POZDRAVLJEN PRAZNIK DELOVNIH LJUDI! Cena u dln Foltnta* plaLan* * fotovtai 6 1 A S I LO UUBUANSKIH ŠTUDENTOV Leto III. Ljubljana, 28. aprila 1953 Štev. 8 Hočemo in moramo Razvoj, ki ga je naša sociali-»tična država napravila v de-mokratizaciji vseh panog jav-nega življpnja, mora najti svoj odraz tudi na področju visoko-Solškega življenja. Studentje smo upravičeno pričakovali, da bo to nalogo izpolnil Zakon c Univerzah, zlasti, ker so prav v času, ko se je osnutek pri-pravljal, mnoge javne diskusije dale dovolj jastn odraz napred-nih študentskih zahtev. VI. Kon-gres ZKJ j€ prav tako začrta] jasno in odločno lir.ijo tudi e visokošolskih problemih. Naj-novejji osnutek splošnega zako-tia o. univerzah v pogledu štu-dentskih pravic ne kaže nikak-inega napredka v primeri s prejšnjim osnutkom. Na žalosi moramo ugotoviti, da dosedanji žtudentski ptedlogi nlso nalete-teli na razumevatnje pristojnitr krogov, kaf ima med dnigim svoj vzrok tudi v tem, da n» sanotih fakultetah precej profe-sorjev odkianja soudeležtoo $tu-dentskih predstavnikov v uroi-veTzitetnih in fakniltetnih orga-»ih, meneč, da bi prisotnost le- teh posegala v »vtonomljo unl-ver.zitetnih oblastev. L,jubljan-ski študentje smo svoje zahteve že večkrat izrazili v naserc študentskem glasilu in na se-stankih združenj. Razen tega smo svoje pripombe k O«nutku univerzitetnega zakona s širii-tni ¦ utemeljitvatni poslali tudi aakonodajnemu odboru zvezne Ljudske akupščln«. Ne moremo trditi, da se ds sistem dela rta visokih šolai primerjati s proizvodnimi pod-jetji. Vendar je nujno, da s« princip *odelovanja vseh fak-torjev, ki bi lahiko pripomogli k izboljšanju in usmerjanju vzgoje in znanstvenega dela, osvoji tudi na univerzah. Teht-no dejstvo,. ki govori za tak princip, je predvsem dosedanja praksa. Studentske organizacije so doslej preko svojih zastopni-kovkov že sodelovale na neka-terih fakultetah v delu njiho-vih organov in dajale predloge, ki »o omogočili pravilne sklepe teh organov. Predavatelji teh fakultet, pa tudi mnogi preda- soodločati Vse diskusije o prvotnem osnutku iakona o univerzah so bile za interese študentov zaman — Osnuiek nam ne rfaje možno-sti za soodiočanje — V socialistični državi naj bi študenti ne injeli niti posvetovalnega glasu? — Zakon naj nam odvzame celo pravice, ki jih na nekaterih fakultetafi že imamo? — Kaj meni naša javnost? Razgovor nasega sodelavca s predsed- nikom Sveta za prosveto in kulturo LRS Univ. prof. dr. Antonom Melikom I. KakJtne oblike sodelovanja so možn« med Svetom za prb-sveto iii kulturo LRŠ in Žvežo študeritov kot politiftho tnnožič-Jio organizacijo akademske mla-dine? Odgovor: Sodelovanje med Svetom za prosveto in kulturo ter Zvezo študentov In le zaže-leno, temveč je potreba, ki jo terja reševanje določenih štu-čentsklh problemov, kot so n. pr. Studijski prograrai, štipen-diranje in dograditev objektov na Stvdentskem naseljti. Svet za prosveto in kulturo Je demokratičen organ naše kulturne, prosvetne in znan-stvene dejavnosti ter načelno obravnava probleme. Za reie-vanje posameznih vpraianj 05-nuje komisijc, v katerih so poleg članov Sveta za prosveto io kulturo tudi zastopniki in-stitocij, M so zainteresirane pri reševanju dotočenih vpra-šanj ter , pripravijo gradfvo, kl ga nato Svtt obravnava. Pri tem stremiroo predvsem za tem, da so prizadete ustanove in društva udeleženi pri raz-pravljanju, da sami na svojem področju prediskutirajo proble-me in nato dajo svoje predloge v pretres Svetu, ki upošteva predvsem očinkovitost argu-mentov in prepričljivost ute-meljitve. Ena izmed konkret-nih oblik sodelovanja s Stu-dentsko organizacijo Je tudf komisija za revizijo učnih na-črtov na srednjih Solah, v katero bosta Imenovana tudi 4va pred-stavnika, ki Ju bo predlagala Zveza študentov. Brez dvoma %o tudA itudentje — bodoči pe-dagogi zainteresirani na vpra-Janjih, ki jih bodo re«evali v svojem bodočem poklicu. Zastopniki TVš pri tov. reklorju ing. dr. Kithlju Na povabilo rektorata TVf bo se v sredo, 22. t m. pred-gtavniki fakultet Tehnižke viso-ke šole sestali s tovarišem rek-torjem dr. ing. Kuhljem in to-varišem prorektorjem ing-. Co* pičem Obravnavali so problem« itudijskih načrtov vn študijske-ga režima na svojih fakultetah. Tovariš rektor je z zanimanjem poslušal njihove problejti« in predloge. Pokazal je veliko ra-rumevanje za težave, ki jil" Imajo studenti na TVS pri svo-jem. študiju ter Studentom sve-toval ,naj svoj.e probleme UTede « fakuiltetnimi vodstvi. Ob kon-cu sestanka je tovariš rektor poudaril, da je predstavnikom ftudentov TVS, ki prihajajo k ftjMnu z resnimi predlogi in vprašanji, vedino na razpolago, 2. Kakšno je vaie stališče ob predlogu Zveze Stiidentov, naj v iAkultetiiih Bvetih sodelujejo tudi predstavniki š^tuderitov? Odsovor: Po osvoboditvl, ko sem najprej vršil dolžoost de-kana (ilozofske fakultete, od 1946 do 1950 pa bil rektor, smo vedno povabili na sej« pred-stavnikc Studentske organizaci-}e, da smo se n«posredno se-znanjali s Studentskimi pred-logi. Ta praksa iz prvih petih let po osvoboditvi naj bo tudi v bodoče izhodišče za razgovo-re v tej smeri. Zato smatram preolog ZSJ za nmesten. Stu-dentski predstavniki naj bi sodelovali s posvetovalnim gla-som na tistih sejah univerzi-tetnega in fakultetnih svetov, na katerih obravnavajo $tu« (Nadaljevanje na 2. strani) vatelji drugih fakultet so iskre-ni pristaši sodelovanja študent-skih zastopnikov pri sejah or-ganov, kadar le-ti razpravljajo o vprašanjih, ki se tičejo štu-dentov, na pr. študijski pravil-niki, učni režim nasploh, obrav-navanja načina seminarjev in vaj itd. Studemtske zahteve so podprli tudi uglednj znanstve-niki in univerzitetni profesorji. Navajamo izjavo rektorja ljub-ljanske univerze univ. prof. dr. Zwitterja: »Tudi organizacijam študentov bi bilo možno dati več pravic, a v tem vprašanju bi morale dati iniciativo pred-vsem te organizacije same.« Studentska on?anirac»ia in nietio vodstvo najbolje čuti po-trebe in želje študentov. Občuti pa tudi najbolj neposredno na-pake in pomanjkljivosti dela. Menimo, da je študentska orga-nizacija v svojem dosedanjem delu pokazala dovolj resnosti in obiektivnosti pri svojih zahte-vah ter da je nemogoče tolma-čiti te itudentske zahteve kot izraz tendenc po olajšanju itu-dija na škodo kvalitete visoko-šolske izobrazbe. Zakon o univerzah bi v for-mulaciji poslednjega osnutka pomenil zanikanje že obstoječe prakse na nekaterih fakultetah v Ljubljani in nekih drugih univerzitetnih centrih in ukini-tev teh že obstoječih, a ne uza-konjenib pravic študentov. Ra-zen tega ni prezreti dejstva, da se študenti tudi v drugih drža-vah borijo za udeležbo svojih za-stopnikov v organih univerz. So pa tudi primeri, da so si ponekod v tujini študentje že priborili te pravice, saj jih je javnost v teh zahtevah odločno podprla. Pomanjkljivost osnutka zako-na je tudi v določbi, da so štu-dentje dolžni obiskovati preda-vanja, kar duši sproščenost uni-verzitefcnega študija in ga poni-žuje na srednješolski nivo. Mnenja smo, da je vprašanje obiskanja predavanj predvsem odvisno od kvalitete predavanj in drugih objektivnih čimteljev. Dolodba zakona o obveznem posečanju predavamj onemogoča tudi izredni študij na nekaterih fakultetah. Menimo, da mora biti z ¦ zakonom dovoljen tudi izredmi študij na nekaterih fa-kultetah, kjer so za to dani pogoji. Studentje želimo, da diskusi-ja o gornjdh problemih preide iz ozkega kroga Univerze in Visokih šol ter da o teh pro-blemih tudi javnost izreče svoje mnenje. Za zmago socialističnega sveta Sedtmindvajseti ctpril in prvi maj — dva praznika, ki označuje-ta vso naso novefso zgodovino, dneva, s katerima je izražena vsa vsebma stoletnega boja nasegc Ijudstva. Prvi dan u-stanovitvs Osvoboddne fronte, organizacije s katero je ncts človek rešil svo] ZBORUJEMO! L)u*»l)ana, 27. a/prila. Ko za-ključujemo list^ smo prejeli po-ročilo, da se je v veliki dvorani na Ekoncmski fakulteti pričelo delovno zborova^J; študent&v vseh fakultet. Na zborovanju obravnavajo osnutka zakona 0 univerzali in ^tudijske režime. Zborovamju priscstvuje veliko Stevllo študentov. Več stvarnega dela Zveze komunistov na Univerzi Več požrtvovalnega, konkreinega dela v Zvezi študeniov — Vso pomoč mlajšim komunistom in tovarišem, ki se v novih pogojih ne znajdejo Energično začnimo z borbo za kontrclo štuctentskih množic nad rlelavanjem komunistov — Za vecji prispe^ek študentov komunistov k sploš ni gradštvi sociah- stične družbe NEKAJ PROBLEMOV ZVEZE KOMUNISTOV NA UNIVERZI Po VI. kongresu ZKJ je od vsebinsko sipremenjeni vlogi Zveze komunistov vznikla med komunisti vrsta novth vprašanj. Združimo jih laihko v eno: kaj in kako naj delajo osnovne or-ganizacije in posartrezni komu-nisti. O tern še naš študentski tisk ni poročal. Zelim, da se sproščena polemika, ki smo jo vnesli v obravnavanje vseh ostalih študentskih zadev, raz-vije tud(i na tem področju. Moj člandk je le skronren začetek in vabi, da se aglase še ostali tovariši. Osnovne organizacije Zveze komunistov mnogo ugibajo, kaj naj abravnavajo na svojil^ »e-stankih. Razurnlijivo je, da mia-di izobraženci komuniisti tudi s teoretskih vidikov razpravlja-jo, kaj in kako naj dela sedaj oa-ganizacija komuaiistov. Ven-dar diskusj«, ki so same sebi namen (takih je žal precej), ne smejo izčnpa>ti ali celo zame-njati dela. Osnovno tori&če za komuniste pri nas je Zveza štu-dentov; minogii klutoi, društva in sem.narji nudijo dovolj mož-nosti za nspešno delo. Komuni-sti naj se bore v prvih vrstah štud«ntov kot enaikopraven član ZSJ-, njih ugled naj temelji na delavnosti, požrtvovalnosti in osebrii skromnosti, nj.h predlo-gi in stališča pa naj zmagujejo Govorimo v imenu razvoja slovenske Univerze Operativa nas petrebuje! le, kolikor so prepričljivi. Na sestanku kcmnun.stovprav-ne fakultcte s« je neki t&variš pritoževal, da jim ZSJ uhaja iz rok. Vsa sreča, da jim je res ušla. Zveza študentov je tu do-segla leravljati. Tov. Marijan Brecelj je podtprl ta pradlag in izrazi'. mneinie, naj komisiia pTO^lo?i s^avnpmu Mbom to vprašanje kot eno zelo tehtnih. PRVI FESTIVAL EKONOMSKIH FAKULTET V LJUBLJANI tete je ˇ imenu vseh profesorjev spregovoril dr. Koželij, ki je skušaJ im«la od Združenja izvoljena komisija veije število sestankov s fakultetnim Svelom in fakul-tetno študijsko komisijo. Rezul-tat teh sestankov so bile samo diskusije in zatrjevanja, da bodo pristojni forumi podali od-ločitev o novem študijskem re-žimu. (NadaLjev. n« na&ledmji strani) študente in dijake nižja od ce-ne vozovnic za uslužbence. Ankeia o hiperpredukcij i Obveščamo slušatelje, da je probleme osvetliti z druge strani. Pri Drustvu visokošolskih pro- Poudaril je, da se profesorskj zbor v g 1 a v n e m strinja z na-šimi ugotovitvami in da je potreb-no za^feti rdlevati obstoječe pro-bleme v sodelova.tiju med profe-sorji in študcnti. 