FV Jlntae plačana ▼ gotovini. Leto LXVI1L, ŠL M Ljubljana, torek 4. Jsnfla 193$ Cena Din 1.- •znaja vsaK dan popoldne, izvzemal oederje In praznike. — Inseratl do 90 pettt UKEDNliTVO IN UPUAVNlftTVO Podružnice: MARIBOR 9trossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska e., rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji tnseraU pettt ____ telefon' št. 26. — CELJE: cel teko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 06 /rsta Din 4... Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. _ >Slovenski Narod« I^UHLJAJfA. Knafljeva nSea Ms*. » podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon st_ 190. — JESENICE, Ob kolodvoru MM. *e!ja mesečno v Jugoslaviji Din 12... za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. Meto: S222. 3133, 3124, 3125 ln 3296 Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10.351. NEMŠKO OBOROŽEVANJE NA MORJU Pričetek pogajanj med Anglijo in Nemčijo — V Londona smatrajo nemške zahteve za nesprejemljive — Nevarnost novega oboroževalnega tekmovanja London, 4. junija, r. Včeraj je prispel semkaj na cehi nemške delegacije za pomorska pogajanja med Nemčijo in Anglijo izredni pooblaščenec kaneelarja Hitlerja von Ribbentrop. Ribbentrop je bil pred par dne\a. imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra za posebne misije. V delegaciji ni niti enega nemškega admirala, pač na nekaj pomorskih strokovnjakov. Namen pogajanj, o katerih se je govorilo že prejšnje mesece, je, razčistiti razmerje v pogledu pomorske oborožitve med Nemčijo in Anglijo, iniciativo /a to je dala angleška vlada, ki bi /elela s posebnim sporazumom preprečiti oboroževalno tekmo \n nje na morju in pridobiti Nemčijo za to, da se doseže med vsemi zainteresiranimi pomorskimi državami primeren sporazum o tonaži in moči poedinih vojnih mornaric, da bi se tako doseglo v neki meri pomorsko ravnotežje. Londonski sestanek ima značaj informativne konference in bi se pretvoril v redna pogajanja le tedaj, če bi prišlo do zbližanja v pogledu medsebojnih odnosa je v. Kakor pa kaže, ni mnogo upanja na dosego sporazuma. Nemci so po uspeli tko i.i i za oborožitev na kopnem okoraj- ženi m postavljajo tudi v pogledu oborožitve na morju zahteve, ki jih smatrajo v angleških krogih za docela nesprejemljive. Kolikor se je moglo izvedeti v krogih angleške admiralitete, zahtevajo Nemci tri oklopne kri žarke izredno velike tonaže, 16 drugih moderno opremljenih krržtrk, srednje tonaže, 50 torpedo ih rušilcev, namenjenih za široko morje, 50 podmornic srednje in male tonaže, a izredne brzine, in končno dve matični ladji za letala. Angleška admiraliteta se glede srednjih križark in torpednih rušilcev ne protivi preveč, smatra pa ostale nemške zahteve za docela nesprejeml^ve, zlasti, kar se tiče velikih oklopnih križark, podmornic in matičnih ladij za letala. Podmornice smatrajo Angleži še vedno za najnevarnejše orožje glede na svoj zemljepisni položaj. Angleška admiraliteta smatra, da to ni obrambno, marveč napadalno orožje. Zato je zahteva Nemčije v nasprotju z večkrat poudarjenim stališčem, da želi Nemčija samo obrambno orožje. Pogajanja med angleško in nemško delegacijo bodo tajna in zato ne bo mnogo izvedelo o podrobnostih. Vendar pa že sedaj poudarjajo v angleških po- morskih krogih, da bi bil položaj angleške mornarice skrajno ogrožen, ako bi Anglija p risala na vse nemške zahteve. Ob enem pa bi to do vedlo do blaznega oboroževalnega tekmovanja na morju. Če bi se Nemčija tako močno oborožila, bi skupno s Francijo in Italijo daleko prekašala angleško mornarico, ki bi izgubila svojo sedanjo nadmoč. Nemško oboroževanje pa spravlja v nevarnost tudi pomorski sporazum med Anglijo, Ameriko in Japonsko, ker bi morala Anglija neizbežno zahtevati povišanje svoje tonaže. To bi ne pomenilo več omejevanja oboroževanja, kar je bil glavni namen pomorskega sporazuma med temi tremi državami, marveč bi otvorilo dobo novega oboroževalnega tekmovanja. Zaradi tega gledajo v angleških krogih dokaj pesimistično na potek pogajanj z Nemčijo in si ne delajo prevelikih upov na uspeh. Pogajanja so se pričela danes dopoldne. Otvori 1 jih je osebno zunanji minister Simon z nagovorom. To bo najbrže tudi njegova poslednja uradna funkcija v svojstvu zunanjega ministra, ker bo še ta teden prišlo v vladi do velikih rz-prememb in bo vodstvo zunanje politike najbrže prevzel lord Eden. Abstinenca opozicije Narodni poslanci, združeni na Mačkovi listi, so sklenili, da ne sodelujejo v Narodni skupščini Aliesinija zahteva izhod na morje Izjava abesinskega cesarja — Ogorčena polemika italijanskega tiska Milan, 4. junija, r. »Corierre delia Sera^ objavlja izjavo, ki jo je dal abe-sirLski cesar dopisniku nekega danskega lista. V svoji izjavi abesinski cesar najprvo demantira vesti, da bi bila Abesini-ja že v vojnem stanju z Italijo. Nato pravi: Ker neposredna pogajanja z Italijo niso rodila ni kakega uspeha, sem se obrnil na Društvo narodov. Kot članica Društva narodov upa Abesinija, da bo ženevska ustanova storila vse, kar je v njeni moči, da se ta spor reši na miren način. Toda če bo Italija Abesinijo napadla, se bomo na jod ločne jše branih. Obmejni incidenti in zbiranje italijanskih čet na abesinski meji so prisilili Abesinijo, da tudi s svoje strani izda potrebne vojaške ukrepe za svojo varnost in obrambo, da bi je ne presenetili dogodki, ki morejo nastati. Mi hočemo z vsemi živeti v miru, zahtevamo pa izhod na morje, prepričani, da se to da doseči potom pogajanj. Za enkrat pa najodloč-nejše zahtevamo, da Italija nemudoma izprazni naše ozemlje, ki ga je zasedla s svojimi četami. Če bo izvedena mednarodna akcija za pomirjen je Afrike, bo Abesinija radevolje sodelovala. Pripravljena je nuditi vse možne mednarodne garancije za očuvanje svoje teritorialne integritete, toda nikdar se ne bo odrekla svoji politični in gospodarski samostojnosti. Italijanski listi ostro polemizirajo s to izjavo, v kateri vidijo imperialistične težnje Abesinije, češ, da hoče izhod na morje samo zarada tega, da bi ogrožala italijanske kolonije v vzhodni Afriki, od tam pa začela prodirati na evropsko celino. Zato je po mnenju italijanskega tiska potrebno, da se proti tej abesinski nevarnosti združi vsa Evropa. V Rimu smatrajo, da je sporazum nemogoč Rim, 4. junija. AA. Današnji »Giorna-le d'Italia« piše: Možnost kompromisa med Italijo in Abesinijo postaja čedalje bolj negotova. Krivda ne zadene Italije, marveč Abesinijo in tiste tuje države, ki jo podpihujejo, naj nadaljuje svojo slabo politiko. »Lavoro Fasoista« polemizira proti izjavi, ki jo je dal abesinski cesar sotrud-nici švedskega lista »Berlingske Tiden-den«. Dozdaj, pravi list, se je očitalo Italiji, da ima imperialistične namene. Zdaj pa zahteva sam abesinski cesar izhod Abesinije do morja in pa, da se naj evropske države odpovedo svojim političnim in gospodarskim interesom v Afriki. Abesinija zahteva izhod na morje iz miUt^rističnih in ekspanzivnih raz- kvpv. zeieia tt onenrtfi birmam k^bo* je. To so razlogi pokreta proti tujcem, ki ga je čutiti v Abesiniji. Vojna proti Italiji bi bila le uvod mnogo širše akcije n vsem afriškem ozemlju. Nov incident Rim, 4. junija. AA. Agencija Štefani je objavila uradni komunike o najnovej- . šem incidentu na italijansko-abesinski I meji v vzhodni Afriki Komunike pravi med drugim: Skupina oboroženih A besi n cev je napadla 31. maja p red straži, domačinov na italijanskem ozemlju v pokrajini Danka lija. 30 domačinov, ki so bili v italijanski službi, je bilo ubitih. Napadalci so odvedli 2000 glav živine. Italijanski vojaški poveljnik v tem okraju je izdal potrebne ukrepe za varnost. Istočasno je skušala skupina 20 oboroženih Abesin-cev prekoračiti mejo v bližini Mustahile in vdreti v Somalijo. Ko je opazila italijanski oddelek domačinov, je začela nanj streljati, nakar so odgovorile italijanske čete takisto z ognjem, Napadalci so imeli znatne izgube. B e ograd, 4. junija. M. Današnja »PoHrika« poroča: Kakor je razvidno Že iz našega poročila o prvem sestanku novo izvoljene Narodne skupščine, otvoritveni seji Narodne skupščine niso prisostvovali narodni poslanci, izvoljeni na lis*i g. dr. Vladka Mačka. Po naših informacijah se je v nedeljo vršil v Zagrebu sestanek vseh narodnih poslancev izvoljenih na Mačkovi listi Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da se narodni poslanci, izvoljeni na listi združene opozicije z nosilcem dr. Mačkom, ne bodo udeležili dela Narodne skupščine. Tega sklepa o abstinenci opozicije pa po naših informacijah še niso podpisali pristaši bivše Jugoslovenske muslimanske organizacije (skupina dr. Snaha), kojih zastopniki niso bili na sestanku v Zagrebu ter še nekateri drugi poslanci, ki so se zavzemali za to, da bi tudi opozicija sodelovala v Narodni skupščini. Med njimi je tudi dr. Dušan Boškovič. Seja