Pivlaliil Iranko v tfrlavi SNS.
V Llubllani, v torek 13. ianueria 1S20;
Leto IV.
{shaja razen pondetjka '* dneva po prazniku **ak dan opoldan«
Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.C/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1’50, osmrtnice in zahvale po K 2‘50, razglasi in poslano vrstica po K 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Glasilo Jugoslov. socijalno - demokrati« n a strelke
Posamezna Stav. stane —- SO vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 96, za pol leta k 48 za retrt 'e ta K 24, za mesec K 8. Za .Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in AueuKO K 120.— Reklamec ie za list so poštnine proste.
Upravuištvo >e v L ubljani. Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska še. 312.
Nova mednarodna vojna proti Rusiji.
V francoskem parlamentu ie ministrski predsednik Clemenceau imel daljši govor o posvetovanjih v 1 on-donu. Za nas Jugoslovane ie ta njegov govor velike važnosti, ker nam odkriva politiko Francije v najbiižji bodočnosti. Kakor je bila nekdai Ru-siia žandar fevdalne Evrope proti m staieioči mladi buržuaziii in revo* luciknarnemu proletarijatu. posebno v Franciji, tako ie sedal nrevzela Franc»ia nase vlogo internaciicnal-nega žandarja buržuaziie proti nastopajočemu proletariiatu. posebno ruskemu. Vloge so se zameniate...
Clemenceau ie med drugim rekel. da mu ie uspelo prepričati Italijo. da mora živeti z Jugoslovani v najboljšem sporazumu vsled nevarnosti pred Rusijo. Izjavil ie da bodo zavezniki, kakor tudi države, ki me-le na Rusiio. obkrožene od ruske nevarnosti. a da bo antanta stala na strani vseh narodov, ki bodo napadeni ob boliševikov.
»Razun na Poljake smemo računati tudi na Rumuniio in Jugoslavijo, a ker more igrati Jugoslavija pri tem vidno vlogo, ie brezpogojno potrebno, da se izključi vsak novod razpora med njo in Italijo. Če bo napetost med Italijo in Jugosiavilo tra-lala. bo to ognjišče nesporazuma aekegad ne zagorelo, a nobeden ne more danes vedeti, kam bi to privedlo Evropo. Italijo smo morali m epričati. da mora biti temeli niene Politike trdna zveza s Srbi. Prišli smo na odpor od obeh strani, a uspelo nam ga ie odbiti ali bolie, posledice same so popolnoma zadostovale, da smo jih o tem prepričali brez naših at gumentov. Tu morem reči brez
indisk recite. da bo Nitti, ki ima brez sumnle veliko zaslug v današnjih prilikah, prevzel odgovornost, ki je izgiedafa v večih zapletliajih pretežka njegovim prednikom. . G. Nitti le že o tem izjavil enemu Francozu. kateri nas le o tem obvestil. Nitti ie sklenil storiti vse. da pride do sporazuma s Srbi!«
Iz tega Clemenceauievega el.s-pozeia se jasno vidi, da skuša Francija vs male narode podnetiti na loj proti Rusiji. Jugoslavija nai bi igrala vidno vlogo v tem. ker bi bila 2 tn-dar proti eventuelni sociialistični revoluciji v Italiti. ki bi mogla vzfcruh-niti v sredini antante . .*.
Toda Clemenceau se močno moti v svojih načrtih, ko meni napraviti Jugoslavijo privesek Francije »n io stO'iti od nie popolnoma odvisno. Ne bomo mi. Jugoslovani, prelivali svoie krvi za Franciio in niene kapitaliste. kakor tudi ne za nobenega več. kalti dovoli smo io prelil: pridi lastni volii prisiljeni za Avstrijo tn cesarsko Nemčijo. Nočemo posta«: vojaška koloniia Francije, ki bi rada prevzela nad nami ulogo poginule Avstriie. Hočemo postati -popolnoma samostojni v vsakem pogledu. Dovoli krasno vlogo, ki jo ie namenil stari »tiger« Jugoslaviji,'prepuščamo Franciji sami!