2elel je več rakih sestankov, na kaiterih bi se proble-mj relevaii postopno in vztrajno. fesorjev formirana komisija, ki prou&uje vprašanja eventualne hiperprodukcije . študentov. V ta nam«n bo izvedena anketa pq fakultetah in. oddelkih. Zdru. ženja naj takoj določijo tova-riše, ki bodo izvedli anketo s-kupno s predavatelji. Studentje ekonomskih fakultet Beograda, Zagreba, Sarajeva, SbopIJa in LJubljane prirejajo v dneh 29. in 30. aprila ter 1. maja festival, ki obsega kulturni pro-gram, šahovska tekmovanja in družabni del. Kulturni program obsega pred-vsem prikaz narodne folklore in nekatere kvalitetne solistične točke. Festival je plod tesnega sodelovanja, ki že dalj časa ob-staja med študenti ekonomisti in predstavlja manifestacijo kultur-nega izživljanja po našjh univcr-zah, obenem pa^velik doprinos k nadaljnji afirmaciji ekonomskih takultet. KULTURNI PROGRAM OBSEGA: 29. aprila: Slovesna otvoritev v prostorih ekonomskc fakultete; 29. aprila ob 20: v dvorani Slo venske li^harmonije konccrf vju-goslovanskih narodnih in umet-ne pesmi; 30. aprila ob 20.30: v velikl uni-onski dvorani večer jugoslovan-skjh narodnih plesov; 1. maja na Gradu narodni plesi. Sodelujejo folklorne skupine iz Beograda, Sarajeva, Skoplja in Ljubljane, študentski pevski zbor iz Beograda, APZ iz L>ibljane ter solisti. Vabimo vse študente kakor tu» di ostale na vse prireditve festi-vala, ki naj služi k nadaljnji kre-pitvi enotnosti naših narodov. STRAN t »TftlBtJN A« Stev. 8. Nov hišitj red na ioll za medicinske sestre Kakor smo že poročali, so osnovale Studentke Sole za me-dicinske sestre, fizioterapevtke in rentgen&ke tehiiike svoje združenje v o! kljub aktivnem« delu bil dob#r štud«nt, saj znaS« po. vprečma ocena njei?ovih izpitov 9,5. Svoje enanje rad posreduje kolegom v seminarju. Tudj se. daj, ko je popolnoma zaposlen s pripravami za diplomski izpit se udeležuje dela v sekciji zgo. dovinarjev. b, Ali je to sodelovanje f Profesorji Medicinske vigoke šole so odklonili vabilo Kurato-rija študentskih menz in domov, naj si ogledajo te študentske ustanove. Svoj strokovni ogled so odklonili z motivacijo, da se študentom ne godi tiko »labo, kakor mislijo... bi povsem ustrezado različnim prinverom. Podrabna individual-na analiza vsak«ga od teh pri-merov bi morala bit. fakuitet-nim vodstvom navodilo za pri-»top k neaktivnim članom. Da pojem neaktivnosti ne bi postal popolnoma neopredfeljen, je tre-ba poudariti, da so pn na« t\%-ni ZKJ, ki niti v eni izmed mncv žičnih orgamzacij, društev na Un.verzi niti aa terenu, pa tudi s strokovnim delom in poirtvo-valnostjo niso vzgledni. Del to-varišev it vedno čaka, da mu bo sekretar naročil, kaj naj na-pravi. Drugi nimajo volje, ve-sclja, a tretji zadostne teoretske podlage za uspešno delo v no-vih pogojih. Vsem moramo po-magat. in spremljati njih raz-voj. To «o odgovorne naloge vodatev osnovnih organizacij, Komiteja in starejših komuni-ttov. Na.ipomemtonejše merilo /a na« j«, kako itudenti gledajo aa na*. V tem pogledu so naie or-ganizacij« premalo ©bčutljiiv«. Studenti filoasofske fakultete %o na enem preteklih »estankov upravideno kritirirali konrKiniste. Na pravni fakulteti pa komuni-»ti n« razpravijajo o svojih čla-n.h, kater« je otoravnavala ko-misija ZSJ koit najslabše itu-denf«. V organizacijah se nada-ljuie stara rgrftšena praksa, da nikogar ne grajamo. Ko se na-pake mnoie, bomo moraJi take tovariše irklju^if, kar bo hidi prav, vendar »rhb daii*« dolžni nvprnvM vs«, da do tega a« ba piriilo. KREPIMO CUT ODGOVORNOST! Poaamezni tovariši tožijo, da j« ¦ ¦pr«m«nienio vlogo ZIK moi« no upadla di*ciplina. Niso red- Evidenca nad d«lom bo $e ved-no nujno potrebna, 1« prenesti jo moramo na sirok kirog itu-dentov in pod vplivom kntik« množic utrjevati 4ut odgovor-nosti. S tem povezano je vprašanje metoda dela v osnovnih orga-nizacijah Zveze komunistov. Ne-kateri tovariši sodijo, da sedaj ni potrebno ve dij in vse one, katerih cilj je usposabljanje komunistov, dvig njihovega političnega in kultur-nega nivoja. Ni dobro h.teti iz ene akrajnosti v drugo. Do v&e-raj smo it deMli drobne naloge na settarokih, danes pa prepu-•čamo tiste tovariše satne sebi. Ne čudimo se, da se ne znajde-jo. V si«*em dela moramo vna-lati ve* i«najfMjivo«t!i, se indi-vidtialno prilagod.ti potrfrbam posamexnikov in «^311.1« organi-zacij. Tudi metode dela se mo rajjo spremeniti rarvojno, po- tr«b«n je organskt prehod. Na-pačno pa bi bilo, če zaradi tega n« bi pogumno odstranjevali vsega, kar ne ustreza razgiba-nemu življenju na Univerzi m nivoju zavestd naiega članstvau ALI NAJ VISOKOSOLSKE ORGANIZACIJE ZKJ PRENE- SEMO NA TEREN? Na zadnji seji Komiteja se je rarvila debata 0 tem, če ne bi kazalo povezati celotno Zv«zo komunistov na terenu. Predlog za pren^s so tovariši utemelje^ vali z dejstvom, da so se tako reorganizirale o«Tiovne organiza-cije ustanov, da bi se naši ko munisti bolje povezali z druž-b«no politično problematiko iz-ven Univerze in bi se tako Iz-bol)ialo njh delo. Večina čla-nov Komiteja je bila nasprot. nega miš'!jenja. Prenos član-stva na teren bi bila kaj pre-prosta rešitev. Skrb za razvoj komunistov študentov bi pre-ne«li na terensike organizacije. T« bl Se teže vzdrževale st.ke med študenti. Na fakultetah so itudenti abrani v predavalnicah, neposredno podro^e njihovega dela je med žtudenti. Razen v domovih ni nikjer zibranih toli-ko mlad.h ljudi. Težave, ki jih imamo pri delu v ZK, niso la»tn« samo Uni-venrzi. Na terenu se pojavljajo podobai problemi v različnih oblikah. Taki organizacijski ulorepi imajo pomen, samo če ob njih težimo za vsebinsktmi spremembami. Ono vsebinsko pa moramo doseči brez reorga-nizacij. Komunisti morajo dati političnemu življenju na Uni« verzi Sirše obeležje. Vsi proble-mi, ki jih poraja graditev socia-lizma, morajo najti odraz na Univerzi. iz ozkih študentskih vprašanj moramo preiti na po-l.tičma, gospodarska, kulturna, »ocialno-zdravstvena in prispe-vati svoj delež k njih rešitvi ter skrbeti, da napredna stre- *France Marolt« na Dolenj8kem Akademska tolklorna skupina »France Marolt« je preteklo so. boto in nedeljo gostovala v No-vem mestu in' Dolenjskih topli_ cah. S svojim folklornim pro-gramom je v obch krajih našla n.svdu5eno pubJiko, ki je hva-ležno sprejela izvajanja skupine. Gostovanje skupine je pripo-moglo k tesnejšemu zbližanja študenfcov z judstvo-m in potreb-no bi bilo, da se ta in podobna aktivnost pri nas močneje raz-vij«. SestaneU nacionalnisgn, komiteja AIESEC Znano je, da so bili ekonomisri mljenja postanejo last vseh Iju- precj kratkim sprejeti v Mednarod-di. Neprestano moramo streme- no organ:zaGij0 žtui dobronamem; prediogi, ki v itHMEemstvo? Univefxitctni oclbor je glasoval Esn ekskurzijo z IO18 glasovom. Združenja ne smejo brez pristanska Univer-zitetnega odbora prositi podjetij za kakršnekali prispevke. Tifdi podjeija naj se tega držijo. Ekskurzij naj se poslužu-jejo one fakulteie, ki jim je ta nacin edina možnosi izpo-polnjevanja strokovnega znanja »treme k učvrstitvi discipline ali, kot je izrazil pred kratklm tovar.i na enem izmed sectan-kov: »Uvesti j« treba ponovno politiko močne roke.« Nam to ni potrebno v starem smi&lu iz-vrieva«ja operativnih nalag, ko-mandiranja itd. Truditl p» %t> moramo bolj s.stemati6no, da dvignemo 6ut dolžno»ti vsaiti podporo pri najrazličnejšib to~ tfarnah ter drugih pridobitnih pod- lahko ntsli v zdravi diskusiji v?l Skupni znesek, pripravljen za'fks- negathmh kot pozitivmh mo-kurzijo, zna'sa v tem primeru nrad- me^tiyv' .... , - ¦ • ¦ ¦ Sam sem tehmk tn nimam piieb- nega vpogleda v probleme ekono- no okrog 24.000 din, k&r bi zado-ttovalo za mesečno podporo sed- vsaketa dokontniga tklepa, kt bi jftjib. Njihove zahteve sega}6 ze- mim socialno ogrozenim studen- mistvov; U.Pa,m P* s[ }rdit'b. d* prilagodil teinje "studentov danas-nji gospodarski iitnacifi v driavu Ko omenjamo na eni strani eks-kurzije, na drugi pa gospodarski ----»-- ~~"- ¦--¦¦- =• • poloiaj, to ni nnključje. Dejstvo stva za vse to početje direktno « ki fie izvršuje zaupanih nalog. jt, da so regtilarni ckskurzijski rok skupnosti, iz rok naVth pro' izvajalcev, ki ie tskavljati. uknil vpraUnja razmestkve ka-Da taksen pouk na trednji h>li drov, jasnejso tliko pa nam bo t-zpopolnjevtinju svojega predmeta. svoj predmtt n* učittljišiu v $ pripombo, da imajo predaveite~ l;ev njene strokt dovolj. Dejansko Ta čUnek }t napisan z namenom, da pritegne k diskusiji odgovarja- Mnogo govorimo in pišemo 0 učnih programih in režimih študija ter ugotavljamo, da v odnosih med predavatelji in študentsko organizacijo pone-kod ni razumevanja. V zvezi s tem je potrebno poudariti, da vsa ta pereča vprašanja rešu-jejo kolegi strojniki skupno s svojimi predavatelji na bazi ši-rokega sodelovanja. Pred dncvi se je dr. lng. Ko« n)a, ki niso imela *zvez< po pod- j*tjib, $0 vlekla kratko. Dobita $0 negativne odgovore. Nasprotno pa. zina udeležil diskusije 0 študij- $0 ekonomisti z »dobrimi zvcza- ^'^ problemih v I. letniku. Po isicaii tudi ijubljinsKi medicin- stevtlo a&soiventov vsa*o leto vec- . ¦ . . nredmet uiittlnca. ' >aKlor" ^^^^S^! ]^T:ZlVpr"an]ehltta KZLztliirokovntkviHi, ^fUko joče faktorje, ki naj bi pnkaza.li triu ter okretnimi prijemi dosezli mnenju prof. Kozine je osnovno izmenjali mnoge .zkušnje in stro-kovne probleme, ogledali pa si bodo tudi nekaj iaštitutov me-dicinske fakultete. Pri tem p3 v leto bol) perect. Iz ra/g&vora z nekaterimi pro> fesorji, ki io p*ed kratkim diplo" mirali, sodim, da so ie zd&) teia- jim bo še vedno ostalo dovolj ve pri zaposlitvi za tisti predmet, časa za obisk nogometnih in za katcrtga. so se usposobili na odbojkarskih ------- - .,,..¦ ,. -..*¦¦..., srečanj med eki. parni medicinskih fakultet. Igr.a-li bodo tudi naši medicinci. fakulteti. Mnogi poucujejo pred' mefe, za katere v trednji "soli msa imeli vtsvlja in zsto fami prtn^ijo, • • ..T R I B D N A GLASILO LJUBLJANSKIH STUDENTOV Odgovornl urcdnik: Borit Mikel, abs. teha. UredrJk: Primoi Kotak, abs. flL Kuiturno rubrilco ureja; Mirlnki Akad. za Lgr. umet. G 010 u h • *tud. Mcdnarodno rubrlko ureja: Stankt Kr»nJe, stud. med. • Sportno rubriko arej»: Vlado Zlajpah, »tud. fiL Tehnlčnl urednlk: D ra g0 Kral], ttud. fiL Upravnlk: Karcl Kuhar, ttud. ekon. • Naslov urednjStva ln nprave: LjubJjana, Trg revolucij* St. ll/I, telefon 21-571 — Letna naroenlna 200 din, pol-letna 105 din, četrtletna 55 dm -~- Izhaja 3. in 18. v mesecu — T*lsk Tiskarne Slovenskega poročevalca — Rokopisov n« vražamo — Naroinino nakazujte na tek. rntun KB 606-T-841 Članki, ohjarljeni r Iittn, lahko /fl.