability, 14(10), 6058. https://doi.org/10.3390/ su14106058 Zielinska-Dabkowska, K. M., & Bobkowska, K. (2022). Rethinking Sustainable Cities at Night: Paradigm Shifts in Urban Design and City Lighting. Sustainability, 14(10), 6062. https:// doi.org/10.3390/su14106062 82 Aleš Švigelj: CELOSTNO OSVETLJEVANJE JAVNEGA ODPRTEGA PROSTORA: INTERDISCIPLINARNI RAZISKOVALNI PRISTOP K RAZVOJU ...: 80 –83 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 ŠT. PROJEKTA PROJECT NO. CRP V4-24030 DELOVNA SKUPINA WORKING GROUP UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO (UL FE) doc. dr. Matej Bernard Kobav (vodja projekta) prof. dr. Grega Bizjak znan. sod. dr. Katja Malovrh Rebec UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO (UL FA) prof. dr. Alenka Fikfak izr. prof. dr. Tomaž Novljan razisk. Aleš Švigelj MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA izr. prof. dr. Marko Debeljak VODILNI PARTNER PROJECT LEADER Univerza v Ljubljani, fakulteta za elektrotehniko (UL FE) doc. dr. Matej Bernard Kobav PROJEKTNI PARTNERJI PROJECT PARTNERS Univerza v Ljubljani, fakulteta za arhitekturo (UL FA) Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana (MPS) PROJEKT FINANCIRAN S STRANI PROJECT CO-FUNDED BY Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnostRepublikeSlovenije(ARIS) Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) 83 Aleš Švigelj: HOLISTIC LIGHTING OF OPEN PUBLIC SPACES: AN INTERDISCIPLINARY RESEARCH APPROACH TO THE DEVELOPMENT OF ...: 80–83 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: PROJEKT HUBCITIES: POVEZOVANJE PROSTORSKIH ANALIZ IN OBCANSKE ZNANOSTI ZA RAZOGLJICENJE LETALIŠKIH IN PRISTANIŠKIH OZEMELJ THE HUBCITIES PROJECT: BRIDGING SPATIAL ANALYSIS AND CITIZEN SCIENCE FOR THE DECARBONISATION OF AIRPORT AND SEAPORT TERRITORIES https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13.084-089 UDK: 77.033:72 SUBMITTED: October 2025 / REVISED: November 2025 / PUBLISHED: December 2025 DOI: 1.03 Kratki znanstveni clanek / Short Scientific Article POVZETEK Projekt HubCities, financiran v okviru ukrepov Marie Sklodowska- Curie (MSCA), obravnava nujen izziv razogljicenja energetsko intenzivnih letaliških in pristaniških regij s pomocjo UVODNIK sinteze prostorskega modeliranja (GIS) in obcanske znanosti (citizen science). Prispevek opisuje dvojni metodološki okvir, ki EDITORIAL povezuje »trde« podatke o infrastrukturi z »mehkimi« kvalita CLANEK ARTICLE tivnimi ugotovitvami lokalnih prebivalcev, kar krepi odpornost mest in preglednost upravljanja. Raziskava predstavlja kljucne RAZPRAVA znanstvene ugotovitve na treh cezmejnih testnih obmocjih: DISCUSSION identifikacijo zrelega »letališkega mesta« (Airport City) v Gradcu RECENZIJA (AT), empiricno potrditev procesov »regionalizacije pristanišca« v Kopru (SI) ter kartiranje multimodalnega »Super-HubCity« na REVIEW obmocju Trst–Tržic (IT). Rezultati kažejo, da se trajnostni pro- PROJEKT storski razvoj v teh logisticno obremenjenih pokrajinah ne more PROJECT zanesti zgolj na tehnološke rešitve, temvec zahteva premik DELAVNICA paradigme k participativnemu sooblikovanju. Z zapolnjevanjem WORKSHOP vrzeli med globalno logistiko in lokalno kakovostjo življenja NATECAJ projekt HubCities ponuja ponovljiv model za trajnostno preobrazbo evropskih prometnih vozlišc. COMPETITION PREDSTAVITEV KLJUCNE BESEDE PRESENTATION HubCities, ljubiteljska znanost, GIS metodologija, razogljicenje, DIPLOMA prostorsko nacrtovanje, letališka in pristaniška ozemlja, regional- MASTER THESIS na identiteta. ABSTRACT The HubCities project, funded under the Marie Sklodowska- Curie Actions (MSCA), addresses the urgent challenge of decarbonising energy-intensive airport and seaport regions through a synthesis of GIS-based spatial mapping and citizen science. This paper outlines a dual-methodological framework thatintegrates“hard”infrastructure datawith“soft”qualitative insights from local residents to enhance urban resilience and governance transparency. The research presents key scientific findings from three cross-border testbeds: the identification of a mature“Airport City”in Graz(AT),theempiricalvalidationof“port regionalisation”inKoper(SI),andthemappingof amultimodal “Super-HubCity”in the Trieste-Monfalcone region (IT). Results suggest that sustainable spatial development in these logistics- heavy landscapes cannot rely solely on technological solutions but requires a paradigm shift towards participatory co-design. By bridging the gap between global logistics and local quality of life, HubCities provides a reproducible model for the sustainable transformation of European transport gateways. KEY-WORDS MSCA HubCities, Citizen Science, GIS Methodology, Decarbonisation, Urban Resilience, Airport-Seaport Territories. 84 Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: PROJEKT HUBCITIES: POVEZOVANJE PROSTORSKIH ANALIZ IN OBCANSKE ZNANOSTI ZA RAZOGLJICENJE ...: 84–89 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning Figure 1: Current situation of the logistics area in Kalsdorf bei Graz (AT) left side, and the future scenario if this development continues in the same manner right side (Pansinger, 2015). No13/2025 1. INTRODUCTION: THE HUBCITIES PARADIGM Europe is home to approximately 347 airports and 3,024 seaports, infrastructure nodes that are essential for global connectivity but simultaneously function as major consumers of resources and generators of CO2 emissions. Traditionally, the planning of these territories has been dominated by top-down, technocratic approaches focused on operational efficiency and logisticalthroughput. However, asthese “HubCities”expand, they increasingly overlap with residential areas, creating friction zones where global logistics conflict with local quality of life (Figure 1). The HubCities project was conceived to disrupt this traditional paradigm. Awarded the Seal of Excellence by the European Commission in 2023 (European Commission, 2022), the project aims to develop a holistic strategy for the sustainable development of these territories. The core hypothesis of the project is that successful decarbonisation and spatial integration cannot be achieved through technological solutions alone; they require a“paradigm shift”inspatial planningthatleveragestheadvantages of citizen science. By treating local residents not merely as passive subjects but as active data collectors and co-designers, HubCities seeks to harmonize the operational demands of global transport networks with local environmental and social needs. This approach addresses a critical gap in current urban systems research:thedisconnection betweenthe“hard”infrastructure of logistics and the“soft”infrastructure of the communities that host them. Built on this paradigm shift, HubCities translates citizen-collected data into planning insights, ensuring that local knowledge is systematically integrated into spatial solutions. Through this approach, HubCities enhances institutional transparency, improves trust between citizens, policymakers, and scientists, and creates a replicable model for other mobility- driven urban regions across Europe and beyond. 