37. Min.
g lManl. g Četrtek. 13. Mnnffl 1908,
XLI. leto.
hhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike ter velja »o polti prejeman za avitro-ognkt dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Linbli&no s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemcifo celo leto 27 K. Za vie drago deiele in Amerika mIo leto 30 k. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 b, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta nprmvnUtro je v Knaflovih ulicah št. 5, — Upravništvu^naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it 34.
številko po 10 h.
Upravništva telefon št. 85.
tlorodno-nopredni
0 nedeljo, dne 16. svečana t L
bo ob '/> II. dopoldne
■t
shod volilcev
narodno-napredne stranke.
Na tem shodn se Vam predstavita od Vaših zaupnikov soglasno postavljena kandidata za mesto deželnozborskih poslancev za našo belo Ljubljano
g. dr. Ivan Tavčar
)bčmski svetnik, deželni odbornik, odvetnik i. t. d. v Ljubljani
m
g. dr. Karel Triller
)bČinski svetnik, odvetnik i. t. d. v Ljubijaia.
Narodno-napfedni volilci lju-)ljanski udeležite se zanesljivo ega volilnega shoda ter pokažite j svojo številno navzočnostjo, da Vas navdaja isto navdušenje ea sveto stvar, kot Vas je tavdajalo pri lanski državno-borski ožji volitvi, ko je Vaša lepredorna in nepremagljiva falanga podrla v )rah vse sovražnike slovenske napredne misli in ilovenskega naprednega meščanstva.
V Ljubljani, 1*2. svečana 1908.
„Slovensko društvo.'1
Jiorostn »Slovenske Sokolske Zveze11 Kandidat l]aW]onskih Nemcev?
Najprej suho dejstvo; Graška »Tagespost« priobčuje v večernem listu od torka, 11. t. m. dopis iz Ljubljane, v katerem konštatuje predvsem z zadoščenjem, da so se nekateri »achtungswerte Manner« odločili od slovenske napredne stranke ter pričeli boj zoper »terorizem in korupcijo« vladajočo baje v tej naši stranki. Zagotavlja potem te može krepke podpore vseh meščanov, ki so se naveličali narodnega hujskanja napredne stranke (die niiide der von den Radikalen arrangierten nationa-len Wilhlereien und Heizereieu sinu), zlasti pa obljublja tem »novim možem« popolno podporo nemške stranke. Kot deželnozborska kandidata te nove struje proklamuje potem praški orjran ljubljanskih Nemcev gg. dr. Vladimir ja Ravni harja in dr. Vinka Gregoriča. Ker je g", nadinze-nir Žužek v imenu »neodvisnega, meščanstva volilnega odbora« stoprav včeraj naznanil ti kandidaturi, »ofi-cialno« pa sti šele danes razglašeni, je bil torej ljubljanski zaupnik »Ta-ges pošte« o njih obveščen preje nego ljubljanski volilci. Pripominjamo še, da ima dopis »Tagespošte« popolnoma značaj oficialnega strankarskega komunikeja in da j? očividno isti dan prevzel isti dopis tudi »Gra-zer Tagblatt«, ki je pa izpustil ves uvod ter priobčil le zadnja odstavka, oznanjujoča imeni kandidatov in pa neki popravek glede nemške kandidature v Kočevju. Slednjič konštatu-jemo, da je snočni »Slovenec < sen-začno publikacijo obeh graških listov namenoma popolnoma prezrl in da še danes niti klerikalna niti nemška stranka za Ljubljano nista imenovali drugih kandidatov.