Niti en Jugoslovan ne sme preliti svoie krvi v boju proti zmagujočemu ruskemu proletarijatu. proti onemu velikemu duhu. ki je strl okove modernega suženjstva in ki hrepeni le po miru in novemu vstvarian!u
Jugoslavija ne sme niti indirektno sodelovati v boju imperiialistične antante proti sovjetski Rusiji.
Nalnovelša porežite.
Jugoslavija.
Kompromisni predlog o rešitvi VALUTNEGA VPRAŠANJA. *
LDU. Belgrad, 11. V vodilnih Političnih krogih je v zadnjem tre-notku nastal glede rešitve valutnega vprašanja kompromisni predlog, ki sprejema Velkovičev načrt z nek a-tenmi formalnimi modifikacijami. Bistvene točke tega kompromisnega Predloga so sledeče: Reorganizirana Narodna banka naj potegne stare krone iz prometa s tem, da jih zamenja z novo kronsko novčanico. »ver takih novčanic še ni natisnjenih, naj se za sedaj vporabijo v to svrho novo natisnejni državni dinarji, ki se morajo s posebnim natiskom na obeh straneh označiti kot krona in sicer, ker takih novčanic še ni dovolj natisnjenih, naj bi se natisnil kakor* Po Velkovičevem načrtu na vsako ;p«o dinarsko novčanico večkratni iznos v kronah. Poleg kronskih novčanic naj bi Izdajala Narodna oanka dinarske novčanice. V garantno novih bankovcev (kronskih in uI^L^kjh) bo dala država Narodni prevznmi3^*® bone‘ Na ta na^in njavo*teT.S,^f izme-Tasncija bo o.;Cf, IfJTS «£ se zastavi del državnih Sum, katerih čisti dohodek bo deloma fi"! sukcesivno kritje novčanic Narodne banke. Dosedanje kritje Narodne bamke be služilo tudi kot kritje za nove kronske in dinarske novčanice. Razmerje med novo krono In nje »Jato podlago (Miinzfuss) ostane za »edaa nerešeno. Reši ga šele parlament. Istotako naj parlament določi »lato podlago za dinar. Sedanja zlate podlaga starega dinarja se do te-'dal suspendira. Tudi nadalje pa ostane v veljavi za razmerje med krono jta dinarjem sedaj obstoječa službena relacija 4:1. Vsakdo sme plačevati mri državnih blagajnah v kronah ali ■teaijih po tem kurzu. Državna plahta. zlasti uradnikom se izvrše radi »adržanja sedanjih tržnih een v Tsem starem ozemlju krone Izključim .▼ novih kronskih movčanicah.
Mali kronski bankovci, ki danes več ali manj vrše ulogo drobiža, se v najkrajšem času nadomeste z novim papirnim novcem.
USTAVOTVORN1 ODSEK.
LDU. Belgrad, 10. »Politika« Javlja: Početkom tega meseca se osnuje ostavotvorni odsek, ki bo imel nalogo, pripraviti novo ustavo in sploh vse, kar je potrebno za konstituanto. V ta odsek vstopi 11 članov iz vladnih skupin, isto število se ponudi članom opozicijonal-nega bloka. Razentega vstopita v odsek dr. Draža Pavlovič in dr. Josip Smedl^a kot narodna poslanca izven strank. Člani ustavotvomega odseka bodo morali Izvoliti izvedence za javno in državno upravo. Kakor se glase zadnje vesti, so radikalci pripravljeni, vstopiti v ta ustavni odsek. Naloga ministrskega piedsednika Davidoviča ie sedaj, da se sporazumi z g. Protičem. NARODNI KLUB ZA ZAMENJAVO KRON AL PARI.
LDU. Belgrad, 10. Dr. Laginja Je ministrskemu predsedniku ljubi Davidoviču poslal poziv, kakor Je to zahtevala koferenca Jug. dem. stranka dne 2. januarja t. 1 v Ljubljani. Stvar ie vzbudila veliko pozornost v Belgradu, to pa zaiegadel, ker je s tem prišlo do zloma v opozicijo-nalnem bloku med radikalci in pristaši Narodnega kluba. Radikalci /»VSOx-VT,emo branijo rela-
nistru_ Veljkov,ST kronskim 'interesentom preveč popustljiv.
Po svetu.
MEZDNO GIBANJE ŽELEZNI-. CARJEV V TRSTU,
LDU. Milan, 9. (DunKlJ.’ Kakcr poroča »Sccolo«. so železničarji v Trstu začeli mezdno gibanje.