1.1 Project Evolution and Institutional Resilience The execution of the HubCities project serves as a case study in academic resilience. The project was originally led by Prof. Lucija Ažman Momirski, a scholar in the field of metropolitan logistics and spatial planning. Her theoretical work laid the foundation for understanding airport and seaport regions not just as transit points, but ascomplexurban entities“metropolitanterritoriesof industry,logistics, andeconomic activity” (Pansinger &Ažman Momirski, 2022). However, the project faced profound operational obstacles in 2024 due to the severe illness and subsequent passing of Prof. Ažman Momirski. This tragic loss created a significant leadership vacuum during a critical phase of the research. For the majority of 2024, the project operated under constrained supervision, requiring the research team to demonstrate exceptional autonomy and commitment to the original vision. In early 2025, Asst. Prof. Dr. Tomaž Bercic was nominated as the new supervisor. Under his guidance, the project was restructured to ensure the completion of its deliverables while honoring the conceptual legacy of Prof. Ažman Momirski. This transition marked a renewed focus on the technical formalisation of the research, particularly the integration of previous participatory traffic sensing projects into the HubCities framework. Throughout the project duration, Dr. techn. arch. Sanela Pansinger served as the main researcher and key figure coordinating the conceptual development, as well as the methodological and empirical research, and the execution of all required activities. Her role was particularly important in the organization of activities across the three testbed locations, the dissemination of data and project activities, and the production of scientific outputs. She also ensured continuity between the translation of theoretical foundations and the applied research components. The successful conclusion of the project, characterized by a high volume of scientific output including study visits, conference papers, and articles, is a testament to the robustness of the initial research design and the adaptability of the project team. 2. METHODOLOGICAL FRAMEWORK Tthe robustnessject employs a dual-methodological approach that bridges the gap between quantitative spatial science and qualitative social engagement. On one side, it applies spatial analysis and evidence-based data; on the other, it integrates citizen science methods (surveys, workshops, and in-person data collection) with the aim of capturing lived experiences. 2.1The“Soft”Layer: Citizen Science and Co-Design Thesecond methodologicalpillar focusesonthe “human sensor.”Building onthemethodologies of the WeCount project (Pansinger & Ažman Momirski, 2023), where citizens used low- cost sensors to monitor traffic, HubCities expanded this logic to the broader scope of urban design and industrial impact. This approach involves: ¦ Ground-Truthing: Using citizen input to verify spatial data and identify“blindspots”inofficial statistics, such asunrecorded traffic flows or localized environmental stressors. ¦ Participatory Planning: Engaging local communities in the co-design of public spaces within these logistics-heavy territories to foster a sense of ownership and alignment with sustainable urban goals. ¦ Decarbonisation Pathways: Leveraging citizen data to identify specific opportunities for reducing carbon emissions, such as optimizing cycling infrastructure or identifying inefficiencies in local transport networks. Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: THE HUBCITIES PROJECT: BRIDGING SPATIAL ANALYSIS AND CITIZEN SCIENCE FOR THE DECARBONISATION ...: 84-89 85 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Figure 2: Spatial Development: Surroundings of Graz Airport Field View 2012. Source: Orthophoto from 2012, provided by BEV Fede ral Office of Metrology and Surveying, Vienna, used as base material. UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 2.2The“Hard”Layer: A Reproducible GIS Framework To manage HubCities, one must first define them. A primary objective of the project was to move beyond theoretical definitions and establish a standardized, reproducible method for mapping these territories across heterogeneous national contexts. The project utilized harmonised open European datasets specifically CORINE Land Cover (CLC) (European Environment Agency, 2020) and EuroGlobalMap (EuroGeographics, 2023) to create a“rule-based, parameterisedGIS framework” (Bercic& Pansinger, 2025). This framework relies on a methodology that ensures comparability and scalability, while at the same time allowing data from HubCities to be systematically identified and analyzed. This component of the methodology involved: ¦ Harmonisation: Standardizing land-use data across Austria, Slovenia, and Italy to overcome the inconsistencies of national cadastral systems. ¦ Hierarchical Classification: Developing a binary system to classify infrastructure nodes into Tier 1 (strategic, international gateways) and Tier 2 (regional, capillary nodes). ¦ Spatial Delineation: Applying a distance-based algorithm that defines a 5 km radius for immediate logistical hinterlands anda 10km overlapzoneformultimodal“Super-HubCities”. 2.3 The Data Synthesis Loop The integration of these layers appears to function as a recursive loop where spatial geometries meet lived experience. While the GIS framework outlines the physical extent of the logistics belts using objective, consistent land-use data, citizen inputs act as a qualitative filter that adds depth to these boundaries. Specifically,‘ ground-truthing’allows ustoverify whether the5km and10 km buffers identified in the model truly correspond with observed environmental stressors or traffic bottlenecks that official datasets might overlook. This suggests that planning interven tions, such as cycling infrastructure or industrial buffering are not merely technically placed within a catchment zone but are spatially embedded where they can most effectively mitigate local friction. 3. SYNTHESIS OF KEY SCIENTIFIC RESULTS The HubCities project has generated a series of scientific publications that collectively address the project’s core themes. These articles function as the primary deliverables of the research, documenting the transition from theory to methodology to practice. 3.1 The Citizen Science Approach The first major contribution, A new approach to sustainable development and decarbonisation of airport and seaport territories through citizen science – HubCities (2025) by Sanela Pansinger and Tomaž Bercic, focuses on the societal dimension of the project. This article, presented in the context of the ESEIA and STS conferences, argues that the decarbonisation of energy- intensive industries requires a paradigm shift in planning. The research addresses the ecological, social, and spatial dimensions of sustainability, positioning citizens as active contributors to spatial change. Therefore, HubCities demonstrates how sustainable development and decarbonisation can align with justice, quality of life, and long-term climate-neutral resilience. The paper’s core argument posits that sustainable spatial embedding of industry is impossible without local acceptance, detailing how theproject used“testbeds”in Graz, Koper, and Trieste to identify weaknesses and strengths through citizen science. Furthermore, the study’s methodological innovation demonstrates how integrating citizen perspectives helps in the “spatial embedding oftechnologies,”such as IoT and renewable energy models, ensuring they are not just technically feasible but socially sustainable. It concludes that involving residents is vital for developing solutions that combine economic, ecological, and social objectives. 