Narodne skupščine Beograd, 4. junija, p. Narodna skupščina je imela danes dopoldne kratko sejo. na kateri je izvolila verifikacijski odbor. Po odobritvi zapisnika jo skupščina takoj prešla na dnevni red. K.er je bila predložena za verifikaci jski odbor samo ena lista, je bil verifikaci jski odbor izvoljen z aklamacijo. Izvoljenih jc 21 članov in 21 namestnikov z dr. E>ra£išo Cvetkovićem na čelu. Od slovenskih poslancev šta izvoljena dr. Ivan Jančič in Milan Mravlje kot člana ter dr. Lovrenčič, dr. Fran Semrov. dr. Anton Veble in dr. Jure Koce kot j namestniki. Predsednik je pozval odbor, naj se takoj konstituira in čimprej prične s svojim delom. VeriEikacijski odbor Takoj po seji ee je izvoljeni verifiika-oijeiki od boa- sestal k svoji prvi sejti in se konstituiral. Za predeedmika je bil izvo-| Ijen dr. Dragriša Cvetko vi c\ za podpreti-! sodnika dr. Janko Baričević, za tajnika dr. »Ivan Janeic, za poročevalca pa dr. To-dor I>azarević in dir. Vekoslav Miletič. — češkoslovaško posojilo Sovjetski Rusiji Z jamstvom države so češkoslovaške banke dale Rusiji 250 milijonov za plačilo ruskih dobav na slovaškem Praga, 4. junija, z. Pogajanja za najetje obligacijskega posojila, ki naj omogoči financiranje ruskih dobav na češkoslovaškem, so bila danes končana. Opoldne so v zunanjem ministrstvu podpisali pogodbo. Pogajanja so se vodila med sovjetskim trgovinskim zastopstvom in konzorcijem češkoslovaških bank pod nadzorstvom finančnega in zunanjega ministrstva. Pogodbo sta podpisala sovjetski trgovinski zastopnik Kilevic in direktor živnostenske banke dr. Reiss. Po tej pogodbi bo Rusija emitirala 6-odstotne obligacije, za katere jamči češkoslovaška republika, v višini 250 milijonov Kč. Posojilo se mora vrniti v roku petih let. Služilo bo izključno za plačilo ruskih dobav v češkoslovaški. Sklenitev te pogodbe tvori skupno z nedavno podpisano trgovinsko pogodbo med CSK in SSSR nadaljni člen v utrditvi medsebojnih gospodarskih odnosajev in predstavlja nov korak mirovne politike obeh držav. P.TVO poslovno sejo bo imel verifikaci j*k-odbor jutri dopoldne ob 9. Za*edal bo permanentno, dokler ne bo končal svojega dela. Računajo, da se bo Narodna skup-šcana, filje eeje so bile danes odgođene za nedoločen dae, se&tala zopet v ponedeljek ter razpravljala o poročilu veniflkacijHfte-ga odbora. % Klub slovenskih narodnih poslancev Beograd, 4. junija, p. Klub slovenskih poslancev, ki se je konetoituriral na zna nem sestanku v Izubijam, je imel po današnji seji Narodne skupščine sejo, na kateri je razpravljal o razdelitve dela Seji je predsedoval g. Ivan Monorič. — Sklenjeno je bik), da se os-nuje pet sekcij, ki bodo obravnavale posamezne probleme, in 6flcer: 1. Personalna sekcija. V njen delokrog tspa-da predvsem vee. ka je pa počivalo na ramah g. ing. Dolenca, ki je z njemu lastno temeljitostjo in vestnostjo zbral v razmeroma kratkem času toliko poučnega gradiva o gasilstvu, da zasluži vse priznanje. Gasilska razstava zavzema itd le dei paviljona I. Prvotno je bil določen za njo ves paviljon, pozneje se je pa morala znatno skrčiti, ker so prišli v ta paviljon še avtomobili in preproge. Tako je gasilska razstava za obsežnost naše gasilske organizacije in njenega pomena mnogo pretesna. Krivda pa ne leži na prirediteljih, ki bi brti radi pokazali na rodi sicer vzorni razstavi mnogo več kakor vidimo zdaj. Nekatere gasilske župe se niso v polni meri zavedale pomena gasilske razstave. Takoj pri vhodu v paviljon I razstavljajo na levi strani Strojne tovarne m livarne motorne brizgalne in druge gasilske potrebščine tovarniškega izdelka. Dalje vidimo tu razstavljene gasilske potrebščine raznih domačih tvrdk, ki so se po svojih najboljših močeh potrudile, da se ta uvod v gasilsko razstavo lepo izpopokijen. Pridemo v rondo, lepo okrašen z zelenjem. Ta je razstavljena spominska plaketa, ki so jo poktormM gasilci svojemu starostni Josipu Turku ob njegovi 70 letnici, na nji štirim ponesrečenim gasilcem, ki bo na pokopališču pri Sv. Križu opozarjala ljudi, kako naporna in nevarna je gasilska služba. Okrog visi 13 gasilskih razstav. Tu gore sicer močne žarnice, vendar je pa rondo preslabo razsvetljen, ker dnevna svetloba vanj sploh ne prihaja. Sledi najzanimivejši del gasilske razstave, statističari podatki o stanju gasilstva v naši državi. V levi koji si lahko mimogrede ogledamo še primitivno gasilsko orodje iz starih časov, kjer vidimo veterane brizgalne, stare že nad sto let. Ljubljanska brizgama je stara 56 let, brizgama iz Brest-Tomišlja 120, iz Smarce pa celo 150 let. Mlade gasilce bo gotovo zanimalo, kako nerodne in primitivne brizgalne so imeli njihovi tovariši v starih časih. Tudi gasilska oprema iz onih časov je zelo primitivno. Statistika v naši državi je tako nazorna, da rabiš le malo časa, pa dobft točen vpogled v to človekoljubno organizacijo. Naša banovina je v pogleda gasilstva daleč pred drugimi banovinami, čeprav so mnogo večje in bogatejše. Nrta savska se ne more meriti z njo, kaj šele druge, kjer se je gasilstvo začelo komaj razvijati. Posebno glede motornih brizgam smo daleč pred drugimi banovinami, kjer imajo večinoma še ročne brizgalne. Zelo zanimivi in poučni so tudi podatki o lanskih požarih v naši banovini, o povzročeni ki preprečeni Škodi, o stevUn gasilskm čet v nadi banovini Itd. Tu vidimo, kolikega pomena je gaaflstvo za varnost našega imetja in življenja, viđamo pa tudi, kaj vse nam še manjka na tem polju. Jasno se nam pa kaže na gasilski razstavi nujna potreba, da pride naše gasilstvo firm prej do zakonito zajamčenega prispevka zavarovalnic, kajti sele potem se bo lahko tehnično m crganisa-tomo izpopolnilo, da bo v potni meri kos svoji nalogi. Gasilski razstavi je priključena tudi razstava oorambnjh sredstev proti strupenim plinom, ker spada tudi ta panoga skrbi za zdravje in varnost bližnjega v gasilsko sArjjBbo. Na jesenskem velesejmu bomo videli mnogo večjo in nazornejšo raastavo prfpouiofikov v borbi proti stru— psnrm pHnom. Tu so zbrali prireditelji na hitro roko le nekaj najvažnejših pripomočkov, kar je tatto njasoro glavno dalo posvečeno gasilstvu kot takemu. Na gasilsko razstavo opozarjamo posebno nase gasilstvo, ki lahko črpa Iz nje mnogo koristnega za svoje delo. Kdor ima priliko, naj si ogleda gasilsko razstavo na velesejmu, saj so take prilike pri nas redke. Se posebno priporočamo ogled gasilske razstave podeželskim gasilcem, ki jkn je na razstavi zbrano gradivo dostopno mnogo težje, kakor ljubljanskim gasilcem. Pa tudi zrn širšo javnost je gasilska razstava zek> poučna. Koncert „Ljubljane" LJubljana, 4. junija. V proslavo 85-letnice nadškofa dr. A. B. Jegliča je Slovensko glasbeno društvo >Ljubijana« včeraj zvečer v veliki dvorani TJniona priredilo koncert, na katerem je pevski zbor >Ljubljana«, solisti ga. Zlata Gjuaagjenac-Gavena, ga. Pranja Golob-Bernotova, g. Jože Gostič, ing. Marjan Rus ter Društvo Saveza Muzičara, podsavez Ljubljana, pod vodstvom dirigenta dr. A. Donnarja izvajal Handelov oratorij Mesija«. Nad koncertnim odrom je med cvetjem visekt jubilantova slika, sam mnogozasluž-m sivolasi slavijenec pa se njemu v čast prirejenega koncerta žal ni mogel udeležiti. Pač pa so se proslave udeležili mnogi drugi predstavniki raznih oblasti, številni jtrbilantovi Častilci, zlasti širok krog du-hovništva ter mnogobrojni ljubitelji resne glasbe. »Ljubljana« raepolaga z več kot stogla-vim mešanim zborom. Glasovi so sveži, čvrsti, enotno povezani in zliti v krepko, imponirajočo uravnovešeno celoto. Zbor poje odločno, sigurno. Ako je prišlo med izvajanjem ogromnega dela sem te rt am do lahkega trenja med orkestrom in njim, je temu kriva menda le enkratna skupna vaja. Koncerti takega formata so pač v prvi vrsti odvisni od denarnih sredstev, s katerimi zamore prirejevalec razpolagati, in so celo ob najogromnejši udeležbi občinstva le premnog okra t pasivni. Številnejše skupne vaje pa bi izdatke do nezmagljivosti dvignile. Deloma je bil kriv včasih nejasnih in neodločnih vstavkov zbora dirigent dr. Do-linar, ki bi mu želel močnejše sugestivnosti, energičnejših vajeti, saj obvladati tako širok koncertni aparat, ni enostavna stvar. Uvodoma je g. dr. Fr. Kimovec v poljudni, šaljivi besedi opozoril na pomen koncerta, opisal življenje komponista oratorija Mesije in prav jasno razložil glasbeni pojem kontrapunkta. Zbor, solisti in orkester so nato samo z eno kratko pavzo izvajali skoro dve uri trajajoče delo, ki bi pa naraslo v neskončnost ako bi ga dirigent modro ne prirezal. Vzel je iz nad 50 točk le 30. ki so nam prikazale kljub temu vso veličino in lepoto glasbe nesmrtnega genija Handla. Enrigent je za svoje širokopotezno in nad vse zaslužno delo prejel lovorov venec, solisti pa mnogo cvetja. Občinstvo je izvajalcem za njihov trud in vzorno podavanje prirejalo burne ovacije. —č, r| Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri Randolf Scott v cowboyskem filmu BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Gorenjski fantje za siromašne otroke Jesenice, 3. junija Centralni fantovski klub na Jesenicah prav pridno deluje. 