poltoai:ana UfoLXII stev. 193 B LMMHA V BCMftUrt Z3 *£'inl3fa 1929. Cena 3!n \'~ Ishaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati pelit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. kitaisko-ruika mirovna Včeraj je bil podpisan začasni protokol o sklenitvi miru. - Kitajska je sprejela vse ruske pogoje. - 0 vojni odškodnini se bo razpravljalo na posebni konferenci v Moskvi. Moskva, 23. decembra. Včeraj je bil v Kabarowu med sovjetsko Rusijo in Kitajsko podpisan za časni protokol o skenitvi miru in o vzpostavitvi statusa quo na rusko-kitajski meji. V smislu tega sporazuma mora kitajska vlada vzpostaviti vse po konfliktu s sovjetsko Rusijo ukinjene sovjetske konzulate, trgovinske misije, trgovske in druge družbe in obnoviti vsa podjetja, ki jih je zaplenila ruskim državljanom. Na meji se mora tekom osmih dni vzpostaviti mirovno stanje in odpoklicati tako ruske kakor kitajske čete. Razen tega se je Kitajska morala obvezati, da bo razorožila belogardiste, razpustila vse njihove organizacije in glavne voditelje izgnala iz Kitajske. O obnovi rednih diplomatskih odnošajev v polnem obsegu ter o rešitvi vseh še preostalih nerešenih vprašanj, med katerimi je najvažnejše vprašanje vojne odškodnine, se bo razpravljalo na posebni konferenci, ki se bo sestala 5. t. m. v Moskvi. Atentat na indijskega podkralja Bomba na železniški progi — Razen nekega sprevodnika ni hO nihče ranjen — Atentat je delo nacfljcnaKstov Newdelphi, 23. decembra. Včeraj je hH Izvršen atentat na Indijskega podkralja lorda Irwina. Na železniško proso, no kateri se je vrača] lord Irwln s svojo in s svojim spremstvom v posebnem vlaku s svojega letovišča ie bila položena bomba, ki je eksplodirala s strahovito detonacijo. K sreči pa se je eksplozija za par sekund zakasnila* tako da ie ekspL bomba šele v tre-nutka, ko ie glavni de] vlaka že pasira! nevarno mesto. Bomba je raznesla samo je- dilni voz, v katerem pa v tem času ni bilo nikogar. Vlak se le takoj ustavil. Ugotovili so, da je od eksplozije ranjen samo sprevodnik zadnjega vagona. Vlak je kmalu na to nadaljeval vožnjo In je srečno dospel v Newdelphi Oblasti so odredile obširno preiskavo ter so došle] aretirale tudi že več oseb. Domneva se. da so atentat organizirali nacijonalistrčni krogi, ki so nezadovoljni z angleško politiko v Indiji. Nemčija odločno oJklanja Hugenberga Rezultati včerajšnjega ljudskega glasovanja — Hugenberga so pust&i na cedflu njegovi lastni pristaši Berlin, 23. decembra. Včeraj se je po vsej Nemčiji vršilo glasovanje o znanem Hu-penbergovem predlogu, po katerem naj bi Nemčija zavrnila Youngov reparacdjski načrt Kakor je bilo pričakovati, je zmagala v Nemčiji tudi tokrat treznost in je Hugenberg s svojo politiko, ki bi lahko spravila Nemčijo v ned ogledno katastrofo, doživel silen poraz. Niti ena tretjina njegovih lastnih pri- stašev ni glasovala za njegov predlog. Dobiti bi moral nad 20 milijonov glasov, dobil pa jih je komaj 5325-082, to je jedva 13.S3 odstotkov. Volilnih upravičencev je vsega 62,111.173, glasovanja pa se je udeležilo le 6,293.109. Vsi drugi sploh niso glasovali in se s tem izrekli proti Hugenbergovi pustolovščini. Poslanik Spalajkovic o jugoslo-venskem pacifizmu Beograd. 23. dec. Naš pariški poslanik dr. Spalajkovic je napisal za posebno številko « Balkanske revij e=> pred-govor, v katerem pravi o naši državi: Tesno zvezan z vladarjem dela juge-slovenski narod danes v redu za svoj gospodarski, socijalni in kulturni napredek. Ta narod, ki je v času vojne nudil dokaze brezmejnega junaštva in požrtvovalnosti, ue želi ničesar drugega, kakor služiti vsem plemenitim ciljem civilizacije. Nobena država ne misli toliko kakor Jugoslavija, da mora biti evropskim narodom vedno pred očmi ideal, mir, ki ga je treba varovati in delati zanj. Jugoslavija občuti težkoče, ki ovirajo delo pacifistične stabilizacije Evrope. Morem pa zagotoviti, da se more v fedanjosti v zvezi sr čustvovanjem ?ug< -slovenskega naroda vse naše prizadevanje reasumirati v eni sami besedi: Mir. Delo za notranji razvoj' in ohranitev miru na zunaj obeležuje stanje v Jugoslaviji, ki ga hočemo obvarovati. Zakon o pospeševanju avmoreje Zakon je že podpisan in polaga največjo važnost na izbiro do- bre plemenske živine Zima pritiska bolj in bolj 7 Beograd, 23. decembra. Po vesteh iz ju^ne Srbije tam še vedno sneži. Zapadlo ie že nad 2 m snega, tako da so posamezni kraji docela odrezani od svoje okolice. Ves bregalniški srez je popolnoma izoliran, ker je nemogoč vsak promet na zasneženih cestah, a tudi vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Žtiezniški promet na progi Debair - Tetovo je ustavljen. Iz Bosne prihajajo poročna, da je pritisnil tamkaj nenavadno hud raraiz. Temperatura je preko noči padle ne 14 do 20 stopinj j>od ničlo. V vzhodni Srbiji divjajo strašni snežni meteži. Neurje na Črnem morju Carigrad, 23- decembra. V Črnem morju razsaja strašna burja. Vse ladje so se morale zateči v Inke, kjer čakajo, da se ne ure poleže. Nezgoda je zadela tudi ruskega rušilca, s katerim se ie vračal s svojega pose-ta v Turčiji sovjetski komisar Karanan. Rušilec se je moral vrniti v luko. Potres na Poljskem Berlin, 23. decembra. Po vesteh iz Varšave je nastal včeraj v rudniškem revirju Soznovice velik potres. Domneva se, da bo 66 sesedli številni stari in večinoma že opuščeni rovi. Na hišah v razdalji dveh kilometrov so zaradi potresa popokale vse šipe, dve večji stanovanjski hiši pa sta se poro-6ili. V nekem rovu je bilo zasutih lo rudarjev. 10 so jih rešili, 5 pa je bilo mrtvih. V Pariz« se rušijo hiše Paru, 28. decembra. Včeraj popoldne sta se porušili v predmestju dve haŠi, v katerih je bilo nastanjenih 20 strank. Ker se je nesreča zgodila kmalu popoldne, ko so bili ljudje večinoma doma, je zahtevala mnogo žrtev. Doslej so potegnili izpod ruševin 7 mrtvih in 11 težko ranjenih, pod ruševinami pa je še vedno okrog 20 ljudi. Reševanje je zelo otežk oceno, ker se preostalo zidovje sproti ruši. Nevarno početje neprevidnost, da bi bombe eksplodirale. Pri zaslišanju ie dijak izjavil, da je delal samo eksperimente. Mislijo pa, da se mu je zmešalo. Oddali so ga v opazovalnico. Spor beograjske občine s peki Beograd, 23. decembra. V Beogradu je nastal oster spor med občino in peki zaradi krušnih cen. Peki so sporočili, da bodo povišali cene kruhu, nakar je občina zagrozila, da bo sama preskrbela prebivalstvu cenejši kruh. Udruženje pekov je imelo danes ob 3. popoldne skupščino, na kateri je sklepalo o tem perečem vprašanju. Nastopilo je več govornikov, ki so poudarjali, da bodo beogTaj&ki peki prisiljeni povišati cene kruhu, ker so bile povišane občinske trošarine. Peki nimajo ničesar proti temu, da občina zvišuje svoje dohodke, zahtevajo pa, da nosijo vsi meščanski sloji enako nova bremena. Na skupščini je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva med drugim tudi ukinjen je nehigijenskih pekarn v Beogradu. Predsednik udruženja pekov je izjavil, da je sporočilo uprave beograjske občine neprimerno. Kar se tiče grožnje, da se bo mestna občina potrudila dobiti cenejši kruh, je poudarjal predsednik, da je nefljaj podobnega poskusila že neka druga občina, pa je imela tekom šestih dni celih 9 milijonov dinarjev izgube. In pri vsem tem ni mogla nuditi svojim meščanom cenejšega kruha. Ugotovljeno je bilo na skupščini, da imajo beograjski peki v zalogi še moke za kaka dva do tri dni, nakar bodo na vsak način morali povišati cene. Beograjsko meščanstvo ne kaže za enkrat še nikakega zanimanja za ta spor med peki in občino. Samomor ob zvokih gramofona Beograd, 21. dec p. Na žalostno originalen način je s noči izvršite samomor zaseb-nioa Mimica Radojčič. Proti večeru je po-setila svojo prijateljico, soprogo nekega poštnega inšpektorja, in se pri njej zabavala ob sviranju gramofona. Nenadoma je potegnila revolver in si sprožila v prsi dva strela. Bila je takoj mrtva. V pismu, ki so Kongres poljskih muslimanov Varšava, ~ dec AA Dne 27 decembra bo v Vjlni drugi kongres poljskih