«top*)n mnenj«, ki ai tnd«B' ti^no « ilaliičetn l.itie Hnrlootof Jiifoflarij« kacije. Zanimivo je tudi dejstvo, da . jič«. Nadi geoga-afi »0 si na tej strokovni Hudentski ekskurziji 6gled»li Beograd in okolico. Se-daj pa so prišli na obisk beo-grajski geografi. V dneh od 24. do 26. aprila go ai ogledali Ljuo-Ijano, klub pa jim je priredil dve ekskurziji, eno na Smarno goro, drugo pa na Gorenjsko. Predi^em so se zandmah za gla-cilni relief tw jim je v ta na-men klub priredil tudi itrokov-mo predavanj«. Stiki itudentov g*ografije fjufoljane, Zpgreba in Beograda so reio plodni. Klubi Jzmfrnju-jejo tnidi strckovno liitoiaturo ln *tud«ntsiLi ti«k. moinostih zapo- iepe uspthe. V njihov ekskurzij- kar zavira Studij, pomanjkanjc — L ski sklad so prispevala mnoga pod- finančnih gredstcv za ureditev kabineta, risalnice in pomanj* kanje asistentov. Kar se tica dolžine študija prof. Kozma smatra, da ima inteligenca v naši državi težje naloge kot v razvitih industrijskih deželah. Zato ne smetno vzgajati ozke specialiste in skrajševati pro-gram, vendar število semestrov z istim gradivom prav nič ne koristi, temveč škoduje. Kar s» tiče odnosov med predavatelji in jtudenti na TVS pa se je treba izogibati skrajnosti, ven-dar pa iznašati probleme in o njih resno razpravljati. Ta kratki članek nima namena analizirati ali kakor koli razpravljati o predvojnem študentskem tisku, ker bi bila to preobširna in prezahtevna Mloga. Naš sodelavec je pregled>al prvi letnik »akademskega glasila za univerzna in javna vpraša. nja« 1551, ki j« izhajalo v Ljub-ljani v letih 1936—38 in se je lotilo n« samo univerzitetnih, temveč vseh tedaj perečih kul-turnih problemov v Sloveniji. V. gluibi tjudstva in kulture Tak naslov go dali uvodniku v prvi številki »1551«, ki j« iz-ila 25. septembra 1936. List je bolj /ili manj redno izhajal vsak petek na štirih straneh manj-šega formata. Zato ni čudno, da j« prostor nenavadno skrbno iz-korišče^n, in kar je najvažnejše: vsak članek irnajo svojo ost na tedinje slovenske razmere, bo-disi v kulturi ali pa v javnem življenju sploh. List Je pred-vsem ostro napadal in razkrin-kaval protinarodno razdiralno d«lo klerikalnih formacij na univerzi in drugod. V uvodiku prve Stevilke je med drugim napisano: »Novi akademski list bo na Univcrzi predvsem v podporo borbi di. jaštva za vse tiste konkretne težnje, ki so v zadnjih letih postale že tradicionalne — uni- > verzitetna knjižnica, dograditev medicinske fakultete, kemičnega odd«]kat hidro-inšti*uta, notra. nja izpopolnitev univerze: iz-boljianje posameznih oddelkov, socialne Snštilucije, populariza. cija univerze .., »Dalje govori uvodnik, d* se list ne bo ukvar. jal s strogo univerziteitnimi vpra-ianji, t«iwe j^j jO sme jmeti neki kmet, da p^ n^ Operativa zato želi n^ino vico, da se seznani tudi stanjem in naiira reševanjem vsen kaj več;na študentov ni bila pre proi tem . . ^ . cbremenjena tedaj, ko se je sistem V nadaljnjem iavajanju nam )t Štipendij zamajal in so izpiti kar tov. profesor .razložil, zaikaj v ino- deževaii? Tudi statistika ki nam fakulteto, za leto 1952 do vključ-no 31. decembra. Gradbena fakulteta: vpisanih slušateljev 414, od tega prejema otroške doklade 207 slušateljev, onih, ki se sami vzdržujejo, je 21, štipendistov je 22. Filozofska fakulteta: vpisanih slušateljev je 772, od tega jih prejema otroške doklade 459, onih, ki se sami vzdržujejo je 59, štipendistov pa je 42. Iz tega vidimo, da je na naših fakultetah stanje glede vpraša-nja dohodkov študentov, če jih izrazimo v odstotkih, naslednje. Operativa nas potrebuje ° P.ra" stanje. Ali je morda študent res- pomoč. Nam vsem gre za to, da .1s sedanjim n-n0 p.reobremenjen in s čim? Za- Se naše gospodarstvo čim bolj raz-t njem \sen i_aj veA;na šrudentov ni hila nre- v\\e R^.vviJiilrv na «p Kn rp hnmo zemstvu elektrotehniki prej kon- čajo. Skliceval se je na srednješol- tala /labo luč v gfavneim šamo na itu želji. ¦ ....-• .. . r . i S. f. — S. n! rat sam. Ugotovil je, da je naš dentje se s tem v zvezi vprašujemo, zakaj je ravno ljubljansika fakul-teta — po izjavi prof. Koželja — vrtrajala polnih osem let pri ta- 1 V V 1 • • u jo je poda.1, je na p.rvi poglcd me- izpustili, ker smo itak mer.ili, da nikdar ne bodo končali študija. Naša analiza pa je pokazala, da študij traja 7 ali več let za tiste, Iri n!Wir nicn nnnaviiaii Iprnilca dentska leta so najlepša leta. Če prav gorite, da bi delali za skup-nost, se vam s študijem vseeno ne mudi. Tudi mi smo študirali 6 lei vije. Raizvijalo pa se bo, če bomo imell dovolj kadra, saj je znano da je narod toliiko rnočan, kolikor kadrov ima. Torej moramo kadei ustvarjati. Zaito menim, da lahkc brez bistvene škode v učnem pro-gramu po dohrem premisleku mar-sikaj opustite.« Tov. direktorju smo za njegovc mnenje hvaležni in z zaupanjem gledamo v bodočnosr, saj vidimo, da imamo v naših strokovnjakih iz operative veliko podporo pri na-ših stremljenjih k ciljem, ki sc dejanskemu stanju na naših vi-sokih šolah in Univerzi prišlo do raznih zlorab. Kakor je anali-za pokazala je država zaradi več študijski načrt kopija ruskega iz 1. 1946, da je zastarel in da bo trcba najti neko novo rešitev. Štu- u nj'kclar niso Donavliali letnika "'" 'r'"'"'"^..... -.*,--., •-- -- > Ki nmaar niso pona\ijaii iernns.a. nam ^o^^o Vsem skupni. Zehmc kratnega prepisovanja z ene fa- Še več podobnih stvari je nani- ;n pričakujemo, da se bodo v na- kultete na drugo ali ker nekateri zal v svojem odgovoru. Iz vsega ^em glasilu oglasili še tov. profe- pc več let niso študirali in pa se je zrcalila pripomba: Štu- sorji s fakultete, zlasti pa želimo. opravljali izpitov, lzgubila pre- in to -v inozemstvu. Če pa b; imel: več denarja, bi- verjetno študiradi da svoje poglede na našo proUe-matiko objavijo tudi -odgovonv inženirji iz operative. Eleiktrotehniki cejšnje vsote. Ce vzamemo pov-prečje za vse Visoke šole in Uni-verzo bomo videli, da je vsaka (Nadaljevanje na 7. strani.) srbske in makedonske folklore Nastopal bo tudi kvartet z dal-matinskimi pesmimi in recitator-ji. Združenje gradbenikov Predsednik Borec, 1. r. do sedaj. Nacrt naj bo tak, da bc inženir dobil na faikulteti osnove. na katerih se bo lahko koc inženii dalje izpopolnyevail. In vendar so ekskurzije potrebne Na seji Univerzitetnega od-bora 9. aprila je bila izrečer.a jav-na graja UO Združenja študen-tov ekonomske lakultete v zvezi z organiziranjem ekskuirzije ekonom-istov-absolvejitov v Za-padno Nemčijo. Vsaka ekskurzija v strokah, kjer to značaj študija zahteva. predstavlja resno dopolnilo teo-retičnemu študiju. Na ekskur-zijah se slušatelji naših fakul-tet seznamjajo na neposreden način s problemi proizvodnje, organizacije delovnega procesa, z dejanskim stanjem naših proizvodnih ali drugih podjetij. Ne da se torej oporekati, da študijske ekskurzije, seveda ob dobri organizaciji, ne dosegaji svojega namena in da niso po-trebne. To je jasno poudarjenc tudd v študijskih načrtih našib fakultet, ki predvidevajo poleg praks tudi strokovne ekskurzije. Dokler so se ekskurzije vrši-le po državi in naših podjetjih, ni bilo govora o njihovi upravi-čenosti ali neupravičenosti. Kf pa so se v zadnjem času odpr-le možnosti, da študentje neka-terih strok organizirajo študij- ska potovanja tudi v inozem-stvo, se čedalje bolj slišijo ugo-vori, da taka potovanja ne do segajo svojega namena. Poudar-ja se, da naši študentje iz ino-zemstva ne morejo prinesti ni-česar koristnega razen splošnih vtisov o ekonomiki ali kulturi države. Sodim, da vsi argumenti, ki jih navajajo proti ekskurzijam v inozemstvu v veliki meri ni-so osnovani. Ce so upravičene in upravičljive akskurzije po naši državi in če dosegajo svoj študijski namen, potem je neiz-podtoitno dejstvo, da tudi eks-kurzije v inozemstvo ne more- (Nadaljevanje na 7. strani.) o sporih med posameznimi po-litičnimi skupinami. Končno je bila stvar urejena tako, da bo denar dal »Beograd« le, če bodo vse skupine zanjo. Ko so tudi katoliški študenti pristali in postavili pogoj, da morajo biti v novi menzi jedilnice za moške in ženske ločene — »1551« ko-mentira: — le da bodo želodci siti. pa skupaj ali narazen! Skrbno urejena je bila tudi 'slalna in obširna rubrika Do-KUMENTI NASE PRETEKLO-STI, kjer so se ukvarjali z ak-tualnimi in manj znanimi pro-blemi iz nacionalne zgodovine in tudi književnosti. Ostro obsoja list tudi notra. nje apore oa univerzi in pred- vsem skupino katoliških študen. tov, ki so vnašali razdor v vsa. ko akcijo in jo, če je uspela, hoteli obrniti v svoj prid ali prikazati kot svoj uspeh. Tako je bilo n. pr. z akcijo za uni-verzitetno knjižnico, o kateri list mnogo razpravlja. Znnimiva anketa V več št<.vilkah prvega let-nika »1551« so objavljeni rezul-tati ankete, ki jo je izvedla Aka. demska akcija. Na vprašanja je odgovorilo nad 70% slušateljev, kar je vsekakor dovolj za sploš-ni pregled. Anketa je med drugim n. pr. ugotovila, da je na univerzi samo 5,80/0 »starih bajt«. Zani-mivi so tudi sledeči podatki: na iilozoiski fakulteti le 12 študen- fov, 7 medicincev in 1 teolog so napisali, da knajo nezadostno prehrano. Podobna vprašanja so mo željo, da čimprej pridejo dc S takimi odgovori nikakor ne moircmo biti zadovoljni. Sama to-lažba, da je elektrotehniški študi; izreden, za kar niso vsi sposobni, našega stanja prav nič nc spreme-ni:. čeprav bi radi (govonmo o prizadetih študentih) prej končali, stno spričo danainjih razmer ve-zani preko 7 let na fakulteto. V diskusiji se je ogilaail tud: prof. Čopič, ki se je omejil na ;n-vesticije za nove fakultetne pro-store in opremo. Opisal je, kakc so se fakultetne oblasti ves čas bo-rLle za to. da dobimo moderm stavbe in naprave, toda žal nisc uspele. Čudno pa je izzvenel očitek, dč kudentjc prcmalo delamo. Zaka; bi ne študirali po 12 ur dnevno in rako brcz vseh redukcij predavan; in predmetov skrajšafi študijsko do'bo za neka;j let? Glede na to ponovno poudarjamo: Večina štu-dcntov, neljubljančanov, se hrani v štud. menzah, kjer zarad; slabifc gmotnih razmer jemljejo le enega ali dva obroka. Dejstvo je, da od vseh 150 povojnih absolventov n: niti enenega, ki bi končal v 6 ietih Nedvomno pa je med njimi vsa nekajj takih, kli š'tu4:.rajo prdko 10 ur dnevno in ki glede na veii-ko mater'alno stisko imajo eno sa- Iniciativa študentov letalskega oddelka beograjske TVŠ mov zelo koristno in da bi lah-ko dosegli zelo ugodne rezulta-te, ko bi študenti pri tem pri-zadevanju našli popolno razu-mevanje pri svcjih predavate-ljih. Vsekakor pa je treba upo-števati mnenje strokovnjakov iz tistih ustanov in podjetij, ka-oddelka mor ^ocJo šli študenti po dip'o- na TVS so izdelali podrobni uč- ™: * naj i"azijo mnenje o ni program in so ga poslali na tem, kaksne strokovnjake po- Kakor za nas, je tudi za beo-gra.jske kolege vprašanje učnih načrtov, prcgramov in režimov velik problem. V zadnjih ted-nih pa so se teh vprašanj lotili z vso energijo in resnostjo, saj je absoiventov že kar več gene-racij. Studenti letalskega tov študira že nad 5 let, na bila o stanovanjih, kjer je 26 kruha. Vsi ti prav gotovo na ia6t- pravni le 8 in na teološki le 7. Na tehnični fakulteti le 13 štu-dentov študira rad 6 let in na medicinski le 1 nad 3 leta. To kaže, da je bil študij zelo hiter, k čemur so študente silile pred. vsem gmotne razmere, saj je 77 študentov, ki zamuiajo s študi-jera, navedlo kot vzrok materi. alne neprilike. Le še nekaj podatkov: V rub-riki o hrani so bile tri možne navedbe: »hrana zadostna — znosna — nezadostna«. 24 teh-nikov, 34 pravnikov, 38 filozo- pravnikov, 11 tehnikov, 21 filo- nj kož[ občutijo »srečna« študent-zofov, 5 medicincev in 3 teologi ska leta. stanovalo v neznosnih stanova. njih. Na vpraš-^nje, kako se preživ-ljajo tisti študenti ki skrbe sami zase, je večina odgovorila, da si služi denar z inštrukcijami: 62 filozofov, 73 pravnikov, 29 teh. Debatni vecer ni imel želenegj uspeha. Večina glavnih problemov je ost&lo nedotaknjenih, med nji-mj problem sodelovanja študeni-skega zastopnika v fakultetnem svetu. Če smo odkriti, je bilo a vpogled svojim predavateljem in tudi zainteresiranim krogom v letalski industriji ter koman-di vojnega letalstva. Ko so ka-sneje sklicali konfeirenco, da bi razpravljali o tera načrtu in njegovi izvedtoi, so nanjo pova-bili razon svojih predavateljev tudi vse tiste strokovnjake iz industrije Ln arraade, katerim so poslali izdelani načrt pro-gramov. Zanimiv je odnos pre-davateljev, ki so odločno odk'o-nili udeležbo na konferenci z utemeljitvijo (uradno), da naj se »tuji« ljudje ne vmešavajo v »samo« visokošolske probleme. Konferenca j€ kljub temu bila zanimiva in uspešna. V beograjskih študentskih krogih menijot da je sodelova. nje z zainteresiranimi ljudmi izven univerze in visoke šole pri sestavljanju učnih progra- trebujejo. Tako se ne b0 do.fa. jalo kot n. pr. na letalskem otf-delku, kjer so prediavanj^ o propelprju zelo (zelo!) obsežna, medtem ko se o letalih na re. aktivni pogon ne predava sko» raj nič. OKVIRNI PROGRAM ZA PROSLAVO i. MAJA 30. aprila ob 19.30 bo veliko zborovanje študentov, sredrje-šolcev in delavske mladine na Trgu revolucije. Po zborovanju bo povorka skozi mesto in ra-janje na ljubljanskera gradu. 