LJEN1N ITALIJANSKIM SOCIJA-LISTOM.
LDU. Berlin, 10. (DunKU.) »Lo* kaianzeiger« proča iz Lugana: Kakor poroča rimska »Epoca«. ie pisal LJenm italijanskim socijalistom dru-
go pismo, v katerem lih nujno prosi, da zabranijo v sedanjem trenotku revolucije v Italiji, ker bi škodovala utrieniu sovjetske republike na Ruskem. Rusija mora sedai skrbeti za to. da doseže priznanja, da se bo mogla mirno razvijati.
PRED RESNIMI DOGODKI V BOLGARIJI.
LDU. Carigrad. 10. V Bolgariji so izbruhnili nemiri. V Čistun dim (Kiistendil) so se spoprijeli redarji in prebivalci. Govori se. da ie mnogo oseb mrtvih in ranjenih. Vsel teh dogodkov je vlada proglasila vojno stanje v vsej Bolgariji. — Vse kaže. da je revolucijonarno gibanje, kj se je pričelo v Bolgariji, zelo resno. Pred dvorom je prišlo do krvavih spopadov med vojaki in prebivalci Računajo. da je bilo okoli sto oseb mrtvih ali ranjenih. Voiaštvo le včerai zasedlo Sofijo in ie vposiavjlo mir. Javljajo, da vre v notranjosti dežele, da se pa niso pojavili resni nemil. — Železniški, brzojavni, poštni in tvorniški delavci na Bolgarskem so proglasili stavko. Med stavkajočimi in vojaštvom le prišlo do krvavih spopadov.
DR. RENNER V PRAGI.
LDU. Praga. 10. (DunKU) Davi ob 7. uri 45 minut le dospel semkaj državni kanclar dr. Renner s spremstvom.
CEHOSLOVAŠKA ZA DUNAJSKO DECO.
LDU. Dunaj. 9. (DunKU.) Čeho-slovaško poslaništvo naznanja, da le čehoslovaška vlada dovolila 500 dunajskim otrokom, ki se pošljejo na Norveško, prosto vožnjo po čehoslo-vaških železnicah.
USTAVNI ODSEK ČEHOSLOVA-
ŠKE NARODNE SKUPŠČINE.
LDU. Praga, 9. (ČTU) Ustavni odsek narodne skupščine ie sklenil, ker ima predsednik republike pravico veta. po katerem sme v 14 dneh narodni skupščini vrniti sprejeti zakon. da stopi tak zakon kllub temu v veljavo, ako obe zbornici ali pa vsaj poslanska zbornica ostane pri prvotnem sklepu po poimensiknt glasovanju s tri petinsko večino. Dalje ie bilo sklenjeno, da se volj predsednik republike na 6 let in da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika. Al.o bi bil kdo več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za Predsednika, se mvre zopet voliti šele po preteku 6 let. Ta določba ne velja za prvega predsednika republike. Dalje se ie sklenilo, da se po vladni določbi more voliti namestnik predsednika, ako bi bil predsednik 6 mesecev bolan ali sicer kakorkoli oviran izvrševati svojo službo. Predsednik ne more bjti obenem tudi član narodne skupščine. Njegov glavni sedež ie Praga.
ŽELEZNIŠKA STAVKA V PORENJU.
LDU. Berlin, 10. (DunKU.) Stavka železničarjev v porenskem industrijskem ozemlju se ie razširila še na dve postaji. Na Saksonskem in na Bavarskem so železničarji stavili nove mezdne zahteve.
NAČRT DELA VRHOVNEGA SVETA.
LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) Prvo vprašanje, ki ga bo načel vrhovni svet, bo jadranski problem. B ritan-sko časopisje že piše o neki rešitvi. Reka in Zader bi bila proglašena za Prosti mesti, tako da bi se s tem upoštevala volta prebivalcev, ki zahtevajo neodvisnost. Dalmatinska obal bi imela biti nevtralizirana. Drugo vprašanje, o katerem se bo trojica posvetovala, ie vprašanje Turčije, predvsem Carigrada. Razen tega bo imela konferenca urediti še to>e: 1. ugotoviti mere. ki jih bo treba ukrenit:, da se popolnoma izvrši mirovna pogodba z Nemčijo; 2. sestaviti noto. ki se bo poslala Holandiji
z zahtevo, da izroči bivšega cesarja Viljema, ki pride pred sodišče: 3. način, po katerem bi se z naivtčjo gotovostjo dala izvesti izročitev dtugih nemških zločincev s kron-crincem vred in ki jih zahtevalo zavezniki: 4. izdelati novo francosko-angleško pogodbo, ki bi imela nadomestiti francosko - angleško - ameriško zvezno pogodbo v slučaiu. da Zečiniene države te ne ratificirajo: 5. rusko vprašanje, ki se bo obravnavalo čisto Iznova.
UVELJAVLJENJE NEMŠKE MIROVNE POGODBE.
LDU. Bero,in. 10 (DunKU.) Wol!-fov urad poroča iz Pariza: Danes ob šestnajstih sta na Ouain d‘ Or«av v kabinetu ministra za zunanje stvari ministerialni ravnatli Simson In baron Lersner v navzočnosti članov vrhovnega sveta podpisala protokol od 1. novembra. Nato ie Clemenceau izročil pismeno potrdilo o znižanju odškodninskih zahtevkov za Scapa Flow. S tem fe mirovna pogodba stopila v veljavo. Clemenceau ie iz javil, da bo še danes podpisal povelje. da se odpeljejo v domovino nemški volni ujetniki.
45.000 DELAVCEV STAVKA V BOMBOJU.
LDU. Amsterdam 10. (DunKU.) Kakor poročajo »Times« iz Bombaja. je tamkaj izbruhnila nova stavka, katere se udeležuje 45.000 delavcev iz 16 tovaren.
POPLAVA V TOSKANU.
LDU. Rim. 10. (DunKU.) Vsled povodnji, ki Je nastopila v področju reke Arno v Toskani, so predmestja Pize popolnoma poplavljena Vsled iziedno deroče vode so reševalna dela zelo otežkočena.
Dnevne vesti.
Koroški klerikalizem.
Iz Koroškega nam pišeio: »Slovenec« od 28. decembra prinaša članek o delovanju, socialističnih pristašev na Koroškem. Kdor Je pisal dot. članek je očitno računal o tem. da ie koroško ljudstvo silno pozabljivo. Korošci se pa — posebno nni v Rožni dolini — še vsi prav dobro spominjajo, kako so duhovniki leta 1914. prirejali tabore, na katerih so kmetom trobili svojo skrajno razbo-ritost: »Dolgo so nam Srbi metali orožja pod noge — sedaj p a fe čas, da jih pobijemo« itd. itd. Sedal se pa delaio. kakor da so na Koroškem le zaradi tega pridigali v slovenščini, da bi -narodnost« ohranili — in nikakor nc morda zaradi tega. ker ie bilo nemštvo v teh kraiib protiklerikalno! Ni jim — kajpada - šlo za svojo lastno kožo — le »slovenstvo« jim le bilo na srcu — kaipada ..
Saj je vsem znano, da so plerikal-ci vedno taki prebrisani tiči. da Jun ni para; ko so v svoji vladožePnostt našli oporo in zaščito s strani Habsburžanov, so bili njihovi sveto prepričani in navdušeni hlapci — sedaj, v času demokracije, ie pa menda bolje pokazati se »ljudski«. Zato ie tudi na Koroškem črna Internaciionnla postala sedaj ceio »narodna« — »sokolska«, itd.! Kaj želite več? — To pa zato, ker pričakujejo, da iim bo Koroška pomagala, da vzdržijo svojo moč še lepo število let. Urezali se bodo. Ljudstvo jih Je sito. Dolgo - -predolgo! — so imeli moč v rokah — toda ta vojna, za katero so klerikalci delali s tako vnemo, ie ljudstvo vzbudilo iz dolgega spania brezbrižnosti, Dosti dolgo ie ljudstvo zaupalo klerikalcem in bilo varano od njih — sedal pride obračun! Tega se kletikalci seveda boje in zato se vehementno zaletavajo v naše sijajne shode in »Slovenec« zavija, laže in se cmeri, da je »neka (»neka« je zelo dobro!) gospa Kristanova« uganjala »ostudno farško gonjo«. Sodru-žica Kristanova je nasprotno v svojem govoru navedla številke m fakte, s katerimi se boU zadene. kakor s
psovanjem, ni pa še nikdar izrazov »far« ali »klerikalni zmai« in nr.lnb-no labila. Kdor lahko tako stvarno govori, kakor mi sociialisti. ta ne mr-ttekuje takih rekvizitov: nrr.ušča-mo iih radevolje drugim ljudem. Kdor pa hoče poznati »gniusne metode političnega boja«, ta nai ime leda klerikalce in njihova glasila, predvsem »Slovenca«, pa bo takoj na
rasnem.