Iz vsega tega izvajamo mi dvoje sklepov: Prvič, da klerikalna stranka sploh ne bo postavila v Ljubljani drugih kandidatov, temveč ho zavezala svoje pristaše, da poleg primari ja Gregoriča, ki je itak zanesljiv, četudi »zmeren« klerikalec, volijo tudi dr. Ravni h ar j a in da je to že od nedelje sem lepo in čedno dogovorjeno.  No, ta pakt nas niti ne prese-
neča, kajti kdor se je podvrgel duševni žrtvi, da je čital zadnjih par mesecev dr. Ravniharjeve članke v »Novi Dobi«, ta je moral že zdavna zadobiti prepričanje, da bivši podpredsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke počasi toda zanesljivo vesla v klerikalni tabor in da si le še v ribniški dolini zaradi lepšega nadevi je krinko narodnega radikalca. Moj Bog, brezmejna česti-hlepnost je že ubila marsikateri moški značaj in nehote nam bili tu v spomin kratka politična karijera nekdanjega svobodomisieea in sedanjega klerikalnega penzijonista Ven-cajza. Dieselbe Couleur in Griin — bi dejal Nemec. In naposled — če kandidat Ravnihar noče presmešno propasti,mora reflektovati na klerikalne glasove, zakaj somišljeniki Prosenc, Požar, Žužek in kar je še tistih par tucatov zmedenih malkon-tentov, vendarle premalo odležejo in resnični socialni demokratje se bodo menda tudi še desetkrat premislili, predno bodo šli v boj za moža, ki večkrat menjava svoje politično prepričanje, kakor srajco. - - Pa sc bo reklo: takt, najnavadnejši takt bi moral starosti »Slovenske Sokolske Zveze« prepovedati, da s** da zlorabiti za boj zoper dva stara sokolska brata stranki, ki je bila vedno in je še danes zagrizena nasprotnica sokolske ideje! — Ja vidite ljudje božji, takta in značajnosti se ne sme od vsakogar pričakovati, najmanj pa od političnega kamelejona. Seveda drugo vprašanje je, je-Ii tak mož sploh še spada v sokolske vrste T
In s tem bi bili ori kraju s klerikalnim kandidatom dr. Ravnihar-jem, ki bi imel še vedno izgovor, da je v slovenski družbi. Resnejšo besedo pa moramo izpregovoriti s kandidatom Ravniharjem, podpiranim, kakor smo zgoraj dokazali, javno in očitno od ljubljanskih Nemcev in to ne brez volje in vednosti »neodvisnega meščanskega volilnega odbora«. Uvodno navedeni komunike graških nemških listov zamore in mora biti le sad izvestnega dogovora, vsaj med posamezniki — to bo u videval vsak politični otrok. In pri tej misi i sili nam v lice zadnja kaplja slovenske krvi, krči se nam roka v pest . . . Da bi starosta »Slovenske Sokolske Zveze« špekuliral na en sam glas, prihajajoč iz ljubljanske kazine — ia mi-
sel je neznosna, a v danem slučaju žal le preusiljiva. Da bi mož, kateremu je cvet naroda, četudi v času, ko se je še hlinil našega pristaša, poveril častno mesto voditelja onih sokolskih čet, ki so v prvi vrsti poklicane, da izvršujejo tisto delo, katero imenuje glasilo najzagrizenejših zo-pernikov slovenskega naroda »natio-nale Wiihlereien und Hetzereien«, da bi ta mož padel tako globoko in re-flektoval na zastopstvo bele Ljubljane s pomočjo — Nemcev, ne, to ne more biti, to bi bilo preostudno. Tak mož bi moral bliskoma izginiti s površja slovenske javnosti.
In zategadelj na resnost kandidature dr. Ravniharja, ki bi, ako no če ostati le predpustna šala. v danih razmerah drugačna kot klerikalno-nemeufska biti ne mogla, ne moremo in ne moremo verovati. — Toda sedaj imata besedo on in — slovensko Sokolstvo! Na zdar!
Kandidatura pol. uradnikov m narodni interes.
Pod tem naslovom je priobčila včerajšnja »Edinost« veleaktualen članek, ki se nanaša na kaudidaturo okrajnega glavarja pl. Detele v Radovljici. Iz tega članka posnemamo:
»Spominjajmo sc zadnjih dr-žavnozborskih volitev. V volilni skupini Sežana-Ajdovščina je kandidiral bivši okrajni glavar v Sežani in sedanji vladni svetnik v Črnovicah dr. Peter Laharnar. In sit-er se je zdelo s prvega — saj je g. kandidat sam zatrjal tako —, da je to samostojna kandidatura, nena vezana na nobeno stranko. Ali ta videz se je kmalu porušil.
Za nas pa je bilo vprašanje: ali samostojna ali strankarska kandidatura?! — povsem irelevantno. Mi smo se takoj s prvega začetka s prin-cipijalnega stališča najodločneje uprli tej kandidaturi.