86 Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: PROJEKT HUBCITIES: POVEZOVANJE PROSTORSKIH ANALIZ IN OBCANSKE ZNANOSTI ZA RAZOGLJICENJE ...: 84–89 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning Figure 3: Illustration of the Super HubCity concept inTrieste. The map depicts the convergence of the Tier 1 (Trieste) Airport and the Tier 1 Port of Monfalcone, highlighting their interlocking 5km influence zones alongside the surrounding transport infrastructure and industrial clusters. No13/2025 3.2 Identity and Infrastructure Expanding on the project’s scope, the publication Linking Places, Shaping Identities: HubCities and the Future of Regional Identity through Infrastructure (2025) by Sanela Pansinger and Tomaž Bercic explores the socio-cultural impact of living within a HubCity. It further positions HubCity as a catalyst for socio-spatial transformation, arguing that regional transformation should be grounded in questions of culture, users, and spatial justice. The core theme examines how massive logistical infrastructures, often viewedas “non-places,”canshaperegional identity.The paper analyzes the “spatial signals”of these territories, as shown in the evolving surroundings of Graz Airport (Figure 2), and argues that they are not just economic engines but distinct cultural landscapes that define the lived experience of the region. Therefore, it indicates that logistical and infrastructural territories are more than merely economic and transit spaces. This work connects the technical mapping results with the sociological findings, suggestingthatthe“Super-HubCity”is not just a logistic category but a new form of regional identity for the inhabitants of the North Adriatic corridor. 3.3 The Spatial Definition of the HubCity (in Print) The technical challenge of identifying HubCities is addressed in the article Operationalising Airport–Seaport Urban Systems: A Reproducible GIS Framework for Identifying Multimodal Logistic Territories (2025) by Tomaž Bercic and Sanela Pansinger. This publication focuses on the operationalisation of data within a transparent and reproducible GIS methodology, presenting results applied to a cross-border pilot region involving Graz (Austria), Koper (Slovenia), and Trieste (Italy). The analysis of Graz Airport revealed amature “AirportCity”configuration, identify ing an industrial hinterland of approximately 970 hectares— nearly three times the size of the core airport infrastructure. This validated the concept that mature HubCities generate extensive industrial belts functioning independently of the city center and impacts the quality of life of people who live and work in theseareas. In Koper, the projectdiscovered a “reversedynamic” where the industrial back end (506 ha) significantly exceeds the size of the port itself (191 ha), providing empirical evidence of “port regionalization”and highlightingthe needfor HubCities to act as activators of positive change. Additionally, the methodology successfully identified a multimodal“Super-HubCity”in the Trieste-Monfalcone region (Figure 3). By applying the 10 km overlap threshold, the study mapped a complex zone where the catchments of Trieste Airport and the Port of Monfalcone intersect, confirming that firms leverage both air and sea connectivity within a single operational zone and creating new forms of industrial geography. 3.4 Project Impact and Dissemination The dissemination strategy of the HubCities project was designed to ensure that its findings reached both the scientific community and policymakers. Despite the administrative short delays in 2024, the project achieved a high level of visibility through participation in key international forums. ¦ Conference Presentations: The project’s findings were presented at several prestigious international conferences, reflecting the interdisciplinary nature of the work: ¦ 6th ESEIA Conference“Net Zero and Beyond”(Kuopio, Finland, 2024): Here, the project team presented the core concept of using citizen science for decarbonisation in industrial zones. Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: THE HUBCITIES PROJECT: BRIDGING SPATIAL ANALYSIS AND CITIZEN SCIENCE FOR THE DECARBONISATION ...: 84-89 87 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS ¦ STS Conference Graz (Austria, 2025): This presentation focused on the socio-technical aspects of the project, specifically the interaction between smart city technologies and citizen participation. ¦ RCA Conference Ljubljana (Slovenia, 2025): A focus on regional contextualization and the “spiritof place”inHubCities. ¦ Green Inland Ports / Thinkport Vienna (2025): A specialized forum where the logistical and operational aspects of the project were discussed with industry stakeholders. Study Visits and Networking: The project facilitated numerous study visits to the pilot regions (Leipzig, Nuremberg, Regensburg, Pula, Venice, Vienna, Warsaw, Stockholm, Graz, Koper, Trieste), allowing the research team to engage directly with local port authorities, municipal planners, and community groups. These visitswerecrucialfor the“ground-truthing”process, verifying the GIS data against the physical reality of the logistics landscape. The dissemination strategy was also strongly supported through workshops held at all three testbed locations: Graz (Feldkirchen bei Graz and Kalsdorf bei Graz), Koper, and Trieste, as well as through kick-off events. 4. CONCLUSION AND FUTURE DIRECTIONS The MSCA HubCities project has successfully navigated a challenging path to deliver a robust, scientifically grounded framework for the analysis of airport and seaport territories. By formalising the HubCity as a reproducible spatial object and coupling this with a rigorous citizen science methodology, the project has provided a blueprint for future urban systems research. The primary legacy of the project is the validation of a methodology that is transferable to the European scale. The spatial criteria developed specifically the 5 km and 10 km distance thresholds have proven robust across different national contexts, offering a foundation for the creation of a comprehensive “Hub- Cities Atlas”. Future decisions include plans to join the COST Programme (European Cooperation in Science and Technology), strengthen collaboration with the University of Ljubljana, and ensure that HubCities provides a stable platform for academic research. Furthermore, the project has demonstrated that the decarbonisation of these complex territories cannot be achieved top-down; it requires the active, data-driven participation of the citizens who call these HubCities home. As the project concludes in 2025, it leaves behind a validated protocol for identifying and managing these critical territories continues to influence the sustainable development of Europe’s logistics backbone. References EuroGeographics. (2023). EuroGlobalMap [Data set]. https://www.eurogeographics.org/mapsfor- europe/open-data/ European