muslimanov. Kakor znano, živi na Poljskem okrog 10.000 muslimanov, ki so Po poreklu Tatari. Na kongresu pojde za sporazum v važnih kulturnih vprašanjih. Med drugim se bo sklenilo prevesti na poljski jezik koran in biografijo preroka Mohameda. Nadalje bodo določeni prispevki za grac-njo džamije v Varšavi. Odlikovanje Byrda Newyork, T* decembra. Ameriški senat je odobril zakonski načrt, predlagan od senatorja Swansona, s katerim se imenuje poveljnik Byrd zaradi zaslug prj poletu na južni tečaj za kontreadmirala. Polet Le Brixa Pariz, 1\ decembra. AA. »Havas« poroča iz Agre v Indiji, da ;e Le Brix moral opustiti nadaljevanje poleta v Alaha-bat zaradi slabega vremena. Megla je tako gosta, da je orijentacia izključena. Le Bris je doslej preletel 10.500 km v 72 urah. Zmaga eg^ts&fh nacionalistov Kairo, 23. decembra, o. Po zadnjih pc-ročilih je priborila egiptska nacionalistična stranka pri volitvah v egiptsko zbornico ogromno zmago. Po zadnjih izidih je bilo izvoljenih 161 nacijonalistov in 13 pristašev drugih strank. Japonski protest v Moskvi Tokio, T"1 decembra, o. Japonski poslanik v Moskvi je opozoril sovjetsko vlado, da je bila ubita ob priliki obstreljevanja mesta Man Čuli s strani ruskih čet ena Japanka in ranjenih na južnom a ndžurski železnici več japonskih uslužbencev. Sovjetska vlada je odgovorila, da bo zadevo preiskala in da je pripravljena plačati, v primeru, da so trditve japonekesa poslanika resnične, primerno odškodnino. Beograd, 23. decembra. AA. O priliki danes podpisanega zakona o pospeševanju živinoreje smo dobili na pristojnem mestu naslednje sporočilo: *Zakon o napredku živinoreje se ra -likuje od drugih zakonov pri nas in v ti-jini zlasti po tem, da vsebujejo odredbe tega zakona vse glavne pozitivne prid -bitve živinorejstva in njegove tehnike. Z -konske odredbe odrejajo sistem sodelov -nja splošnosti in posameznikov. Prvi del zakona govorj o izbiranju DK -ške plemenske živine. Posebea odbor za ocenjevanje te živine dovoljuje uporabo boljše živine Nepovoljno ocenjena moška živina se mora kastrirati na državne stroške. Prav tako bo ocenjevalni odbor ocenjeval tudi žensko plemensko živino, ako jo živinorejci po svoji volji predajo odboru. 5 to naredbo bo moči odbrati žensko živino tudj v tistih primerih, Kjer še ni živinorejskih zadrug za izbiranje in kjer živinorejci nimajo dovolj priprav za to važno nalogo. Zakon imenuje to delo izvenzadružno selekcijo. Delo odbora za ocenjevanje je v koordinaciji z zakonom o napredku poljedelstva, ker so v tem o-boru člani občinskih odnosno sreskih polji-delskih odborov. Dalje zakon predvideva področja za posamezne pasme, tako da poedini kraji proizvajajo živino enako po kvaliteti in enako po trgovski vrednosti. Izdatke za odbor za ocenjevanje plačajo občinske pc -Ijedelske zakladnice, ki so predvidene z zakonom o napredku poljedelstva.. Obči:- ski odborj so dolžni nabaviti tudi r Grelno moško plemensko živino. Važne so odredbe o živinorejski] &ti -kovnjakih, ki si morajo s posebnimi Izpiti pridobiti posebno kvalifkacijo za del") £!ede selekcije živine. V soglasju z zakonom n napredku poljedeLstva se bodo vrši'n ;i\ -norel ka tekmovanja ?o srezlli in btao* • r.ah in za vso državo. Razen teli t-.:kcni odreja zakon tudi živinorejske ra-z^J^e in sejme. Važna je odredba, da se pr\a n -srada na razstavah more rode'iti vjn-.i l i živino domaČe selekcije. Da dobi zivinori- ja čim več pobude za večletno vzgojo odličnih molkih plemenskih glav {kom i*i govedi), odreja zakon nagrade za \>dr« -vanje odlične plemenske živine. Te nerade bodo znašale toliko, kolikor Jc fttroifcoft 7\ eno leto vzdrževanja. Tako nagraiena /-vina se ne sme izvoziti brez odobreni i banske uprave. Zadnji del zakona se iuna>a Ra t..« predek perutninarsrva. Zakon odreja ust« navijanje perutninarskili postaj v vsakem sreskem sedežu s poljedelsko šolo, aa težavnih posestvih jn posestvih |avsopravi.in ustanov, pri žrebčarnah itd. Pcnitnlnarskc postaje služijo za oddajanje plemenske r«-rutnine in jajc perutninskim selekcit zadrugam. Perutninske selekcijske sadrogc bodo imele ugodnosti podobne narave V.-kor živinorejske selekcijske zadru .j. Naposled predvideva zakon kazni z? kršitev odredb in pravilnika, ki bodo prec'» pisani. Ka/ni so od 1 do 30 dni zapora, v denarju pa od 50 do 1500 Din. Vse kazni izreka sreska upravna oblast« Razid fašističnih organizacij v Ameriki Na pritisk ameriške vlade ye MusW''ni odredi Kkvidacijo vseh fašističnih crgaiiLzacfij v Ameriki Pariz. 23. decembtra. »Newyork Herald« poroča, da je imelo fašistično udruženje za severno Ameriko v New Yorku včeraj izredno zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se udruženje raziđe in da popolnoma likvidira ter ustavi vsako nadaljnje delovanje. Kakor izve omenjen) list, se je to zgodilo na povelje Mussolinija, ki se je moral odloČiti za ta korak na pritisk ameriške vlade. Senator Borrah je že ponovno protestiral proti početju fašistov in državni podtajnik Stimson Je na njegovo zahtevo odredil najstrožjo preiskavo o delovanju vseh inozemskih udruženj v Ameriki. Madžari onemogočajo izvedbo Voungovega načrta Madžari odrekajo nadahtje plačevanje reparacij — Odločno stališče Male antaate Pariz, decembr;i s. Zunanji minister Briand je včeraj spre.el češkoslovaškega poslanika Osuskega in madžarskega zunanjega ministra Valka. Glavni predmet razgovora je bil problem vzhodnih reparacij. Osuski je poudarjal, da je Češkoslovaški nemogoče, izplačati osvobodilni dolg v SI letnih obrokih po 11 milijonov mark. ako ne bo Madžarska prisiljena do drugega stališča. Ako se ne bi mogej odpraviti odpor j Madžarske proti končni ureditvi repa-racijskega vprašanja m vprašanj likvidacije in optantov, ki sta s tem v zvezi, potem ne bo mogla Mala antarrta podpirati Youngov načrt, kakor ie to že sporočil rumunski zunanji minister Mi-ronescu v imenu Maie antante. Razgovor z madžarskim ministrom V alkom je ostal brez rezultata. Briand je madžarskega zunamega ministra ponovno in nujno opozori. naj premišlja ga našli pri njej, se samo opravičuje svoji prijateljici, maj ji odpusti, ker si je korcča-Pariz, 23. decembra. Policija je aret- la življenje v njenem stanovanju. Vedek rala nekega 271etnega slušatelja kemije, ki je na dvorišču fakultete izdeloval nitrogli-cerin^ke bombe. Njegovo početje je k sreč. opazil neki profesor. Obstojala je velika nevarnost da gre v zrak celo pr- j splošno senziacijo. slopje, ker bi zadostovala le najmanjša i je, da imajo lovsko sobo in da pride tam najlažje do orožja. O pravem vzroka samomora ni ničesar znano in zbuja m*o samomor ug-'-edne dame v beograjski družbi Kongres za zfof&žainje med Francko in Nemčffo Berlin, decembra AA. Tu se je sestal kongres za zbližanje med Francijo in Nem. č!|o. Francosko odposlanstvo vodi Fran-cois Marchal, nemški delegaciji načeljuie bivši kancelar Wirfh. Največji kino t Londonu London, rs decembra AA. Joseph Schenk bo zgradil v Londonu ogromno filmsko gledališče. Stroški so proračunjeni na 240 milijonov dinarjev. V kinu bodo predvajali samo filme družbe »United Artist Corporation-« Sprejemi pri banu Liubljana, 23. decembra. AA- Jutri v to-j rek 24. decembra odpadejo običajni sprejemi pri banu dravske banovine. o odgovornosti, ki bi jo pravzela Madžarska s svojim odkbni'nim staJiSčem. Budimpešta* 21. decembra. AA. V z v -/i z včerajšnjim pozivom madžarski vladi, Pariz 20.25875, Milan 26 9075. Madrid 71 Berlin 123.12, Dunaj 72.40, Beoffrad 81273, Pragra 15.2675, Bukarešta 3.0725. P.uJ'inj.e-šta 90.12, Sofija 3.72. Varšava 57.s,.. Pristopa ite k „Vodnikovi družbi" Zimsko kopališče SK Ilirije Poleg letnega je zgradila Ilirija še malto krito zimsko ki bo te dni ctvorjeno Ljubljana, 23. decembra. Ljubljana se širi, modernizira in napreduje. Mesto je vsako leto lepše, zazidavajo se velike parcele z modernimi stavbami, nove hiše rastejo kakor sobe po dežju, ulice se širijo in vsa bližnja okolica že skoro spada pod mesto, tako da je morala občina resno razmišljati dede inkorpora-eije gotovih