Zavzemši to stališče proti kandidaturi g. drja. Petra Laharuarja pa nas ni vodila nikaka osebna antipatija ali simpatija. Mi nismo biii proti drju. Petru Laharnar j a, ampak le proti političnemu uradniku Lahar-narju. Niti ustmena zatrdil«, g. kandidata, da si m pat i zii je s programom političnega društva »Edinost«  in tla
priznava tržaško slovensko politiko kakor primerno — tudi taka zatrdila niso mogla nikakor vplivati na našo vedenje.
Nas je vodilo globoko prepričanje, da c. kr. politični uradnik tudi ob morebitni najboljši volji ne more biti pravi zastopnik celokupnih interesov naroda, torej ne le gospodarskih, ampak tudi narodnih in političnih aspiracij! In tudi kulturnih ne!! To pa iz razloga, da ob naših specifičnih avstrijskih razmerah — kakor kažejo izkušnje sl^hrnega dne — postaja tudi vsako kulturelno vprašanje . . . poli ti kum. Glej tržaško šolsko vprašanje!
Iz česa izvira naše prepričanje, da političen uradnik ne sodi za zastopnika naroda?! Političen uradnik je sam del državne javne uprave in mora to upravo zastopati tudi proti ljudstvu, katerega naj bi zastopal kakor poslanec. Tu je kolizija med dolžnostjo uradnika in dolžnostjo poslanca neizogibna. A mnoge izkušnje uče, da v tem notranjem boju zmaguje navadno — uraduik. Ne trdimo, da ne bi bilo prav nikake izjeme.
Morda se nam poreče, da moramo konsekventno biti proti kandidaturi vsakega c. kr. uradnika! Priznavamo radi, da se za tak«* kandidature sploh ne navdušujemo. Vendar je velikanska razlika med položajem recimo kakega sodnega uradnika ali profesorja in med onim političnega uradnika. Sodni uradnik, profesor itd. so sicer v državni službi, ali oni niso izvršujoči organi državne politike in zato tudi niso izpostavljeni takemu pritisku in proganjanju kakor političen uradnik.
To reminiseenco izza zadnjih dr-žavnozborskih volitev in ta izvajanja smo napisali, izzvani v to po dogodkih v sedanji volilni borbi na Kranjskem. Tudi tam vidimo med kandidati za deželni zbor nekega c. kr. okrajnega glavarja. Paralela med to kandidaturo in ono drja. Petra La-harnarja na Goriškem je naravnost frapantna. Tudi o tej kandidaturi na Kranjskem se je hotelo trditi, da je »samostojna«, dočim je v resnici favorizirana od ene slovenskih strank in sicer — da bo paralela popolna — od somišljenikov iste stranke na Goriškem, ki je priporočala kandidaturo drja. Petra Laharnar jal
Toda to ni odločilno za nas, kdo
LISTEK.
Jubezen Kontonove Klan.
(Darje.)
Marki bi bil rad zasukal pogo-or na kak drug predmet, a prince-inja ga je prekinila pri prvih bo-edah.
»Le mirno sedite, marki, in po-ušajte, kar vam bom še povedala, orej, ko sem videla, da me občudujte, ko sem iz vaših oči spoznala va-e želje, prej nespoštljive in nespo-obne želje, mi je to ugajalo. Pozna-aW ste ženskih lepo«, to pričajo azliena razmerja, ki ste jih že imeli. >V0Jo hvaležnost za to sem vam iz-azala s tem, da sem vam dovolila ekaj poljubov.«
Marki se je hitro nagnil nad rincezinjo in je poskusil jo polj u biLi a princezinja je bila hitrejša in je a Preprečila.
»Nisem vam rekla, da začnete taova.«
»Škoda! Tolmačil sem tako vaše ^ede.. .«
»Tolmačili ste jih napačno. Moj ^eP je, da bodi sedaj konec teh po-robov. Nagradila sem vas bogato za Je občudovanje, tako da se ne nio-st« pritoževati. Odslej 1k> drugače, a?*i do resnične ljubezni ne sme pi med nama.« »Zakaj ne t« • -v »Ker me ne ljubite ht-mc nikjdnr ebodete ljubili, moj dragi marki, 1 *er sem jaz f— nevesta.««
Markija je kar streslo, tako ga je presenetila ta novica.