1. raaja zbor pred Univerzo. Od tod bomo odšli na odkazano mesto,, kjer bomo gledali vo-jaško parado. ••••••••••• ••••••••••••••• ••••••••••••••• ., 1C ,. . ¦ , . d.skusiii veliko govorjeno, pove nikov, 16 medicincev m 1 teo- 1 i . ^ j v j , „ ' . . .... .., , .' u aano pa malo. Vendar smo zado- log. Nekaj jih ]e bilo v sluzbah, - - - - Tov Kidrič je študiral ketnijo. Kadar je prišel na laboratorij-ske vaje, so se te izpremenile v prave študijske krožke. Na sliki ga viditno med študenti - kemi-ki. (Tov. Kidrič je zadnji na dc» sni, spodaj). 9 se jih je ukvarjalo »donosno« z novin/jirstvom, 2 z ročnim de-lom? 11 tehnikoV s tehničnim delom in 2 pravnika s kupčijo. Socialnn struktura na Univerzi Zanimivo je, da je bilo šol-nine oproščenih nad polovico vseh teologov, 34fl/o filozofov. 26% pravnikov, 27«/o tehnikov in 24V0 medicincev. Zanimivi so tudi podatki o poklicu in zaposlitvi staršev študento1/ na pos.imeznih fakultetah. Tako je n. pr. kar 61% staršev teologov kmetov, 8fl/o obrtnikov in 19% uradnikov. 61% staršev študen tov filozofije je uradnikov, 14%, kmetov in le 3ft/o delavcev. Tudi na pravni so le 3fl/n staršev štu-dentov iz delavskih vrst. a 56 odstotkov iz uradniških družin Na tehniki je le 1% študentov iz delavskih družin, 16 iz obrt. niških in nsiveč — 57% — i? uradniških. Na medirini je bil" 2°/n študen(ov iz deVnvskih dru-žin. 8<7? 17, kmečkih in 2ri% iz uradniških. kd. oljni, da smo prableme pričeli re-ševati. Videli smo, da študentji nismo edini v svojih upravičenil: zahtevah. To je jasno vsem navzo-čitn povedal tov. direktor Elektro-projekta, ki je med drugim deja.l: »Sedemletni študij elekrrotelini-ke je vsckakor predolg in nemogoč Mlad inženir naj dobi na fakulteti le osnovno znanje, katerega im mora podjetje, kamor pride v služ-bo, pomagati zbrati in omogočiti ra.zvoj. Inžcnirjev je vsepOA'Sod prcmalo. Inženirji v operativi so z delom tako preobremenjeni, di ne zniop-Universiti Detroit, Mlrhigan, USA. Navede naj je-z:k, v ka*?relje deiegacpo, ki naj se prepriča 0 resničnosti obtožnice, je IUS to odbi a. Ko je prišla komisija NUS v Jugo-slavijo^ je IUS cdkionila sode-iovanje in ni priznala rezulta-tov obiska in poročila komisi'0. V Pragi avgusta 1950 je bila Jugoslavija še izključena. Vsi poizkusi nekaterih zafcodnih de-legacij, ki so skušsle dosoči, da bi se 0 tem problemu resno di-skufiraln, «0 bili zavrnjeri z mo^ivacijo: dobro prrmi^Ijene provoka^Ue in r?zdiran*e erot-nosti. JoTefu Grohmanu ssmemu so bili kaj hvaležni za njegovo delo, ki ga Je opravljal od usta-novitve do 1952. leta. Marca 1952 so ga čehosiovaški delegati obdolžili, da je sovražen ele^ ment, ker je imel stik z Rudol-fom Slanskim. Kakšna je bila njegova nadaljnja usoda, se ne ve. 1US poudarja, da je število nacionalnih združenj č'anov na. rastlo na 70 in da zajetna or-ganizacija od 8,000.000 šiuden-tov na svttu 5,000.000. Nikdar pa ne omenja, da so se odcepi e nacionalne zveze Danske, Sved-ske, Francije^ Skotske, Avstra-lije, Nove Zelandije in Braiili-je. Svica in Holandska nisla bili včlanjeni, imedtem ko so zveze ZDA^ Kanade in Norveške pr-vctnj naimen, da postanejo č'a-ni, spremenile. Tako ostanejo razen zvez Iz vzhodnih demokracij šc Finska, Indonezija in Južna Afrika. Da je tako v«;liko število študentav, ki so vključeni v 1US, je vzrok v temt da je v Kitajski Zvezi štude.ntov 1,5 milijonov, v ZSSR pa 1 milijo.n. V tem času so študentske Zveze nečlanice začutile, da je potrebno vzpostaviti medseboj-ne stike. Tako je prišlo 1949 do študonlske kcnference za poto-vanja v Kopenhagenu, 1950 pa so Skandinavske dežele povabi-le na konferenri v Stockholmu, ki naj bi pregledala možnostl medinarodnega sodelovanja tudi izven okvira IUS. Cvrste med-narodne organizacije niso usta-novili zatot ker niso hoteli IUS nasproti postaviti opozicijskega bloka. Nalogp sr» reševali na la način, da so poverili do!o?eno nalogo pcsameznim zve?am. Druga kcnferenr^ j« bila v Nan-cyju. Bila je priprava za kon-feremco v Edinburs;u. Konfe-renci so pristsfvovala združenja Nomči.!", Belgije, Ancli'e, Ju-po^lavije. Francijp, Ho'andsVe, Svi^e, ItaMje, LuksembiTga li Avstrije. Program je bil sledeč: jnednarodna zamenjava, social-ni problemi, ekvivaienca izpi-tov, olajšanje študija za štud«n-te emigrante, mednarodme šti-pendije itd. Konferenca je tudi ugotovila, da je potreb^n evrop-ski sekretariat za ko&rdinacijo. Marca 1952 je bila Edinburška konferenca, ki ni imela samo evropskeiga, teraveč svetovni značaj. Na tej konferenci je bil določen tudi koordinacijski se-kretariat s sedežem v Leidenu (Holandska), ki ima naio;o, da ko&rdinira dplo in kontrolira njegovo izvajanje med dveraa konferencama. Finsnčna sred-stva za njegovo deiovanje pri-spevajo študentske zvpze. IUS jp bila pozvana^ da pošlj*« opa_ zovalca, vendar ni cdgovorila na povabilo. Le v odprtem ma_ nifestu jp obsodi'a konfprpnco, d' cepi enotnost mpd študenti. Berlinski »Coloqium« jp pre-vzel nalogo, da izdaja informa. cije v »Europaischer Studpntpn- spiegel« ob pomoči študentskih ZVPZ. 1S53 je biia tretja mednarod-na koferpnca v Kopenhagenu. Konfprenca je doiočila delo COSEC (koordinacijski sekre-tariat) in nadzorne kcmisije. Dolcčila je finančne vire in obveznosti študentskih zvez, kj se p&služujejo dela COSEC. Ponovno }e bi!o poudarjer.o, da ne nameravajo ustanoviti nove organizacijp. Konferenca je ja-sno podčrtaila osnovo, na kateri se vrši sodelcvanjp: 1. sodalovainje naj bo prak-tično in naj obspga vpr. šanja univerzitetne izcbra/bp, sociai. no ekono>mske potrebe, kulturne prireditvp, šport itd. 2. Sodelbvanje naj bo prosto-voljno in v duhu medspbojnsga spoiitovanja in enakoipravnosti. 3. Sodelovamje mora izklju-čevali vsako rasno diskrimina-cijo in mora biti brez političnih tendonc. S. Uspehi meaicinske fakultete v Sarajevu Nad dve milijardi diitarjev za izgradnjo fakultete in kBinik. 14 novih doJcftorjev medicine. 736 štiideniov in absolventov Za demokratizacijo univerzitetnega življenja Po kongresu italijanskiii študentov Naši predstavniki so vzpostavili kontakt in se dogovorili za sodelovanje Tri dni in pol generahie debate V začetku aprila je bil v italijanskem letovišču Monte-catini kongres Nacionalne zve-ze italijanskih študentov, kate-rega so se udeležili tudi dele-gati ZSJ. Ceprav v kraju Montecatini ni nobene univerze, so kraj izbrali za kongres, ker so bil številni hoteli in dvora-ne lahko na razpolago sredi »mrtve sezone« 217 delegatom ln nenavadno številnim dopisni-kom tiska. Med kongresom je v mestu vladala prava študent-ska atmosfera, ki je značilna predvsem za Italijane, ki zelo radi gojijo tako imenovano študentsko »folkloro« (pokanje s »ključi«, zlivanje vode s ho-telskih oken in podobno). Ker so se mnogi dopisniki listov ukvarjali le s poročanjem o teh dogodkih, so rmnogi delegali protestirali in zahtevali, da naj se novinarji udeležujejo sej in piš«jo v svoje liste 0 važnih problemih študentske mladine. UNURI Nacionalna organizacija itali-janskih študentov (UNLJRl) je bila osnovana na tretjem kon-gresu italijanskih študentov v Perugii na podlagi sporazuma med predstavniki najrazličnejših političnih organizacij in skupin na univerzah. Ta politična raz-cepljenost prihaja do polnega izraza pri delu organizacije, kar je vzrok tudi njeni precejš-nji nemogoči in nezadostni re-prezentativnosti pri reševanju celotnih študentskih vprašanj v Italiji. V UNURI so predvsem aktiv-ne in vplivne sledeče skupine: INTESA je skupina demokrist-janov in drugih številnih kato-liških grup, ki imajo na kon-gresu skupno 90 delegatov. Z nekoliko manjšim Stevilom de-legatov so zasiopani tako ime-novani »GOLIARDI«, ki so naj aktivnejši in najbolj dosledni v borbi za demokratizacijo živ-ljenja na univerzah. »FUAN«, univerzitetna fronta nacionalne akcije in »CUDI«, italijanski de-mokratski univerzitetni cen-t«T, sta manišinski struji na skrajni desnici in levici — prvi so fašisti, drugi informbirojci. Om«-niti pa je treba, da je prva teh skupin povečala svoje član-stvo. druga pa znižala. Na kogres so prvič prišli tudi pred-»tavniki n^ccnarhistične stra^ke. Referat predsednika (iz sku-pine GOLIARDI) je izzvaJ ne-navadno burno in živahno di-skusijo. Vsaka skupina je dala najboljše govornike, ki so jedr-nato formulirali zahteve in predloge za bodočj program dela UNURI. Predvsem je bilo mnogo govora o krizi univerzi-tetnega življenja in italijanske kulture sploh in 0 odtujevanju italijanskih študentov od vsa-kodnevnih gospodarskih in po-liičnih problemov v državi. Predstavniki informbirojske skupine so najprej skušali vnes-ti v delo razcep, nastopili so proti INTESI in drugim, toda bili so za zvezo z »GOLJARDI«. Debata je ngotovila, da je nuj-no sodelovanje med tema dve-ma skupiniama za konstrukti-vno reševanje problemov. Najbolj učinkovit je bil «0-vor predsedTiika skupine GOIJ ARDI, ki je dejal, da je osno-vno borba ža riemokratizacifo univerzitptneea življenia, in je napadel predstavnike fašističnih skupin z besedami: »Vi ne pri-padate novi generaciji, ker sa-mo ta lahko reče nekaj novega in nekaj stori za ozdravljenje krize, v kateri se nahaja itali-janska miadina.« Fašisti so mnogo in zelo bur-no diskutirali, da bi se tako afimirali, vendar ta poskus ni-kakor ni uspel. Tiiji prcdsfavniki Kongresa so se udeležili tudi deleaati Nacionalne zveze štu-dentov Zahodne Nemčije, Av-strije, Francije, delegat koordi-nacijskega sekretariata, ki je bil ustanovljen v Kopenhagenu, ter tudi predstavnik Mednaro-dne študentske zveze iz Prage. Ta delegat je mnogo govoril o delu te organizafije. Vendar so vsi- delrg^ti izrazili mnenie, da naj italijanska študentovska or-ganizacija sodpluje s koordina-cijskim sekretariatom. Naš nastop Udeležba naše delegacije je bila na kongresu pomembna rn zelo koristna. Naši delegati so stopili v .direktni kontakt s predstavniki številnih univerz in se tudi dogovorilj za nekate-re oblike sodelovanja. Razum-ljivo je, da naša udeležba na kongresu ni bila všeč nekaterim skupinam, ki so to javno poka-zale. Ko so nekateri delegati načeli problem Trsta v zvezi z našo prisotnostjo, je jugoslovan-ski delegat poudaril, da je to stvar naših vlad, da ta problem zadovoljivo rešijo, da pa direkt-ni kontakti med jugoslovan-skimi in italijanskimi študenti lahko ustvarijo atmosfero med-sebojnega razumevanja, ki lah-ko znatno oripomore k reševa-nju tega problema. V razgovo-rih z delegati številnih skupin smo videli, da se italijanski štu-denti zelo zanimajo za našo dr-žavo in so pripravljeni sodelo-vati z nami. 20 študentov ranjenih v snopadu s policijo Pri zadnjih študentskih mani. festacijah za priključitev otoka Apne h Grčiji je bilo v spopadu s policijo ranjenih 20 študen-tov. (Unipresse Brlissel). Ministrstvo za vzgojo je odo-brilo potreben kredit za zgradi-tev 2 novih univerz in 16 junior-tolleges. Skupno število vseh jaiM>D*!cih univerz ter kolegijev je 223. (The Asian Student). Naše glasilo je že poročalo o nekaj prvih diiplomantih na medi-cuisiki faikulteti v Sarajevu, ven-dar j€ stvar postala pomemibnejsa šele sedaj, ko je diplomiralo kar 14 s;irajevskih kalegov na omenjeni faikulteti. Letos 4. aprila je biJa svečana pronnocija v Sarajevu, ka-tere so se udeležili številni ugledni pohf.