predmestij- V večanjem mesta in naraščajočim prometom so pa nastale tudi nove potre- 2&radba kritega kopališča omogočena, čeprav v zelo majhnem m skromnem ob- Kakšno je kopališče Krito kopališče SK Ilirije bo porabno predvsem ob deževnih dneh, v drugi vrsti je namenjeno plavačem, da ne prekinejo poletnega treninga in da jim je omogočen tudi zimski trening. Tretji vzrok, da se je odločila Ilirija zgraditi tudi krito kopališče, je kurilnica z vsemi nlenimi napravami in be in zanteve. Med te spada nedvomno i stroji Vse to bi ostalo pozimi neizrablie-tudi zahteva po modemih letnih in zim- I „n *,urai.fts__i___:+„i skih kopališčih. Ljubljanska občina se je dolgo pečala s temi problemi in je tudi letos zgradila udobno kopališče na Savi, katero pa še daleč ni zadoščalo potrebam prebivalstva. Bolj posrečena je bila gotova ideja Dirrje, ki je zgradila moderno športno kopališče sredi mesta in s tem ustregla vsemu prebivalstvu, obenem pa razbremenila mestno občino. S športnim kopališčem Ilirije je Ljubljana obogatela za krasno napravo, ki je mestu v ponos In za katero nas druga mesta po pravici zavidajo. V športnem oziru kopališče popolnoma ustreza, pa tudi v splošnem Je občinstvo z njim zadovoljno. Zgledi vlečejo! LJubljana ie bila prvo mesto z modernim športnim kopališčem v državi. Zdi se pa, da nam bodo v tem kmalu sledila tudi ostala mesta, ki so spoznala praktično vrednost in potrebo takega kopališča- Nedavno smo poročali, da se je v Zagrebu osnoval konzorcij, ki je zbral potreben kapital za zgradbo letnega kopaHšča, sllčnega ljubljanskemu, obenem pa nameravajo zgraditi tudi zimsko, odnosno krito kopališče. Pa tudi v tem pogledu je Ljubljana posekala Zagreb, zakaj zimsko kopališče SK Dirije je že pod streho, je že popolnoma dograjeno in bo te dru otvorjenn. Katko je bilo kopališče zasnovano Poletno kopališče SK Ilirije je sicer dostopno vsem. v prvi vrste je pa seveda namenjeno sportu. V Ljubljani je bilo za plavanje že popreie veliko zanimanje, radi pomanjkanja prostora pa ta sport ni mogei napredovati. Po zgraditvi ilirijanskega kopališča se je položaj znatno zboljšal. Napredek ie bil od dne do dne veči, vrste navdušenih kopalcev in športnikov — pla-vačev so se vedno bolj množile- Tekmovanje za državno prvenstvo je pokazalo, da Plavalni sport vidno napreduje in da imamo izvrsten plavalni materijal, ki rabi samo zadostnega treninga in časa, da se izpopolni. 2al, da je tu nastala zapreka. Zadosti časa in treninga smo rekli! To pa je pri nas, ko imamo jedva 6 ali 8 tednov lepega, toplega in solnčnega vremena, nemogoče! To je kmalu uvidela tudi Ilirija in sklenila je zgraditi tudi zimsko kopališče, ki naj tako kakor letno, v prvi vrsti služi športnim namenom, obenem bo pa dostopno širši javnosti. Zimsko kopališče je Ljubljani prav tako potrebno kot poletno ali pa še bolj. Za zimsko kopanje, predvsem pa plavanje v Ljubljani dosedaj nismo imeli nobenih praktičnih naprav. Za prhanje je sicer v mestu v zadostni meri poskrbljeno, laka kopališča so na Taboru, v OUZD, Liudska kopelj v Prečni ulici in kopališče pn »SIo-rtu«, ki ima celo manjši bazen, ki pa za zimsko kopanje ne pride v poštev- Zato je Ilirija stopila v stik z Ljubljanskim Sokolom v svrao odstopa pr^rehnega zemljišča za zimsko kopališče. Pogajanja so se vodila delj časa. končno pa ie Sokol nvidel potrebo zimskega kopališča in je odstopa Iliriji primerno ztraliišce, ki je Približno 18 metrov dolgo in 3 široko, železniška uprava pa je Iliri'; odstopila 18 ^ 4 m svojega sveta. Na ta način je bila no, takorekoč mrtev kapital- Novo kopališče leži na prostoru Ljubljanskega Sokola in železniške direkcije, naslana se pa na staro. Zgradba ie prizi-dana poletnemu. Svet meri 18 — 7 metrov, celokupna površina torej 126 kvadratnih metrov. Dohod je ob železnici, kjer je Ilirija pregradila prostor. Stavba je iz betona in lesa, stene pa so močno izolirane s Heraklitom, strešno lepenko, raznimi impre-giranimi tesnili in od znotraj obite z gladkimi deskami. Na ta način je notranjost zadostna izolirana pred mrazom- Stavba ie odprta proti jugu, dočim jo s severa varuje stena poletnega kopališča. Zanimiva je notranjost. Skozi predsobo, kjer se bo Lahko vsakdo ohladil, kadar bo zapustil kopališče, in mimo blagajne se pride v notranjost stavbe. Notranjost je razdeljena na predprostor, kjer so skupne slačilnice in druge naprave ter na bazen sam. Bazen je dolg 14.30 in širok pa 4 in pol metra. Leva stena teče sporedno s steno stavbe, na desni pa je približno poldrug meter širok hodnik. Globina bazena znaša od 90 cm do 2 in pol metra. Spredaj je skakalna deska en meter nad vodo, na vsaki strani skakalne deske pa sta dv© startni kocki- Med vhodno steno in bazenom je 4 metre širok prostor, ki je izrabljen za garderobo, prao in dve stranišči. Tam je tudi nameščen vodovod. Pred prostor ločita dve leseni steni v damski in moški oddelek. Vsakdo se bo moral pred kopanjem oprhati. Prha bo topla ali temperirana. Kurjava v kopališču je centralno - parna. Zelo spretno jo ie instalirala tvrdka Kom- V kopališču ie nameščenih pet radiatorjev, trije večji in dva manjša, ki bodo v vsakem, pogledu zadoščali. Kurjena bodo tudi stranišča. Zrak bo temperiran na 30 do 35 stopinj C, po potrebi tudi več. Tudi voda bo temperirana. Njena temperatura bo znašala 22 do 24 stopinj, torej približno toliko, kakor poletu Voda se segreva v posebnih rezervoarjih v kurilnici. Topla voda se bo stalno dovajala po posebnem cevnem sistemu. Reguliran je dotok in odtok vode, ki bo ves dan krožila in se čistila- Bazen j© mogoče v eni uri izprazniti, dočim bo polnjenje trajalo jedva dve ali tri ure. Uprava kopališča bo tako, kakor v poletnem bazeni, strogo pazila na snago in red, predvsem pa na čistočo vode. Zato se bo moral vsak kopalec sezuti že v predsobi, in oditi najprej pod prhe. Kopališče ima tudi ventilacijo. Na desni strani zgoraj so nameščena okna, ki dajejo zadostno svetlobo, obenem pa je mogoče kopališče temeljito prezračiti. V celoti napravi kopališče prav prijeten vtis. Strop ie pobarvan belo. stene so pleskane rmeno ter modro obrobljene, radiatorji m cevi so rdeče. Kopališče bo odprto vsak dan in tudi zvečer- Na stropu so instalirane tri svetilke z močnimi žarnicami, ta" prostor zadosti razsvetljujejo. Načrte za zimsko kopališče sta napravila stavbnik g. Miroslav Zupan in inž. Stanko Bloudek. Kakor smo že omenili je kopakšče dograjeno. Nekatera Cnejša dela se bjdo izvršila pomladi, tako prepleskanje, pobarvanje in ometanje cele stavbe. Ce pojds vse to po sreči, bo za božič, najkasneje pa za novo leto kopališče že odprto- Za celibat uradnic ali proti Dokler je na tisoče brezposelni h deklet, bi poročene uradnice ne smele služiti 40 Nikakor ne morem potrditi, da je prav, ce ostane poročena uradnica oziroma učiteljica še nadalje v službi. Saj je še dosti srečna, da je dobila moža. Po moji pameti in vesti je to velika krivica, ker je tisoče in tis oče drugih, ki morajo tudi živeti. Zato, da imala mlada zakonca priliko štediti, morajo drugi, ki bi tudi radi delali, stradati. Vedno se je smatralo ženo, ki ee je poročila, za proskrblijeno. Torej, če je preskrbljena, naj ostane lepo doma, njena naloga je, skrbeti za moža, roditi in vzgajati otroke in skrbeti za red v hiša. če je vse to storila, je veliko storila. — Svoje mesto kot uradnica oziroma učiteljica naj pa prepusti drugi, ki ima ierte pravice do dela in življenja, kakor ona. Današnja žena pa prepusti glavno delo in skrb služkinji, sama pa poseda v pisarni. Taka žena, ki noče gospodinjiti in delati, kar je njen glavni poklic in U 6e izgovarja, da se brez njenega zaslužka ne more shajati, naj bi bila ostala sama in naj bi sedela v pisarni, v drugem oziru pa, naj proračuna dobiček, ki ga ima s služkinjo. Jaz bi svojih otrok gotovo ne prepustila služkinji. Ona ne more nikdar nadome-stovatd matere. Otročiči rastejo brez prave materine ljubezni, isto tuda otrok ne doti do matere tiste ljubezni, kakor bi jo Čutil, če to biLa vedno ž* njun. Vse se od- tuji. Revčki