2e nekaj let je za veliko noč obdaril najbolj siromašno jeseniško in javorniško deco z dobro obutvijo. Zgledu jeseniških fantov so sledili tudi fantje v Žirovnici in Bohinjski Bistrici, ki so nedavno UBrtanoviH samostojne fantovske klube. V nedeljo je imel fant. klub v Žirovnici, ki šteje okoli 100 članov, pri Ozvaldu v Žirovnici lepo prireditev, katere prebitek je namenjen revni deci zabrezniške osnovne šole. Na prireditev je prispelo okoli 70 fantov z Jesenic, pa tudi iz zgornje savske doline. Prišlo je pa seveda tudi mnogo deklet. Navzoč je bil tudi s reski načelnik g. dr. Vrečar ter poleg domačega župana tudi predsednika občin J esence in Radovljice. V imenu fantovskega kluba Žirovnica je zbrano občinstvo in odličnike pozdravil predsednik g. Ivan Pretner, ki je z zanos-nem govoru orisal naloge in cilje kluba ter ob viharnih ovacijah izročil predsedniku centralnega fantovskega kluba Jesenic g. Francetu Dežmanu krasno umetniško izdelano diplomo — delo umetnika žganih slik g. Drago tina Višnarja z Jesenic. Gin jen nad tako lepim priznanjem je stopil na govorniški oder g. Dežman, ki se je lepo zahvalil za diplomo, nakar je v izklesanem gbvoru orisal fantovskni program, po katerem je možna zaščita fantovske svobode pred nevarnostmi zakonskega jarma. Njegov govor je naravnost vžgal občinstvo, ki mu je prirejalo viharne ovacije, a tudi burne proteste pri možitve željnih dekletih. Govoril je še g. dr. Pleč iz Murave, ki je dostojno zaključil serijo govorov, nakar se je razvila prijetna zabava na vrtu in v vseh prostorih Ozvaldove restavracije. Le prehitro je prišel čas odhoda. Iz Ptuja — Podmladek JS na tukajšnji državni meščanski šoli se že prav pridno pripravlja na slovesno razvitje prapora, ki bo 23. t m. na velikem prostoru v Mladiki. Slovesnost bo obenem združena s slavnostno akademijo s pestrim sporedom. Cisti dobiček se bo porabil za kritje stroškov podmladkarjev, ki bodo letos letovali v novem domu marborskega O. O. JS v Bakru, kamor jih po j de okoli 50. To bo prva večja ekskurzija naših podmlad-~ karjev na naše morje. Podmladek pričakuje, da bo občinstvo njegovo prireditev v polnem razumevanju podprlo. — Tekmovalno streljanje. Ptujsko lovsko družtvo je z mariborskim lovskim društvom te dni priredilo na vojaškem vež-bsiidču tekmovalno streljanje na glinaste golobe. Tekmovalo je okoli 30 lovcev, od katerih je odnesel prvo nagrado (srebrni servis) g. Sprager iz Maribora, II. nagrado g. Vukmanić m III. nagrado g. dr. Kaca-fura. oba iz Maribora. — Slabo vreme, ki traja skoraj že mesec dni, zelo ovira kopamo sezono, na katero so naši kopalci že tako težko čakali. Kakor vse kaže, kopalci se dolgo ne bodo prišli na svoj račun. Drava stalno narašča, je pa tudi zelo mrzla in umazana ter bo trajalo še precej časa, da se izčisti, toda le če ne bo več deževalo. — Izkupil /o je. Brezposelni 49 letni delavec 2. A. iz Rogoznice pri Ptuju je v nedeljo popival v neki gostilni v Budini z dvema mladima fantoma v starosti od 12 do 14 let Ker mladina ne spada v gostilno, se je za fantiča zavrel neki V. is Budine, kar pa je Z. razkačilo, da je potegnil noi ter hotel napasti V. Ta je pa bil urnejši in je sunil Z. v prsa, da je pa del,' nakar ga je sunil še % nogo v brado tako, da mu jo je močno poškodoval. Z. je moral v ptujsko bolnico. Zadevo pa bo obravnavalo Še sodišče. Sreski učiteljski svet Veliko učiteljsko posvetovanje v Ljubljani — Stanje ljubljanskih mestnih šol Ljubljana, 4. junija. V nedeljo je bilo v Ljubljani veliko učiteljsko posvetovanje, ki so se ga udeležili vsi ljubljanski učitelji. Zborovanje je otvoril nadzornik g. G r u m, ki je posebno toplo pozdravil navzoče goste šol. nadz. Skulja, ki je zastopal banovino, zastopnika mesta podžupana prof. Jarca in druge. Predsednik je obširno poročal o stanju mestnih Šol v Ljubljani. Poročilo je bilo izčrpno in je zavzelo pretežni del zborovanja. Govornik je poudarjal potrebo zidanja novih šol, ker so sedanje prenatrpane in mora 11 osnovnih in 4 meščanske šole poslovati v le 8 poslopjih, od katerih dve sploh nista biLi zidani za šolo. Ker traja šola ves dan, je skoraj onemogočeno daljše zračenje in je jasno, da pri tem trpi higiena. Govornik je ugotovil, da meščanske šole ovirajo razvoj osnovnih šol. Stara šolska poslopja bo treba modernizirati, ker nikakor ne zadoščajo sedanjim potrebam. Mestna občina je sicer pokazala mnogo dobre volje, vendar pa je še obilo vprašanj nerešenih. Tudi otroškim vrtcem in zavetiščem bo treba v bodoče posvečati več pozornosti. Ljubljana je v tem pogledu znatno zaostala za drugimi mesti. Število otrok v vseh šolskih vrtcih znaša 212, v 3 zavetiščih pa 158. Poglavje znse so šolska dvorišča in vrtovi, ki nikakor ne ustrezajo zdravstvenim predpisom. Mestna občina je sedaj dala na razpolago šolski mladini ves Tivoli in njegove nasade in ga je letos obiskalo 149 razredov šestih šol. Kakor vse drugo, tudi šolski prostori in oprema niso sodobni. Mestna občina bo morala tudi tukaj temeljito preurediti in s sodelovanjem pedagoških strokovnjakov. Učila so še na kolikor toliko zadovoljujoči stopnji. Največ je slik, ki pa so močno zastarele. Manj je zemljevidov in fizikalnih aparatov. Šolske knjižnice izkazujejo 7362 I knjig, od katerih pa je bila Izločena velika množina zaradi slabega jezika in neprimerne vsebine. Manjka predvsem mladinska literatura. LTčiteljska knjižnica razpolaga s 16.013 knjigami, vendar pedagoške knjige niso v skladu z novim duhom današnje šole. Dobra je edino sreska učiteljska knjižnica, ki se je učiteljstvo pridno poslužuje. Ljubljanske državne osnovne šole ima jo skupno 97 razredov, privatne pa 19. Na osnovnih >olah je bilo v šol. letu 3435 3022 otrok, na zasebnih pa 789, skupno torej 3811. Na razred je prišlo povprečno 33 otrok. Glede šolskih potrebščin so mestni otroci bolje preskrbljeni, kakor oni na periferiji. Šolski obisk je zadovoljiv in znaša 96%. Tudi zdravje je bilo v tekočem letu dokaj ugodno. Govornik je nadalje podčrtaval važnost sodelovanja pri po-družicah Rdečega križa in Jadranske straže. Na vseh državnih in zasebnih osnovnih šolah je bilo skupno 116 učnih moči. G. Grum se je zatem v daljšem govoru dotaknil delovanja učiteljev. Učitelj mora sam skrbeti za dobro lastno pedagoško vzgojo, posebno pažnjo pa naj posveča na-cijonalni vzgoji mladine. Sledil je referat prof. dr. Kolariča o »Jezikovnem pouku z ozirom na prehod učencev iz osnovne v srednjo šolo«. Predavatelj je bil deležen splošnega odobravanja. Nato se je obravnaval učni načrt za Štirirazredne osnoven šole. Po daljši debati je učiteljski svet sklenil, da na podlagi izdelanega načrta prilagodi učno metodo v kompleksnem in delavnem pravcu. V ta namen je bil ustanovljen poseben pedago Ški odbor. Sledilo je še poročilo o sreski učiteljski knjižnici, na kar je predsednik zaključil sreski učiteljski svet. Ludvik Starič težko ponesrečil Na motociklističnih dirkah v Pardubicah si je hudo te Ljubljana, 4. junija. Pardubiška skupina Lige češkoeiova-škeh motoci k listov je priredila v nedeljo IV. letnik mednarodnih tekem motocikll-©tov na pardubriškem stadionu ob sodelovanju 17 tekmovalcev, izmed katerih je 9 inozemskih zastopalo 7 narodnosti. Na stadionu je bilo zbranih okrog 7000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem opazovali napete izbirne tekme. Več tekmovalcev je padlo, toda vsa odnesAi zdravo kožo, razen znanega jugoelovenskega dirkača Ludvika Starica, ki se je zelo težko ponesrečil na izbirni vožnj.i za finale. Po prvem kolu Starič ni mogel več obvladati motocikla, padel je In motocikel je obležal na mestu, dočhn je Starica vrglo v velikem loku na dirkališče, kjer je r»«ra-vesten obležal. Takoj eo nun priskočiti na pomoč zdravniki in ga dali prepeljati v bolnico, kjer so ngotovtfM, da ima pretresene možgane in globoko rano da nemem sencu. V nedeljo zvečer je Ml fttarač v borate! se vedno nezavesten. Pozno zvečer se jt sa trenutek savedel in tožil je, da lmi hude bolečine v Klavi, potem se je pa zopet onesvesrtil in vso noč Je ležal ne zavesten. V bolnici 'o ga zdravniki prt Sledeh in ugotovili, da »i je hudo prt-tresel možgane, da ima globoko rano na«l desnim očesom in mnogo manjših ran in prask po vsem telesu. Lodvfk Starič Jt znan tudi v lnovt m okem športnem svetu kot eden najboljšili motocitdisitov, eaj je že na mnogih tek mah odnesel prvo nagrado. Zagrebčani El naziva jo »Leteči Kranjac« Starič je član motokoiesareke Iririje podružnica K ran; in že opetovano je z velikim uspehom sodeloval na mednarodnih motocikMstil nih dirkah. Vest o njegovi nesreči