Commission. (2022). A new approach to sustainable development of airport and seaport territory through citizen science: HubCities (Horizon Europe MSCA Postdoctoral Fellowships 2022, Project No. 101108858). European Environment Agency. (2020). CORINELandCover (CLC) 2018, Version2020_20u1 [Data set]. Copernicus Land Monitoring Service. https://land.copernicus.eu/pan european/corine-land-cover/clc-2018 Pansinger, S. (2015). Flughafenstandort -Stadtentwicklung: Das Dazwischen als Abstellraum? [Doctoral dissertation, Graz University of Technology] Pansinger, S., & Ažman Momirski, L. (2022). Airport cities: On metropolitan territory of Hub Cities. In M. Schrenk (Ed.), Proceedings of REALCORP 2022: Mobility, knowledgeand innovation hubs in urban and regional development (pp. 67–75). CORP – Competence Center of Urban and Regional Planning. Pansinger, S., & Ažman Momirski, L. (2023, November 14–16). Integrating citizenscience into urban planning [Paper presentation]. Mreža znanja, Ljubljana, Slovenia. Pansinger, S., & Bercic, T. (2025). Linking places, shaping identities: HubCities and thefuture of regional identity through infrastructure. Pansinger, S., & Bercic, T. (2025, September 17). Regional contextualisation in architecture: The spirit of place – Cultivating identity inthebuiltenvironment:HubCitiesand the future of regional identity through infrastructure [Paper presentation]. Regional Contextualisation in Architecture (RCA) Conference, Ljubljana, Slovenia. https://rca.uirs.si/en-us/ 88 Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: PROJEKT HUBCITIES: POVEZOVANJE PROSTORSKIH ANALIZ IN OBCANSKE ZNANOSTI ZA RAZOGLJICENJE ...: 84–89 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 NASLOV PROJEKTA TITLE OF THE PROJECT The HubCities Project: Bridging Spatial Analysis and Citizen Science for the Decarbonisation of Airport and Seaport Territories ŠT. PROJEKTA PROJECT NO. 101108858 TIP PROJEKTA TYPE OF THE PROJECT raziskovalni projekt research project mednarodni international Marie Sklodowska-Curie Actions (MSCA) DELOVNA SKUPINA WORKING GROUP UNIVERZA V LJUBLJANI (UL) Dr. techn. arch Sanela Pansinger, main researcher Ass. Prof Lucija Ažman Momirski, project coordinator 2024 doc. dr. Tomaž Bercic, project coordinator 2025 PROJEKTNI PARTNERJI PROJECT PARTNERS Univerza v Ljubljani (UL) University of Ljubljana (UL) PROJEKT FINANCIRAN S STRANI PROJECT CO-FUNDED BY Marie Sklodowska-Curie Actions (MSCA) INTERNET STRAN WEB PAGE https://www.hubcities.net/ The HubCities project received financial support from the HORIZON- WIDERA-2022-TALENTS-04-01 framework program | EU HORIZON-TMA-MSCA-PF-EF under agreement number 101130751. Tomaž Bercic, Sanela Pansinger: THE HUBCITIES PROJECT: BRIDGING SPATIAL ANALYSIS AND CITIZEN SCIENCE FOR THE DECARBONISATION ...: 84-89 89 III. DELAVNICE WORKSHOPS Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora UPORABA MICELIJA V ARHITEKTURNEM USE OF MYCELIUM IN ARCHITECTURE: OBLIKOVANJU: EKSPERIMENTALNA IN EXPERIMENTAL AND RESEARCH RAZISKOVALNA ARHITEKTURNA DELAVNICA ARCHITECTURAL WORKSHOP UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Ljubljana, Slovenija 2025 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP arhitekturna delavnica MENTORJI MENTORS izr. prof. Aleksander Ostan, doc. dr. Tomaž Bercic, asist. dr. Andrej Mahovic, Marko Stavrev DRUGI SODELUJOCI OTHER PARTICIPANTS izr. prof. dr. Anna Sandak, Andrej Koruza, Rok Oblak, Maruša Ramšak, Primož Turnšek. ŠTUDENTJE STUDENTS UL FA: Anžel Lara Kim, Babic Ana, Bandelj Zlobec Žan, BašTristan, Brinjevec Iza, Brkic Doris, Bukovec Žan Rihard, Crt Hodnik, Curman Kovacevic Matea, Figar Uroš, Flerin Janez, Ilkoska Kristina, Ivanic Natali, Jesenko Vid, Milevska Anastasija, Trifunovska Ines ORGANIZATORJI ORGANISED BY izr. prof. Aleksander Ostan, doc. dr. Tomaž Bercic, asist. dr. Andrej Mahovic, Marko Stavrev DATUM IN KRAJ RAZSTAVE PLACE AND DATE OF EXHIBITION Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija. 01.06 – 24.06.2025 GRADIVO PRIPRAVILI MATERIALS PREPARED BY Marko Stavrev, doc. dr. Tomaž Bercic, asist. dr. Andrej Mahovic 92 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Slika1:PrvisestanekvZelenemLabu, CenterRog,Ljubljana.(arhivavtorja). VSEBINA V okviru delavnice Uporaba micelija v arhitekturi smo sštudenti raziskovali, v kolikšni meri lahko izdelke iz micelija (podgobje) uporabimo kot relevanten gradbeni material. Udeleženci delavnice smo se poglobili v posebnosti tega veziva, ki ob stiku z lignoceluloznimi substrati tvorijo presenetljivo lahek, a trden biokompozit. Naš namen ni bil zgolj tehnicne narave; zanimalo nas je predvsem, kako lahko ta v zacetni fazi »živi« material vpliva na oblikovanje in dojemanje prostora. Osredotocili smo se na razvoj modularnih arhitekturnih elementov. Delo smo zasnovali, skozi šest kljucnih faz: od zacetnega raziskovanja in oblikovanja, priprave ter sterilizacije substratov, do polnjenja kalupov, termicne obdelave in koncne dokumentacije. V fazi nacrtovanja so študenti reinterpretirali klasicno opeko (24 x 12 x 20 cm). Z uporabo 2-centimetrske prostorske mreže in zavednim kršenjem simetrije so ustvarili serijo šestnajstih novih oblik, ki so jih kasneje zložili v razlicne konfiguracije za analizo prostorskih ucinkov. Za prakticni del delavnice smo izbrali glivo Ganoderma lucidum (svetlikava pološcenka). Razlog za to izbiro tici v njeni agresivni in zanesljivi kolonizaciji, kar je pri casovno omejenih delavnicah kljucno. Substrate (razlicne mešanice) žagovine, konoplje ali tekstila s sporami, smo pred inokulacijo z micelijem sterilizirali, da bi preprecili kontaminacijo. To mešanico smo nato stisnili v parametricno zasnovane 3D-natisnjene plasticne kalupe. Ko je micelij v celoti prerasel in povezal ohlapna vlakna substrata, smo module termicno obdelali (deaktivirali), s cimer smo ustavili biološko rast in stabilizirali geometrijo. Rezultat ni bila le zbirka unikatnih biokompozitnih modulov v naravni velikosti, temvec tudi sistematicno dokumentiran proces, ki odpira vrata ponovljivosti in nakazuje eno od smeri, v katero bi se lahko razvijala kompostabilna arhitektura prihodnosti. Slika2:Koncnirezultatopekeizmicelija(arhivavtorja). ABSTRACT The workshop Use of Mycelium in Architecture explored the potential of mycelium as a building material by developing modular components grown from fungal networks and plant-based substrates. Students reinterpreted a standard brick using a precise design grid and asymmetry rules, producing 16 new typologies. These were grown in sterilised substrates inoculated with Ganoderma lucidum and shaped in paramatrically designed 3D-printed molds. The results include full-scale biocomposite bricks and a documented replicable methodology supporting future compostable architecture. The workshop demonstrates how bio-based materials can inform new spatial and design strategies. 