»Kako pravite, princezinja' V? ste nevesta i«
»Da, moj ljubi marki. Srečna nevesta, če hočete. Svojega ženina poznam še izza otroških let. Včasih sem se ga branila, a zdaj, ko sem spoznala življenje, vidim, da je bil \ e-dno najbližji mojemu srcu.«
»A sem in tam ga je vendar kdo malo v ozadje potisnil.-<
»O, da,« je ravnodušno menila princezinja. »To se lahko vsakemu primeri, če so njegovi tekmeci po-gumnejši. Toda spoznala sem četudi nekoliko kasno njegove izredne vrline in zato se hočem ž ujim poročiti. Vi, ljubi marki, stt» prvi človek, kateremu sem zaupala to skrivnost svojega srca in nc dvomim, da se čutite počaščenega.«
»Ginjen in počaščen sem, dra-žestna princezinja .. .«
»A nekoliko vas vendar jezi, kaj ne? A nikar ne mislite, da sem vam zaupala svojo skrivnost samo, da bi vas naredila nekoliko ljubosumnega. Povedala sem vam to, da bi me bolje spoznali in pravičneje sodili.*'
»Milostiva princezinja,« je vzkliknil marki, »verujte mi, da sem vas vedno pravično sodil, dasi vas prav nič ne poznam, ker vas kakor drugih žensk sploh ni nikdar spoznati. Niti mož, ki je že obhajal zlato poroko, ne more reči, da pozna svojo ženo*«,
»zehajte/ marki,, in poslušajte me dalje. Rada priznani, da sem ko-ketna. Kaj morem zalo. Ve*»eli me« da me imajo moški radi in da jim
ugajam in da mi to povedo in dokažejo, zato koketiram ž njimi. Saj koketiranje nima d mir »jrn namena, kakor delati moškim pogum, da raz-odenejo svoje misli in svoja riivstv«. Samo borniraiici si domišljujejo, da se s koketiranjem že delajo obljube.«
»To umevanje vam dela vso čast, princezinja. Ta logika!«
Princezinja je nagnila glavo v znak hvaležnosti za to priznanje.
»Toda, vidite, dragi marki, sčasoma se vsaka ženska naveliča takih čestilcev in želja; jo obide, da postane deležna resnične ljubezni in resnične udanosti. Ne ±atfostiije ji več, da je samo ljubljena, tudi sama hoče ljubiti. Izkratka obide jo želja, da so omoži. V tem položaju sem zdaj jaz. Moj ženin je kot zvest Avstri janec zapustil Ilirijo, čim je prišla pod francosko gospodstvo. Na Dunaju živi in njegovo srce koprni v brezmejni ljubezni po meni . . M
»Pa vendar ne mislite zapustiti Ljubljane in se preseliti na Dunaj?«
Marki je bil resnično prestrašen, zakaj smatral je vse govorjenje tako lepe in tako pokvarjene princezinjo zgolj za koketnost. V trenutku, ko je izvedel, da ga utegne princezinja za-, pustiti, je šele prav spoznal, koliko mu je zanjo.
»Nisem se se - odločila, v je rekla princezinja. »Svojemu ženinu —«
»Kdo je ta srečni Človek f«< je vzkliknil marki. »Knko se zove?«
. »Tega vam ni treh v vedeti. Vi bi ga dali še ure tova ti in kot a v-* strijskega vohuna 'ustrelitr, če bi se iz ljubezni do mene .vtihotapil v Ljute '
ljano, če bi prišel sem, samo da bi mene videl. Dovolj je. če vam povem, da živi na Dunaju. Ko je bil prisiljen, oditi iz svoje domovine, mu nalašč nisem sledila. Hotela sem, naj bo celo leto daleč od mene; v tem času se pokaže, če me res tako ljubi, da je vreden, postati moj mož.«
Princezinja je naglonui vstala z zofe, stopila k mizici pri oknu in vzela iz predala drobno pismo.