bo gh> hoko odjeknila v nasi športni javnos.li Upajmo, da ni nevarnosti za Starčev* življenje, temveč da bo nas popularni dir kae arečavo prebolel posledice svojega nevarnega padca na tekmah v Parduhi-cah. Tuđi odgovor na eni nogi Ljubljana, 4. finija. Na vprašanje, zakaj meri Cime v Elitnem kinu Matici z enim, v kinu saleorijan-cev na Kodeljevem pa z drugim merilom, odgovarja s-Slovenec« takole: »Zgražanje na eni nosi imenuje »Sfroven-ski Narod« to, da je >Slovenec« nemoralne predstave v kinu Matici žigosal kot po-hujšljive, zlasti ko je slo za znani pornografski film vživele žene«, ki ga je prav ^Slovenski Narod« nekaj dni prej priporočal v reklamne svrhe svojemu občinstvu. >Narod« namreč pravi, da salezijanski kino na Kodeljevem uprizarja prav iste ftl-me kakor Matica, da pa ni bilo se nikdar slišati in se ne bo čulo. da bi se >Slovenec« ob njega spodtaknil. Skratka, ^Slovenec« je pristaš dvojne morale« — Toda naj bo -Slovenskemu Narodu« in vsej javnosti enkrat za vselej povedano: zgražanja na eni nogi »Slovenec« ne pozna. Ako bi salpijanci na Kodeljevem v resnici predvajan pomografične in ponujal Jlve filme, so vredni enake obsodbe poštene javnosti kakor Matični kino in Se celo večje, ker krščanski ljudje in zlasti pošteni starši, ki otroke puSčajo v njihov kino. po pravici pričakujejo, da so vse predstave moralno neoporečne. Toda, kakor čujemo trditve >Na-roda* niso povsem točne. Res je. da imata obe podjetji isti filmski aboirment, da pa domača filmska cenzura pri salezijancih ne pripušča manj vrednih filmov, ampak kočljiva mesta že prej izloči. Pomanjkanje nravstveno neoporečnega firma pa Čutimo vedno bolj.« Možat in posten bi bil »Slovencev« odgovor na naše vprašanje, če bi ga bil brez tče< zaključil Um, kjer pravi, da so vredni salezijanci na Kodeljevem enake ah pa de celo večje obsodbe poštene javnosti kakor Matični kino. Toda brez dvojnega merila in dvojne morale pri našem prijatelju Hl Kopitarjeve uhce se nikoli ni šlo in tudi zdaj ne gre. Cul je namreč, da ima tudi naša filmska cenzura dvojno merilo ah dvojne škarje, z enimi striže filme Matičnega kina, z drugimi pa filme salezijanskega. In te druge škarje so mnogo ostrejše, da kočljiva mesta iz pohujšljtvih filmov iztrl-Žejo že prej, predeno pridejo na platno »a-lezijanskega kina. Blagor jim, ki ndso videli pa verujejo; tisti, ki so viden, pa <8 ne verujejo, temveč pravijo, da tudi ta >Slovenčev« odgovor stoji samo na eni nogi ki da bo najbolje, če debato o pohujs-rjivih filmih zaključimo, sicer utegnemo doživeti nove blamaže. KOLEDAR. Danes: Torek, 4. junija; katoličani: Frančišek, Dika. DANAŠNJE ntlRETMTVE. Kino Matica: Neke majske noči. Kino Ideal: Jermie Gerhart. Kino Dvor: Boj na življenje in smrt. Kino Šiška: Bolero. Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba oh 20. v restavraciji »Zvezda«. Produkcija operne iole dri. konzervatorija ob 20. v dramskem gledališču. Fotoklub Ljubljana: predavanje o Lei-ci ob 2030 v dvorani Delavskt zbornice. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta ». Hočevar, Celovška cesta 62. Garrus. Moste. Zaloška cesta. Iz HCz^^ika — Spomenik padlim vojakom. Na zadnji seji občinskega odbora so odbornik razpravljali tudi o spomeniku pad kim vojakom. Po proračunu in načrtu bj stal spomenik okrog 31.000 Din, v fondu je pa šele 15.000 Din. Ker pa ni Izgledov, da we bo ta fond v d ogled nem času povečal, je oboi nek i odbor sklenil, da se t denarjem, ki ga ima na razpolago, postavi to, kar se bo pač narediti dalo. Tako lahko upa mo, da dobimo Se letos vsaj spomin »ko ploščo. S tako rešitvijo »I je občinski od bor od v a Ml breme očitkov, da čaka s postavitvijo spomenika na bodočo vojno, ko bi lahko poet a vil kar skupen »pomen t k sa vse žr tve. — Lokomotiva »Letečega Kamničana« je v nedeljo pri premikanju na glavnem kolodvoru oplazila tovorni vagon. Sunek je »težko« lokomotivo vrgel s tira, vago nu se pa je poškodovala atena. čez noč pa so nam delavci !z Ljubljane hlapon popravili in postavili na tir ln dane« nam te zopet veselo pieka. Senzacij zeljni Ifcidje so kar trn m oma drveti ogledovat »nesrečo« ln hudomušnih opazk ni bilo konca ne kraja. Nekateri so celo dejsvll. da je to kasen ta greh. ker noče več ve-*tt letovrtcarjev m potov*** cono. >tev. 12f) >SLOVEN3KI N A R O D«, dne 4. Junija 1935 Stran S. NAJLON BAZAVELL.A GAJEVA 6 NAJMLAJŠI ATELJE V LJUBLJANI vljudno naznanja spoštovanemu občinstvu, da nastopi danes (torek) zvečer ob 8.30 s svojo kompletno garderobo (14 modelov) ter vas najvljudneje vabi. 1885 DNEVNE VESTI — Trnjev venee* posvečen na Kristusovem groba, sa grob kralja mučenika. Romanja v Palestino, ki ga je organizirala pravoslavna srbska cerkev tudi letos za velikonočne praznike, se je udeležil tudi stari beograjski trgovec S. Lazarevič. S seboj je vzel velik trnjev venec, ki ga je položil na veliki petek na Kristusov grob, kjer je ležal Čez noČ. Na veliko soboto je bil venec blagoslovljen in Lazarevič ga odnese na grob blago pokojnega kralja Aleksandra L Venec nosi napis: »Trnjev venec, posvečen na grobu Gospodovem, je prinesel iz Jeruzalema svojemu kralju mučeniku Sima M. Lazarevič iz Beograda s soprogo.« — Ministrski odposlanci pri maturah. Za ministrske odposlance pni višjih tečajnih izpitih so določeni naslednji univerzitetni profesorji: dr. Radojcuč Nikola na realno gimnazijo v Pančevu, dr. Prijatelj Ivan na I. drž. realno gimnazijo v Ljubljani, dr. Melik Anton na realno gimnazijo v Kočevju, dr. Stunn Ivan na klasično gimnazijo v Ljubljani, dr. Kos Milko na H. drž. realno gimnazijo v LJubljani, dr. Osvalid Karel na klasično gimnazijo v Mariboru in dr. Hadžić Jovan na realno gimnazijo v Novem mestu. — Sklepi kongresa Obrtnih zbornic. V Splitu je bil v nedeljo zaključen kongres obrtnih zbornic, ki je bil posvečen vprašanju noveliranja zakona o neposrednih davkih. Obrtniki zahtevajo, da se sprejmejo predlogi ljubljanske Zbornice za TOI glede noveliranja zakona o neposrednih davkih in da se o vprašanju pavšaliranja pridob-nine zaslišijo plenumi zbornic. V resoluciji o reviziji socialne zakonodaje se zahteva, naj se spravi ta zakonodaja v sklad s sedanjimi izpremenjenimi gospodarskimi razmerami in uredi vprašanje dolgov obrtnikov okrožnim uradom. Peki zahtevajo popolno svobodo dela in ukinitev prepovedi nočnega dela v pekarnah tam, kjer je bila ta prepoved izdana. — General Gdring v Korčuli. Pruski ministrski predsednik in minister avijacije general Goring se je pripeljal včeraj popoldne s svojo soprogo in spremstvom na par-niku »Baker« v Korčulo, kjer ga je sprejela velika množica prebivalcev. Po ogledu mesta so se odpeljali odlični gostie z motornim čolnom v frančiškanski samostan na Badiji in v hotel »Bon Reposreber«. Prejšnja leta 60 bila zlasti v slabem stanju pročelja ob čevljarskem mostu, ki so jih pa popravili. Grda je bila fasada Valvasorjeve rojstne hiše, ki pa mora ohraniti zgodovinsko lice. Lani so jo popravili, a je kljub temu ohranila nepokvarjeno prvotno lice, da so lahko zadovoljni tudi oni, ki niso baš posebni prijatelji vsega starega. Upamo, da bodo s časom obnovljene tudi druge fasade na tem nabrežju. Zdaj obnavljajo pročelje, ki je 4 nadstropja visoko, hiše št. 7. —'lj še vedno vandalizem. V Tivoliju se neprestano udejstvujejo ljudje z bolnimi instinkti v vseh letnih časih, očitno pa vpliva še posebno na nje slabo vreme, nizek zračna tlak, ker so tedaj vedno najbolj aktivni. Preteklo noč so se zopet kK.ll: klopi v tivolskem gozdu in jih izpulili »po skromnih močeh«, če bi ne bilo v parkih tndd ponoči paznika, bi bili kmalu izTopani, saj še kljub temu pogosto kradejo vsajene cvetlice in trgajo cvetje. —'lj Velika razstava Lelca slik je otvor-jena v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti od danes do 6. Junija v času od 9. do 20. ore. Lelca predavanje s 160 posnetki Iz Portugalske, Španije, Maroca, Korzike Itd. se vrši v torek dne 4. junija ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Vstop prost. —Združene j urar je v, zlatarjev optikov Itd. v Ljubljani opozarja cenjeno ot>-Ckustvo, da bodo imela njeni člani-trgovei s urami, zlatnino, srebmino Hd. odprte trgovine o binkoštnih praznikih samo v nedeljo dopoldne, v nedeljo popoldne in v ponedeljek ves dan pa zaprte. NOVOST! NOVOST! V kavarni >CENTRAL« svira dnevno nova kostumi ran a damska kapela! Za časa velesejma odprto vso noč! —lj Trg s kurivom Je zopet na Sv. Jakoba trgu. Po regulaciji Sv. Jakoba trga so prestavili trg za kurivo k Ljubljanici, na Grudnovo nabrežje. Letos bo to nabrežje precej časa prometno zaradi odvažanja materijala od Ljubljanice in ne bo na njem se prostora za prodajo drv, zato so določali zopet Sv. Jakoba trg; in sicer vzdolž poštne direkcije za trg" s kurivom. Danes so te prodajali na njem drva. Ko bo večji dovoz drv, bo ta trg- pretesen, ker