čni, znanstveni m kulturni . delavci Bosne in Hercegovlne tiar vc!iko 5Tcv'iTo"?t'u"3ent6v. -¦-'--¦- - Sarajevska medicinska fakulteta je bila odprta šele pozno jeseni leta, 1946. Prvi deikan je bvl dr. Alek-sander Soboljev. V tem času je t Koševu zraslo kar majhno naselje. Za izgradnjo faikultete in klinik je pol dinarjev ter za opremo na-daJjnjih 8C0 milijonov. Predavatelj: so prišli v Sairajevo iz drugih univerzitetnih centrov in je bilo pocrebno vsem preskrbeti stanovanje in pogoje za znan-stveno delo, kar takrat v Sarajevu ni bilo ravno laihko. Za znanstve-no knjižnico faikultete so takrat nabavili nad 20.000 strokovmb knjig in časopisov. Da je ta fakulteta za Bosno zelo pomenrbna, prcdvsem pa njeni zadnji uspehi, pove že dejstvo, da je bilo takoj po vojni v Bosni in Hercegovini samo 105 zdravnikov — torej en zdravnik na 25.000 prebivalcev! Naša deiegacija se je vrnila iz Turčije PB*edsfavnik IjaLb3janskiji štuilentov se korsgre- sa rai udeležšl Predstavnik naše univerze se kongresa ni udeležil, ker se \c. kon-gres pričel prcd napovedan»n ro-kom. Naš predstavnik ni pravočas-no dobil zadostno podporo Cen-tralnega odbora ZŠJ, da bi uredil vse potrebno za poiovanje. Fašisti diskutiraio Zanimiva sce-na s kongresa, ko reditelji pre-prečujejo pred-st?vnikom faš-i-stične skupine, da Xn izzvali ne-rede. Stev. 8. •T R IB TJ N A« Stran po svetu Film o težavah študentov Za Wor!d Student Service sne-majo v Hoilywoodu film z naslo-vom »Njihova bodočnost je naša bodočno«t«. Režiser je Gezza de Rosner. V polurnem filmu bodc pnkazani življenjski pogoji in te-žave štu-dentov v raznih deželah, posebno še v jugovzhodni Aziji. Priika.zova.1 bo tudi, kako WVS ic WSS pamagata tem študentom. Ko bo film doikončan, ga bodo raz-delili po vseh ame.riSk.ih uni-verzah. F:lm služi predvsem za seznanjanje z medna,rodnimi pro-blemi in kot propaganda za WVS in WSS. Scminar za delovne akcije v Miinchenu Prcd nedavnim se je v Miinche-nu vršil mednarodni seminar za studeiitske delovne aikcije in zarne-njavo strokovnih obiskov. Kot po-roča BORBA, so se te konference 145.000študentov v Franciji se bori za izboljšanje svojega gospodar-skega položaja Na francoskiih univerzah in vi-sokih šolah — 22 po številu — je vpisanih okrog 145.000 študencov. Največ slušateliev ima Pariz, kjer je vsega 60.000 študentov. To število je v zadnjih letih dokaj Se pred II. svetovno vojno so štu-dent; zahtevali, da se odobri vsakemu študentu štipendija. To naj b: bilo neke vrste pla^ilo, ki omogoča mlademu človeku, da se v dovoljp.; meri izobrazi za službo ustaljeno. Tudi procentualni sestav narcxiu. V zadnjih lctih je postala moških in žena je po vojni že stal-no enak. Na 2 moška pride 1 ženska. Najmočnejše univerze Francije po številu so: Pariz Lyon, Lille. Najmanjši uni^erzitetni center je Besanzone s 1000 študenti. Socialni sestav študentov je sle-dečS: delavsko poreklo 2%, kmeč-ko 5%, uradni.-Jto 27°/o, svobodni udeleži!; tudi prcdstavniki zagreb- pokHci 17%. Zanimiva je ugotovi- sk:h študentov ekonom;je, ki so se ~ ...... dogovorili z miinchenskimi in tii- za tehn^no izobrazbo in k pnro- binškimi studenti za zamenjavo doslovno-matematičnim vedam. strakovnih ekskuraij. Ker bodo te otrDC; uradnikov pa na filozofsko ekskurzije po Zahodni Nemčiji ve- fakuJtetc in pravo. hkega pomena za strokovni dvig študeutov so nekatera gospodar- ska podjetja izrazila prLpravlje- no»t dati študentom na ra/.po!a.go finančna srcdstva za organizacijo reh potovanj. Študentom b.>do po- magale tudi nekatere strokovne štipcndija spct predmet resnih debat. Nacionalni uniji francoskih študentov gre tudi zasluga, da je njenim članom skrajšan vojalki rok od 18 na 12 mesecev. K.er težav med študijem ni do-volj, se mlad diplomant al- dokto-rand znajde pred novimi se težji-mi. Kako bo z nastavitvijo? Po-klicne težave so posebno resne za tev, da teze delavski sinovi na-vec medicince, veterinarje in farma- ccvte. Študenti pa so z analizo dokazali, da zdravstvena oskrba trancoskega ljudstva ni na poseb-n- višini. Upravičeno zahtevajo ukinkev numerus claususa m stro-gih izbirnih izpitov ob zakljuoku vsakega !eta. Za mlade tehnike je položaj boljši. Čeprav lma Francija orgaiKzacije. Majski festival eagrebških kolegov Kulturno umetniško društvo za- V Franciji so socialno ekonom-ski pogoji za študente v splosnem zelo slabi. UNEF — nac. unija Irancoskih študentov se nemalc bori, da bi jih zboljšala. Ko se je pokazalo, da socialno zavarovanje 100.000 inženirjev, more sprejeci študentov, k\ je bilo uzakonjeno 4.000 — 5.000 novih, ki pridejo 1948 leta, ni v zadostni meri ščiti- z vsakim letom. Tudi za pravni-lo študentov, so organiziirali stav- ke in filozofe niso ugodni pogoji. ko in tako dosegli pn vladi, da je Ni čudno torej, če ugotavljajo v zavairovanje danes balje urejeno Franciji, kjer sta včasih imela Danes so zavarovani vsi Študenti pravo in humanistične vede naj- grebskih študentov »Goran Kova- m&d 20. in 26. letom (od leta, ko več pristasev, da danes »pažajo cič« se pripravlja na majski fe- r^so več zavarovani po starših, dc nekak »zaton« obeh in silen porast stival. Na tcm festivalu bo, med drugim, studentsko gledališče upri- zorilo dramo Krleže »V tabori- sču«. Priredili bodo tudi reckacij- ski večer pod naslovom »Naša mladost v liriiki hrvatskih pesni- kov«. Izvedbo bodo spremljali z g'asbo in bo v celoti zelo original- na. V drugem delu festivala pa bodo priredili recitacijo pocine Go- rana Kovačiča »Jama«. Razen te- ga bodo še folklorni nastopi. V okviru majskega festivala bo- do študenti priredili več kulturnih prireditev, predvsem folklornih za delovne kolektive, posamezne fa- kultete in enote JLA. Prcmalo učnega osebja — pre- stevrfne katedre. Ekskurzije so potrebne Ek8kurzije v inozetnstvo so etiako dragel kot ck8ktirzije po naši drzavi. Xi prijet* no pro8.jačiti za denar pri podjetjih, to-dn če bi čakali na do tacije pristojnih šol-skih oblasti, ne bi šli nikamor Švedski študent&ki list »Tofsen« ;c primerjal stopnjo izobrazbe \ edskega študenta tehniške vi^o-^l' šole Goreborg s šcudcnrom neke amenške tehniške visoke šole. Re-zuitati so pokazali, da je švedski študcnt na slabšem, čeprav ima ob starosti, ki jo smatrajo za dobo pnčetka študija več znanja koc vat o svoMh vMsih in zppa?aniih m-n^i \r\ dp iim ?e prei sli pa pompje pcim = p»mo pri org?mi-ziraniu rarli^-niVi T»reHavsnj in =>min3r,iev za rnihovp nJel^vce. ali pa so še cenejše, kot ekskur- Sp^oi0van|p na tej osnovi im? Referent je poudaril, da mo»:a-jo številni študenti poleg študi-ja sami zaslužiti ali pa čutijo do staršev, ki jih podpirajo, dolž-nost, da morajo č;m bolje in čim zdravljenja, sodelovanje s štu-dentsko organizacijo, univerzi-tetnimi oblastmi in akademskim statističraim uradom. Zelo važno je posvetovanje pri izbiri pokli- zije p» naši državi. Za primer navajam ekskur^ije absolventov ekanomske fakultete, ki rie bo stalo nič vpč, kot pa če bi šli po Jugoslaviii, kar je doslpj bi-la redna praksa absolventov te fakuhete. Tudi se ne trošjio no-bpna dpvizna srpdstva, če se pVskurzii« organiziraio na po-dlasi 7am°ni^vp s ka^ko iriozeTi-sko fakulteto. Kolegom iz ino- vplik političen in moralni pomen. Tpga važnpjšega vpra?an.ia ner smemo gledati ozko. ampak je treba poleg vseh težav, ki na-staiaio s tem v zvezri, le im^tj prpd ofmi koristi, W jih imajo naM =tudent.ie od študiiskih po-tovanj, posebno v inozemstvo. Bogdan Pleša Pogled v eno izmed modernih francoskih študentskih restavracij na tehniki in priirodoslovno-mjateinatičnih pcniročjiih. prej opraviti študij. Tudi neza- ca in možnost konzultacija psi- dovoljiva prehrana in stanovanj- hiatra v vsakem univerzitetnem ske težave so momenti, ki moč- no vplivajo na dušpvno stanje. Pri študentih, ki prihajajo iz kolonij, se pridruži še stiska druge vvsta: večinoma so ločeni od svojih domačih za dolgo do- bo. Zive v deželi, kjer je njim tuja kultura, slabo obvladajo je- zik in gotovo pride tudi v naj- bolj naprednih krogih včasih do rasnirj,. napetosti.^^takihprirne- centru. Eeograjski tnedi-cinci za temeljito 8premembo študijskega režima Tudi zadnja ^konferenca, jriedi- Podjetja in ekskurzije *zbira)o* sredstva tudi studenti v na po sklcpu, da združenja brez Zagrebu, Beogradu in drugih uni- njegozcga pristanka niso upravi- verzitetnih sredisčih. Vprašanje je, če naša podjetja koli prispevke. cena prositi podjetij za kakrsne' sama niso dovolj kntična in zrcla: da ocenijo upravičenost prošnje nekega zdruienja ali ne menifo, da bi se denar, ki gre za potovanjt 20 ali 30 "studentov, mnogo korist-neje uporabil za. pomoč pri javnib delih irt drugih akcijah? 2. Podjetja na) nliajanje na ekskurzije v inozemstvo temu stanju v pomanjkanju učne-ga oscbja in prešrevilnih katedrah. za zdravnika in zdravila in vse ^010^ mladih Ijudi na visoike strU organiziralo planinsko ta-^jrSvlnT.r^i.C borjfnje? V Slovenijl ali drugod? ln fi- ttancna sredstvaf ln krajpv, ki so plamnsko m tu- ristično pomembni. Seveda bi se posvetili v času taborjenja tudii Jportnim igra.ni, kopanju in zabavi. Tako bi ude'cženci fcili Studentske demoastrstcije oa gla vni cesti Latinske četrti v Parizu števati naše objektivne možnosti, predvsem v današnji situaciji, toda kljub temu mislimo, da bi, recimo, združitev celotnega šti-pendijskega fonda in fonda za do-klade namenjenega študentom jn delitev tega po res nekem pravil-nem socialnem kriteriju, delova-la veliko bolj spodbudno, kakor sedanji sistera. Sicer je to stvar diskusije in mislim. da bi bilo dobro, če bi o tej zadevi slišali kako tnnenje ostalih študentov, tako tudi mne-nje ostalih odgovornih forumov. Mislimo pa, da je kljub vsej svoji pomanjkljivosti ta analiza le pokazala neke pozitivne rezul-tate, med drugim Je zainteresi-rala veliko večino naših študen-tov za bolj sistematično in kon-stantno delo pri reševanju raznih perečih problemov, ki se stalno pojavliajo na naii Univerzl in Visokih šolah, ki pa zahtevajo sodeiovanje vseh nas. Nekdo Je izrazll misel, da bi v letošn)em letu PD Univerza prirpdilo za svoje 61ane-štud»n-te plaminski tabor. Zamis;l je dobra in vrwlna premisleka že ?ato, ker so za izvpdbo vsi po-gO/i. Tako bj društvo nudilo tu-di plamncpm nekaj ugolnostl in olajšav, ne pa samo alpini-stom, kot se J; očitalo ob tej priložnosti. Očitp-k je pač up^ra-vičem, čeprav si }e odbor PD ie deležni res vedrega in pestrpga življenja, Glede na firan&no zmogljj-vo«t bi sicer v prvi vrsti prišii v poStev za taborjenj« kraji v Sloveniji, tako na primer Lo. garska dolina, Kamniška Bist i-ca, dolina Savp Dolinke, Eohinj dalj časa prizadeval na ra2ll> a>!i pa dolna Soče. Ti kraji pa ne načine zajeti v svoje delo ra-zen AO tudi ostalo člansivo. Dpjansko mv to ni uspe'o in padanje števila članstva gre tu-di na ta račun. Kaikšen nan»n naj bi imel tabor in kje naj bi taborill? Namon b[ bil pa* ta, 6% b4 ta-bornikom-pranincem nu«M i mof-rojt s sVntpinlniii l'leti cbiska4l ln spoznaU čimveč novlh vrhov $0 žp i ak več ali m^nj poznani v$em planincem ali vsaj laže dosv!g;jivi. Vfer.i«tno se jih vcč zanima za kraje v scspdnih re-publikah, ki so znani po svoji lepoti. Gotovo Je želja marsi-kafcerega prebitj nekaj prijetnlh dm| ob Plit-vičkih