93 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora ENCLOD DELAVNICA . ODPRTI PODATKI, ENCLOD WORKSHOP:OPEN DATA, PAMETNA MESTA, PRIHODNOST SMART CITIES,THE FUTURE UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Nova Gorica, Slovenija 2025 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP urbanisticna delavnica MENTORJI MENTORS doc. dr.Tomaž Bercic, asist. dr. Andrej Mahovic, Marko Stavrev ŠTUDENTJE STUDENTS UL FA: Ana Babic, Anastasija Milevska, Andelkovic Luka, Anžel Kim, Bandelj Zlobec Žan, Baš Tristan, Brinjevec Iza, Brkic Doris, Bukovec Rihard, Crt Hodnik, Curman Kovacevic Matea, Figar Uroš, Filip Skeledžic, Flerin Janez, Ilkoska Kristina, Ivanic Natali, Jesenko Vid, Katja Založnik, Luka Andelkovic, Trifunovska Ines, Zatezalo Nikola DRUGI SODELUJOCI OTHER PARTICIPANTS Ana Kobe, Andreja Repic Agrež, Arianna Mordenti, Béla Göblyös, Carlo Andriolo, Cristina Del Sal, David Bárta, Desiree Ponzio, Desirèe Ponzio, Dragan Ševic, Elena Pellizzari, Filippo Savarcina, Filippo Squarcina, Francesca Borga, Francesco Bruzzone, FrancescoToniolo, Imre Cikajlo, Imre Törös, Irena Balantic, Jakub Konícek, Jaroslav Burian, Jaroslav Jaroš, Karol Hrudkay, Luca Lodatti, László Mátyus, Manuela Massi, Martin Bolo, Martin Slabý, Martin Šinko, Martina Murovec, Massimo Enrico Ferrario, Michal Palcák, Nadia Vigolo, Nicola Manfredini, Oldrich Rypl, Rachele Amerini, Radoslav Vozárik, Silvana Matelic, Silvio Nocera, Tadej Hrovat, Teodora Deljanin, Uroš Skok, Vanja Marš, Vesna Kobal, Vojtech Giesl in Vít Pászto ORGANIZATOR ORGANISED BY UL FA: doc. dr. Tomaž Bercic – vodja projekta UL, asist. dr. Andrej Mahovic -raziskovalec, Marko Stavrev -raziskovalec MONG: Erik Lasic, Mateja Zoratti, Tadej Hrovat DATUM IN KRAJ RAZSTAVE PLACE AND DATE OF EXHIBITION 15. oktober 2025, Nova Gorica, Slovenija GRADIVO PRIPRAVILI MATERIALS PREPARED BY Marko Stavrev, doc. dr. Tomaž Bercic, asist. dr. Andrej Mahovic 94 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 VSEBINA Projekt INTERREG EnCLOD si prizadeva za krepitev razumevanja preoblikovalnega potenciala odprtih podatkov in interneta stvari (IoT) pri oblikovalcih politik, odlocevalcih ter širši javnosti v srednji Evropi. S tem namenom je 15. oktobra 2025 v Novi Gorici potekala strokovna delavnica, ki je pod okriljem Mestne obcine Nova Gorica združila projektne partnerje iz vec evropskih držav. Razprava se je osredotocala predvsem na presecišce dinamicnih odprtih podatkov, koncepta pametnih mest ter analitike okoljskih parametrov. Raziskovalci z UL FA so predstavili vzpostavitev senzorskega omrežja za spremljanje prometa in kakovosti zraka na goriškem obmocju, medtem ko je podjetje Arctur demonstriralo platformo FLOWS, namenjeno napredni analizi podatkovnih tokov in napovedovanju trendov. V nadaljevanju je strokovnjak inštituta XIRIS orisal, kako lahko pametna mesta s premišljeno integracijo tehnologij opazno izboljšajo kakovost bivanja. Predstavljen je bil tudi prispevek Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki je vkljuceval digitalno in fizicno nadzorno plošco za prikaz rabe odprtih podatkov v urbanem nacrtovanju. Perspektivo so razširili strokovnjaki iz CityOne in Univerze v Olomoucu (UPOL) s konceptom mikrocon kot orodjem za preciznejše prostorsko nacrtovanje, ceški partnerji pa so delili prakticne izkušnje z izvedbo hackathonov in razvojem IoT orodij za spodbujanje lokalnih inovacij. Srecanje ni le utrdilo zavedanja o vlogi podatkov pri razvoju mest, temvec je služilo tudi kot pospeševalec prenosa znanja in povezovanja med raziskovalno sfero in obcinskimi strukturami. ABSTRACT The EnCLOD project aims to strengthen the capacity of local authorities through the use of opendata and IoT technologies for better territorial governance. On October 15, 2025, a workshop in Nova Gorica brought together partners from across Central Europe to exchange knowledge and practices on smart cities, data flows, and sensor networks. Highlights included an air quality monitoring system, the FLOWS platform for urban data analysis, a micro-zone based tool for planning, novel hackathon methodologies and student-developed dashboards from the Faculty of Architecture, University of Ljubljana. The event showcased how open data can drive innovation, citizen engagement, and sustainable urban development. Slika 1: Na UL FA somo razvili digitalno in analogno nadzorno plošco, ki z uporabo odprtih podatkov ponazarja možnosti za so dobno in podatkovno podprto nacrtovanje mest. (arhiv avtorja). Slika2:SkupinskafotografijavsehpartnerjevvprojektuEnCLOD(arhivEnCLOD). 95 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora MEDNARODNI TEDEN 2025 V MILANU: INTERNATIONALWEEK2025 IN MILAN: ANTIFRAGILITY AT PLAY . RAZISKOVANJE ANTIFRAGILITY AT PLAY . EXPLORING ANTIFRAGILNIH PRISTOPOV V URBANIZMU, ANTIFRAGILE APPROACHES IN URBANISM, NACRTOVANJU IN POLITIKAH UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS Milano, Italija 2025 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodna urbanisticna delavnica MENTORJI MENTORS Janez P. Grom (UL), Špela Verovšek (UL) DRUGI SODELUJOCI OTHER PARTICIPANTS Primorski tehnološki park, Mestna obcina Nova Gorica in UL v sodelovanju s partnerji projekta EnCLOD (Interreg Central Europe). ŠTUDENTJE STUDENTS 60 udeležencev iz 5 držav (Slovenija, Italija, Francija, Nemcija, Švedska) ORGANIZATOR ORGANISED BY Politecnico di Milano, Dipartimento di Architettura e Studi Urbani (DAStU) DATUM IN KRAJ RAZSTAVE PLACE AND DATE OF EXHIBITION 10. in 14. februar 2025 GRADIVO PRIPRAVIL MATERIALS PREPARED BY doc. dr. Janez P. Grom PLANNING,AND POLICIES 96 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 VSEBINASlika1:Predstavitverezultatovdelaštudentskihskupin Slika2:Projektskupine,kisejeukvarjalssegregacijovšolah. Mednarodni teden 2025 v Milanu: Antifragility at play – raziskovanje antifragilnih pristopov v urbanizmu, nacrtovanju in politikah Med 10. in 14. februarjem 2025 je na Politecnico di Milano potekal International Week 2025, mednarodni intenzivni teden sodelovanja, ucenja in projektnega dela, ki je združil študente, raziskovalce in pedagoge vec evropskih univerz. Dogodek je gostil Dipartimento di Architettura e Studi Urbani (DAStU), organizacijsko in vsebinsko pa ga je podprl CRAFT – Competence Center for Antifragile Territories, kompetencni center, usmerjen v razvoj metod in pristopov za spoprijemanje z narašcajoco krhkostjo teritorijev in kompleksnostjo upravljanja prostora. Osrednja tema: od odpornosti k antifragilnosti Rdeca nit tedna je bila »Antifragility at play«, z jasnim poudarkom na vprašanju, kako lahko koncept antifragilnosti (v smislu sistemov, ki se zaradi šokov, negotovosti in motenj ne le ohranijo, temvec se izboljšajo) prispeva k sodobnim pristopom urbanisticnega nacrtovanja, urbanega oblikovanja in oblikovanja javnih politik. S tem se je International Week 2025 navezal na aktualne razprave o tem, da se mesta in regije danes ne soocajo zgolj z »izrednimi dogodki«, temvec z novo normalnostjo negotovosti: od podnebnih ekstremov, energetskih in socialnih kriz do pritiskov na stanovanjski trg, mobilnost, javne storitve in lokalne skupnosti. V takšnem okolju postane kljucno vprašanje, kako oblikovati prostorske in institucionalne rešitve, ki omogocajo ucenje, prilagajanje in razvoj – namesto zgolj vracanja v prejšnje stanje. Mednarodna mreža sodelujocih univerz in organizatorjev Dogodek je nastal v sodelovanju vec partnerjev. Med organizacijskimi univerzami so bile navedene: ¦ Université Gustave Eiffel, ¦ HafenCity University Hamburg, ¦ University of Ljubljana, ¦ University of Hannover, ¦ Politecnico di Milano. ki lahko pilotnim projektom dejansko pomagajo pri nadaljnjem razvoju, udeležencem pa ponudijo izkušnjo delovanja na presecišcu raziskovanja, nacrtovanja in javnih politik. ABSTRACT International Week 2025 at Politecnico di Milano (10–14 February) convened students and staff from European partner universities to explore “Antifragility at Play” in urbanism, planning and public policy. Through keynote lectures, concept workshops, Off-Campus field visits across Milan, and a project-based “contest,” participants examined how territories can move beyond resilience toward systems that learn and improve under uncertainty. Multidisciplinary teams engaged with eight ongoing pilot projects—from cycling safety and school segregation to affordable housing and biodiversity—developing antifragile principles and actionable recommendations for research-to-practice transfer and future collaboration within the CRAFT Antifragility Lab network. It strengthened shared methods, reflection, and networks. 