je na njem tudi živilski trg- in se bodo morali vozovi zvrstiti tudi po Rožni ulici. Kmetje so bolj zadovoljni s tem prostorom, ker so tu vsaj nekoliko bolj na očeh m ne tako daleč od živahnega prometa, —3j Strelsko društvo »Ljubljana« je v soboto v prijazni lovski sobi gostilne »Pri Sokolu ^ z lepimi diplomami obdari k) tri najboljše strelec letošnje sezije, med katerimi si je prvo odnesel g. Heronim Demšar ter si s tem kot najboljši strelec priboril častni naslov strelskega kralja. Vseskozi animiran večer pod spretnim vodstvom predsednika g. dr. žužka je potekel s ponovnim dokazom prisrčnega in pravega tovariškega zavedanja vsega strelskega članstva. -—D Predavanje ge. Fanny S. Copelan-dove, Iektoitice na ljubljanski univerai, o njenih vtisih s potovanja po Angliji in Škotski v letu 1934 6e bo vršilo pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani jutri v sredo dne 5. junija ob 18. url v dvo-rand mineraloškega instituta ljubljanska univerze, pritličje levo. s skioptfčnlmi slikami. Vstop prost. —lj Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo operne šole državnega koneervator'-ja, ki začne ob 20 uri v dramskem Gledališču, Vsakoletne produkcije operne šole ušiva jo največji Interes pri naši publiki. Spored letošnje prve produkcije, ki bo drevi, je zelo zanimiv, izvajajo se odlomki is oper Carostrelec, Lohengrin in Figa-rova svatba. Vstopnina je globoko znižana dramska, to je od 20 Din navzdol. — Sedeži se dobe tekom popoldneva do 5. ure prt dnevni blagajni v operi, od pol 8. ure dalje pa v dramskem gledališču. —lj Sezlja špargljev. Vsak dan sveže, žlahtne domače beluše servira gostilna »Pri slepem Janezu«. —lj Velika modna revija vodilnih salonov Hity, Vera, Sark prikazujejo v sredo zvečer ob pol 9. poleg kompletnih kolekcij dve bogato opremljeni nevesti. —lj Prvič bo letos končam šolskega leta na drž. koneervatoriju javna orgelska produkcija. Nastopijo gojenci mons. Stanka Premrla v petek dne 7. t. m. ob pol 7. uri zvečer v Huna do vi pevski dvorani. —lj Gojenci šole Glasbene Matice bodo nastopili pred javnostjo zopet v četrtek 6. t. m. ob 18.16 v Firharmonični dvorani. To je II. letošnja javna produkcija šole Glasbene Matice, pri kateri nastopijo gojenci klavirja in violine, pa tudi Matični mladinski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Starše vabimo, dLa posečajo s svojimi otroci produkcije Glasbene Matice, da vzbudijo tako svojim malčkom veselje in zanimanje do glasbe. Spore Kužek Bonzo* in »Miki-Miška«. Poleg tega je še prav dosta porednih punčk in fantkov, ki bodo zabavali naše malčke. Mala opica bo spravila vse v smeh. Tudi stari se bodo do solz nasmejali. Vstopnice rezervirajte pravočasno. Prva. predstava bo že v petek 7. t. m. —lj Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba, ki je bil nedavno preložen, se bo vršil danes ob 20. uri v restavraciji Zvezda. Odbor vabi k številni udeležbi. Iz Trbovelj — Smrt vrlega moža. V petek zjutraj je v ljubljanski bolnici umrl rudniški vpoko-jenec Vid Mrak. Pred dnevi je nenadoma začutil strašne bolečine v trebuhu in ko je bil poklican zdravnik, je ugotovil zmešan je črev. Odredil je takojšen prevoz v ljubljansko bolnico, ker je bila nujno potrebna operacija, Id je pa pokojnik zaradi oslabelega srca ni prestal. — Svojci so ga v soboto prepeljali v Trbovlje, kjer bo pokopan. Kako priljubljen je bil pokojnik med prebivalstvom, zlasti pa med svojimi nekdanjimi delavskimi tovariši, dokazuje dejstvo, da je bilo že prvi dan prineseno k mrtvaškemu odru nad 20 vencev. Pokojnik, ki je delal pri rudniku kot delavec in zadnja leta kot vrtalni mojster nad 42 let, je bil zelo dobrega srca. To dokazuje tudi dejstvo, da je bil nad 30 delavskim otrokom krstni in birmanski boter. Iz srečnega zakona se je rodilo 13 otrok. Pokojnik je bil vse življenje zdrav in izredno delaven mož. Bil je izredno močne in zdrave telesne konstitucije ter še čil in krepak, da bi mu nihče ne prisodil 68 let. Baš zato je njegovo nenadna smrt vse njegove številne prijatelje in znance presenetila, še bolj pa pretresla svojce, ki so prezgodaj izgubili skrbnega očeta in moža. Ohranimo vrlemu delavnemu možu časten spomin; svojcem naše iskreno sožalje. _Občinska seja v Trbovljah. V poročilo o občinski seji sta se nam vrinili dve pogreški, ki jih popravljamo v toliko, da radi uvedbe trošarine na električni tok in industrijske izdelke ni bil vložen rekurz proti proračunu občine Trbovlje, temveč proti proračunom občine Zagorje in Sv. Krištof. Prav tako trboveljska občina ne zaposluje le 70 brezposelnih, marveč je sedaj v občini le še 70 brezposelnih, katero število pa se bo prihodnje dni še zmanjšalo. — Predavanje o koroških bojih. V četrtek 6. t m. poteče 16 let, ko so odredi mlade jugoslovenske vojske pod poveljstvom komandanta dravske divizijske oblasti generala Krste Smiljanica po zmagovitem prodoru koroške fronte pri Dravogradu, Kotijah, na Jezerskem Ln Ljubelju zasedle ves slovenski Korotan s zgodovinskim Gosposvetskim porjem. Glavni odbor Legije koroških borcev priredi v spomin na to zgodovinsko obletnico v četrtek dne 6. junija ob pol 8. ura zvečer v gostilni Volker v Lokah javno spominsko predavanje o zgodovini slovenske Koroške Ln o borbah za slovenski Korotan, zlasti pa vsi v jugoeiovenski vojski služeči kadnovci. — Nedeljska nogometna tekma. V nedeljo popoldne ob 16. uri je gostoval v Trbovljah mlada športni klub iz Zaloga SK Zalog. Zaloški nogometaši so prlštM v Trbovlje precej samozavestni, kajti pričakoval so, da bodo odnesli nad Trboveljča-rti sigurno zmago. Toda hudo je bilo razočaranje pri Zaiožanih, ko je padal gol za golom naših borbenih Dobrnčanov v nj8-hovo svetišče. SK Dobrna je zasluženo zmagala z rezultatom 11 : 2 nad SK Zalogom, kajti igra gostov ni mogla navdušiti niti njihovih lastnih simpatizer je v. Kaže, da si bodo Založand zapomnili hoditi po lavorike med rudarske klube. — Vojni razpored. Vojaški oddelek občine Trbovlje razglaša, da bo v nedelje« 23. t. m. objava vojnega razporeda, in sicer na igrišču pri občinskem pokopališču Vojni razpored bo objavljen tako vojnim obveznikom kakor tudi lastnikom živine in prevoznikom. Osebno se imajo zglesiti na zgoraj navedenem zbirališču vsi vojni obvezniki, rojeni v letih od 1885 do 1913 ter vsi v TT*ovljah bivajoči lastniki konj, VOflOV, avtomobilov ln motociklov, ne glede na pristojnost. Vsak mora prinesti s seboj k prijavi vojaško Izpravo in živinske liste. Tega poziva so izvzeti le stalno ln začasno nesposobni. Objava razporeda traja od 8. ure zjutraj do 6. are zvečer. Kdor bi ee temu pozivu vojaške oblasti ne odzval, bo strogo kaznovan. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-34 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer PREMIERA VESELOIGRE NEKE MAJSKE NOČI VIKTOR DE KOWA LJUBIMKANJE NA DVORU MARIJE TEREZIJE KATICA NAGY HANS MOSER »Slavec" je zaključil jubilejno leto V soboto zvečer ]e priredil koncert v spomin na blago- pokojnega kralja mučenika Ljubljana, 4. junija. Pevsko društvo »Slavec«, — če se zelo ne motim, nekdaj delavsko pevsko društvo »Slavec« — čemu je opustilo ta svoj nikakor ne nečasten naslov, ne vem — jc zaključilo svoje jubilejno leto v soboto zvečer s koncertom v spomin blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-lja, ki se je vršil v Unionu in s svečanim razvitjem zastave, darilom velikega pokojnika, na trgu sv. Jakoba v nedeljo zjutraj. Zelo pičlo obiskan koncert — smo pač že izven koncertne sezone — so počastili s svojim posetom kraljev zastopnik, ban dr. Dinko Puc, mestni načelnik dr. VI. Ravni-har, predsednik Hubadove pev. župe dr. A. Svigelj, ravnatelj konservatorija Julij Re-tetto, lepo število pevcev Glasb, Matice in drugih domačih pev. zborov ter dobra pest pevskih ljubiteljev. Pri koncertu je sodeloval pevski zbor »Slavca«, pomnoženi orkester 40. pp. »Triglav« ter dirigenta kap. I. ki. Drag. Ziva-novic in Ivan Rupnik Koncert je oddajala domača radijska postaja. Po prihodu kraljevega zastopnika je orkester zaigral državno himno ter dovolj skromni tragični marš »Dies irae« meni no znanega skladatelja Pacha. Obe točki je vodil g. Drag. Živanović. Pevski zbor »Slavca« sestoji iz preprostih, nekompliciranih ljudi delavskih in obrtniških slojev in mora biti že vsled tega simpatičen vsakemu Človeku, ki želi, d* bodi umetnost, zlasti pa glasbena, last tudi najširših narodnih plasti, da lajšaj in oslajaj od težkega, duha in telo morečega truda življenje tudi onim, ki jim je lepota in dobrota v tej solzni dolini rezana le z nožem osorne mačehe — usode. Njihove duše ne otežujejo razven problema kruha nikaka razglabljanja o umetniških smereh. Najpreprostejše jim je najbližje, najenostavnejše najljubše, najjasnejše najrazum-Ijivejše. Saj to v tej ljudski plasti ne more, ne sme biti drugače. Zato pa je tudi