jezerih a'i ob Boračkem tez°ru v cditralni Bosni ali ob Plavskem a!l Cr-nem Jezeru pod Durmitorjem v Crni gori. Pospono pivj u>e možnosti sta ugodni in laže do-segijivi. Najbolj bi §e ustrezalo Eoračko jerero. Z neskalj^ro lepoto ln divjp-romanti^no oko-lieo, ki jo tvori viso1« Pr;»n» 'n drupi vrhnvi. h\ nudilo najpci-jetnejš^ bivanje! Kaj pa finančnl pogoji? Z ugcdnostjo popusta, ki ga iaia vsak študent, tudi to vprašanje ni težko. Razumljivo J-e, da bi društvo poravnalo del stroškov. S tem, da bi se udeleženci hra_ nili v gostinskem podjetju, pa bi odpadia marsikatera nevšet-ro^t s transportom, shranjeva-n)jm in kuhanjem hran«. Da bi pa društvo moglo ure-fničifi to lepo zamisel, ki bj ja bi!o res škoda opustiti, bi m-pl,aTiinci! KaJ pra-vite k tpmu? Pošljite svoje predloge v Tribuno a!i cHrektno na PD Univerza, Lepi pot 61 / STRAN »T R I B U N A« Stev. 8. ŠPORT Strojniki Ko bj mreža ne bila tako visokoi Naši v slovenskih aero-klubih Akademski športni odbor je priredil v dneh 17., 18., 19. in 22. aprila mediakultetno prven. stvo v odbojki. Izvedbo tega tekmovanja je prevzel novousta-novljeni Akademski odbojkar-ski klub, ki je svojo naiogo odlično opravil. Organizacija je bila vseskozi brezhibna. Vse tekime so bile na igriščih pod Cekinovim gradom. Za tekmovanje se je prijavilo 9 moških in 4 ženske ekipe. Razdeljeni so bili po žrebu v 2 skupini, katerih nosilci sta bili ekipi gradbene fakultete, ki so bili lanski prvak, in strojnikov, ki so lansko leto osvojili drugo mesto. V prvi skupini so tekmo. vali gradbena, rudarska, prav. na, elektro in kemija, v drugi pa strojna, ekonomija, medicina in agronomska f.akulteta. Tekmovanje se je pričelo po skupinah, kjer so igrali vsak z vsakim. Iz vsake grupe sta si prvi in drugi priborila vstop v finale. V obeh skupinah je bilo precej presenečenj. Posebno v prvi, ki je bila kvalitetno moč-nejša od druge, je bila borba z/a vstop v finale ostra. Brez po. Težki so bili prrdvojni časi za lj.ubitelje letalstva. Le red-kim med nami je bilo dano, da so afcbivno sodeLovali v jadral-stvu. O letanja z motoirnimi le-tali pa so v glavnem le sanjaJi. O tem bi nam lah/ko napisal kaj več ¦eden od onih starih »asov«, ki bi se morda še našel v Ljub-ljani. Danes pa je stvar že precej drugačna. Nad Ljuibljano kroži->o letala, zgrajena po vojnd, s katerkmi uprarvljajo mladii in pogumni piloti. Ti mladi ljubi-telgi Višav žive normalno živ-Ijenje in le skiupna ljubezsn jih je združila v gkiujpioe, tako ime-novane aero-klube. Tudi Ljub-ljana ni brez njih." Najmo»čnejši je aercnkluib Milana Hudnika, k; je bil ustanovlijen že v letu 1945. Ob podpori ljudske oblasti in našega vojnega letalstva se je širil iz Jeta v leto in danes razpoiLaga že s tebnično razvitd-mi sredstvi, ki ao potrebna za tetenje in ostale panoge v letal-stvu. Vzgojil j« že lepo število mladih modelarjev, padalcev, jadiraicev in motornih pilotov, fci so na raznih tekmovanjih in mitingih s svojim znanjem do-stojno zastopali Ijuibljansko le-talstvo. Aenonkluib razpolaga s precejšnjim letečim parkom sko-raj iz;klijučno domače konstruk-cije in izvežlbanim strokovnim vodstvom, tako da danes šola »voje ljudi že z lastnimi sred-stvi. V nekaj mesecih bo do-grajen tudi moderen hangar. Studentje so glede na svoje število le slabio zastoipani v aero-fclubiu, saj jdh je vseh samo 48 afetivnih olanov. Ti pa so za-radi svojega dela kar dobro po-znani. Kdo še ni slišal o Jožetu Prhavcu, ki je s svojimi modeli piri nas in v inozemstvu dosegel prav lepe usipehe in vodi mode-larsko sekci}o aero-ikluiba? Mo-delarjev je žal zelo malo, če-prav imajo v naši državi lepe perspektive za razvoj. Verjetno je temu vz.ro'k nerazumevanje nekaterih, ki j^emljejo modelar-sdavo kot igiračkaTije in ne vedo, d-a je to sigurna pot pri vzgoji mladih konstruiktorjev. Tudi v vodstvu ostalih sekcij so našd študentje dobro zasto-pani. Nekateri med njimj so učitelji letenja, kot n. pr. Sla-novec, Kralj, Boc, Grčar in dr. Tudii srebrnih C pilotov je ne-kaj: Tifničevič, Griča,r in drugi. Za vzgojo padalsikega kadra sfertei tov. Stane Bizilj, abs, elek-trotehnike. Statistika aerokluba nam pakaže, da se študentje največ udejstviujejo v jadral-»tv-u, saj imajo lastno grupo. Vtse mo&nej« ,se zlassti v zad-njem času uveljavlja motorna _SAH-= šahovsko prvenstvo beoffrnjskih studemtov Nekaj kol p»:ed koncem je bi-lo vprašanje prvaka Dsograjske univerze še odprto. Kandidati so bili filozofi, medicinoi, tehniki in pravniki. V zadnjih kolih so si prvo mesto zaootovili pravniki. Ekipa pravnikov je sestavljena iz odličnih igralcev, med njimi je tudi prvak Crne gore. Konč-ni rezultati so: 1. Fvavna fakul-teta 46 točk. 2. TVS 43.5 točk, 3. MVS 41 to;-k, 4. Pilozofska fa-kulteta 40 točk. sekcija, kjer je abs. metalurgije tov. Kralj učitelj motorne šole. Pred nedavnim je to šolo kon-čalo nekaj študentov, ki bodo v maju začeli s praktičnim po-uikom na motorirem letalu do-mače konstrukcije tipa Trojka. Tu si bodo mladi letalci prido-bili osmovno znanje iz letenja. Nadaljnje usposabljanje jim je omogočeno z brezplačnim šola-njem v zvezni pilotski šoli v Bumii a.li jadralnem centru v Vršcu, kjer lahko končajo šolo afcrobacij, maršrutnega slepega letenja in višje padalske tečaje. Naši študentje so včlanjeni tudi v drugih slovenskih aero-klubih, n. pr. v celjskem. Vese-lilo nas bo, če nam bodo tudi ti kaj napisali o svojem delu in uspehih, saj so med njimi po-znani jadralci Perko, Vilej in drugi. raza so prvo mesto osvojili gradbeniki, za drugo mesto pa sta se borili moštvi pravnikov in kemikov. Zmagali so prav-niki. V drugi skupini so najprej poskrbeli za presenečenje eko. nomisti, ki so zmagali močno moštvo • agronomov^ nato pa še medicince. Mošlvo strojnikov je zmagalo v vseh tekmah. V finale so se torej plasirali: gradbena, strojna, ekonomska in pravna fakulteta. 22. aprila se je pričel finalni del tekmovanja. Gradbeniki in strojniki so zma-govali, ekonomisti pa so doživ-ljali poraze. iSele v zadnji tek. mi sta se srečali moštvi grad. benikov in strojnikov. Tekmi je bila vseskozi napeta, borbena in tudi tehnično na višku. V obeh irroštvih je nastopalo nekaj znanih igralcev. Za strojnike sta med drugimi igrala tudi Antekolovič in Miklu.š, za grad-benike pa Meserko in Stele. Z velikimi mpori so zmagali stroj-niki in tako osvojili naslov pr-vaka Univerze za leto 1953. V darilo so prejeli lep pokal. Na prvenstvu je sodelovalo nekaj j rav dobrih ekip. Moštvo strojnikov je brez dvoma za-služno osvojilo prvenstvo, saj so igrali lepo v polju in na mreži. Tudi moštvo gradbene fekultete je bilo dobro sestav-Ijeno. Morda so le preveč gra. dili na enem samem igralcu. Pravniki so imeli moštvo, ki je znalo dobro igrati, vendar "je včasih poipolnoma odpovedalo. Ekonomisti so igrali dokaj lepo, vendar jim je manjkal šesti igr-i-lec. Najboljšega posameznika na prvenstvu bi bilo težko določiti. Morda bi se odločil za Mikluša, k; je bil odličen na mreži, prav dobro je igral-1 tudi v polju, manjk/jl mu je le močan servis. Med najboljše Igralce s prven-stva bi uvrstili še: Skrbrneka, Antekoloviča, Nedica, Meserka, Sleleta in Požarja. 2ensko prvenstvo je osvojila ekipa filozofske fakultete, ki je v edini tekimi premagala kemijo. Ta tekma ni pokazala nič poseb-nega. Tekmovanju je prisostvovalo mnogo gledalcev, ki so navdu-šeno bodrili svoje ekipe. Tudi vstopnina je bila študentska, saj je znašala samo 10 dinarjev. Upravičeno lahko štejemo to prvenstvo med najbolj uspela študentska tekmovanja doslej. Rezultati finala: Gradbena : ekonomija 2 : 0 Strojna : pravna 2 : 0 Partimanski marš magrebških filozofov Združenje študentov filozofske fakultete v Zagrebu bo priredilo v maju partizanski marŠ. Ob tej priliki bodo študenti abiskali šte-vilne partizanske vasi in kraje (Kalnik in Hrvatsko Zagorje), k.jer sq se med NOB vršiie borbe z okupatorjem. Tega pohoda se bodo udeležili tudi števiini član' KUD zagrebške univerze, ki bodo za prcbivalce krajev, kjer bodo potovali, prerediili kulturne mitin-ge. Pohod bo predvidoma trajal nekaj dni. Košnrkarji A&K gredn v Italijo Naša študentska košarkarska ekipa bo 30. aprila odpotovala v Italijo, kjer bo sodelovala na mednarodnera turnirju v Gradi-ški. Na pot gredo Skerjanc, Fu-gina, Serbec I. in II., Pavlovič, Miler, Ogrin, Poljšak, Jezovšak, Lampič, Mravlje in Pertot. Trinmf ameriških štadentov Ameriški študentje so sestavili košarkarsko reprezentanco in jo poslali v borbo z najboljšo eikiipo sveta — Harlemom. Pro^ti priča-kovanju je zmagala vrsta študen-cov z visokim rezulratom 100:91. Seveda je vprašanje, če je Harlern igral resno. Znano je, da počenja-p igralci t€ ckipe razne vragolije, ki seveda vplivajo na rezmkat. Tekma je bila mor-da tudi resna. kajci poškodovan je bil eden naij-boljših igralcev Harlema, ki naj-brže ne bo mogel več igrati. Vse-kakor so ameriški študentje ponos-ni na ta triumf svoje košarkarske ekiipe. Pogovor pred in po poletu najvec koristi Kje bomo igrali odhoiko? Pred kratkim so se na pred-log Univerzitetnega športnega odibora odbojkarjd Krima zdru-žili z 0'dbojkarji Univerze. AQK bo zdiruževal v svojih vrstah študenite, dijaike srednjih šol in vse one, ki so katero od teh šol končali. V vrstah AOK bodo to-rej dobrodošili tudi profesorji in asiistent;, ki goje simpatije do odtoojke. Verjetno bo na ta na- čin AOK postal številčno naj-močnejši klub v državi. Tudi v ' pogledu kvalitete lahko piričaku-jemo uspehov, saj so igiralci Skrbinek, Kosec in drugi piri-znani odlbojikarji. Potrebno bo, da si bodo član: AOK sami pomagali pri izgrad nji igrišiž, ki bodo za tako veli-ko število članov potrebna. Za vzgled narn lahfeo služijo odiboj- Še enkrat samo pol uspeha V Franciji sta se ponovno se-stali v mednarodni nogometni tekmi moštvi francoskih in na-ših študentov. Tudi ta tekma je potrdila, da sta moštvi enako-vredni. Rezultat tekme je 3 : 3. Naši reprezentanti so v tej tek-mi igrali neborbeno in roiso po-kazali vseh tistih odlik, ki so jih imeli priložnost videti gledalci na prvi tekmi. Gole so dosegli Lipušinovič dva in Ognjanovič enega. Nent&ki štndenti premngnli francoske V mednarodni mogometni tekm! sra se srečali Jltudentski reprezen-tanci Nemčije in Fra-ncije. Po ne-odloženem rez-uhatu % nažo rep"-c-zentanco so to pot Francozi doži-veli tesen pora7. Nemci 90 to tek- Dop.sujte v naš list mo odločili v svojo koritft z re-zultatom 2:1. Vlezalna šola ALpinisti PD Univerze so od-prli v sobcto 18. aprila plezalno šolo na Turncu pod Gnmado, katere se je udeležilo 10 študen-tov. S treningom so začeli v kopni skali. V šoli sodelujejo tudi člani in pripravniki AO, ki se nameravajo udeležiti v juniju alpinističnega tabora pod Okreš-ljem teir odprave v inozemstvo. lRay Sngar se vrača v ring — mordn celo sn 130.000 dolnrjev V prejšnjih številkah smo veli-ko pisali o velikem boksarju Rayu Robinsonu. Kot je znano je pred nedavnim zapustil ring in se opri-jel novega poiklica — postal je ka-baretni plesalec. V tem novem po-kiliou se je odlično znašel in še bodjc za$llužil. Sabljaški tečaj karji Studemtsikega nas«lja in ©lektrotehniki, ki so z gradnjo igrišč že pričeli. Natančne oirganLzacijske obli-ke AOK še niso povsem znane. Morda bi bilo pri taiko velikem številu članov najibolje ustano-viti odibojikarsike sekcije na po-sameiznih fakultetah, keir bi s tem prenesli žarišče d«la med študente same. Seveda je to za-radi pomanrjikanja igrišč trenut-no težtoo izvedljivo. AOK se bo v danih razmeraih trudil, da. bo nuidiii svojim članom, ki bodo vestno izpolnjevafli svoje dolž-nosti, možnoist UCTnja in igranja odtoojke. lc—R Klub za namteni tenis Pred nekaj dnevi je bil usta-novni občni zbor Kluba za na-mizni tenis, ki je bil ustanov-Ijen na željo mnogih študentov. Zanj se predvsem zanimajo pre-bivalci Studentskesa naselja, kjer bo imel klub tudi svoje prostore. O nalogah in perspek-tivah kluba za namizni tenis bo-mo še poročali. Klub bo deloval v okviru Akademskega športne-ga odbora. V kratkem bo novo-ustanovljeni klub priredil tudi medfakultetno prvenstvo v na-miznem tenisu. Študenti platiinci! Prosimo, da čimprej porav-nate članarino za leto 1953. Uradne ure so ob sredah in petkih od 13.