97 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora ENCLOD SMART CITY HACK 2025 . ODPRTI ENCLOD SMART CITY HACK2025. PODATKI ZA UCINKOVITOST MEST DATA.DRIVEN URBAN EFFICIENCY UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 98 Nova Gorica, Slovenija 2025 TIP DELAVNICE TYPE OF WORKSHOP mednarodni hekaton (inovacijska delavnica) MENTORJI MENTORS Mateja Panjan (Danfoss), Tomaž Bercic (UL) Andrej Farazin, Gorazd Kozmus, Jan Orož in Damjan Primožic ŠTUDENTJE STUDENTS 60 udeležencev iz 10 držav (Slovenija, Italija, Srbija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Grcija, Finska, Estonija, Avstrija, Nemcija) DRUGI SODELUJOCI OTHER PARTICIPANTS Primorski tehnološki park, Mestna obcina Nova Gorica in UL v sodelovanju s partnerji projekta EnCLOD (Interreg Central Europe). NAROCNIK CLIENT Mestna obcina Nova Gorica ORGANIZATOR JA ORGANISED BY Primorski tehnološki park, Mestna obcina Nova Gorica in UL v sodelovanju s partnerji projekta EnCLOD (Interreg Central Europe). DATUM IN KRAJ RAZSTAVE PLACE AND DATE OF EXHIBITION 16. oktober 2025, Nova Gorica, Slovenija GRADIVO PRIPRAVILI MATERIALS PREPARED BY doc. dr. Tomaž Bercic, Marko Stavrev, asist. dr. Andrej Mahovic THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 Slika1:ZmagovalnaekipapodelitevnagradesstranižupanaNoveGorice(arhivEnCLOD). VSEBINA Hekaton Smart City Hack 2025, ki je potekal v Xcentru v Novi Gorici, je bil organiziran v okviru evropskega projekta Interreg Central Europe EnCLOD. Projekt je usmerjen v spodbujanje uporabe odprtih podatkov in tehnologij interneta stvari (IoT) kot podpore sodobnemu lokalnemu upravljanju in bolj usklajenemu razvoju mestnega prostora. Dogodek je združil udeležence iz razlicnih držav in generacij – od študentov in mladih podjetnikov do izkušenih raziskovalcev in strokovnjakov – kar je omogocilo izmenjavo pogledov med razlicnimi izkušnjami in upravljavskimi praksami. Udeleženci so se osredotocili na izzive, s katerimi se soocajo mesta pri oblikovanju politik trajnostnega razvoja, energetske rabe in upravljanja skupnih virov. Pet interdisciplinarnih ekip je v sodelovanju z mentorji razvijalo rešitve, ki temeljijo na povezovanju podatkov, tehnologije in odlocanja na lokalni ravni. Prvo mesto je osvojila ekipa AI Heating Coach, ki je predstavila digitalno orodje za podporo premišljenemu upravljanju rabe energije v urbanem okolju z upoštevanjem vremenskih razmer in uporabniških navad. Drugo mesto je pripadlo ekipi Wattaware, ki je naslovila vlogo izobraževalnih skupnosti pri spodbujanju odgovorne rabe energije kot dela širšega mestnega sistema. Posebno priznanje EnCLOD za ucinkovito uporabo podatkov in IoT pristopov je prejela ekipa COMFAI, ki je razvila koncept za podporo odlocanju pri upravljanju energetskih tokov v javnem prostoru. Hekaton je deloval kot platforma za sodelovanje med lokalno skupnostjo, projektnimi partnerji EnCLOD, industrijskimi deležniki ter mlajšo generacijo inovatorjev. Predlagane rešitve so bile zasnovane z vidika lokalnega upravljanja in so neposredno naslavljale potrebe mest po bolj usklajenem odlocanju, zmanjševanju okoljskih obremenitev ter ucinkovitejši rabi virov v mestnem prostoru. Slika2:Mentorjiprideluzekipami(arhivEnCLOD). ABSTRACT The Smart City Hack 2025, held in Nova Gorica, was a key pilot activity of the EnCLOD project, focusing on leveraging open data and IoT technologies for sustainable urban development. The event brought together 60 participants from 10 countries to develop innovative solutions for energy efficiency and building management. Five teams presented market-oriented concepts ranging from household energy assistants to green infrastructure. The winning project, AI Heating Coach, introduced an AI-driven tool for optimizing residential heating, while the COMFAI team received a special award for their advanced data usage in public building management. The hackathon successfully demonstrated how cross-sector collaboration can accelerate the transition to climate-neutral cities by turning data into actionable strategies. 99 IV. PREDSTAVITVE PRESENTATIONS Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora RCA 2025: REGIONALNA KONTEKSTUALIZACIJA REGIONALCONTEXTUALISATION INARCHITECTURE: V ARHITEKTURI: DUH KRAJA . NEGOVANJE THE SPIRIT OF PLACE . CULTIVATING IDENTITY IN IDENTITETE V GRAJENEM OKOLJU THE BUILT ENV Ljubljana, Slovenija UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 2025 TIP DOGODKA TYPE OF EVENT mednarodni znanstveni kongres ORGANIZATORJI ORGANISED BY Univerza v Ljublani, Fakulteta za arhitkturo Urbanisticni inštitut Republike Slovenije Univerza v Ljuljbani, Biotehniška fakulteta ORGANIZACIJSKI ODBOR ORGANIZING COMMITTEE dr. IGOR BIZJAK, UIRS prof. dr. ALENKA FIKFAK, UL FA doc. dr. MATEJ NIKŠIC, UIRS doc. dr. JANEZ P. GROM, UL FA doc. dr. TOMAŽ PIPAN, UL BF asist. MARKO LAZIC, UL FA asist. ALEŠ ŠVIGELJ, UL FA doc. dr. TOMAŽ NOVLJAN, UL FA doc. dr. DOMEN KUŠAR, UL FA asist. dr. JERNEJ CERVEK, MNVP RS mag. BARBARA ŽIŽIC BAUMGARTNER, MK RS SPLETNA STRAN WEBPAGE https://rca.uirs.si/sl-si/ GRADIVO PRIPRAVIL MATERIALS PREPARED BY izr. prof. dr. Matej Nikšic 102 IRONMENT THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 VSEBINA Med 17. in 20. septembrom 2025 je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena konferenca RCA (Regionalna kontekstualizacija v arhitekturi). Dogodek je bil organiziranvokviruciljnega raziskovalnega projekta“Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije 2” (V5-24031), pod okriljem UL FA, UIRS in UL BF ter ob podpori ARIS in MNVP. Konferenca je vsak dan gostila vrhunske raziskovalce in strokovnjake, ki so odpirali kljucne debate: prof. dr. Živa Deu (UL FA) o kulturni krajini ter izr. prof. Aleksander S. Ostan (UL FA) o iskanju ravnovesja med tradicijo in inovacijo; dr. Ceren Sezer (RWTH Aachen University, Nemcija) o sooblikovanju mestnih prihodnosti in pravicnosti v prostoru; izr. prof. dr. Luka Skansi (Politecnico di Milano, Italija) o regionalizmu in internacionalizmu v povojni arhitekturni kulturi; ter prof. dr. Sonja Ifko (UL FA) o arhitekturni dedišcini kot trajnostnem kapitalu. Program s prispevki udeležencev je bil razdeljen na enajst tematskih sklopov, ki so z razlicnih zornih kotov osvetlili vprašanje identitete v grajenem okolju. V okviru konferencnega programa sta bili organizirani tudi dve okrogli mizi. Prva, z naslovom Doseganje prostorske identitete skozi arhitekturo in urbanizem, je pod moderiranjem Ivana Stanica (MNVP) gostila