»Prepričala sem se, da ji* moj ženin vreden moje ljubezni. Moje tekmovalke so celo leto skrbele za to, da je vsak dan kaj slabega izvedel o meni. Tudi o vas so bili mnogo sporočile. A ničesar ni verjel. Njegovo zaupanje je neomejeno, tako zaupanje pa izvira samo iz globoke, vroče in resnične ljubezni. Vi, dragi marki, niste zmožni take ljubezni . . .«
Princezinja ni mogla dalje govoriti, kajti marki je bil nenadoma planil pokonci, jo objel in stisnil k sebi in skoro brezsapno drhteč šepetal :
»Ne, motiš se, saj te ljubim, strastno, blazno te ljubim, z vso silo brezmejnega hrepenenja. Res je, kar si prej rekla. Videl sem mnogo, doživel sem mnogo in ljubil brez števila žensk. Brez iluzij sem skeptik in cinik, a če vzlic temu blazno hrepenim po tebi, si lahko misliš, kako globoka in močna mora biti moja ljubezen.«
Stiskal jo je k sebi in ji strastno poljubljal usta, oči in lase in princezinja je to trpela hi drhteč vračala te poljube. Šele opetovano trjeanje na Vrata je Y£bud?lo princezinjo iz irjene sladke omam l jenbsti.
Poravnala si je lase in šele potem velela »noter«.
Hišna je prinesla na srebrnem krožniku vizitko. Princezinja jo je prečitala in kratko rekla: »Prosim gospoda, naj izvoli.«
V sobo je vstopil majhen, t i<-ganten gospod, temne polti in velikih veselih oči.
»Graščak baron Gall — marki d' Aureville.« Tako je princezinja predstavila svoja obiskovalca in oba sta I v trenotku čutila, da sta tekmovalca in vsled tega sovražnika. Priklonila sta se drug drugemu, a nihče ni iz-pregovoril besedice. Oba sta tudi zapazila zagonetni usmev, ki se me pojavil na ustnih princesi nje, a vsak si ga je drugače tolmačil. Baron Gall je mislil, da, je ta usmev i/.raz zadreger ker je zasačil prineezinjo v družbi markija, ki ga je smatral za svojega tekmovalca, marki pa je sodil, da se mu princezinja posmehuje, ker ji je bil ravnokar razodel kako globoka ia iskrena je njegova ljubezen, zdaj pa vidi pred seboj tistega, ki je morda srečnejši od njega.
»Duhovita je in hudobua,« si je rekel marki. »Posmehuje se mi, ker sem se je hotel polastiti, a se mi ni posrečilo in ker je to preprečil tisti človek, ki hodi z ravno tistimi nameni semkaj, kakor jaz.«
Prisiljeni pogovor, ki se je počn-v si razvil, je bil mučen tako baronu, kakor markiju in oba sta hitela, da sta mu naredila konec. Princezinja se je hudomušno smejala ,ko sta morala skupno oditi in se drug drugemu delati prijazna, dasi je v njih dušah tlelo sovraštvo. : (Dalje prihodnjič.)
13
podpira kandidaturo političnoga uradnika na Kranjskem, marveč moramo se svojega principijalnega, gori označenega stališča obsojati to kandidaturo.
Poreče se nam morda, da je razlika med bistvom državnega zbora in deželnih zborov, češ, da je prvi eminentno političen, drugi pa so administrativni zbori. To v obče ni res, glede deželnega zbora kranjskega pa še posebno ni res! Frazo o »palmini-strativnosti« deželnih zborov meče vlada v svet in to že radi svoje centralistične politike, ki jej veleva, da bagatelizira deželne zbore, a v zadnjem času še posebej radi tega, da opravičuje svojo nasproinost proti uveden j u splošne volilne pravice tudi za deželne zbore.
Zaradi kranjskega deželnega zbora moramo naglašati, da mu v danih slučajih*pripada eminentna politična naloga v immu vseskupnega naroda našega. Kranjski deželni zbor je edini tak zbor, v katerem imajo Slovenci odločilno besedo!! Temu zboru pripada naloga repre-zentativnega zbora za ves narod. To sicer ne ustavnopravna, ker ne more sklepati o stvareh izvem Kranjske. Ali moralno more biti njegov vpliv nepreeenljiv za ves narod s tem, da ob dani potrebi manifestuje v prilog rojakom v drugih pokrajinah. Dogoditi bi se moglo, da bi na vstala potreba — in takih slučajev nam nudijo ravno Nemci v raznih deželnih zborih — da deželni zbor kranjski ma-nifestuje proti splošni narodnostni politiki vlade! A tu bi radi videli c. kr. okrajnega glavarja - poslanca, ki bi si upal manifestovati proti politiki, katere izvrševalen organ je on sam!!