—14. ure Lepi pot štev. 6. Strojna : ekonomija 2 : 0 Gradbena : pr.ivna 2 : 0 Pravna : ekonomija 2 : 1 Strojna : gradbena 2 : 1. Vrstni red ekip: 1. Strojna 2. Gradbena 3. Pravna 4. Ekonomija 5. Agronomija. Velik uspeh Derniča v Avstriji V Schneebergu je bilo smu-čarsko prvenstvo tiunajskih štu-cientov. Na to tekmovanje sta bili povabljeni tudi ekipi iz Gradca m Ljubijane. Na prven. stvu je sodelovaio 105 tekraoval-cev. Tekmovali 50 v veleslalomu in slalorau. Našo ekipo so se-stavljali: Bizjak, Dernič, Hlad-nik. Proga za veleslalom je bila dolga 1300 m z višinsko razliko 350 m in je imela 38 vratec Zmagal je Kollab iz Gradca, Proga za sialom je biia dolga 600 m z višinsko razliko 100 m in je imela 54 vratec. Zmagal je Mobius, Dernič pa je spet dosesel v:lik uspeh s tretjim mestom. Bizjak je bil četrti, Hladnik pa je zgrešil zadnja vratca in je bil diskvalificiran. Denar, denar, denar! Jugaslovanski nogoBtiefjBi kE&shi — «cerae-no» izvazsna Iblago Mordsi humo vidBSi medtaafodno negcmefGio fekmo??? 6000 ncmških mark za esio teksno ali HAJOOBl potrebuje fribuno Morda naša nogometna mošt va niso še niikdar toliko gostovala vse kraje sveta potujejo naši no-gometaši, v Ameriiko, Urugway, Braziilijo, Argentino, PortugalskOj Nemčijo, Avstrijo itd. Težiko bo najti košček sveta kamor še ni stopila noga naišega nogometaša. Vsalk gleda.lec nogometnih tekem bo ob tem že cedi.1 sline po medna rodni tekmi, ki mora biti p.rej ali sleij tudi pri nas. Študentje v ta namen planiramo tudi denarna srcdstva, sicer pa denar la-hko po rabimo, ker teikme verjetno ne bo. Nasi nogomctasi gostujejo v tu-)'ini predvsem iz finančnih razlo-gov. Morda bi labko trdili, da. so igralci ie do grla siti teh večmh potovanj. Ni torej tciko uganiti, zakaj S'O vse ckipg Zvezne Uge v prejsnjih kolih igrale siabo. Na se-stanku klitbov zvezne lige so celo sami delegati klubov zvezne Lige kritizirali Nogometno zve/.o Ju-goslavije, da je preveč Virokogrud-na v p profcio- ¦ ¦¦-¦¦¦ ' ¦ ArfK-c ,' ,»l Morda bi bilo bol) pametno, da opustimo »masovne eks;tna tekmo-vanja. To tekmovanje naj bi po-stalo tradicionalno in naj bi se vršilo vsako leto v drugem kra-ju. Letos bo to tekmovanje v Sarajevu, prihodnje leto pa v Beogradu. Tekmovali bodo v no-gometu, košarki, odbojki, namiz-nem tenisu in šahu. Zmagoval-ne ekipe bodo dobile posebne diplome in praktične nagrade. »TRIBUNO« bri, saj mladi sabljači še nknajo velikih potreb. Vzdržuje jiii ASO, nekaj sredstev pa nabe-rejo s članarino. V začetku jiin je pomagala tudi Sabljaška zve-za, ki jim je dala pomoč v orožju. Clani kluba so sami štu-dentje, fantje in dekleta. Tre. nirajo saimo floret, v borbe 7 mečem in sabljo pa se za sedaj še ne spuščajo. Ob tem moramo povedati tudi to, da se poleg študentov, ki so vključeni v Akademski sabljaški klub, bavi s sablja- njem še nekaj študentov, ki so že dosegli visoko kvalitetno ra_ ven. Le-ti so člani drugih klu-bovt predvsenn Krima. V tem klubu* sodelujejo Baumgartner, Miheličeva in drugi, ki prav te dni sodelujejo kot državni re-prezentanti na sabljaškem tur_ nirju v Parizu. Poleg Krima goje v Ljubljani sabljanje še na Zavodu za fizkulturo ia v Partizanu. Sabljanje je tudi ob-vezen učni predmet na Igralski akademiji, kjer poučuje znani mojster Cvetko. Kakor v srednjem veku Delovni kolektiv Hefi&tiCnc tovautc želi ob Prazniku deiovnega ljudstva obilo uspehov v nadaljnjem delu vsem Študentom in de.lovnim ljudem! SENTPETER V SAVINJSKI DOLIJil TOVARNA TEHTNIC CEUE • MARIBORSKA CESTA 1 • TEIEFON 21-41 ZAHTEVAJTE POHUDBt I z d c I u j c : • Vagonske tchtnicc do 120 ton • Vagonctske tehtnicc do 25 ton • Mostne tehtnice do 40 ton • Skladiščne tehtnicc do 2000 kg • Dedmalne tehtnice do 500 kg • Kuhinjskc tehtnice do 10 kg Mlinsko industrijo opozarjamo na izdclavo SILOS TEHTNIC Delovni kolektiv V CELJU želi ob Prazniku delovnega ljudstva mnogo uspehov vsem delovnim ljudem! ČE ZELITE LEPO UREDITI PROSTORE v katerih bivate in delate, se obrnite na nas • Nudimo Vam družinske spalnice vseh vrst furnirja, mehke spalnice, kuhinjske opreme, delovne kabinete, kauče, otomane, trodelne žimnice, vložke za postelje • Opravljamo po želji vsa mizarska in tapetniška dela • Zadovoljni boste z našim solidnim delom in nizkimi cenami • Obiščite našo celjsko prodajalno ,,Pohištvo" v Zidanškovi ulici in v Zagrebu, Subičeva 23 ter si oglejte za-logo • Kupite lahko tudi na obroke • Naš naslov: # CELJE — TEL. 20-62 Delovni k o lekt iv KOVINSKEGA PODJETJA CEUE lEIHiEIIL \* Trgovsko podjetje veletrgovina LJUBLJANA Titova cesta št. 15 čestita vsem cen|enim od-jemalcem in delovnim ko-lektivom ob 1. MA.JU 3H0T20H. ,„.. mU 3TU3S 35 TRGOVSKO POOJETJE S TEKSTILOM NA VELIKO ^^, , ,„« LJUBLJANA NAZORJEVA ULICA 4 Nudimo največjo izbiro tekstllnega blaga vseh jugoslovanskih tovarn Na zalogi vtdno fzbrana konfekcija trlkotažain modne pletenlne AGROTEHNIKA UUBL3ANA cesta 6 Telefoni: 20-547. 21-446. 21-778 UNIMOG orie, kultivira nasade, brana, seje, sadi, okopava, ruie krompir, lcosi, žanie, Skropi polja in vrtove, vsled vitle more ocravljati vsa dela v vinogradih, vsa sozdna dela; vleč-na moč od 5 do 20 ton. Specialni prilcf učki: gasilne opreme, komoresorji, mo- torni sneini plugl, diesel motor, vodno hlaienje. Poraba soriva na 100 km cca 10 litrov STEVR na katerega moremo montiratf priključke vseh vrst, za vsa polje-delska opravila. Je pogonski stroi za vsakovrstne pomožie stroje (mlatilnice, žage, črpalke itd.). Dleie! motor 30KSt vodno hlajenje Plačilni pogoji so zelo ugodni. Na zahtevo kreditiramo devize. Prevzsmamo kmetiiske in druge izvozne proizvode kot pla- cilo uvoženih trakfoiiev. Prodaiamo tudi proti izkliučnemu plačilu v dinariih Stev. 8. »TRIBTJNA« STRAN 9 PATAK, SACA in DLJZA disku- vstop dovoljen sanio i mdeksom, tirajo po kosilu o aktualnih pro se ta kraj v šali imenuje »IN- talemih. Ker v menzi ni pepelni- DEKS — BAR«. Stavba je pre- kpv, otresajo cjgarete kar v cej zanemarjena, a upajo dobi- krožnike ti drugo, lepšo in večjo. A JA GA NE BEREM! »Dva sta Še v pidžamah. Tretji pa s ki-ta.ro. Sede na ograji enega izmed baikonov študetirskega na-selja in prepevajo. JAT-ov avtobus pelje mimo potnike, ki so prileteli \z Zagreba in Ljubljane. (Serenade se navadno pojejo zvečer, kvečjemu jponoči; nikakor pa ne navse-zgodaj). Na Univerzo, Visoke šole In Akademije Je v tekočem študijskem letu vpisanih okrog 30.000 študentov. Samo na pravni lakulteti je bilo lelos 2400 brucov, čeprav je v največji predavalnici pro-stora le za 700 Ijudi. Predava-nja so že prenašali po zvočni. kih in sedaj pravijo v šaii, da lih bodo kmalu imeii oa stadi- Slovensklh študentov je v deogradu razm©ro.ma maio. Ve< {e Makedoncev In Crnogorcev ter predstavnlkov narodnih r,anj$ln. Studentov iz Hrvatskt skoraj ni. V Beogradu študir: tidi 9 študenov 1z druglh drža\ 30 tisoč študentov — 2400 brucov na pravni — Menza za 2000 študentov — Razkoš no opremljeni klubi — 14 milijonov din &a druzahno »ivljenje študentov — »Indeks-bar« — 1500 sta-novalcev na študentskem, naselju — Lastna stavba v središču mesta ne uživamo, so se začu-dili in v eni sapi našteli sto odlik teh študent-skih hranil...) . — Zmanjikalo je!! (Burek je peavo, nadevano % mesom, siroim, jabolki in celo s špinačo. To je zelo izdatno m mastno hranivo. Boza je hladilna pijača, v šali imenovana balkanska coca-cola. Izdelujejo jo iz vode, kvasa. sladkorja in ciimeta.) KJE SMO? (Potihem povedano in brez lari: v družabnem klubu študentov rudaisko-geološkc fakultete). je na terasi — sprehajajo «e, «e>de in na&lonjeni na zid glcdajo oa tnlrno gladino Save, v kateri ta ircali nešteto luLj — to je v*» beo- Studentsko naselje v Beogradu REDKA OKNA SO temna. Seni vseh doma. Od nekod s tretjega Družabnl klub geologov Je najprijetneje rudarjev ln najlepši in opremljeni zofi. V pristani&u ropotajo Itt-javi. STANOVANJSKA STISKA s« virja, študentski klub v Beogradu. De- odraža rudi v parku. Vse klopi jo p&polnoma zasedene. POPOLNO-MA! Po dvc do tri dvojice sode na enj in — kot bi bili čisto satni na svetu... TODA AVTOBUS NE CAKA in zvetEer ne vozi vti vsakih dešet minut! Naseljc je daleč in na po-etaji je gncča. Vrsta se zvija ob robu pločnika, toda avtobusa kot naJašč ni od niikoder. Soferju so že prekldi vse — od hišne številke do zadnjega strica v tretjem kolenu, a vse zarnan. Ni ga, ki bi rapisal vet raesecev so se študenti bo-riii (pravzaprav!) za ta »voj kotiček. In, če verjamete all ne, so plačali za opremo pol mili-jona dinarjev. Saj so samo za eno šahovsko mizo dali več de-settisočakov! In radio — malo boij »muzikalen« je kot KOS-MAJ. In kje so študenti — rudarji in geologi — dobili toiiko de-nar)a? Pisali so delovnim kolek-tivom nekaterih rudnikov in jim R obrazložili, da gre za družabno ^ Pa s' zapomnil vse iale in zbad- Ijivke, ki jrb spiri-vijo na;rečo je za vse dovolj prostora. Tipaje drsj preko moua! in dalje proti Novemu Bčogradu. V daljavi žare stotera okna štu-dentskega naselja. Tesno eno ob drugetn, kot razpeta ribišika mreža na temnem ozadju nočnega neba. — Tošin Bunar! kliče z ohe-moglim glasoro sprevodnik. LE NA NASPROTNI STRANl neurejenega dvorišča so se na bal-konih sosedne stavbe pojavile sku-suaOK^g*awfe*Mč.-.; -- *¦¦; -.: •.'..