Kavalirji!
Iz vrst trgovskih nastavlieneev smo oreieli: Pri tukajšnji tvrJkl Čvančara so radi tatvine a*etirali dva uslužbenca. Plače teh dveh so zrašale: za asistenta 400 K in za uslužbenko 280 K na mesec. ImetrnK imenovane tvrdke ie ob gibanju trgovskih nastavlieneev izjavi! da rale žanre trgovino, kot da zviša pla ’e svojim nastavliencem. Plače druvih, pri niem uslužbenih nastavhemev znašaio po 300 do 350 K na mesrc. Vprašamo vse razsodne Mudi ali le potem čudno, da se kateri izmed naslovljencev v skrajni sili izpozab:? Dalie vprašamo vlado: Ali ne eksistira noben paragraf zoper po o brezobzirno izkoriščanje uslužbencev? Ali se bode še dalie dooust;*o, da se ubiia eksistenca miadim ljudem s tem. da se iim za vedno utisn« na čelo pečat tatu. vkliub temu da to store v naiveč slučalih skrajne potrebe. v katere iih silijo slabe delovne in plačilne razmere? Priobčevali bomo pod gornjim naslovim redno imena vseh brezobzirnih izkoriščevalcev v trgovini, ter primerno osvetlili Hudi. ki pač znaio delati mastne dobičke, a svojim nastav-IJencem ne privoščijo plač. ki bi iim omogočale pošteno življenje.
Tarnsoort v Prago preko Dunaja ip Brna 12. t. m. odide iz Ljubljane ob petnajstih. Vsi. ki odnotnlejt. t njim. moralo priti na kolodvor vsai do 14.
Pri poštnem čekovnem urad« so strankam na razpolago sprelerrme uradne ure pri ravnatelistvu in v prijavnici od 8.30 do 14.30 ure.
Tečaj za ooHščlno ima pouk ob torkih in petkih od 6.-7. ure zvečer r.a realni gimnaziii na Poljanski cesti Prihodnjo uro (v torek, dne 13 ianuaria) se bodo spreiemaM še m vi člani. Za diiake ie učnina znatno znižana.
PromocHa. G. Lovro Sušnik iz Breznice pri Škofij Loki ie promoviral 19, decembra m. 1. v senatni dvorani dunaiskega vseučilišča doktorjem modroslovia.
Kopališče v hotelu »Slon«. Vsled nove naprave parnega kotla, ostane kopališče od danes nadalje do preklica zaprto.
Urad za pospeševanje obrti sprejema stranke samo od pol 9 slo !2. ure dopoldne.
»Planinski oles v Borovljah« priredi podružnica »Slov. plati, drn-štva« za Rož v Borovliah dne 1 1e-bruaria 1920 ob nol 20. uri.
Pojasnilo o mezdnem gibanju usnjariev in sorodnih strok.
Koncem novembra pr. I. ie vložilo Osrednje društvo usnjarjev '.a sorodih strok Zvezi industriieev. oddelek za usnjarsko obrt za Slovenijo, spomenico, v kateri se le zahtevalo zvišanje nlač. plačevanie nekaterih praznikov, družinske prispevke za svojce, kakor tudi enaki odpovedni rok za vse. v to strol-o spadaioča oodjetia.
Osrednji odbor se ie oostavil na staHšče. da ie nujno potrebno, da se prične v urejevanju delavskih razmer enotno postopati za vse delavstvo ene in iste stroke. To ie potrebno zato, da se podjetniki ne bodo mogli Izgovarjati eden na drugega glede konkurence, kakor tudi vsled tega. ker so se podjetniki že popolnoma centralistično organizirali v, Zvezi industrijcev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stran S.