so taki otroci. Imam priliko opazovati, kako se takim otrokom goda. Kako naj jih vzgaja služkinja, ki je v mnogih primerih še sama vzgoje potrebna? Pohaja po cestah, v družbi z moškimi. Težko, da bi otroci v takih primerih videli ali slišali kaj dobrega. Ni dolgo, ko sem videla, kako je služkinja nekje na obisku udarila malega, ljubeznivega fantka, ker je silil domov, s* celo roko naravnost v obraz in še jokati ni smel. Mati seveda ne ve nič o tem, ker je v uradu in je vesela, da je prepustila otroke, domače delo in skrbi za dom, služkinji. _ Saj še žival varuje svoje male *obko časa, da dorastejo. Poročena žena bo storila največ, če bo svoje otroke pod svojim nadzorstvom vago. jila za poštene ljudi in dobre državljane. V pisarni jo bodo že nadomestovali drogi, recimo brezposelni očetje. — Glede učiteljic omenim samo toliko, da bi nikdar ne dovolila, da bi moje otroke poučevala noseča učiteljica. Gotovo je, da otrok doma izpremembe matere ne opazi, med tem ko stoji učiteljica ure in ure pred njim, ima otrok priliko jo opazovati in ne redko, med sošolci, oziroma doma delati opazke. Končno naj omenim- dva zanimiva primera: Poznam poročeno učiteljico brez otrok; poročila je državnega usiusbeaom. Kmalu je šel v pokoj in bil takoj nameščen pri nekem privatnem podjetju. Vprašam, ali je to pravično? — Zakonca brez otrok — imata poleg drucih ugodnosti trikratne dohodke. — Zakaj se vendar dotična učiteljica ne umakne drugi, mlajši, ki ima isto pravico do službe, pa jo morajo preživljati starši, ki so morda vse dali in štorih', da se je izšolala. Potrebuje stanu primerno obleko, kako naj si jo kupi, če pa poročena kole-ginja s trikratnimi dohodki zaseda njen prostor. Drugi primer:- Spominjam se, ko so mi pravili otroci, da jrh je poročena učiteljica, ki je stanovala v soli, pustila dopoldne same in kuhala kosilo. To je krivično, ampak žali bog resnično. Torej pusti očeta, mater in tuda »lužbo m pojdi za možem, bodi mu skrbna družica in dobra mati svojim otrokom. Mož je vendar poklican, da je rednik svoje družine. Nta. Opera z viškimi otroci Ljubljana, 23. decembra. Sprva sem mislil, da se dirigent ?. Niko Štritoi šali, ko mi je povedal, da bo prihodnje leto meseca maja dirigiral v naši operi italijansko opero z — viškimi otroci. Ker je bilo že pozno, nisem verjel svojim ušesom, ali Pa se je g. dirigent zmotil, zl-to sem ga debelo pogledal: — Z viškimi otroci? Z otroci z Viča? — Da, z viškimi, prav z viškimi, z otroci z Viča! Slišal sem torej prav in g. dirigent se tudi ni motil. Ljubljančani bodo torej imeli priliko slišati opero — z viškimi otroci. V Italiji že dolgo vprizarjajo opere z otroci na odru in to z največjim uspehom, mi je pravil g. Štritof. Italijanski skladatelj Protelio je spisal tako opera Operni orkester ostane neizpremenjen, prave pevce in pevke na odru pa nadomeste otroci, šolski otroci. Ker so tudi naši otroci izredno muzikalni, sem se odločil za tako vprizoritev in z intendantom Otonom Zupančičem ravno prevajava italijanski tekst opere. — Pa mislite, d* poj de z viškim? otre- ci? — Pa še kako pojde! Pred dnevi sem nekatere preizkusil Poklical sem fanta in ga vprašal, ali zna peti. »Znam,« je odgc-vorii. pa komaj se mi je upal pogledti v oči. »No, pa zapoj!« Zapel je tisto o bar« čici in ribicah. Kar poslušal sem ga. Kar lilo je iz njega. — Zakaj mj pa ne gledaš" v oči? — sem ga še vprašal Nič ni odgovoril, pogledal me je in se zasmejal izpod čela. Ta je že pravi, sem si mislil. Zal je prestavljanje sedaj zaostalo, ker je Oton Župančič obolel. Najraje bj jo vprizoril meseca maja drugo leto, ob priliki majskih izletov. Tako je torej z opero z viškim, otroci. Za Ljubljano bo novost m presenečenje, za šolsko mladino pa dogodek, kakršnega še ni bilo. Protellovo opero z otroci so pred dnevi igral j v Milanu z ogromnim uspehom. Dirigent g. Niko Štritof namerava vplesti v opero tudi znano slovaško suito VltežsJava Novaka, ki so jo igrali v Bratislavi pod vodstvom znamenitega dirigenta Nedbala. Najstarejši živeči delavci socijalnoga zavarovanja Vekodav Trtnik Najstarejši uradnik sodjalnega zavarovanja v dravski banovini. Rojen 2. junija 1867. je stopil v službo k takratni okrajni bolniški blagajni v Ljubljani dne 1. febr. 1895. kot nadzornik bolnikov. Od tega časa dalje je ves čas v službi bolniškega zavarovanja m je še ob 40 letnici aktiven uradnik pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Dr, hran Zajec Šef-zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Rojen 21. marca 1873. Najstarejši aktivni zdravnik bolniškega zavarovanja v dravski banovini V službo bolniškega zavarovanja je stopil pri okrajni bolniški blagajni v Ljubljani dne 1. aprila 1903 ter je od tega časa nepretrgoma zdravnik v socijalnem zavarovanju. Leta 1927 je postal šef-zdravnik pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Leta 1926 jc praznoval 25 letnico zdravniške službe v socij-arnem zavarovanju. Predsednik nadzorstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani G. Mihael Rožanec je izmed sedanjih članov samouprave najstarejši aktiven sodelavec v socijalnem zavarovanju. Kot načel-rok bivše okrajne bolniške blagajne je vodil ta zavod v času od 2. julija 1914. do 19. novembra 1921. Pridobil si je posebnih zaslug za socijalno zavarovanje v letih 1914. do 1918., ko je preprečil, da se premoženje ni izdalo za vojna posojila. Nače-loval je blagajni tudi še ob prevratu v najtežji reorganizacijski dobi socijalnega za-varaovenja. Za časa njegovega načelovanja se >e izvedla reorganizacija bolniškega zavarovanja v Sloveniji ter se je z likvidacijo malih in sevilneh poslovalnic ustanovilo v sedanji Dravski banovini enotno bolniško zavarovanje botnasVfll blagajn za <*, — »,.- hran MSnar Uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Rojen 24. januarja 1069. Sodeluje v socijalnem zavarovanju te od 1. 1915. dalje. Prvotno je bil 8. julija 1913 izvoljen za načelnika upravnega odbora okrajne bolniške blagajne, dne 1. oktobra 1914 pa je postal uradnik pri isti blagajni Od tega časa dalje je ves čas uradnik pri isti blagajni V dobi reorganizacije socijalnega zavarovanja v letih 1913 —1922 je bil med vodilnimi uradniki Januarja t. L je praznoval 60 letnico. Izjava Ivana Ferta Sem pekovski pomočnik- Zavarovan sem od prvega dne. ko je zavarovanje stopalo v veljavo, delal pa sem že preje. LzučšJ sem se pri pekovskem mojstru Bončarju v Ljubljani, a učno spričevalo, ki datira iz leta 1886, še daneas hranim. Pozneje sem služboval pri različnih pekovskih mojstrih v Ljubljani, a sedaj službujem že nad 10 let v Mengšu pri pekovskem mojstru Deželi Kot posebnost omenjam, da v vsej dolgi 401etni dobi nisem prejel nobene denarne ali bolniške podpore. Vkljub naporni nočni pekovski službi sem še dokaj zdrav in vesel in rad plačujem prispevke, saj vero da so namenjeni dobremu namenu. Plačeval bi jih še 40 let, samo Bog mi daj ljubo zdravje m delazmožnosti za delo! »Ooliiirnbia«, »His Master's Vorce«, »Odeom itd. pod najugodnejšimi pogoji za najnižje oeoe dobite pri »TEHNIK« JOSIP BANJAI Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 V palači Okrožnega urada, nasproti sodišču. Verdi: Ernani Vrača se na naš repertoar tudi »Eraa-ui<, ena prvih velikih oper Se iz dobe nepozabnega Noliija Josipa, pevca umetnika italijanske šole. L. 1844. se je uprizoril »Ernani < prvič v Benetkah in navduševal Italijane, hrepeneče po svobodi, navduševal pa tudi druge narode 6 svojo ognjevitostjo, mogočnimi zbori, krasnimi arijami in muzi kalnim i lepotami. Max C ho p aodi v svoji monografiji o : Ernani ju < takole: Čisto kot umotvor presojan, zaostaja >Ernani< za Verdijevim >Nabuocom<- Verdi se je preveč udajal mimo gredočemu, izpremenljivamu sodobne, mu okusu; vse vpliva bolj zunanje, notranja vrednost ni visoka... Glasba »Ernani ja< je bila za lahko navdušene Italijane strastna in je učinkovala na maso še močneje kakor prejšnje. Vendar politični moment ni merilo dela, ki je brez dvoma bogato muzi kalnih lepot, katere priznava tudi