• -t*JHej! Kamu na cfast igrate?" jih Jf" končno premagala radoved-nost;.'iTada le gromki — Ha, ha! —je 'bil odgovor. — Igramo Doki! Včeraj je di-plomirail. —4 In še spi!? V:središču mesta Imajo beo-grajski kolegi svojč stavbo (4-nadstropno), kjer je se-dež . Univerzitetnega odbora, špottnih in kulturno umetniških skupjin ter uredništvo »Narod-nog studenta«. V kleti je plesi-šče 2 bifejem, ki posluje ob sobotah in nedeljah. Ker je (Vel. Brltanije, ZDA, Burme ii | indonezije). j (S tem v zvezi me Je zanima i !o ali iraajo morda klubs ali društva študentov iz drugih re-pubiik. Takih združenj niraajo, niti ni društev študentov na-rot^nih manjšin.) __—.. Zjpanikčlojel^ ...... __ ^.. ... --- •—- Nki" sVirom-gar-hi-^ečf^I^e^ kleta so obstala in kolega, ki ga ni bilo na zgodnjem predavanju, jim je ponudi.1 kos bureka. —Za zajtrk )€ včasih treba žrtvovati predavanje, je pripomnil in odrinil dalje s svojim ma&tnim kosom študentske »klope«. V ENEM IZMED bure.kbife|eT je vse polno študentov. »Burekdija« komaj utegne stehtati vsem sproti.' Z mastnimi rokami spravlja zinečkane bankovce v predal. — Ajde, kdo bo še! — Še enkrat. Danes je odličen! — Bozo! ~ Jogurt! Ne, dva. Se zanjo! (BUREK in BOZA! Ko sem dejal, da pri nas v Ljubijani teh dobrin Na naselju beograjskih štu-dentov stanuje v dveh dvo-krilnih stavbah nad 1500 kolegov in kolegic. Stavbe so 5 nadstropne fn vsaka soba ima pokrit balkon. V naselju so so- "^"u^-i bs mi za--t^ia*& štmvv**-|jSSJemh ti saimi — le da plačaj0 700— Z^J? 900 din mesečno. Drugače pa je cena v bcograjskih študentskih domovih povprečno 600 din. Ra- zen na naselju stanujejo študen- ti tudi v številnih domovih v Beogradu, med katerimi so naj- vpčji: dorn »Ivo Lbla Ribar« pri TVS, dom »Milovana Djilasa« in dom na Voždovcu. Domovl niso prepolni in Je v nekaterlh še dovolj prostora za bruce. V vseh so restavracije in klubi; na naseiju pa imajo tudi ambu- lanto. življen>e študentov^ ki bodo kmalu prišli kot strbkovnjaki v njihova podjetja in potem za njimi novi... Rudnikl so od-govorill... Trepča, Koiuba-ra... Klub ima sedaj dve sobl. V eni je knjižnica in čitalnica (do-bivajo vse vainejše časopise, naročili so se tudi na TRIBU-NO) z radiotm; v drugi pa lma-jo šahivti svoj paradiiž. Vstop Je dovoljen vsem študentom TVS in gcstorn; le če so v klubu po-sebne prireditve, Je pravica vstopa omejena. V klubu prebl-jejo ure med predavanji ln pri-jetne večere ob knjigah, šahov-ski deski, glasbi (prirejajo glas-bene večere), plesu in dlskusi-jah. Dejall so, da v klubu ne pri-rejajo predavai-j, kcr predava-nja poslušajo ves dan, temveč te diskusije. (Danes zvečer pride znani reporter Moma Markovič, ki bo pripovedoval o Titovem obisku v Veliki Britaniji). Pred nedavnim jih je obiskal Branko Cop'č in jiim prebrai eno svojih ^ ej. ter_sfi, -lUh^. z - lii&r * • sodobni i!t©» -raturi. en v nasel)u in posamez-nih domovih Je v Beogra-du tudi več fakultetnih študentskih restavracij. Najbolj od vseh J« oblskana glavna štu-dentska restavracija v ulicl SvMozar* Markoviča. V njej dnevno ob«. emljen, vendar nadvse prije-ten. Ta klub ima redne večerne programe kl jih po potrebi iz-vajajo tudi v veliki dvorani fa« kultete. N. pjr.: program v času od 9. do 16. aprila: diskusija o modernih smereh v likovni umetnosti, podelitev nagrad ude-ležencem liter *nega natečaja študentov TVS, konceft lahke in moderne glasbe, dlskuslja o razvoju filma in njegovi druž-beni vlogi (diiskusijo vodi reži-ser Dejan Kosanovič) s predva-janjem filma POTEPUHI, večer simfonične glasbe, diskusija o literaturi mladih... V kratkem bodo uredili tudi pravniški klub. Univerzitetni odbor ZSJ beograjske univerze je pred neda.nim prejel od Sveta za znanost in kuituro LR SrbJJe 14 (štirinajst) milijonov dlnarjev za poživitev drutabn^-ga živijenja Studentov. S tem deiarjem bodo res lahko požf-vili delovanje ševiinih športnlh in študentskih kulturno-umetni-šklh društev ter uredili družab-ne klube še tam, kjer Jih nl. SENCE GRMICKOV so se stegnile prav do skrajnjh kilemep-danskih zidov, kjarza »Zmago valcem« žari tvezdno nebo nad brezkon^no ravnino. Mnogo ljudi .••••>••»••••» TOVARNA ..AERO". CELJE NUDISLEDECI ASDRTiMENT It AER0" umetniške oljnate barve 501 cinkovo bela 510 kadm. rumena, svetla 514 kadm. rumena, temna 512 neapeljska rumena, svetla 513 neapeljska rumena, temna 514 svetli oker 515 temni oker 516 siena, naravna 517 kadm. oranžna 530 kadm. rdeča, svetla 531 kadm. rdeča, temna 532 alizarin kraplak 533 angleŠko rdeča 534 angleško rdeča, svetla 550 žgana siena 551 umbra, naravna 552 žgana umbja 553 vandyck rjava 570 ultramarin 571 kobalt modra 572 pariško modra 573 heliogen mcidra 582 kadmijeva rzelena, o tsvetla.•-. .^;, 583 kadmijeva^ zelena, temna 585 zelena, živa 590 sajasto črna 581 kromoksfd zelena 584 kromoks. zelena, živa «« AER0" akvarelne barvice t srebrno bela 5 sajasto črna 10 paynes siva 15 cinober 18 angleško rdeča 1Q indijsko rdeča 20 karmin 25 roza 26 kraplak 38 rumena 31 citron. rumena 35 oker svetli 37 satinober 38 oranžna 50 kaselsko rjava 55 vandyck ^njava 56 žgana umbra 65 listno zelena 66 kromoksid^zelena 70 pariŠko tnodra 40 žgana siena 74 vijoličasta 41 siena 75 ultramarin mBERO" plakatne tempera barve STRAN 10 »TRIBUNA« Stev. 8. LJUBLJANA Dopisujte v TRIBUNO ODREDBA Občinski Ijudski odbor glav-nega mesta Ljubljane odreja, da se morajo v vseh vsaj tri-nadstropnih stavbah, ki ig bo-do od danes dalje zidale na teritonju naiega mesta ureditt bari ali ustrezni nočnt lokali. Krhtelji te odredbe bodo tfro-go kaznovani! Vse rile za ... Cjubljana, 30. februarja 1983 Predsednik l. r.« Ta zgodovinska odr&dba je za-gledala beli dan, ko »o se vsi jugo-slovanski ba-rski delavci priprav« ljali na woj kongres v Liubliani ob 30-letnicj ustanovitve prvega pravega bara v Ljubljani — bara v »Slonu«. V predkongresnem tek-movanju vseh Ijubljanskih barov «o bili doseženi veliki finančni uspehi, tako da Krajevni odbor Mesto barov sindikara barskih delavcev ni mo-gel podeHti prehodne zastavice sa-mo eivemu tekmovalcu, temveč mnogim, ki so se izkazaii (baru »TRIGLAVc v filmskem mestu, baru »UDARNIK I«, v naselju Litostroia, Baru »RQŽNA DQLI-NA IV«. baru »ZVONČEK« na Cesti dveh cesarjev in plavajo-cemu baru »LOKVANJ« na Ljub-Ijanici.) Medicinska akademija v Kairu Na novi medicinski akademiji v Kairu, ki i* pod upravo egipt. ministrstva za vzgojo v pove. zavi z mednsrodno zdravstveno organizacijo, se bodo čtudenti seznanili z najnovejšimi meto-dami zdravlienja tuberkuloze. DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA flnstalactia LJUBLJANA SLOMŠKOVA ULICA 4 TELEFON 20-933 leli vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov ob 1. maju Redki so, ki gredo dao> danes nu poročmo potova-nje. Toda Mioka in Fram-celj »ta siklenila že 7 me-secev pred poroko, da si bosta amislila nekaj ta-kega. Vložila sta tudi prošnjo za potni list, pri čemer sta ime-la nemalo težav. Naineravala sta prištediti nekaj denarja na ta načim, da bi vzela samo 1 potnj list, saj sta zakonca in lahko Po veljavnih zakonih po tajeta sksupaj. Toda takrat š« nista bila in zato n-iti nista mo-gla uradniikov ozrnerjati z biro krati. Dva dini pred poroko sta jmel-, v rokah vse potrebne do-kumente za pot in celo nekaj legalno in nelegalno pridoblje-nih deviz. V soboto rvečer sta odpotovala. Teta Micklne znanke je pTi-stald na to, da bosta lahko sta-novala pri njej, le hrano mora-ta prinesti s seboj in sama si morata kuhati. Seveda, vse, kar hočejo, samo, da gresta v ino-zemstvo na poročn0 potovanje — končno je čisto vseeno^ kam m k-»':o. Na^tlačila sta dva veli-ka, zelo velika kovčka s hrano ln rajrazliičinejiimi predmeti in predmetki; oh, kaj vse Mioka ni pozabila vzeti s seboj! Bilo je že poano, ko sta s« pripeljala na r\\]. Obstala sta na robu plo&nika in obkrožila }u je gruča postreščkov in i: imeham; Pti«rio je že In najti je-treba ka&tio zaikotnc^ go-»tilno, kjer bosta za mald de- Mestno podjetje SNACA** Ljubljana, Povšetova 12 pozdravlfa ob 1. maju delovno Ijudstvo Ljubl|ane Poročna noč narja prebila noč. — »Seveda vama pokažem«, ji-ma je odigovoril prvi, ki sta ga vpražala, kje je najbližja go stilna. Bil je vesel možak, s ko-šatimi zalisci in širokokrajnim klobuikom. Beseda je dala besc-do. Od kod in karn? In končno se je prijazni gospod apogu-mij ter predlagal mladoporočen-cema, naj prenočita pri njem, saj ima prazno sobo in nezase-deno leiišče in kaj bj trošila denar ter iskala zavetje v zlo glaanih gostilnah. Francelj in Micka sta zakašljala in .p.redlog brez vseh vljudtiostnih ugovo rov sprejela. Tudi žena prijaanega gospoda Ju je nadvse prijazno sprejela in čebljali so (včasih s pomočjo rok) ob sikodelici čaja in peciva Še porno v noč. Ko sta omenila, da je postaja zelo dale* od kra-ja, kjer ju je šofer odložil, se je prijazni gospod prisrčmo na-smeja] in deja1 da je bil pred vnjno hotel Central najbližii železnišiki postaji in da morata oprostiti hudnmiu&nemii šoferju, ki zna zaslužiti denar in je mladoporočenca poprej peljal sikozi vse mesto. Gospa je odprla vrata, z go tovimi koraki stopila v temno sobo in prižgala luč. •«- »Skrom-no bo, vemdar, verjemita mi, tudj v gostilnah ni bolje,« je de-jala. Postelja je bila želeana, a lepo postlajia in vabeča ... Pre-ko sobe je visela težka zavesa. — »2elim vama prijetno noč« je dejala gospa s prijaznim gla-sorn, »in... in ne hodita za ra-veso, prosimlt Zaprla je tiho za seboj in njeni mehki koraki so se izgubili na hodaiikiu. Vzmeti so presunljivo zacvi-lile, ko sta legl . Bila sta čisto mirna, &koraj zaimišlj©na in očj obeh so radovedno opaizovale nagubano zaveso, ki je delila sobo na dva dela. Zaman sta ugibala, kaj netki bi bilo zadaj tako skrivnostmega, da ne bi smela tja. Ugasnila sta luč fn se potuhnila. Ko so zamrli zadnji glasovi v hi^i in nl bilo nobe-nega dvmma ve^5, da vsi spe, se 3e Francelj dvignil in z negoto-vimi koraki o**>l proti zavesi h\ii\ ni prižaal. Odgrnil jo }e in i rokami pretipal ves prostor, ki je bil raanieroma majhen. V Zasluzek Studentska Samopomoč nudl vSem študentom in študentkam laposlitev pri zbiranju članov Prešernove družbe, Provizija Je 10%. Vsi, ki žele zaslužek, naj se Javijo na študentski Samopo. moti vsak torek in četrtek od 12,30 do 14. v Tomšičevi ulici gtev. 13. IV. Obveščamo vse tlste, kl so tfoslej prejemali pomoč, da iz. koristijo priložnost zaslužka, ker bomo morali za mesec maj in Junij skrčiti pomoč na mini. mum ter je večini ne bomo mogli več nuditi. POPRAVEK Tiskarski Sfcrat je napravil v krdtiki »Madame Butt©rfly« ne-katere napa>ke, ki jih zdaj po-pravljam: 1. Svetlobni efekti se nana-šajo na kresnice m niso motili igralca, temveč gledalca. ;' 2. Japonko so želeh sliiatn vsi, pa s« je orkester dinamiično popolnoma pokoravaJ (ne pa na-sprotoval) dirigentu ln se pod-redil življenju na sceni, kar je bilo zelo dobro. 3. V deliikatnem mirmrajočem rboru v finalu II. dejanja je bi-lo ob koncu čutiti nekoliko ne* čisto intonacijo (t«ndenca na niže), ženski zbor i« premočan ter barvno prekrije tenorje. Po-služalec dobi vtis, kakor da bi pel samo ženski zbor. —fld-— njem \e stala m^ehko postlana postelja, miza in vaza, polna cvetja. Ko 3e z veselim Sepetom Francelj sporočil ženki to.svoje presenetljivo odkritje, je bila ta takoj za to, da se preselita. Le zakaj je gospodinja rekla, naj ng hodita za zaveso? Morda so pričakavalj kakega gosta; no, sedaj ga gotovo ne bo, ko je že taiko pozno. In ko se zjutraj z:btidita, se spet vmeta v to škripajočo železmo poiast in vse bo v najlepšem redu. Kar pogrezmila sta se v mch-kih pernicah sveže postlane m prostorne postelje... kot v fil-mu. Framcelj se )e prvi prebudil. Pogled mu j« božaj nizek strop, kjer so se sprehajale muhe. V sobi je bilo svetlo, s ceste je bi-lo slišati vesele glasove in smeh. Bili »o nenavadno glasni. Mnogo jih mora biti, je premišlje-val. Pogledal je Micko, ki je še spala, jn jo zelo nežno pobožal po skuStrani glavici. Ljudje na cesti so se spet zelo glasno za-smejali in Francelj je bil pre-pričam, da je kak potujoč ko-medijant med njimi. Koliko ne-kl b0 že ura? Treba bo misliti na preselitev. Pogled mu je zdrsel prrvti zavesi, kjer j€ za- gledal velik napis v tujem Jezi-ku. Takoj je razumel nekaj be-sed, katerih pomen ga je nav-dal s strastno presenečenostjo. Dvignil se' je na komolcih in vkljužil Vs« svoje miselne spo-sobnosti, da bi razumel pom«n vsega frudinega stavka s klica-jem. Da, prevod se glasi: »MLA-DOPOROCENCEM PRODAJA-MO NA OBROKE!« Ln kot bi v njern oživel nezman mehanizem, se je okreTiil v nasprotno smer. Imei je kai videti! Za stekle-no steno izložbe je bilo deset in deset veselih obrazov, ki so se razpotegnili v prisrčneim ha-hljamju in glasnem krohotu, ki je odmeval po cesti. Pobalini so pritiskaH navzgor prifrkmje-ne nos