N A PR E &
Ste?. 9.
Z ozirom na to spomenico so se pričela dne 12. decembra m. 1. podajanja obeh prizadetih strank. Podajama bi, kakor je vse kazalo tudi ugodno potekla, ko ne bi bila deželna vlada ravno v neudodnem tre-notku. sicer z dobro voljo pomagati splošnosti, posedla vmes ter na en udarec znižala cene izdelanega usnja za 30—40%. Svojega namena pa vlada s tem ni dosegla. Kar je natn-/eč posameznik po tem znižanju cen usnja oziroma čevliev pridobi!, ?Q' plačuje sedal v povišanju cen mesa za gotovih 50—80%. Dokaz: Mesarji so prodajali sirove kože kg pc 28—38 K. Sedaj jih pa morajo oddajati po 18 K kg. Meso je bilo prei po 12—14 K. sedal pa je po 14—16 K kg. Ako rabim vsako leto dva oara čevljev. ki ^tanejo danes ca 30 K manj. kakor so veljali pred vladno nared-bo, zato pa moram doplačati na mesu. Če n. pr. računamo vsak dan pol kilograma mesa. to le letno 180 kg-znaša povišek ži kg 2 K ravno 360 K. Pri čevljih si ie družina s 4 03cbami prihranila 240 K, pri mesu pa doplača 360 K. Izgubi torej letno 120 K. (Posledice naredb naše deželne vlade).
Ko so tovararji dobili ukaz tako hitro znižati cene, tudi ni bilo pri takratnih pogajanjih mogoče ničesar doseči. Ker Osrednje društvo ni moglo kljub vsemu odnehati od svojih zahtev, se le pogajanie nadaljevalo dne 7. t. m. Do delnega zaključka je prišlo na sledeči podlagi: Tovarnarji zvišajo začasno, to je do definitivne pogodbe, vsem zaposlenim delavcem in delavkam 4 K dnevno in veljavno od 1. decembra 1919. Zahteve po družinskih dokladah se priznajo za opravičene. Te doklade se bedo začele izplačevati od 1. januarja t. I. v višini, ki se bo še tekom tega meseca določila. Sprejeli so se dalje predlogi o vzpostavitvi prece-mjevalne komlsiie. ki naj bo sestavljena tudi iz delavcev te stroke ter komisije za poravnavo malih soo-rov v stroki sami.
Tovarišem In tovarišicam polagamo torel na srce. da ne btatilo svojih zaupnikov, katerim so poverili zaupanje, da jih zastopajo Bodite uverjeni, da bodo zaupnik) storili prav vse. da dosežejo vaše opravičene zahteve. Malo potrpljenja!
Takoj, ko se prične anketa med vlado in industrije! s sodelovanjem vseh prizadetih krogov, za gotvo upamo, da dosežemo naše zahteve v polni meri.
Velika krivda zadene našo osrednjo vlado, ker ne pokaže v obče m-kakega pravega smisla za Dovztpgo naše industrije, ker na vseh kcnclfc In krajih zapira meje. Tudi pokrajinske vlade bi morale stati v tesnejši medsebojni zvezi in ne da si med sabo prepovedujejo uvoz oziroma izvoz usnja. Tudi tu ie treba več smo-ternega sodelovanja. Če hočemo ob^ držati na njenem višku usnjarsko in čevljarsko industrijo, ki le za našo državo tako nuino potrebna in ki se je v zadnjih letih posebno v Sloveniji začela tako lepo razvijati. —T—
Gospodarstvo.
Mlinarjem. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago manjšo množino svile za sita št. 7. Interesenti naj se zglase najkasneje do 24 t. m.
Železo za ključavničarje, kovače in kovinarje. Gospodarska komisPa za stvarno demobilizacijo ie sklenila s kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, po kateri je družba obvezana odstopiti Uradu za pospeševale obrti večlo množino raznovrstnega železa. Opozarjamo obrtnike, da takoi priglase svojo potrebo ter dimenzije natančno navedejo. Priporočamo, da več obrtnikov skupaj naroči celo vagonsko pošilja-tev. in sicer se mora naroč;ti od vsake dimenzije naimanl 500 kg. Na manjša naročila se . ne bomo mogli ozirati, zato priporočamo zadrugam, da za vse obrtnike v njihovem okra-iu skupno naroče potrebno železo
Iz Slovenije.