stroga kritika. t Ernani < je predhodnik >Rigolerta<, »Trubadurja« in »Traviaiec in v »Ernanijuc je vse polno zarodkov, misla In melodij, ritmov in tehničnih, tako značilnih, samosvojih efektov navedenih treh povsod popularnih Verdijevih oper. Tudi s tega vidika je >ErnanJ c zanimiv. Žal, da je dejanje zastarelo s svojo romantiko, ki je dokaj nerazumljiva in gledalca ne more vezati Dirigent g. Stritof se je uspešno trudil za predstavo ter jo v orkestralnem ter pevskem oziru podal odlično. Impozantni finali so bili sprejeti z iskrenim navdušenjem. Bilo je mnogo ploskanja ter cvetja. Fr. G. Kopališče ,Tabor' j« odprto za psnanfcea Torek, one 24. c tn_ ves dkm od 8. are preko opokfcie do 20. ure, sobota, dne 38. i. m., ves dan, nedelja 29. C m. dopoldne in torek 31. L m. ves dao. Po prazsskth pa kakor obačaftncs vsako sredo m soboto ves don in ne-delijo dopoMan. Se priporoča UPRAVA KOPAliSCA. Po tekmi z VVackrom Včeraj je gostoval v Ljubljani renomirani dunajski VVacker, prvorazredno moštvo profesionalne dunajske lise. Dunajča-ni so napravili v Ljubljani najboljši vtis. Njihova igra je izredno ugajala, imponirala pa ie tudi njih fairaesa. Pa tudi Ilirija je ugajala ter je številno publiko večinoma zadovoljila. Njena igra je bla prav dobra, laako rečemo ena na'boljših v jesenski sezoni Dunaj čani so bili presenečeni nad vidnim napredkom Ilirije in so soglasno pn. vdarjali, da takega odpora niso pričakovali- Kaj pravi »Der kftesne Horvvath < Znani internacijonalec Horwath, ljubljenec vse dunajske publike, je med drus^m dejal našemu uredniku: »Ilirija nat uns angenehm uberrascht Nacb ihrem un-glucklichen VVSenerdebut haben wir einen, solehen VViderstand mc.it erwartet. Dis Mannschaft nat die schonsten Perspektiven«. Horwath je menil prav odkritosrčno in ni nič pretiraval. Upoštevati je namreč, da je Ilirija pred tremi meseci gostovala na Dunaju proti Nicbolsonu in Sportklubu ter izgubila obe tekmi v razmerju 8 : 2 ter 12 : 1^ Horwat je videl takratni Igri m po-vdarja, da nista bili nfti senca v primeri z nedeljsko tekmo. Izjava »male žverce« — tako so ga namreč kristHi Ljubljančani — je vsekakor za naš nogomet laskava. Pomisliti je treba, da je Horwat igrač, ki Je dosedaj poleg Bluma največkrat reprezentativno nastopal. Igral ie 38 reprezentančnih m več medmestnih tekem. Mnenje predsednika Kulise ha VVackerjev predsednik in menaier je izjavil našemu uredniku, da je Ilirija nasprotnik, ki ga ni podcenjevati Njegovi ljudje so prišli v Ljubljano s prepričanjem, da bodo Ihrijo kar pregazili in da bodo imeli lahko delo. Nepričakovan odpor, še bolj pa dobra igra Ilirije sta presenetila in prvi polčas spravila moštvo iz ravnotežja. Kar Iliriji nedostaje tehnike, je nadomestila z brezprimenam elanom ta požrtvovalno- stjo. Vsak mož sc je potrudil dati iz j>ebe vse, kar se je dalo. VVacker potuje seda i v Italijo, kjer igr* najprej v Cremoni. zaključenih pa inia i« več drugih tekem- fSe/ Koledar. Danes: Ponedeljek, 23 decembra 192«, katoličani: Viktorija; pravoslavni: 11. decembra. Dunja. Današnje prireditve. Kino Marica: Divje orhideje. Kino Ideal: Človek brez strahu. Kino Ljubljanski Dvor: Zlikovci v fraku. Danes: Picooii. Dunajska cesta, Bakar-č*č. Sv. Jakoba trg. (Jt*rvsveta Drama Na Sveti dan 25. t. tn. v prizori drama popoldne ob 15. uri priljubljeno mladin-ako igro Janezek-Nosanček v običajni zasedbi pri znižanih dramskih cenah. Zfnčer ob 20. uri se ponovi prvič v lotosuii sezam izvrstna Klabundova drama »Krog s krti v režiji g. Cirifta IXbevoa. Delo, ki je bilo prvikrat vprizorjeno na našem odru v lanska sezona je izredno ugajalo ter tudi izredno uspelo. — Na Štefanovo dne 36. decembra se vprizori popoldne ob 15. uri prvič v letošnji sezoni izvirna miadinska božična igra »Peterokove poslednje sanje«*, ki jo ie napisal ravnatelj Pavel Gol i a. Petercka igra prvič na najem odru mladi Mkja Gorče v. Mitja se je prav lepo poglobil v svojo \ k>-go ter nam poda pravega, reanjčnega Petercka v vsej svoji dobroti in nepokvarje-nosti Zvečer ob 20. pa se ponovi Schiiler-jeva tragedija Don Čarlos. Obe popoicUn-ski igri režira prof. Sest. veoemi pa g. Ciril Debevec. Sicer običajne zasedbe. V obeli dneh nastopi skoro ve« nad izvrstni dramski anaocnbei. Hali Mitja Gorčev nastopi prvikra* na gledaliških deskah na Štefanovo popoldne v ljubljanski dramo, ko bo igrai Petercka v Golijevi božiond igri »Peterčkove poslednje sanje«. Igma sama je zelo privlačna in najbolj primerna za božični čas. Na Štefanovo se bo šrirideserič vpnzonia v ljubljanski drami Prepričani pa smo, da bo letošnja vprizoritev se bolj zanimiva, ker nastopi v vlogi Petercka maii Mitja Goreč. Opera Na Sveti dan 23. L m. bo v open repriza Wagnerjevo opere »Valfcira« pod taktirko ravnatelja Mirka Polica, Zasedba ista kakor pri premijeri; v glavnih vlogah: Maj-dičeva, Thierrvjeve, Sta«*: j ar jeva, Poiičeva, Jermanova ter gg. Merčec, Prirnozič, viopo Hundinjja poje ta večer g. Emil Rumpel). Na Štefan dan, dne 26. t. m, popoldne ob 15. uri se vprizori Grofica Marica, ki je izmed vseh operet, kar jih je bilo po prevratu na našem odru, doživela največ predstav kar le dokazuje, kako izredno ugaja to delo naši gled. pubJdki. — Zvečer ob pol 20. uri pa se poje Lortzingova opera Car hi tesar z gospo Ribičevo ter fig- Križaj em, Grbo, GostJčem, Rinnpljem, Kovačem in Jankom v glavnih vlogah. Opero cttrirgVra ka-pekiik Strttof, režijo vodi g. Pavhe- Popoldansko predstavo Grofica Marica dirigtra kapelnik Neffat. Obe predstavi na Štefanovo sta ljudski in veljajo znižane operne cene. Radio-Ljubljana Torek, 24. decembra. 12*30: Reproducirana glasba; 13: Časov* na napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov. Božični program: 1930: Božični zvonovi (prenos iz »en t« petrske cerkve); 20: Recitacije; 20JO: Kon« cert klavirja in harmonija; 21.15: Božične pesmi, poje gdč. Pirčeva; 21.45: Na aveti večer, božične meditacije, p dr. R. Torai-nec; 22.15: Citre, izvaja g. Loeske; 22.45: Religiozna glasba, izvaja radio*orkester; 24: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 25. decembra. 10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice; 11: Koncert radio*orkestra; 15: Otroška božičnica; 16: Puccini, »La Bohe« me«, na ploščah; 20: Prenos iz Prage: Slo« vanski narodni plesi; 22: Časovna napoved in poročila; napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 26. decembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, p. dr. Guido Rant; 10,30: Zna« menitosti \Vashmgtona, g. dr. Pavel Brez« nik; 11: Koncert radio*orkestra; 15: Praz« nični popoldan v Kranju (prenos): petje, ljudska igra, predavanje, koncert tambura-škega zbora; 20: Kupletni večer g. Bučarja; 20.45: Koncert radio*orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, nadaljevanje orkestra; 23: Napoved programa ja naslednji dan; — Prt boleznih želodca in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« srenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo, izpijc-mo zjutraj na tešč želodec- »Franz Joseto-va< voda se dobi v v s en lekarnah in droze-rijah in Špecerijski trgovinah._1-L Iz odvetniške prakse. Po dolgih te tih sem vendarle dobil pravdo v zadevi te hiše. — In zdaj se naseliš v njo? — Da, rwtM sem jo od svojega odvetnika. V šofL -nZidaj bočno govorni i o posta niču človeka. Kaj veste o tem? — Moj oče pravi, da izviramo od opice. — O takih izjemah nam ni treba govoriti. V šo«. — čebela te je pičita, praviš, Janezek? Kam pa? — Gospod učrteH, tega ne morem povedati. — Ce ne moreš povedati, pa aedL ~ Tudi aeafei ne morem. 37 Dnevne vesti. — Iz sodne službe, V višjo skupino je Pomaknjen pisarniški oficijal pri dež. sodišču v Ljubljani Ciril Lavrič. — Taks je oproščena Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani in njene podružnice. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list kr. banske uprave dTavske banovine« št. 12 z dne 21. t. m. objavlja zakon o pogodbi o trgovini in plovirbi med kraljevino SHS in republiko Albanijo, sklenjeni 22. junija 1936 v Beogradu in zakon o konvenciji o izročanju krivcev med kraljevino SHS in I republiko Albanijo, sklenjen} 22. junija 1526 v Beogradu. — Mednarodna reklamna razstava. Kraljevsko poslanstvo v Berlinu obvešča, da je >Stadte Reklame G. m. b. H. v Frankfurtu na M. Borsenplatz 9—lic sporočila poslanstvu, da se bo vršila ponovno mednarodna razstava plakatov spomladi 1930. leta v Esseuu, a nato v Altoni in v Konig6bergu, ker se je za razstavo pojavilo veliko zanimanje. Družba, ki prireja razstavo, prosi vsa prizadeta podjetja, da ji pošljejo kolekcijo svojih najlepših in najnovejših plakatov. Pošiljki se mora priključiti naslov tiskarne, kakor tudi umetnika, ki je plakat sestavil, ker so ti podatki potrebni za sestavo razstavnega kataloga. Družba prosi, da se ji po izvršena razstavi brezplačno prepustijo vsi razstavljeni plakati. Plakate je poslati do 15. I. 1900 našemu konzulatu v Frankfurtu n/M., Hanuerlandstrasse 185, ki jih bo predal gori imenovani družbi za bre^lačno razstavitev. — Posiv arhitektom! Aprila in maja meseca 1930 bo v Londonu reprezentativna razstava sodobne Jugoslovanefeše umetnosti. Angleški prijatelji Jugoslavijo žele, .ia bi bila razstavljena poleg slik, kipov in grafike tudi naša arhitektura. — Zato sporočamo, da je centralni odbor za razstavo v Zagrebu sklenil, razstaviti tudi arhitekturo tu pozvati jugoalovenske arhitekte* da se udeleže razstave s svojimi deli. Za jurorja je določen prof. arhitekt J. Plečnik. — Dela je treba vposlati do 10. februarja 1930 v Narodni dom v Ljubljani v pisarno Narodne galerije. Podrobne informacije so na raopolago v tej pisarni. — Ljubljanski odsek za razstavo sodobne jugoslovenske umetnosti v Veliki Britaniji. _ Smnški tečaj na Travni gori 912 m pri Sodra žica se bo vršil. Snega je okrog 30 cm. Tečaj bo vodil g. Rud. Badjura. Skupni odhod iz Ljubljane dne 25. t. m. z jutranjim vlakom do žel. postaje Žlebič-Sodraaaca. odtod peš v Sodražico 5 km po cesti (prtljaga z vozom), nato še \y* ure peg na Travno goro. Pension na dan 46 do 50 Din s prenočiščem vred v gostilni Pri Lončku. Za vsak slučaj (ako bi došlo več smučarjev, kakor priča kujemo) naj prinese veak seboj eno odejo. — Škandal s tooHlmom v Beogradu. Ista, kar se jc dogodilo v Zagrebu pri premijeri firma »Dama s trotoarja«, • se je _ 1416 gostiln, kavarn in kleti v Zagrebu. V Zagrebu je 1416 lokalov, kjer se točijo alkoholne pijače. Gostiln, kavarn in krčm je v Zagrebu okoli 300. branja rij in špecerijskih trgovin, kjer točijo alkohol, okoli 460, bifejev in elašČičarn 173, /ino-tocev in kleti pa 393. Zagreb šteje okoli 200000 prebivalcev, tako da odpade na vsakega 105. Zagrebčana po en vinotoč, odnosno lokal, kjer točijo alkohol- Iz tega je razvidno, da ga tudi Zagrebčani radi žen ta j o, čeprav pravijo, da smo Slovenci največji prijatelji božje kapljice. — Volkovi r Bosni in Hercegovini. Z zimo so ee pojavile v Bosni in Hercegovini velike tolpe volkov, ki so prava nadloga za seljake. Sestradane zverine vdirajo v staje in brez usmiljenja koljejo ovce. Te dni so volkovi poklan" v staji Suh je Hrani-loviča v Rastoki več ovac. — V enem letu rodila pet otrok. Žena rudarja Ivana Bagavca iz Seoca v Bosni je v 11 mesecih in 27 dneh rodila pet otrok. Prvič je rodila trojčke, ki 60 umrli, sedaj pa je rodila dvojčke in sicer dva čvrsta fantička, ki sta zdrava. Srečni oče ima z,aJ že 9 sinov. — Pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3, II. nadstropje. Vhod Mestni trg 22 ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce. 6-L — Rodoljubi! Daruimo v prid ogroženi slovenski deci za monsignor Toma Zupana sklad! 730-n Iz Ljubljane —lj Zima in brezposelnost Z nastopom pozne jeseni, ko nastopi hladna in deževna letna doba, še občutnejse pa s priče -kom zime, preneha za nekatere delavske sloje vsak zaslužek, t. j. doba, ki daje občutiti tem družinam skozi 4 do 5 mesecev vso svojo krutost To so n. pr.: zidarji, težaki, krovci, poljskj delavci itd. Ti pomnožijo pri nas vsako jesen število brezposelnih za 10 do 20 odstotkov. Kdor teh revežev je oženjen in ima par članov družine. Pa sj ni čez poletje od zaslužka za zimo nič prihranil, je prav gotovo, da bo pozimi — stradal. Letos je bilo n. pr. v ljubljanskem mestnem pomeriju zaposlenih okroglo 280 zidarjev, 500 težakov, 120 krovcev; ti ostanejo čez zimo brez zaslužka in bodo navezani zgoij na podporo brezposelnim. Zdaj pa naj nam kdo pove. (Danes velepremijera S H v svojem največjem iilmskem delu ljubezni in strasti J)ivie orhideje Ob 4, Vi 6, % 8 in 9. uri! Preskrbite takoj vstopnice v predprodaji od "/a 12 — lL 13. ure! » Elitni kino Matica Telefon 2124. « Z največjim pompom je delalo neko kinematografsko podjetje reklamo za prvo tonfiim - premijero. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna svečano razpoloženega občinstva; toda to razpoloženje se je kmalu izcrrememk) v burno in viharno ogorčenje. Aparatura, na kateri se je predvajala premijera imenovanega tonfilma, je bila tako slaba, d* petje in govorica igralcev ni bila niti najmanj v skladu s sliko, na nekaterih mestih je godba sploh izostala, tako da so nekaten zlobni gledalci izvlekli iz žepov ustne harmonike in na ta način spremljali film Nastal je velik škandal« občinstvo se je pričelo prerekati, zahtevali so denar nazaj, češ, da jih je kinopodjetnik pošteno potegnil in končno so morali pozvati policijo, da je napravila red. Krivda na Škandalu leži seveda na slabi aparaturu Toafilm je res nekaj veličastnega in drv-nega. toda naša kino podjetja naj bodo si -no oprezna, da ne nasedejo brezvestnim tujcem ■ špekulantom, ki nam uvajajo za •drag denar pod firmo prvovrstnih tonfilm-aparatov slabe Šunt gramofone. Važno vlogo pri tonfilmu igra seveda poleg ap?» rature tudi film sam, kajti tuda pri tonfi!-rrrih je ravno tako kot pri nemih velikan- j ska razlika med filmom in filmom. Zato naj naša publika le še nekaj časa mirno i čaka, kajtj eksperimentov in »potegavščin« ; v Ljubljani ne rabimo. — Sneg in polje. Zemlja in pred vsem fpoije, morata biti pozami pokrita, drugače iepodjedo miši in 6Vngi glodavci koreninice ; oOTmJni (žitom) in travi. Zato si naš kme-Stovalec-poljedelec uprav nujno želi in z veseljem pričakuje izdatne zimske odeje na isvojih zemljiščih. Letošnja zima nam je za «ačetek prinesla v tem oziru še pač lahko «nežno plast (vsega 2—15 cm), pa je zaenkrat površje zemlje le pokrito in zaščiteno proti mrazu in objedalcem korenin. Da nas bo pa zima obdarovala se z isđatno porcijo snega, ni dvoma. — Najprimernejše bosi eno darilo. Pravkar so izšli Jurija Fleidmana >Najpevi iz ..Grlice", „Zdravice" in ^Besede'^. Sprem-Ijevanje klavirja je priredil prof. dr. Pavel Kozina. I. zvezdk vsebuje »Metuljček«, »Moje jutroc, >Veseli godec«, »Žalovanje« in >Vinski hrame. II. zvezek pa »Zadnji kozarec«, »Moje drage«, »Modrijan«, »Noe in trtaPrevzetna<. Zvezka se dobita v vseh trgovinah z muzi kali jam i in pri M. Ti-carju. Ona zvezka 25 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenfli izpremerob. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno- Snežilo je v Zagrebu m Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 7, v Skoplju I, v Ljubljani in Zagrebu 0.5, v Beograda 0.4, v Mariboru 0 stopinj. Davi Je kazal baTometer v LhibV-ani 762.8 mm, temperatura je znašala — 1.4. — Nevaren ropar se je sam vdal. Pri Pod gori c i se je orožnikom z dvema pajdašema vdal zloglasni razbojnik Spasoje Mi-tetić, ki je že par let strahova! ves tamošnji okraj. Pri njem so našli orožniki dve bombi. — Aretiran slepar. Nedavno smo poročali, kako sta dva premetena lopova v no-vosadskem hotelu »Lokomotiva, osleparila bogatega 6eljaka in mlinarja G joka Plavšića za 300.000 Din. To sta bila Jovan Barić iz Kotora in Marko Gasparović iz Suboti ce. Barića so izsledili v Franciji in ga izročili našim oblastim. Te dni so v Novem Sadu konfrontirali okradenega Plavšiča z Bari čem in ta je takoj spoznal v njem sleparja, ki ga je z Gašparovićem oc-iganil. Tudi gostilničar je spoznal lopova. Barić seveda trdovratno taji in prisega, da je nedolžen. _ Samomori. V Osijeku si je včeraj zjutraj končala življenje 24-Ietna služkinja Margareta Maksiiberlender, uslužbena pri generalu Ješa Damjanovi ću. Našli so jo v ponovilo pretekli petek tudi v Beogradu. I kadli, polni vode. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da gre za nesrečno ljubezen. — V Sarajevu sta bila te dni izvršena kar dva samomora. V petek je odšel z doma trgovec Josef Isak Kabiljo, pa ga ni bilo več domov. Mož je bil Žid in ker je bil njegov lokal v soboto zaprt, ga ni nihče pogrešal. Domači so menili, da je šel po trgovskih opravkih. Ker ga pa tudi v soboto nI bilo domov, so odprli lokal in ga našli obeSene-ga. Kabiljo je bil popreje veletrgovec v Sarajevu, vendar je šla trgovina rakovo pot. Nato je začel kupčevati s starinami, zdi se pa, da mu tudi tu ni bila sreča posebno naklonjena. Končno je obupal in se obesil. Zapustil je ženo in 6 otrok. — V soboto se je v Sarajevu obesil 6luga posestnika Nikole Ikića. Drogerija »SANITAS« je v Ljubljani samo ENA: na Du= najski cesti 5 (bivša Frelihova hiša). — Mesečnik na strehi. V sredo zvečer sta prišla v Novem Vrbasu dva zakonca okoli polnoči domov. Bila je krasna zimska noč. V mesečini sta na strehi svoje hiše nenadoma opazila neznanca, ki je prenašal opeko na drugi konec strehe. Žena Je od strahu zakričala in neznanec je za hip z delom prenehal, potem je pa omahnil in padel. Zakonca sta bila tako prestrašena, da si nista upala nikogar poklicati na pomoč. NagJo sta se zaprla v stanovanje in zaklenila vrata za seboj. Ko le dekla zjutraj odprla vezna vrata, je našla na dvorišču neznanega moškega, ki je s težavo vstal in se splazH z dvorišča. Kasneje so ga iskali povsod, pa ga niso našli. Zadeva j& bila prijavljena policiji, ki je ugotovila, da gre najbrž za mesečnika. Mož je imel srečo, da se ni ubil. — Nevarna kupcevaJka z dekleti v SentL Policija je v Senti aretirala vdovo Katarino Szabados, ki je kupčevala z dekleti. Policija je ugotovila, da je ženska pretekli teden prodala dve loletni mladenki z dežele v javno .nšo v Somboru. Vdova je lovila dekleta z različnimi darili, svilenimi oblekami, kožuhi in drugo robo na I-fcnanice. Policija domneva, da ima več žrtev na vesti. — Za BofciČ kupite vaši glasbo ljubeči mladini lo klavirskih povesti Vasilija Mirka in Zorko Preloveeva 2 zvezka narodnih pesmi! V vseh knjigarnah! ///. ///. jy± vsaka zavedna gospodinja upora* bija dosledno AVUA prašek za pecivo IIL. Iti* //a //a ///. //a //a //a //a AA kako si uaj takle zidar, ki ima n. pr. na uro 9 do 12, ali težak, ki ima na uro 4 do 5 Din zaslužka, za 4 do 5 zimskih mesecev kaj prihrani,, če hoče sebe in družino obleči, prehraniti, stanovanje plačati itd.? —lj Krmilne hišic© v parke! V mesinib drevoredih in parkih je razmeroma malo krmilišč za ptice. So pa nekatere teh hižic tudi na neprikladnih krajih postavljene. Manjka jih pa na mnogih, privatnih vrtovih. Sentpeterski in Ambrožev park, vrt pri mestni ubožnici v Japljevi ulici, jiark na Taboru in vrtovi na Poljanski cesti, na Uradu in ob Streliški ulici nimajo skoro nobene hišice, ptic pevk pa vse polno! Temu nedostatku naj tako mestna občina kot zasebniki odpomorejo. Žival je tudi usmiljenja vredna. —lj Živilski trg pred božičem. Tudi na živilskem trgu se pozna, da smo pred božičnimi prazniki, čeprav promet še daleč ni tako živahen, kakor prejšnja leta. Pretežna večina ljubljanskega prebivalstva je namreč tako obubožana, da se mora tudi za praznike omejiti na najpotrebnejša življenjska sredstva. Posebno nezadovoljni so mesarji, ker gredo kupčije slabo hi ker se jim obeta nova regulacija cen. Organi mestnega fLzikata in tržnega nadzorstva strogo pregledujejo vse jestvine. Jajc še ne primanjkuje, vendar bi bile pa cene poskočile, da ni interveniralo tržno nadzorstvo. Za kontrolo mleka je nabavilo tržno nadzorstvo moderne preizkusne aparate, s katerimi bo danes in jutri preizkušalo mleko. Zelenjave je na trgu pred prazniki mnogo. Posavke so prinesle te dni prvi radič. Posebno mnogo je zadnje dni na trgu cvetače, ki so jo dobilj naši branjevci iz Dalmacije. Cene živil so v splošnem ne izp remen j ene. Za Božič! Velika izbira d a maki h plašče v, zelo trpežnih in gorkih, v svetlih in temnih barvah, s kožuh o vino od Din 40o.— naprej, brez kožuhovine od Din 320.— naprej. IZ NAJFINEJŠIH MODNIH BLAGOV, svilena podlaga z vatelinom, bogato obesiti s finim krznom od Din 850—, brez krzna od Din GOO.— naprej. OTROŠKI v vseh velikostih od 2 let dalje od Din 110.— naprej, samo pri F. in I. GORICAH, Ljubljana, St. Petra ce. sta 29. _ Oglejte si naše povečane izložbe I —lj Živinski sejem t Ljubljani. Radi praznika na prvo januarsko sredo «e bo vršil ljubljanski živinski sejem v četrtek 2. januarja 1930. —lj Umrli so v Ljubljani od 14.—tt t m. Schoin Uršula, zasebni ca. 76 let, Ilirska ul. 22; Anton Cigoj, bivši vinski trgovec, 77 let, Cesta na Rožnik; Ivana Urbane, vdova tesarja, 66 let, Vidovdanska 9; Terezija Melik, uiitkarica, 81 let, Crna vas 11; Marija Tomažič, hci stavbenika, 1 dan, Lipičeva ul. 5; Terezija Bauar, vdova kapetana, 83 let, Poljanska e. 6; Ana Kuntih, vdova šolskega upravitelja, 75 let, Idrijtika ul 5; Ivan Kozjek, krojaški pomočnik, 28 let, Celovška c 63. — V botairi: Angela MateAič, žena pod preglednika, 88 let, Semič; Franc Gahrovšek, on posestnika, 23 let, Matena; Vida Gabric, hči trg. uslužbenca, 2 leti, D obran je; Franc Jesenovec, mizarski pomočnik, 47 let, MoSenik; Marjeta KrKč, hči posestnika, 9 let, Vodice; Stanko Klav-žar, sin rudarja, 3 leta, Hrastnik; Frančiška Mustar, uiitkarica, 50 let, Kom polje; Frane Aner, sin natakarja, 1 leto, Gospo-svetsfat c 12; Štefanija Laaiik, hči Jelav, ca, 5 dni, Zg. SiSka 19; Josip Lunder, sin posestnika, 4 leta. Visoko pri Ortneku; Ju-rij Rogelj, občinski ubogi, 85 let; Martin Jereb, delavec, 50 let, dr. Viktor Breskvar, zdravnik, 46 let, Gregorčičeva nI 7; Ivan Keber, trgovec, Murnoma c 4, —lj Pretprodaja vstopnic za božične predstave v ljubljanskem gledališču. Prcd-prodaja vstopnic za gledališke predstave v obeh božičnin praznikih Se vrši v operi in sicer v torek od 10. do 13. ure pri obiea -ni dnevni blagaini. Popoldne je blagajna zaprta. Na Sveti dan in na Štefanovo pa se prodajajo vstopnice za operne predstave pri dnevni blagajni, za dramske pa v vestibulu opernega gledališča, vselej od 10. do pol 13. ure. Občinstvo prosimo, da v lastnem interesu vpošteva to razdelitev: opera kakor ob'ičaiTio. drama v one. nem vestibulu (večerna blagaina). lj— Obrni zbor podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva< t Ljubljani. Letošnji občni zbor podružnice SV1) se vrši n;t f=rboto, dne 2S. decembra in sicer ob s. uri zvečer v gostilniških prostorih pri -Mra-kuc, Rimska rasla 4. 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovale^' računov. 2. Volitev a) predsednika in podpredsednika, b) odbornikov in prepledoval-cev računov. 3. Volitev delegatov za občni zbor. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti. Članstvo se vabi, da se občnejza zbora polnoštevilno udeleži. ]j— >Boziiuo darilo v fini izdelavi v srebra in zlatu nudi F. ruden. Presni > va i. Oglejte si izložbe. —lj »Simha«. Na oba božična praznika predvaja ZKD ob 11. uri dop. v Elitnem kinu Matici veliki tilm »Simba-, ki nam v očarljivih posnetkih predočuje lov na leve, leoparde, 6lone, cebre, divje bivole in dru-ge zveri Vzhodne Afrike. Krasne slike, vo-lenapeta vsebina. Mladina in odrasli — vsakdo mora videti ta divni film. ki prekaša daleko znani film »Chaug<. _lj Blagajna podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani bo v torek 24. t. m. 1«-slovala za stranke samo dopoldne. Iz Celja —c Zlata nedeija v Celju- Včerajsna takozi a na trgovska »zlata nedelja«, je imela nekako srednji uspeh- Tr^ovnc, ki $0 / dovoljenjem banske uprave odprte od 8. do 14. ure. niso bHe niti izdaleka tako obiskane, kakor prejšnja leta. Kje bi h lo Iskati vzroka padcu kupčije na zlato nedeljo, bi- bilo težko ugotoviti. Menda so I ird-je že pustili za darila namenjeni denar :ned teJnom po trgovinah in niso čaka'i na zadri;.