zdrava in čvrsta, prirodi in njenim primitivi-stičnim umetniškim pojavam najsorodnej-ša. Njihova glasbena, glasovna, pevska šola, ako sploh zamoremo govoriti o nji, je prvostopinjska, njihove umetniške ambicije — brez diktata od zgoraj — segajo v to, kar z lahkoto razumejo in dosezajo, glasovi so prikrojeni za izvajanje priprostih lepih stvari, duše za razumevanje iskrene domačnosti. »Vsakemu svoje velja tudi tu in morda bolj, kakor kjerkoli. Ne morem že zahtevati, da bi mili, skromni škerjanček pel bobneče slapove barskega kanarčka, da bi pastir na svoji pisčali piskal vratolomne favtne koncerte z orkestrom, da bi primitivni zoor delavskih in obrtniških fantov in deklet izvajal za nje nerazumljiva dela »modernega slovanskega skladatelja in pri nas edinega teoretika najnovcjvše glasbene smeri, ki zastopa Schonberg-Bergovo ideologijo«, torej skladatelj«, ki namerno ne piše iz duha in za duha svojega naroda, ki se očitno priznava za epigona, za posnemovalca in oponašalca tujih glasbenih veličin. Ali je to ono, kar smo naglošali pri koncertih APZ, kar poudarjajo moderni hrvatski, srbski, bolgarski, jugoslovenski mladi komponisti, komponisti vseh narodov? Izvzemam muziko res internacionalističoo modernih, ki jo nikomur ne vsiljujejo in jo pišejo le za ozki krog izbranih, enako mislečih izvajalcev in poslušalcev. To, kar je g. Rupnik podal Koporčeve-ga, pa magari tudi Kogojevega, je za nedolžni pev. zbor »Slavca« nasilstvo. — In vendar se je pevovodji zbor apatično in brez upora vdal. Eksperiment se je posrečil in vse je zdravo in živo. Nevihta je Šla mimo in posledic ni nobenih. Prav nobenih! Tako »O Jezu Crist«, kakor »Orel« in »Pet pedi«, vse je pozabljeno, srečno pozabljeno; ostane pa »Osnva rukovet« (ne osmi), »Vjerni kavali« in »Vork rečki«, tri narodne, tri poljske cvetke, žareče in dehteče proti trem papirnatim, brezdušnim, puhlim, bahavim rožam. Ako je g. Koporc res hotel s svojim »Epilogo sinfonico« (ne »simphonico«, ako hočemo ostati pri italijanščini, ki se zlasti za »9. X. 34« tako nemilo sliši) naslikati ono našo brezglavost, neurejenost, zbeganost, kaotičnost in brezumnost, ki nas je liki grom iz jasnega zadela ob krvavem marseiskem zločinu, pa je to izvrstno zadel. Hvala Bogu, trajala je rudi tako kratek čas, kot njegova skladba; kmalu smo se znašli in uredili. In to je bila naša rešitev! Ljuba in draga sta mi bila dva stavka iz ne vem kdaj zadnjikrat slišane Ger-bičeve g-dur simfonije. Priča sta izrednih glasbenih darov prerano umrlega slovenskega širokopotemnega muzika. Koncert je zaključila Rupnikova *Zasta-va«, kratek, v bistvu jedrnat in živobarvan njegov prvenec, mešani zbor z orkestrom, ki je dal mlademu, navzgor stremečemu človeku priliko, da se uči in preveri svoje sile, ter znana »Slava« R.im«»kega-Korsa-kova. Program ni bil bas enoten, pokazal pa je neizmerno stremiteljnost dirigenta, ki pleza navpično po strmi skali navzgor in so mu kratici odmori na z mahom poraše nih stopnicah kar nadležni. Naj pari, da ga na nogah viseča peza zbora ne potegne v brezdno. Želim mu, da pripleza ne vrh, se široko razgleda in zagleda sebe ki v sebi samo ono, kar bo v korist poverjenega mu zbora in v slavo ter čast rodne, res rodne pesmi. In hoc signo vinces, g. Rupnik! —č. Pomemben gasilski praznik Proslava zlatega jubileja društva v Litija, 2. junija. Prostovoljno gasilsko društvo v Smart-nem pri Litiji je praznovalo v nedeljo zlati jubilej svojega obstoja. Vsa okolica z Litijo vred se je zbrala v staroslavnem Šmartnem, da čim slovesneje proslavi praznik gasilskega društva, ki že pol stoletja deluje v korist svojega bližnjega. Uvod v jubilejno svečanost je bil že v soboto s počastitvijo najstarejšega šmarske-ga gasilca Franceta Hauptmana, ki je že polnih 50 let vojščak sv. Florijana. Od jutranjih vlakov je krenila v nedeljo izperd litijskega kolodvora dolga povorka gostov iz Ljubljane, Celja, Laškega, Trbovelj in od drugod skozi trg, z zi-danmosko godbo na čelu preko Dobrave v Šmartno. Sprevod je prispel tja med pokanjem topičev. Ko se je razrr.estila množica na trgu, je prispel ob 9.30 ban g. dr. DSnko Puc s svojim tajnikom g. dr. Bro-lihom. Prisrčno dobrodošlico sta mu izrekla v imenu Šmartnega župan g. Strman, v imenu gasilske vojske pa župni načelnik g. Franc Lajovic. Slednjič je g. banu v Imenu mladine izročila učenka Slivarjeva krasen šopek cvetja. Visoki pokrovitelj svečanosti se je ginjen zahvalil za nepričakovano lep sprejem. Ob 10. je dekan g. Gornik Anton čital v cerkvi mašo za umrle ustanovitelje in člane društva ter njega dobrotnike. Po maši se je vršil na trgu okrog slavnostno okrašenega odra slavnostni zbor, ki so mu prisostvovali ban g. dr. Puc, sreski načelnik g. Fran Podboj, kumica ga. Robavsova, dekan g. Gornik, župan g. Strman, starosta g Josip Turk, ki je po prestani bolezni nameril prvo pot med šmarske tovariše, in drugi. Načelnik domačega društva g. Kovačić je pozdravil odličnike in gasilsko družino ter podrobneje opisal dogodke pred in po 50 letih, ko so Smarčani ustanavljali pod vodstvom nadučitelja Jurija Adlešiča prvo gasilsko četo. Ban g. dr. Puc je v lepem govoru čestital smarski dolini k zlatemu jubileju in ovrgel trditev, da je današnji čas trd in sebičen. Gasilske vrste potrjujejo baš nasprotno: v našem narodu je veliko idealov in veliko dobrote ter volje pomagati bližnjemu. Nato se je oglasil pevski zbor »Zvon«, ki je pod vodstvom g. Cirila Hauptmana zapel krepko Bartlovo »Naprej«. Govorila sta še starosta Gasilske zajednice dravske banovine g. Josip Turk. ki je bodril tovariše k disciplini, ln pa dekan g. Gornik, ki je povdarjal velike zasluge smarakeg« društva za okolco V im?-nu šrnarskega ženstva je ga. Karla Robavsova pripela ns prapor jubilejnega drust- prosto voljnega gasilskega pri Litiji va spominski trak Ln čestitala gasilcem k dosedanjim uspehom. Po slavnosti na trgu so odkorakali gasilci s 6 prapori na pokopališče, da se poklonijo manom umrlih tovarišev. Tam »o bili zbrani tudi pevci, ki so zapeli na grobovih žalostinko, zidarunoška godba pa je zasvirala žalni koral. gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Torek, 4. junija: Operna produkcija gojencev dri. konservatorija. Sreda, 5. junija: Zlato tele. Red Sreda Četrtek, f>. >anija: BeneSlnt trgovec. Red Četrtek. Petek, 7. junija: zaprto. OPiiRA Začetek ob 20. uri Torek, 4. junija: zaprto. Sreda, 5 junija: Zemruda. Red A. četrtek, 6. Ju-mija: Kratko žJvrjenJe in ba let Petruska. Red B. DRAMA. Gdč, Rainerjeva nastopi v četrtek v »Beneškem trgovcu«. Miaxia i&raika, ki se je z uspehom uveljavila kot Franc i na v »Mi£o, dekie z Montparnasa«, ee predstavi tokrat občinstvu v vlogi iz klasičnega repertoarja. OPERA. Zaradi slabe pred proda je ee goeto- v*nje mari borakega gledališča n« more vršiti, zato dobe vsi, ki so kupil! vstopnice zanj, vrnjen denar prti dnevni Ws-erajn: v operi. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. In 9.15 url zvečer Sllvta sidnev v prekrasni drami JENNIE GERHARDT Vstopnina Din 4.50, 6.50 ln 10.— Izjava. V reviji Kronika slovenskih mest, letnik II., it. 1, je v inseratnem dehi pod mojim oglasom pridjan pristavek: Tvrd k a je bila odlikovana na svetovni razstavi v Londonu 1. 1933. z diplomo, zlato kolajno ln grand prtx. Izjavljam, da se je dostavil ta dostave k v omenjeni inserat pomotoma, ker je moja tvrdka ustanovljena Šele marca 1935. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, <■»• * jamja rmx> Stev. 126 Ludvik Wolff: 19 BOGINJA DOBROTE ROMAN Pogledal ji je v jasne oči in dejal toplo: — Veseli me, da vas moje besede niso neprijetno zadele, gospodična. Sovražim užaljena veličanstva. Dekličine oči so se hvaležno zaiskrile. — Morda imate celo v vsem prav. Kdo ve? Branila se je odločno, kakor da se boji nositi odgovornost za svoje nazore. — Nihče nima v vsem prav, gospod Harland. Odkimala je z glavo. — Ne dajte se motiti, gospodična. Kar se je vlil dež in ju pregnal 3 krova. V salonu je bil zrak slab, smrdelo je po ugaslih ogorkih cigar. Na oguljenem plišastem pohištvu so obtičali spomini na ljudi, ki so nekoč tu sedeli. Iz vseh kotov se je plazila malodušnost. Harland je sedel molče in zamišljeno. Zadnji žarek upanja mu je vzel nepričakovani dež. V Curinu je še bolj deževalo. — To naj bo Švica? — je vprašal Harland porogljivo. Gortzova ni odgovorila, odpeljala se je z razdraženim možem v hotel ob jezeru, kjer sta naročila sobo. — Opičja kletka, — je dejal Harland srdito, ko sta stopila v dvorano, kjer so se izprehajali naškrobani možje in svečano razgaljene žene, kakor pod vodstvom nevidnega režiserja. Nalik trmastemu dečku se je protivil Harland oditi v jedilnico k večerji, hladno se je poslovil od In gel ene in se zaklenil v svojo 3obo. Vse to je brezplodno, — je pomislil begajoč nemirno po sobi. Kadil je cigareto za cigareto. Komu