prof. dr. Alenko Fikfak, doc. Uroša Rustjo, prof. dr. Živo Deu (vsi UL FA), ter mag. Katarino Kondo (MOL). Razpravljavci so analizirali zapleten odnos med urejenostjo grajenega okolja in obcutkom pripadnosti, pri cemer so poudarili, da identiteta kraja v globalno prepletenem svetu ostaja kljucna tema. Poudarek je bil na iskanju prakticnih strategij, ki s snovnimi elementi, kot so lokalni materiali in kulturna dedišcina, ter nesnovnimi družbenimi interakcijami ustvarjajo prostore, ki so sodobni in hkrati mocno zakoreninjeni v lokalni kontekst. Druga okrogla miza z naslovom Varen, vkljucujoc in dostopen odprti javni prostor, ki jo je vodil doc. dr. Janez P. Grom (UL FA), pa je v ospredje postavila vprašanje okoljske pravicnosti in socialne povezanosti. V razpravi so sodelovali Marina Lovric (Geodetski inštitut Slovenije), izr. prof. dr. Tomaž Novljan (UL FA), Midhet Huskic (predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije), Tilen Jurca (Urbanisticni inštitut RS) in Aleš Švigelj (UL FA). Udeleženci so osvetlili varnost kot vecplasten pojav, ki ne vkljucuje le zašcite pred naravnimi nesrecami, temvec tudi pravico do dostopnosti za vse družbeno-ekonomske skupine. Razprava je pokazala, da kakovostno doživljanje kraja temelji na nacrtovanju prostorov, ki spodbujajo obcutek varnosti in vkljucenosti, s cimer se oblikuje bolj pravicna in cloveku prijazno bivalne okolje, na ta nacin oa tudi krepi prostorska identiteta. Zadnji, cetrti dan konference je bil namenjen strokovnemu ogledu dobrih praks na terenu. Ekskurzija na Gorenjsko, ki sta jo vodila izr. prof. Aleksander S. Ostan in doc. Blaž Budja pod koordiniranjem doc. dr. Janeza P. Groma (vsi UL FA), je udeležencem ponudila prerez skozi eno najbolj prepoznavnih slovenskih regij. Pot se je zacela v Kranju, kjer so udeleženci spoznavali preplet srednjeveške dedišcine s sodobnimi ureditvami, s posebnim poudarkom na delih Jožeta Plecnika in njegovega ucenca Edvarda Ravnikarja, ki sta v svoje projekte subtilno vtkala elemente regionalne identitete. Pot se je nadaljevala do Bleda, ikonicne slovenske kulturne krajine, kjer so si udeleženci poleg gradu in Plecnikovih posegov ogledali tudi novejšo »regionalno« arhitekturo priznanih birojev. Ekskurzija se je zakljucila v Bohinju z ogledom arhitekturnih del kriticnega regionalizma, ki so služili kot neposredna ilustracija osrednje teme konference o negovanju identitete v grajenem okolju. Slika1:KonferencnizbornikRCA2025(dostopenvpdfoblikinahttps://rca.uirs.si/slsi/) Konferencna gradiva (Konferencni zbornik, Zbornik izvleckov itd.) so dostopna na spletni strani https://rca.uirs.si/sl-si/. ABSTRACT Between 17 and 20 September 2025, the international scientific conference RCA (Regional Contextualization in Architecture) took place at the University of Ljubljana, Faculty of Architecture. The event was organized within the framework of the targeted research project “Architectural Typologies and Architectural Landscapes and Regions of Slovenia 2” (V5-24031), under the auspices of UL FA, UIRS, and UL BF, with the support of ARIS and MNVP. Each day, the conference hosted distinguished researchers and experts who opened key debates: prof. dr. Živa Deu (UL FA) on cultural landscape and assoc. prof. Aleksander S. Ostan (UL FA) on seeking balance between tradition and innovation; dr. Ceren Sezer (RWTH Aachen University, Germany) on co-creating urban futures and spatial justice; assoc. prof. dr. Luka Skansi (Politecnico di Milano, Italy) on regionalism and internationalism in post-war architectural culture; and prof. dr. Sonja Ifko (UL FA) on architectural heritage as sustainable capital. The programme, featuring contributions from participants, was divided into eleven thematic sections that approached the question of identity in the built environment from various perspectives. 103 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora ZGOŠCEVANJE NASELIJ: REŠITEV ALI NOVA REGIONALCONTEXTUALISATION INARCHITECTURE: GROŽNJA KAKOVOSTI BIVANJA? THE SPIRIT OF PLACE . CULTIVATING IDENTITY IN THE BUILT ENVIRONMENT Ljubljana, Slovenija UVODNIK EDITORIAL CLANEK ARTICLE RAZPRAVA DISCUSSION RECENZIJA REVIEW PROJEKT PROJECT DELAVNICA WORKSHOP NATECAJ COMPETITION PREDSTAVITEV PRESENTATION DIPLOMA MASTER THESIS 2025 TIP DOGODKA TYPE OF EVENT strokovni, domaci posvet ORGANIZATORJI ORGANISED BY Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) Urbanisticni inštitut RS (UIRS) Združenje mestnih obcin Slovenije (ZMOS) ORGANIZACIJSKI ODBOR ORGANIZING COMMITTEE Damijan Uranker, MNVP prof. Janez Koželj, ZMOS dr. Barbara Golicnik Marušic, Urbanisticni inštitut RS doc. dr. Janez P. Grom, UL, Fakulteta za arhitekturo izr. prof. dr. Matej Nikšic, Urbanisticni inštitut RS Ivan Stanic, MNVP Alenka Pograjc, ZMOS Peter Geršic Aleksandra Ažman, MO Kranj Nika Rovšek, MO Kranj GRADIVO PRIPRAVIL MATERIALS PREPARED BY izr. prof. dr. Matej Nikšic 104 105 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No 13 / 2025 VSEBINA V ljubljanski Cukrarni je 11. novembra 2025 potekal strokovni posvet, ki so ga organizirali Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Urbanisticni inštitut RS (UIRS) in Združenje mestnih obcin Slovenije (ZMOS). Namen srecanja je bil odpreti razpravo na temo zgošcevanja naselij, ki je v teoretskem smislu pomemben ukrep za bolj trajnostno rabo prostora, ki pa v praksi odpira številna vprašanja. Namen je bil tudi predstaviti inovativne pristope k zgošcevanju naselij, ki ne temeljijo zgolj na povecevanju zazidanosti, temvec na trajnostni preobrazbi mestnega tkiva. Uvodni nagovori so postavili jasen okvir: zgošcevanje mest mora biti nelocljivo povezano z razmislekom o okoljskem odtisu. Damijan Uranker (MNVP) je izpostavil zeleno infrastrukturo kot kljucni dejavnik podnebne odpornosti, medtem ko je prof. Janez Koželj (ZMOS) opozoril, da strnjena mesta niso samodejno trajnostna, ce ne vkljucujejo zelenega premisleka, t.j. ozelenitve obstojecih obmocij, sencenja in zmanjševanja toplotnih otokov. Izr. prof. dr. Matej Nikšic (UIRS) je ob tem predstavil raziskovalni projekt, ki razvija kazalnike za monitoring kakovosti bivanja, s cimer bi presegli parcialne investitorske interese. V drugem delu so strokovnjaki osvetlili specifi cne vidike zgošcevanja. Izr. prof. dr. Ilka Cerpes je pojasnila, da je urbana gostota lahko orodje za oblikovanje humanega okolja, pomembna je dolocena z dejavnostmi in poselitvijo, ki morajo omogocati raznolike oblike sobivanja. Dr. Barbara Golicnik Marušic je zelene površine oznacila za »mehko tkivo mesta«, ki mora biti obravnavano kot osnovna infrastruktura, ne le kot ostanek prostora med stavbami. Alenka Pograjc in izr. prof. dr. Matej Nikšic pa sta predstavila izsledke ankete med obcinami in stroko, ki je md drugim razkrila razkorak: medtem ko obcine zgošcevanje razumejo predvsem skozi fi zicne kazalnike (faktor zazidanosti), stroka opozarja na nujnost vkljucevanja socialne dimenzije in kakovosti odprtega prostora. Hkrati so anketni odgovori jasno pokazali, da obcinske službe naceloma pozdravljajo prizadevanja za zgošcanje urbanih prosostorov, a hkrati domnevajo, da širša javnost temu ni naklonjena. Prakticni del posveta je potekal po metodi World Café in je obravnaval tri kljucne izzive: 1. izziv znanja: udeleženci so pod vodstvom Janeza P. Groma ugotavljali, da v javnosti prevladuje