Rekli smo, da je paralela med kandidaturo dr. Laha mar ja na Goriškem in okrajnega glavarja Detele na Kranjskem frapantna. Ali v enem pogledu ta paralela divergira, in sicer ne v prilog g. okrajnega glavarja Detele. Dočim smo bili na Krasu proti političnemu uradnika, moramo nastopati v slučaju g. Detele tudi proti osebi z nje znanim narodnim mišljenjem. G. dr. Laharuarju nismo mogli odrekati privatnega narodnega mišljenja; o okrajnem glavarju Deteli pa je znano in dokazano, da je n e m š k u t a r! Pri tem možu j£ izključeno, da bi se zavzemal za; narodne aspiracije naše, kar je pač minimum tega, kar se zamore zahtevati od narodnega zastopniki*.
Že dejstvo samo, da je v izključno slovenskem volilnem okraju danes še možna taka kandidatura, že to dejstvo je žalostno dovolj, če pa bo mož tudi izvoljen, bo to za narod naš na Kranjskem ubožno spričevalo, ki mora naravnost popariti obmejne Slovence, ki se jim je boriti v vse drugačnih nerazmerno neugodnejih položajih. Kandidatura g. Detele je škandal, njegova izvolitev pa bi bila škandal vseh škandalov..*
volilni shod v mnji.
n.
Rudar Matija Seljak priporoča kandidatu težnje idrijskega delavstva.
Kandidat G a n g 1 poudarja v odgovoru, da se bo v slučaju izvolitve najodločneje potezal, da izpolni dežela svoje dolžnosti napram Idriji, kakor tudi bo kot zastopnik delavskega mesta odločno podpiral interese delavnega ljudstva.
Kandidatov odgovor so navzoči burno odobravali.
Med .slučajnostmi pojasni mestni tajnik J. Novak nekorektno postopanje županstva na Ornem vrhu, ki ni dovolilo nadučitelju Silvestru upogled v volilni imenik in ces. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu, ki se je postavilo popolnoma na stran klerikalnega županstva. Doda k zadevni razsodbi glavarstva v ostrih besedah komentar in dokaže s citiranjem zakonitih določb protizakonit > ravnanje županstva in c. kr. okrajnega glavarstva. Predlaga končno resolucijo, ki se naj pošlje c. kr. deželni vladi, in se glasi:
Današnji shod protestu je najodločneje proti nepostavnemu postopanju županstva na Črnem vrhu, ki je volilcu Franu Silvestru zabranilo vpogledati vsakomur na vpogled razstavljeni deželnozborski volilni imenik in še posebno proti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Logatcu, ki je z neutemeljeno in protizakonito razsodbo zavrnilo Silvestrevo pritožbo.
Zlasti pa izraža shod svoje ogor čenje nad tem, da se je c. kr. okrajno glavarstvo s to svojo razsodbo postavilo popolnoma na stališče ene politične stranke in da je predstojnik tega glavarstva s tem zlorabljal svojo oblast, da je kot predsednik okrajnega šolskega sveta grajal edino za svojo volilno pravico se potezu-jočega nadučitelja Silvestra ter s tem kršil zakon o varstvu volilne svobode.
Shod zahteva, da c. kr. deželna vlada ta slučaj   nemudoma preišče,
pouči c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu in županstvo na Črnem vrhu o protizakonitem postopanju ter da popolno zadoščenje nadučitelju Silvestru.
Obenem naroča shod naprednega poslanca Ivana Hribarja, da o tem kršenju volilne*svobode obvesti centralno vlado in zadevo;* če treba o prvi priliki spravi pred državni zbor.
Ko je še učitelj G a n g l priporočal predlagano resolucijo, je bila ta soglasno sprejeta.
Po razpravi o neki strankini zadevi zaključi predsednik nad dve uri trajajoči shod s pozivom na volilce, da stopijo odločno v volilni boj in po-morejo tako narodno - naprednemu kandidatu E. G a n g l u do častne zmage.