> nedelo pred prazniki. Kljub temi* pa upamo, da je bil uspeh vendar tolik, da bo naše trgovstvo vsaj povprečno rado-v olj no. —c Prosla\a 4tHetntce soctiahieca zavarovanja v Celju. Včeraj dopoldne %t n vršila v dvorani ccl.ske Delavske abon -ce ob skromni udeležbi svečana proslavi 4'Vletnice dalavskesra socijalnega zavarovanja v nasin krajih. Svečanost je otvorM strokovni tamik z- Alorzrj Leskoviek, ki je pozdravil vse navzoče, v kratkin potezah orisal pomen socijalnega zavarovan a in nato podal besedo slavnostnemu govorniku 5. Boletu iz Ljubljane ki ie v eno uro trajajočem govoru podal podrobno zjrodivi-no razvoja in izpopolnitve socijalnega zavarovanja v naših krajih in na svetu sploh. Ob zaključku je predlagal obširnejšo resolucijo, ki zal teva. da se naša socijalnrv politična zakonodaja v najkrajšem čas-u izpopolni z uvedbo zavarovan a tudi za M3-čai invalidnosti, starosti in smrti. Resolucija je bila od navzoči, soglasno sprejeta, nakar je g. Leskovšek zaključi! zborovanje s pozivom, da nai vsak posameznik debate in pripomore z vso sik) in vsako žrtvii^ za dosego tega velikega cilja. Boljševiška vohunka v Parizu Iz Carigrada je prispela v Pariz lepa dama, ki sc jc izdajala za rusko princeso, v resnici je pa sovjetska vohunka Padska poticaja s« peča z afero, v kateri igra glavno vlogo neznana ruska aristokratka. V pariški »Kavkaski kleti«, znanem nočnem lokalu, kamor zahajajo večinoma bogad tujci, se jc pojaviua nedavno zelo lepa, mlada dama. Ravnatelju podjetja je povedala^ da je prispela iz Carigrada in da je hližnja sorodnica bivše ruske vladarske rodbine Romanovih. Pb bofljševiškam prevratu 'je mora:a za-pustiti Rusijo. V Carigradu je igrala baje važno vlogo v piroribola:še\iški propagandi. Opozorila je nase čjrezvičajiko, in ko so ji postaJa •tla prevroča, je odpotovala v Pariz. Ker ji je zmanjkalo denarja, mora prodati svoj rodbinski nakit, čeprav ji bo zelo težko loči ti se od njega. RavnateJIj je pripovedoval romantično prin-cesimo zgodbo navzočemu vele-industiriLiaCcu Kiliaplicu, kj se ie začel zelo zanimati za princeso in njeno usodo. Povabil jo je k svoji mizi in kmalu sta (tfa dobra prijatelja. Primcesa se je presolila kar k njemu. Cez nekaj dni je moral odpotovati Lz Pariza, in ko se je vrnil, ga je čakalo neprijetno presenečenje V stanovanju je bilo vse razmetano, vse omare, predali in blagajna odprti. žinčadi ni bilo doma. Dozdevna princesa je namreč dala sJužinčadi dopuM. da bi mogla nemotetno vJomiti v Magajno, v kateri }c bilo 150.000 frankov. Do »tu bi bifa> v vse redu, kajti šlo bt pač samo z aratinkano vlomilko. Toda preiskava jc spravila na dan nekaj, ktf je daleč presegalo drzen vlom v blagajno. V predajčku nočne omarice so namreč detek•> 98.354 50.000,— 81.328 30.000__ > 600.000.— » 88.511 50.000,— » 89.602 30.000,— 123.316 » 300.000,— 4.739 40.000.— y> 18.066 24,000-— 31.139 » 250.000.— » 68.679 40.000.— » 34.626 24.000.— 37.749 200,000.— 87,071 40.000.— 43.252 i 20.000,— 7.998 y> 80.000,— » 6.837 40.000.— » 55.977 > 20.000.— 13.241 » 80.000,— » 9.277 » 40.000.— 89.642 20.000r— 13.325 80.000__ 21.378 40.000^— 88.498 » 20.000,— » 19.159 » 80.000,— 23.155 40.000.— 93.445 20.000,— 19.290 80.000__ > 75.864 30.000,— 17.254 20.000,— 29.818 80.000__ 93.204 » 30.000,— 19.968 20.000.— » 34.584 80.000__ 102.192 30.000— 28.537 20.000,— y> 36.130 » 60,000,— t> 5.151 30,000,— 40.407 » 20.000,— » 38.502 60.000__ 10.702 30.000,— 53.343 » 20.000,— » 71.761 60.000,— 20.580 30.000.— 61.809 20.000,— 66.767 60.000.— 51.734 30.000,— 90.845 20.000.— » 71.752 60.000,— 93.306 30.000,— 92.387 » 15.000,— 7> 82.376 1 in mnogo drugih V enem letu dvakrat zaporedoma najvišja premija enega milijona in 200*000.— dinarjev s pri nas kupljenima srečkama! Žrebanje I. razr. XIX. loterije 16.1.1930 Strogo solidna in točna postrežba! Glavna kolektura državne razredne loterije: Bančno komanditno društvo H. REIH a DRUG Zagreb Prodaja in pošilja se samo direktno! Nimamo nikjer nobenih podagentov! ?5£2HHBEHHBHHGiHBBM Povodom najine srebrne porche prejela sva nebroj čestitk od vseh strani9 najinih znancev in prijateljev ter izrazov simpatij, da se je na' ma nemogoče zahvaliti vsakomur posebej. Vsled tega se tukaj tem potom prav iskreno zahvaljujeva. Ljubljana, Z2. decembra 1929. F1UP in FRAN J A PR1STOU m m 9f$ Ig Hi -it^sr,^sv,,^vN',"ij'/fn^/n -'<&>>'iSJ?3( IMakutatutni paph y*od€tfa upuitta f&£e*en6&ega flatodaf Vino opolo zajamčeno pristno, za praznike oziroma ves december, čez ulico do Din 18. —, brez mestne u&tni-oe Dla 7M v hotela »Bellevae«, toda v sodCkih. Ne zatrradate ugodne prftfee! 2645 > mM ali og1asi< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne m nd^nvariamo* - Najmanji* o^tam O In 5-— Srebrne krone vsakovrstno zLato. zlatnike kupuje P Coden. Prešernova 1- 96>2 Schaifhausen 3pmecaiza*e žei>ae ure oafroodernejS« obHke nudd v veliki izbiri najceneje IVAN PAKIŽ, Ljubljana, Pred Skotijo 15. 2S12 la orehe tboke, nn*dd poceni Ebrenfremio, Sisak. 2804 Stojnica lesena, z opeko krita, usodno na prodaj. Ponudbe na upravo »Sferv. Naroda« pod »Stojnica«'2S63. Orijentalska oprema oririnakia, brezhibna, najprodeij- — Na otfed pni Pran Skadar, rnazar-stvo, Rimska cesta. 2849 Stanovanje zdk) lepo, v lil. nadstmooiMi. v sred; mesta, oddam odrastam. Pooradbe z označbo poklica na opravo tega lista pod »Parket 2882«. Biagajničarko toladso moč. ia bi bfla vešča vodt * -. trodc knjigo vodstvo, sprejmem ta* kod. Poimdbe s prenosi sprocevai m zabtevđorjm mesečne plače na tvrd-ko Josip PnemeBč, Otočac (Lfiaa). 2894 Drva - Premog - Koks prj družbi »KURIVO«, Dunajska ^esto 33. Javna skladišča. Telefon 3434. 107/t 20odstotne kronske bone Lupuj^ Pučka stedaooica. založni zavod d. d., OsiSek. Desartičma u£. 27._ 110/L Avtomobil šest sedežni, dobro obranjen. zcaiE-ke ^Puch«, tipa VIII, na prodaj po nizki oerri. Nasiov pove uprava »Si. Naroda«. 2SS4 Dve sobi za pisarne, v I. nadstror^u, oddam. Mrakio&čeva cesta 14. ?853 L Mikuš «. 1U&I 3ANA Hes*n >ro 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehatalni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Sadjevca pristto&za, domačega ima večjo množino na prodaj Jože Gobec. Ponikva ob .južna žeflezarci. 2895 Posestvo z bodočnostjo v Ban jaluki V mestu, na obali reke, 10.660 kv. meurov MoriffHfe s tremi ufiičjvmn frormmi, emcunadsnropna sravba vc-EBsm 25 X 12, zelo močna. po ugodno rsa prodaj. PoVasnđ'J« daje Dušan Božič. Baava6u5ra, Je!bc-polj«. 28% *^ Premog in drva dobre najboljše vrste pri RUDOLP VELEPIČU, trsovina s busnjvooii, Liutbljema Vll^ Sv. Jerneja cesta št. 28. Telefon 2708. laiJ. Klavirje in praome prodaja, -^'-Ki-je, po-pravda in časno us*kšu?e na)cene}e — tTida na obroke — tovarna klavirjev WARBINEk\ UnbUana. Gregorčičeva 5. Rimska cesta 2. 2885 Budilke aJetno jamstvo, Dio 60.—, dobit« samo pni trvrdki IVAN PAKIŽ, Ljubljana. Pred škofijo IS. 2S05 TRGOVSKI KORESPONDENT vešč porjcdnoma fS99tM^ >:bo-h.:\, ocartškecau {rane. in iralivainfieri jezika, z večicttjo prak*Jt\ Stsvsssc *x JuKijske Benečije, pozna iBfeM steJcLeoo, pcurcflan-asto in žeieznjn-sko stroko, jšče priimecno s-ItiIVi. Naslov ter točmiše aiiortrnacS^e rn : ur>ra^ *S5oda«. na stalni vodi in v najboljšem stanju se proda iz proste roke. Poleg tega je tudi žaga venecijalka s tremi noži in cirkularka. Poleg tudi precej zemljišča. -Naslov v upravi lista pod št. 2854. Zo iSosie ttt JVc&e leto velikanski prihranek na izdatkih za obleke, ker dobite narejene obleke znamke »TIVAR« po originalnih tovar, niskih cenah: 7a fante od Din 110.—. za dečke od Din 190.—, za odrasle vsake velikosti Din 290.—. Zimske suknje od Din 450.—, suknene hlače od Din 89 naprej. Izvrstna izdelava, cene brez konkurence. Samoprodaja »TIVAR« oblek IVAN KOS, druiba z o. z. Sv. Petra cesta št. 23. Ikctofe: Jocjp ZmmtSL — Za »Narodno tiskarno«: Pran Jesariek. —> Za opravo in imotmtmi del tasta: Oton Chratot — Vsi v UobJaaoL