strah pred zgošcevanjem (hrup, izguba zelenja ipd.). Rešitve so iskali v komunikaciji in vizualizacijah, ki zgošcevanje predstavijo kot priložnost za »funkcionalno bližino«; 2. izziv fi nanciranja: Peter Geršic je z delovno skupino iskal nove fi nancne modele, ki bi podpirali zgošcevanje. Izpostavljena je bila nujnost regionalnih razvojnih skladov in aktivne zemljiške politike, ki bi obdavcila neizkorišcena stavbna zemljišca; 3. izziv regulative: Skupina pod vodstvom Aleksandre Ažman je opozorila na »teror prava« – togo zakonodajo, ki pogosto onemogoca inovativne rešitve. Predlagali so oživitev neodvisne urbanisticne presoje in uvedbo soseske kot pravno- -prostorske kategorije. V sklepnem delu posveta je Ivan Stanic (MNVP) moderiral dinamicno okroglo mizo, ki je zgošcevanje naselij osvetlila kot nujno civilizacijsko strategijo za varovanje krajine in omejevanje prometne odvisnosti. Izr. prof. dr. Ilka Cerpes je v razpravi razblinila mit o »terorju bližine« in poudarila, da prav zgošcevanje povecuje svobodo prebivalcev s krajšanjem življenjskih poti, a le pod pogojem, da gre za premišljeno regeneracijo degradiranih površin. Da takšna preobrazba ne more uspeti brez narave, je opozorila dr. Barbara Golicnik Marušic, ki je zagovarjala kvote elementov zelenega sistema za podnebno odpornost, saj komercialni pritiski po optimizaciji zazidave pogosto rušijo zveznost zelenega sistema. Doc. dr. Janez P. Grom je k temu dodal kriticen razmislek o izgubi skupnih prostorov in predlagal vrnitev soseske kot nacrtovalske kategorije, ki bi preprecila privatizacijo javnih odprtih površin in povrnila arhitekturno kulturo bivanja. Da prostorske odlocitve ne bi bile plod parcialnih interesov, je izpostavil izr. prof. dr. Matej Nikšic, pri tem pa opozoril na nujnost objektivnega monitoringa in merljivih kazalnikov kakovosti. Nika Rovšek je na podlagi izkušenj MO Kranj opozorila na realne stiske obcin, ki ob pomanjkanju strokovnega kadra in jasnih fi nancnih mehanizmov države težko krmarijo med interesi investitorjev in javnim dobrim. Posvet se je zakljucil s spoznanjem, da prihodnost slovenskih mest ni v širjenju na še neurbanizirana zemljišca, temvec v premišljeni in pogumni notranji prenovi, ki temelji na merljivih kazalnikih izboljšanja kakovosti bivanja in vkljucevanju javnosti. ABSTRACT On 11 November 2025, a professional consultation took place at Cukrarna in Ljubljana, organized by the Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), the Urbanisticni inštitut RS (UIRS), and the Združenje mestnih obcin Slovenije (ZMOS). The aim of the meeting was to open a discussion on urban densifi cation, which in theoretical terms represents an important measure for more sustainable land use, yet in practice raises numerous questions. Another objective was to present innovative approaches to densifi cation that are not based solely on increasing built-up density, but rather on the sustainable transformation of the urban fabric. Slika 1: Vabilo na posvet. THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No13/2025 V. SEZNAM AVTORJEV LIST OF CONTRIBUTERS 107 No 13 / 2025 No13/2025 THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning SEZNAM AVTORJEV LIST OF CONTRIBUTERS UVODNIK EDITORIAL Alenka Fikfak Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: alenka.fikfak@fa.uni-lj.si phone: +386 1 2000 777 Prevod: Kristina Vrcon CLANKI ARTICLES Tomaž Pipan Biotechnial Faculty, University of Ljubljana, Jamnikarjeva ul. 101, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: tomaz.pipan@bf.uni-lj.si phone: +386 1 320 3064 Neja Zalaznik Biotechnial Faculty, University of Ljubljana, Jamnikarjeva ul. 101, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: neja.zalaznik@bf.uni-lj.si Tim Gerdin Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia e-mail: timge@uirs.si phone: +38640295269 Domen Kušar Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: domen.kušar@fa.uni-lj.si Tomaž Bercic Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: tomaz.bercic@fa.uni-lj.si Marko Stavrev Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia Aleš Švigelj Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: ales.svigelj@fa.uni-lj.si phone: 01 2000 777 Marko Lazic Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: marko.lazic@fa.uni-lj.si phone: 01 2000 777 Janez P. Grom University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Slovenia RAZPRAVA DISSCUSION Aleksander S. Ostan Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: aleksander.ostan@fa.uni-lj.si Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: janez.grom@fa.uni-lj.si Mara Vogrinec Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: mara.vogrinec@gmail.com Matej Nikšic Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia and Faculty of Architecture of the University of Ljubljana, Slovenia e-mail: matej.niksic@uirs.si Martina Zbašnik-Senegacnik Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: martina.zbasnik@fa.uni-lj.si Alenka Fikfak Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: alenka.fikfak@fa.uni-lj.si phone: +386 1 2000 777 Sanela Pansinger Faculty of Architecture, University of Ljubljana, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: sanela.pansinger@fa.uni-lj.si 109 Št.13/2025Št.13/2025 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora Znanstvena revija, št. 13 / leto 2025 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, 2025 Naslov revije: IGRA USTVARJALNOSTI teorija in praksa urejanja prostora Urednici: Alenka Fikfak, Alma Zavodnik Lamovšek Mladi uredniški odbor: Špela Verovšek, Janez P. Grom, Gašper Mrak, Kristjan Lavtižar Oblikovanje in naslovnica: Gašper Mrak Prelom: CTP d.o.o. Klasifikacija: (UDK) Špela Gala, Mojca Dolcic (UL FA) Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdic, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: UL Fakulteta za arhitekturo in UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Za izdajatelja: Mihael Dešman, dekan UL FA, in Violeta Bokan Bosiljkov, dekanja UL FGG Spletna stran revije: https://www.iu-cg.org/ Spletna stran številke https://www.iu-cg.org/stevilka.php?vol=13&lang=si DOI: https://doi.org/10.15292/IU-CG.2025.13 Revijo je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. Scientific journal, No 13 / Year 20254 University of Ljubljana Faculty of Architecture and Faculty of Civil and Geodetic Engineering Ljubljana, 2025 Title of the Journal: THE CREATIVITY GAME Theory and Practice of Spatial Planning Editors: Alenka Fikfak, Alma Zavodnik Lamovšek Junior Editors: Špela Verovšek, Janez P. Grom, Gašper Mrak, Kristjan Lavtižar Design and Title page: Gašper Mrak DTP: CTP d.o.o. Classification: (UDK) Špela Gala, Mojca Dolcic (UL FA) Published by: University of Ljubljana Press For the publisher: Gregor Majdic, the Rector of the University of Ljubljana Issued by: UL Faculty of Architecture and UL Faculty of Civil and Geodetic Engineering For the issuer: Mihael Dešman, Dean UL FA, and Violeta Bokan Bosiljkov, Dean UL FGG Journal's Web Page: https://www.iu-cg.org/en/ Currrent Issue Link https://www.iu-cg.org/stevilka.php?vol=13&lang=en ISSN 2350-3637 This work is licensed under a Creative Commons Attribution – ShareAlike 4.0 International License. The journal is financially supported by the Slovenian Research and Inovation Agency 110