1   Vesti z Gorlikeja.
Klerikalci že delajo. — V nedeljo so imeli kar S shodov: v Brdih, v Gorah in v Vipavski dolini. Z izidom smejo biti zadovoljni, kajti tudi v Brdih, o katerih se trdi tako rado, da so vsa agrarna, je poslušalo klerikalnega kandidata Fona par sto ljudi prav verno. Prav na goriško okolico se je bilo treba vreči z vso silo agitacije, ali ker se vedno ni sporazuma med naprednjak i in »agrar-ei«, ni mogoč pravi odpor proti klerikalnemu delovanju, ki se je raztegnilo podrobno po celem volilnem okraju. Prva nedelja, posvečeni agitaciji, je za nami. Klerikalci pravijo, da če bo še druga za nje tako ugodna, zmagajo gotovo v v goriški okolici, dasi morejo biti kandidatje: Merbuč, Klančič in Fon najslabši poslanci.
Za složen nastop. Kamorkoli se stopi v širno goriško okolico: na Vipavsko stran ali v Brda ali v bližnje vasi, povsodi se čuje le en klie: složimo se, združimo se proti klerikalcem. Ali do združenja pa vendar ne pride, ker se nekaj ljudi ziblje v varljivih sanjali, da bodo sami vse premagali. Sedaj gre za to, kdo izreče odločilno besedo: ali oni, ki so v večini pa hočejo združen nastop, ali oni, katerih je le nekaj, pa hočejo samostojno pot, dasi vedo, da ne pelje do zmage. To se razreši menda v četrtek.
Klerikalna moč v naši deželi v resnici ni tako velika, kakor kričijo klerikalci: Močni so samo v Gorah v skupini kmečkih občin, dru-godi pa nikjer. Klerikalci sami sodijo, da morejo v goriški okolici znR*-gati protiklerikalci, ako nastopijo skupno. Tako se čuje iz ust kler j kalnih prvakov. Radi tega pa so se vrgli klerikalci z vsemi silami v prvi vrsti na goriško okolico. Pol i tikajoč i n u lici berejo maše, da bi ne srečala pamet »agrarnih« voditeljev ter bi se ne združili z napredujaki, kajti potem bi utegnil priti polom na klerikalno stranko. Za Kras klerikalci najbrže sploh ne postavijo kandidatov, za trge imajo spravljenega g. Leop. Jenkota v Bovca, bivšega župana, katerega pa hočejo pokazati šele v zadnjih hipih. V splošni kuriji je položaj tak, da morejo tudi zmagati protiklerikalni življi, toda se veda le združeni. Na veleposestvo so se tudi vrgli klerikalci z vso srditostjo. Tukaj pomaga tudi prost Fai-dutti, ki je obletal že vse laske veleposestnike, kolikor jih je v tej kuriji med slov. veleposestniki. Vpisaniii je v volilni imenik 144 veleposestnikov. Zatrjuje se, da je precej izpuščenih. V veleposestvu utegne biti hud boj, ali položaj je tak, da če te bodo držali dobro oni, ki kaj dajo na to, da naj imajo veleposestniki '5 dobre zastopnike, morajo oditi z volišča klerikalci z dolgim nosom. Tako stojimo danes. Morda je še čas, prekrižati temeljito klerikalcem račune, i oda tečejo zadnji trenotki.
Kako so organi z ii* a ni klerikalci, kaže ta slučaj: Klerikalec na deželi je rekel naprednjaku: Če Vam ukažejo voliti škofa, ga ne volite; če pa nam ukažejo voliti Gabrščeka, ga pa volimo. Tako enotno hočejo nastopiti pri bližnjih volitvah. In protiklerikalci?!?
»S oko 1« v G o r } e i je imel v ponedeljek svoj redni letni občni zbor. O »Sokolu« v Gorici se v javnosti čuje vse premalo. Vsako leto se pokaže komaj enkrat kje na kaki veselici z majhno telovadbo in pa ma-skerado napravi na pustni torek. Upati je, da novi odbor da društvu novega življenja. Prav je imel brat starosta, ko je poudarjal, da treba združiti mladino v Sokolu. Ta mladina pa naj potem tudi nastopa in se pokaže večkrat. Tudi premalo članov šteje društvo. Zopet delo za novi odbor. »Sokol« v Gorici bi moral biti v današnjih razmerah naravnost impozantno društvo!