Kamnik.
Predno le zatonilo v večnost 1. 1919, le morala ž njim zatoniti tud' zvezarska zvezda. To se ie zsodda na zvezarskem shodu v gostilni pri Rodetu. Dva nadzvezarja iz Ljubljane sta namreč zborovalcem tako silno pihala na srce. da sta lih polagoma izpihala iz sobe. Zvezarfl so i az-bobnali. da v Domžalah ni primeren kraj za podružnico. Nam se pa z*b. da Je zvezarska zvezda v Domžalah ravno tako žalostno nehala svetiti.
kakor v Kamniku, čeprav ni svetila
niti za časa vojne, niti pri pogajanjih v Belgradu. Zato nam za njo ni prav nič žal... Naše delavstvo je trdno odločeno, in noče nikdar sodelovati s podrepniki kapitalistov. To si zapomnite enkrat za vselej I
Šmartno pri Liti)).
Naši klerikalci slutijo, da se Jim bliža dan obračuna. Zato sklicujejo shod za shodom in perejo svo»c grešne duše s pomočjo dušnih pastirjev. ustanavljanjem konsumov. kmetskih zadrug. Prepovedujejo celo pod smrtnim grehom čitanie našega delavskega časopisja. Ljudstvo nima do klerikalnih hinavcev nobenega zaupanja več. Naveličalo se je komande iz »farovža«. Posebno pa delavstvo ni še pozabilo klerikalnih habsburških pijavk. Spominja se dobro, kako je bilo prezirano in sc ga gospodje klerikalci, če ni trobilo v njihov rog. naznanjali pristojnim oblastem in pošiljali na fronto! Zate bo ob volitvah s klerikalci tudi pošteno obračunalo! Vsakemu poštenemu človeku se gabi pisanie klerikalnega časopisia. ki ie polno za-bav!iid in laži. Posebno sta mojstra v tem »Slovenec« in »Večerni list«, ki imata menda kar od metra. Vst zastonj, potuhnjenci! Naše delavstvo zna trezno misliti! — Se nekaj nai omenimo! Naša kraj. organizacija ie trn v peti tukajšnjega tovarnarja F. K« ki bi se delavstvu moral zahvaliti za pridobljene milijone, pa jim ie. takoj ko ie stopil v veiiavo zakon o osemurnem delavniku odvzel aprovizacijo. Kakor nam je znano, prodala usnje samo nekaterim osebam. Čeprav ga mu ne prhnanjkuic v zaJogi. Naibrže mu ne gre več tako dobro kot v ranjki Avstriji, ko so rnu ljudie nanosili na kup žita. masti, laic medu itdJl in le svoje delavce hranil * nezabeljeno repo. Kakor se nam zdi. smatra ta gospod delavce še vedno za svoje sužnle. .
Radeče pri Zidanem mostu.
Naša stranka ie sklicala 28. decembra m. L laven protestni shod proti draginji. Udeležba ie bila zelo velika. Ker govornik iz Ljubljane vsled ustavllenja železniškega osebnega prometa ni mogel priti, ie soar. Pičinin ob četrt na 12. uro otvoril shod. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Kiseli K. in za zapisnikarja s
Petrič A. Prvi je govoril sodrug Pičinin. pojasnil vzrok vedno naraščajoče draginje ter pozval vse na bo! proti kalem. Navzoči so mu zelo pritrjevali. Govoril le nato tudi pripadnik J DS Est R. Enoglasno je bila spreieta resolucija, ki le bila Že objavljena v »Napreju«. Nato ie sodrug Kiselj zaključil shod.
Celje.
V »Delavcu« št. 44. smo čilall notico o g. Maksu Janič. Da bo stvar še čistejša, povemo, da je ta gospod svojim pomočnikom in učencem na
dan 26. tn 28. dec. I. L. torej ob praznikih. zapovedal peči pecivo, kar je po cerkvenih zapovedih greh. po na-redbi deželne vlade z dne 24. nov. št. 719 pa prepovedano in je vpeljan nedeljski počitek. Organizacija živilskih delavcev, skupina Celje je vložila proti početiu g. Janiča protest in pričakuje od mestnega magistrata pravilne rešitve. Vse pekovske uslužbence pa tem potom poživljamo, da vsake eventualne neredosti v obratih takoj prijavilo svoji organizaciji.