koristi ta vešal-ski rok? Kdo bi prenesel zavest, da teko dnevi in tedni, pa jih ne moreš ustaviti? Nihče. Nihče! Noben človek ne more prenašati takih muk. V glavi mu je šumelo, kakor da odmevajo po nji težki koraki. V sencih ga je zbadalo. Harland se je moral obvladati, da ni zatulil kakor zver v gozdu, da ni poklical ljudi na pomoč. Toda kdo bi mu mogel pomagati? Človek umira sam, tako je spoznal Harland ob tej uri. Človek umira zapuščen, Harland. Skočil je k oknu in ga naglo odprl. Njegove v strahu otrple oči so videle jezero, ki je zaganjalo lahne valove ob breg. Po njem je vozil lepo razsvetljen parnik. Drevje se je sklanjalo v silnem nalivu. Žarelo je mnogo luči v obliki venca okrog jezera. Od nekod se je zatemnjeno razlegala harmonika. Vse je zaman, človek mora biti bolj vzvišen, kakor je ta ničeva smrt. Hvala za miloščino tega pol leta! Nočem je! Vzel je iz žepa stekleno cevko z uspavalnimi tabletami in jih napeto opazoval. Mirno in trdno spanje, ki se bo podaljšalo v neskončnost. Smrt bo opeharjena. Brez borbe, brez odpora, brez zadnjega zdihljaja; človek zaspi in umre kar mimogrede. Lahko greš v pokoj, botra, nisi več potrebna. Kupi si kolovrat in postavi se na vogal ulice, ti pokveka. Deževni zrak je naenkrat prinesel Harlandu hlad in iztreznjenje. Deževni zrak je zdramil njegove najstrahopet-nejše misli. Mar mu grozi smrt? Glej, o smrti ni nikoli padla beseda. Profesor Gottes-vrinter smrti nikoli ni omenil. Paraliza, kakopak. Ali se pa ne da sedeti kot pohleven bebec na klopi na krasnem vrtu? Morda bi čutil solnce, slišal kosovo petje, vdihaval vonj nageljčkov, kdo ve? Neznosna je bila ta pusta otožnost, ki je vela od nekod iz hreščeče harmonike. Harland je zaprl okno, cevko s tabletami je pa spravil nazaj v žep. Morda pa jutri ne bo deževalo, — je pomislil smeje. SOVRAŽNIK Lilo je kakor iz škafa. Zavedajoč se svoje krivde je sedela Gortzova pri zajtrku in v strahu pričakovala Harlanda. Bilo je čudno, da je prišel zelo miren, jo prijazno pozdravil in se pošalil: No. v lepo deželo ste me zavlekla, gospodična Gortzova: to je neznosno. — Zelo mi je žal, gospod Harland. — Kaj morete za to, draga gospodična? Je pač nesreča, to moram reči. Pas- je vreme pripravi človeka ob teh par dni... ni dokončal stavka. Po jezeru se je valila megla in zastirala svet. Prišel je hotelski dečke in sporočil: — Gospod Muntwyler vprašuje po telefonu, ali bi smel priti. — Prosim/ naj pride. Harland je zrl zamišljeno v sivi dan. Kaj bova počela zdaj, gospodična Gortzova? Ali se odpeljeva v Engadin? — V St. Moritzu danes sneži, — je odgovorila Ingelena malodušno. — Naročila sem vratarja, naj vpraša, kafro le drugod. — Kaj bova počela? Potrebna mi je toplota in solnce. Dež bi me pognal v blaznost. ' — Razmišljala sem že, ali bi si ne prihranila Engadin a za poznejši čas, zdaj bi se pa odpeljala dalje proti jugu. — Gotovo, ven iz te megle. In pripomnil je z brutalnim posmehom: — Vidite, draga gospodična, to spada k malim prijetnostim kupa denarja, da lahko potuje človek dalje proti jugu, proti zapadu ali kamorkoli, če je slabo vreme. Ingelna je požrla odgovor. Prišel je vratar in sporočil, da v Lu-ganu dežuje. — Mislila sem na Lagano, — je pojasnjevala, — pa je tudi tam slabo vreme. Morava še bolj na jug. Kako bi vam ugajalo v Italiji, gospod Harland? — Imenitno! Italija spada k izobrazbi. Mar ne? Moram nekaj storiti za svojo izobrazbo. Ingelena ni slišala tega roganja. Njene oči so že videle italijansko nebo in kar zaiskrile so se. — Italija je krasna! — Kaj ste že bili tam? — Da, z očetom. To so bili najlepši trenutki najinega življenja. Njeno navdušenje se je dotaknilo Harlandovega srca. Švicarski dež je torej zelo dobrodošel. — Ali odpotujeva v Florenco, gospod Harland? — Seveda Kar v Florenco. — O, to je krasno! — je vzkliknila Ingelena in oči so ji žarele od radosti kakor otroku. — Delati drugim veselje je lepo, — je pomislil Harland in začutil, kako mu je začelo srce hitreje utripati. — Ali ni vožnja po Italiji združena z velikimi težkocami? — je vprašala Ingelena vsa v skrbeh. — Zakaj? Saj živimo vendar v miru. Italijani so dobri ljudje in podjetni trgovci. Abesinija v primeru vojne Poznavalci abesitiskih Abesinci V sporu med Italijo in Abesinijo še vedno diši po prelivanju krvi širša svetovna javnost se je začela zanimati za Abesinijo šele med italijansko-abesin-sko vojno leta 1896, ko so bili Italijani pri Adui težko poraženi. Zdaj se svet znova zanima za to sicer malo znano afriško državo. Glede izgledov obeh strani za primer vojne menijo poznavalci abesinskih razmer, da je malo verjetnosti, da bi abesinska vojska kaj opravila v odkriti bitki proti evropski velesili in da bi bila usodna mpaka, če bi hoteli Abesinci ponoviti Aduo. Vendar pa to ni izključeno, kajti spomin na slavno zmago živi med abesinskkn ljudstvom in še zdaj naletiš v Abesiniji na domišljavost, združeno s podoenjeva-niem Italijanov. Če bi se pa Abesinci pravijo, da bi se lahko branili Abesinski kralj Selasi omejili na prožno obrambo s tem, da bi se umaknili v težko dostopne kraje in zadrževali italijansko vojsko z napadi iz zasede, bi morala Italija doprinesti težke žrtve brez zanesljivih izgledov na zmago. Abesinija nima cest, zemlja je večinoma gorata in pusta, talne vode je v nji zelo malo. Kako težko in naporno je življenje v tej deželi, ve le tisti, ki je preživel v Abesiniji strahote suše, še bolj pa dobo dežja. Po stezicah, ki jim je kos le mezeg, osel ali kvečjemu abesinski konjiček, se vzpenjaš neprestano s hriba na hrib po krajini, pokriti z gozdovi ali grmovjem. Računati je treba z velikimi izgubami tovorne živine, ki pod sedlom v silni vročini ali med neprestanimi nalivi omaga. Nove tovorne živine pa večinoma ni mogoče dobiti. Vsaka karavana je navezana na redke in pičle izvirke, ki se pa dajo v primeru vojne okužiti. Celo v mirnem času ima vodja karavane težke skrbi, kaj šele v vojni, ko bi na sovražno armado za vsakim grmom in za vsakim drevesom pre- Javna sodna dražba. Dne 5. junija 1935 ob pol 9. uri dopoldne in v naslednjih dneh se vrši v Ljubljani, Kongresni trg 1/n, javna dražba raznih predmetov, ki spadajo v konkurzno maso Frana Krapeža. Prodajajo se tile predmeti: Večja množina krožnikov, steklenic, sodov, namiznih prtov, ogledal, sHk, lestencev, električnih tuipservisov. kozarcev, salonskih kredenc, preprog, foteljev, stolov, kompletnih postelj, kavarniških in gostilniških miz, pletenih balonov, konj, kočij, vosov, razno drugo pohištvo, gostilniške in kavarniške potrebščine itd. K dražbi se bo začelo pozivati pol ure pred zgoraj navedenim časom, med tem se pa predmeti lahko ogledajo. žala nevarnost. Moderna bojna sredstva topništvo in tudi letala bi v teh krajih ne mogla nič opraviti, kajti daleč naokrog ni nobenega primernega kraja, kjer bi se lahko letala spustila na tla, a topov bi ne mogli prevažati po gozdovih in grmovju. MuasoUni • Pa ne samo pomanjkanje cest, gora-tomt m stepe brez vode govore za to, da bi imela prožna obramba Abesincev mnogo izgledov na uspeh. Treba je upoštevati tudi bojevi tost Abesincev. Abesinija je še izrazito patrijarhalna dežela m skoraj vsak moški nosi orožje ali pa ima oborožene spremljevalce. Pas z naboji je najvažnejši del moške obleke. Marsikaj se je v Abesiniji zadnja leta izpremenilo. ta navada se je pa še ohranila. Težko je tudi računati z razprtijami med vlastodržci, ki bi mogli biti državi nevarne. Bolj verjetno je, da bi se abesinska plemena v primeru vojne proti pritepencem zedinila. Poleg tega bi bojna sredstva, ki bi v Evropi prisilila sovražnika h kapitulaciji, v Abesiniji nedvomno odpovedala Z bombardiranjem iz letal se da v Evropi tudi mnogo velikih mest in gosto naseljenih krajev širiti panika med prebivalstvom, dajo se pa tudi uničevati skladišča orožja, streliva, živil itd. V Abesiniji je to izključeno. Niti prestolica Adis-Abeba ne pride v tem pogledu v poštev. Mesto se razprostira celo uro hoda daleč in obstoja razen iz redkih evropskih hiš iz takozvanih tulcu 1, koč, ki se dajo v nekaj dneh znova zgraditi iz gline in bambusa, Abesinci so sila skromni v stanovanju in jedi, drže se strogo posta, ki traja do 60 dni. V primeri z Bvropcem vzdrži Abesinec neprimerno več in tudi v tem leži del jamstva za uspešno obrambo v primeru vojne. Kafra} domače blago! Zopet letalska nesreča v ČSR Masarykova letalska liga v Olomucu je priredila v nedeljo velik letalski miting, ki mu je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev. Dopoldne so blagoslovili nov hangar, popoldne so pa najboljši češkoslovaški letalci kazali ljudem svojo spretnost. Žal se je že v začetku letalskega mitinga pripetila težka nesreča Vojaški pilot kapitan F. Touk je delal nad letališčem zračne akrobacije. Pri zadnjem loopingu mu je pa naenkrat zapihal močan veter v hrbet, da