Limbuš pri Mariboru.
Za naš shod. ki se je vršil prejšnjo nedeljo, in na katerem je obši«--no poročal zadružni tajnik, sodm* Slanovec. le napravil izvrstno agitacijo naš gospod žifbnik, za kar se mu najtoplejše zahvaljujemo. Rekel je. da zagreši vsak smrtni greh. kdor pojde poslušat rdeče aposteljne. la glej. po maši so se napolnili zboro-valni prostori do zadnjega kotički in ljudstvo je stalo še pred hišo. Zanimanje je bilo veliko, greha pa nobenega. Burno pritrjevanje govorniku le pokazalo, da se naš maR kmetski in delavski trpin zaveda sveje dolžnosti. Pristopilo je zopet veliko novih članov in veliko Hudi ie naročilo naše liste. — Da. tudi mariborska okolica vstaja vkljub vsem nasprotnikom! Kmetje in delavci na noge. le v naši stranki je vaše odrešenje! Ml pojdemo v boj za našo staro pravdo, če še tako hujskat« zoper nas in nas denunciratel
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudoli Golouh* Tisk »Učit. tiskarne« v Liubhani.
Redni občni zbor
se vrši
v nedeljo, dne 25. januarja 1920 v LltibDai|i :: v zborovalo! »vorani deželnega avorea :: Začetek ob 8. uri dopoldne.
Dnevni red:
6. Izprememba pravil,
7. Volitev načelstva.
8. Volitev nadzorstva.
9. Sklepanje o predlogih, kt so ea vložili v smislu pravil. (Novi opra-vilnik za bolniško podporo.)
Nadzorstvo.
Opomba: Delegatje !n gostje dobe posebna vabila. Ostali člani imajo dostop na galerijo, ako se izkažejo i izkaznico, ki jo dobe pri načelstvu zadruge.
t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3.* Poročilo računov za leto 1918/19.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Sklepanje o vporabi prebitka.
Poziv k subskripciji novih delnic
Ljubjjani od 27, oktobra 1919, št 9068 v svoji seji dne 21. decembra 1919 piovesti zvišanje delmsk, g
od SHS K 20,000.000“— na SHS K 30,000.000*—
z izdajo 25.000 novih delnic po SHS K400‘-nom.v skupnem znesku K10,000.000'-
pod sledečimi pogoji:	„«arfn 1Q90
riboru in ^r^a^!vatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku;
c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Cehoslovaski m
d) pri podružnici Živnostenske banke na Dunaju v Nf^.Av!tr^;r.h „	delnici h K	400*- nom. po SHS
2.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi ^gatah 5 starih 2 novi	de nid^K
K 700*—	tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pn Jem nostanek	dosedaujim
3.	Novim interesentom se ponudi ostanek 5000 delt ic	K 900*—tel quel,kiso plačljive naenkrat pri	subskripciji*
delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskriblr^ poSHS ^p9rCe0ml|e^%qkuponom za leto 1920,	,
4. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 19	,	P 'a; navedenem roku Dlašči starih delnic v svrho
5. Pri subskripciji se morajo predložiti subsknpdjskemu mesta v zgoraj nave enem reku_ piasci ^	zap,.ek
označbe, da je pravica do opcije izvršena, docim imaio imetnik	.	1	,	’	.	tozadevnih	pismenih	pnglasmc	m
ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subsknpciiakem roku na podlagi tozaaevn
začasnih potrdil o vplačanih delnicah.	odbitku	strnSkov in doklad te emisije SHS K 1,000.000*—
6. Od ažiiskega kurznega dobička nove emisije se doddeh po oamuiu Stroškov m
pokojninskeniu zakladu banke, ostanek pa Pr|P®^® ?5a8?n^u”^^ZraStviZKičasnih potrdil ozir. obračunov o subskrib. delnicah. V Ljubljani, dne 29. decembra 1919.	Upravni svet Uublftntke kreditne b nke.