ga je potegnilo k tlom. Pilot je skušal v zadnjem hipu letalo izravnati, kar se mu pa ni posrečilo. Letalo je padlo z desnim krilom navzdol na polje blizu letališča in se razbilo. Desno krilo se je zdrobilo, pa tudi levo je bilo močno poškodovano. Pilota so potegnili izpod razbitega letala nezavestnega. Imel je zmečkan prsni koš in prebito lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa proti večeru izdfhrril. Program letalskega dneva se je kljub težki nesreči nadaljeval Vojaški piloti so pokazali velik napredek. Nesreča kapitana Touka je gledalce sicer globoko pretresla, vendar so pa ostali na letališču do konca. Umiranje ni težko Neki ameriški profesor trdi, da umiranje ni težko. Čim več prilik ima človek prisostvovati zadnjim trenutkom umirajočih, tem bolj se prepriča, da smrt v pretežni večini primerov ni grozna. Nekaj drugega je bolezen. Smrt pa podpira toliko dobrih pomočnikov organizma, da le redko povzroča bolečine. Bolezen človeka tako izčrpa, da ne misli več intenzivno na smrt, življenje počasi ugaša in Človek je že otopel, tako da ničesar ne čuti in ne ve. Zadnje besede undrajočega često dokazujejo, da niso več izgovorjene pri zdravi pameti. Umiranje torej ni težko. Pravijo, da trpi človek pri zobozdravniku mnogo bolj, kakor pod giljotino, kjer ne čuti nobenih bolečin, ko mu ostra sekira odseka glavo. Kri namreč ne doseže več možganov, ko sekira preseka žile dovod-nice. Tudi če se človek potaplja, če se je hotel obesiti ali zastrupiti s plinom, pa so ga rešili, lahko potrdi, da ni čutil posebnih bolečin. Umiranje se nam zdi grozno samo zato, ker se bojimo smrti. Smrti se bojimo, ko pa pride, se ne zavedamo več da je napočila zadnja ura. Ruski inženjer kon-strukter ,Normandie4 Baltiška ladjedelnica v Petrogradu je gradila leta 1912 križarko »Izmail« in sodeloval je tudi mladi inženjer Vladimir Ivanovič Jurkevič, ki je takrat baš začenjal svojo kariero. Boljševiška revolucija je razgnala graditelje križarke po svetu in tudi Jurkevič je moral v tujino. Njegovo ime je zaslovelo šele zdaj, ker je konstruiral najhitrejši parnik sveta, ponos francoske mornarice »Norman-die«, ki je včeraj priplul pred Newyork in si priboril modri trak Atlantika. Jurkevič pripoveduje o sebi, da je začel svojo karijero dve leti pred vojno m da se je že takrat posvetil proučevanju odpora vode. V Rusiji je delal do leta 1919. Razvoju tehnike ladjedelstva pozneje ni mogel praktično slediti. Šele leta 1928 je dobil službo pri francoski pa-robrodni družbi Penhoet, ki je zgradila tudi parnik »Normandie«. Rusko ladje-delstvo je oilo že pred vojno na najvišji stopnji, kakor je sedanje evropsko. Leta 1929 je začel delati na načrtih »Norma ndie . Dve leti dela je šlo za novo obliko trupa bodočega pomorskega orjaka. Skoraj dve leti je rabil Jurkevič, da je dokazal parobrodni družbi pravilnost svojih računov. Končno je družba sprejela njegov predlog. Preizkusili so okrog 25 modelov, in sicer v Hamburgu, kamor je moral Jurkevič odpotovati 12-krat. Samo gradnja in preizkušnje modelov so veljale 250 tisoč frankov. Velik parnik dela tako velike valove, da lahko prevrnejo majhno ladjo. »Normandie« pa lahko pluje z veliko hitrostjo in vendar se ribiške ladje v njeni bližini le neznatno gugajo. To je posebnost konstrukcije največjega parnika. Po načrtih inženjerja Jur-keviča grade in predelujejo okrog 30 francoskih, italijanskih, portugalskih in hoiandskih parnikov. Iz Celja — Vprizorinrv »Tajfuna*, s katero bo Celje proslavilo 25 letnico gledališkega udejstvovanja režiserja in igralca g. Mila na Skrbniška, se bo pričela drevi ob osmih v Mestnem gledalšču. c— Na deški meščanski Šoli v Celju bo vpisovanje v I. razred v četrtek 27. junija od 8. do 12. Sprejemajo se učenci, ki »o brez kake slabe ocene dovršili 4. šolsko leto in ne bodo do 1. septembra prekoračili 14. leta. Kdor želi vstopiti v meščansko šolo. naj se ta dan vpiše. Predloži naj »Izkaz« o šolskem napredku. Redno vpisovanje bo pa v jeseni 2. in 3. septembra. Takrat se mora vsakdo ponovno vpisati, oddati krstni list, plačati šolnino itd. —c Mestni svet celjski bo nadaljeval v petek 31. maja prekinjeno redno sejo v petek 7. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odborov. —c Drugi }a\"ni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo v sredo 5. t. m ob 19.30 v Mestnem gledališču. Ta nastop bo obsegal nižjo in srednjo stopnjo. Vabljeni so zlasti starša in ostalo občinstvo, ki se zanima za razvoj šole. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen le s sporedom. Iz Maribora — Poziv ja\rnosti. Odbor za počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru ki dovoljuje opozoriti javnost, da zaključi s 30. junijem svojo nabiralno akcijo. Dosedanji uspeh zbiranja je časten, ker so ti soči darovalcev storili svojo patriotieno dolžnost. Odbor pa pogreša v svoji točni evidenci še mnoge, ki so njegovo proVi m prezrli ali pa še prispevka niso nakazali. Zato prosi spomeni.šiv i odbor vse £*g. poverjenike, ki so prejeli nabiralne pole in v*® 66- naslovnike, ki so bili ob prik'juči-tvi položnic neposredno naprošeni za pri spevanje, da se po možnosti čimprej odro vejo klicu odbora ter naka/ejo zbirke odnosno prispevke. Pričakovati je. da bodo vsi naprošeni pospešeno ugodili odborov i želji že zato, da mu prihranijo nepotrebne stroške za urgence. Skorajšnji zaključek akcije je nujno potreben, da bo odbor ve del, kolika vsota mu je na rarpolago ?a čimprejšnje uresničenje njegove vzvišene zamisli. Spomeniški odbor imn čekovni račun štev. 16.745. — Pobreška občina za svoje siromake. Vsa javnost odobrava skrb občine Pobrež je pri Mariboru za siromašne občane, ka terim je razdelila 3000 kg moke in 1750 kg koruznega zdroba. S tem korakom je po broška občina pač obrisala marsikateremu rta j revnejšem u občanu solze bridkosti, a tudi solze velike hvaležnosti do svoje občine, saj je ta razdelila na družino lO—25 kg. Pobreško občino naj bi v tem posnemale rudi ostale okoliške občine, pa bi bilo mesto Maribor zelo razbremenjeno, saj mora poleg svojih revežev podpirati še mnogo onih rz okolLSkih občin. — Požar. Te dni je uničil požar gospodarsko poslopje rM)sestrricc Marije Jarče ve na Zgornjem Boču nad Selnico. Plameni so namab upepelili hlev, skedenj, stiskalnico in mnogo poljedelskih strojev tU * oda presega 40.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino. Požar je nastal na tajinstven način, kajti kljob vsestranskemu poizvedovanju še niso mogli iKjotoviti. kdo ga je povzročil. — O vprašanju nm&h telefonskih pristojbin bo govoril v četrtek 6. t. m. ob 1°.30 pri »Orlu* priznani strokovnjak q. ing. A moki Zupančič iz Ljubljane. Ker je tema zelo aktualna m zanimiva, bo predavanje gotovo pritegnilo zainteresirane mariborske kroge. — Ustanovitev Touring kluba v Mariboru. Nocoj se vrši ustanovni občni zbor Jugosl o venskega Touring kluba, sekcija Maribor, pri »Orlu« v lovski sobi. Z ori-rom na posebni pomen Jugoslovanskega Touring kruha, ki vTsdržuje preko »Allian ce internatiouale de Tourisme, Rruxelles* zveze z vsem svetom, in na veliko vlogo obmejnega Maribora v mednarodnem turizmu vlada v Mariboru za ustanovitev Touring k hib a veliko zanimanje. — Splašeni konji so ga pohodili. Včeraj dopoldne bi bil 45 letni posestnik Blaž Širnik iz Razvanja skoraj našel smrt pod konjskimi kopiti. Na Trža-Ski cesti so »e namreč nekemu vozniku splašili konji in pohodili Širnika, ki je zadobil tako težke poškodbe, da so ga morali spraviti v bol-nk;o. — Mednarodne rokoborbe v Mariboru. Našemu mestu se zopet obetajo mednarodne rokoborbe, ki so lani razvnele toliko Mariborčanov tako v dobrem kakor slabem pomenu besede. Rokoborbe, pri katerih bodo sodelovale svetovne kapacitete, se bodo pričele že to soboto. Pravijo, da bodo prekašale vse dosedanje. Priprave vodi zlasti mariborskemu ženskemu spolu dobro znani g. Henrik Bogner, ki bo tokrat tudi aktivno sodeloval. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Narodna tiskarna LJUBLJANA MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLI. LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 557L V VISOKI STAROSTI povzročajo emfize, astma, poapnenje žil in drugo raznovrstne težkoče. — Kopalna kura v Gleichenbergu vam to odpravi. Poseben prospekt »E 21« pri zdravilišč ni komisiji kopališča Gleichenberg. štajersko. LESENO STENO, primerno za stanovanje ali garažo, stoječo pisalno mizo, klop. stojalo za klobuke, iesene glave — naprodaj: Aleksandrova 7/II, levo. 1886 ENTEL — A« UR — PLISE izvrši ekspresno — Mate k Sc Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj). M/L la ŠPORTNE SUKNJIČE Din 98.-, p um parice Din 48 dobite pri PRESKERJU, LJUBLJANA. Sv. Petra 14 Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jesersek. _ Za opravo in toseratni del Uata Oton Christof. - Vsi v LJubljani.