'O železniških delavnicah, ki so bile obljubljene Gorici, pišejo sedaj dan na dan po laških listih. Mestni svet goriški je poslal tudi deputacijo na Dunaj in poslanci so tudi trkali v tej zadevi te dni na ministrska vrata. Ali kakor pravijo poročila, Gorica najbrže ne dobi nič. Delavnico dobi Ljubljana, ki jo tudi
zasluži, ker je očividno oškodovana po novi železniški zvezi, drugo delavnico pa menda dobi Celovec. Gorica ne dobi nič; pa se tudi v resnici ne ogrevajo laški »caporioni« za te delavnice, ker se bojijo »tuje invazije«. Ni, če bi prišle delavnice v Gorico, bi prišlo ž njimi veliko Nemcev; Lahi nimajo svojih ljudi za službe v takih delavnicah, med Slovenci pri nas jih tudi ni. Zato pa se Lahi s svojega stališča čisto nič ne ogrevajo za te delavnice, uganjajo pa sedaj malo komedijo ter zvračajo krivdo na vlado, da bi se jim ne upirali oni sloji, ki bi imeli kaj dobička od »invazije«.
Delegacije.
Dunaj, 12. februarja. A v -strijska delegacija je nadaljevala razpravo o preračunu ministrstva zunanjih del. Delegat S e 1 i n-ger (socialni demokrat) je rekel, da si želijo socialni demokratje prijateljsko razmerje z Nemčijo. Zato pa morajo tudi želeti, da bi se v Nemčiji ne delala taka narodnostna politika, da mora postati del avstrijskih narodnosti sovražnik prijateljskemu razmerju z Nemčijo. Ostro je obsodil protipoljsko politiko ter pozval ministra barona A e h rent h a 1 a , naj se zavzema za Avstrijce v inozemstvu. — Delegat dr. K r a m a r je izjavil, da bi se za agresivno politiko na Balkanu ne dobila večina ne v Avstriji in ne na Ogrskem. Glede projektovane železnica iz Bosne v Sandžak je rekel, da bo reformni akciji zelo škodovalo, ako zahtevamo od Turčije koncesijo v trenotku, ko bi bilo treba odločno zahtevati, da se izvede v Macedonji j osi ič na reforma. To bi moglo Rusijo prisiliti, da se zbliža z zapadnimi velesilami, kar bi provzročilO neprijetne komplikacije. Minister baron A e h r c n-t h a 1 je obširno odgovarjal vsem govornikom. Zagovarjal je seveda trozvezo in Nemčijo, češ, da govore medsebojni interesi, da ostaneta .Avstrija in Nemčija močni velesili. Zaradi železnice skozi Sandžak je rekel minister, da se tu zamenjava politika z gospodarskimi zadevami. Vsled tega upa, da se bodo tudi v Rusiji zaradi te stvari pomirili, ker se s tem nikakor ne misli kršiti dogovora glede neodvisnosti in sainodoločbe balkanskih držav, in da Avstrija ne misli na kako pridobivanje ozemlja na Balkanu. — Proračun je bil v splošnem in v podrobnostih sprejet.
Ogrska delegacija je nadaljevala razpravo o Vojnem proračunu. Med drugimi so govorili tudi hrvaški delegat je T *. m i č i r , dr. M e d a k o v i č i n dr. P- a b i ć -G j a 1 s k i. Tomi č je dokazoval, da zadnje čase število hrvaških častnikov nazaduje. Zahteval je ustanovitev vojaške nižje realke na Hrvaškem s hrvaškim učnim jezikom. Končno je izjavil, da bodo hrvaški delegat je brez političnega ozadja glasovali za /višanje častniških plač. — Dr. IV; > d a k o v i č je ostro kritikoval vlado novega bana.
Iz proračunskega odseka.
I) u n a j , 12. februarja. Proračunski odsek je danes dognal najvažnejšo točko proračuna, namreč o direktnih davkih. Poročevalec je bil posl. dr. P 1 o j , ki je imel ludi zaključno besedo ter priporočal, naj se sprejmejo tudi vse resolucije, ki so bile stavljene k tej točki, rnzun resolucije poslanca M a 1 i k a . ki je zahteval revizijo zemljiških davkov v Galiciji. Ta predlog je bil odklonjen, ker bo leta 1911. itak splošna revizija zemljiškodavčnega katastra. — Pri glasovanju je bilo poglavje direktni davki« sprejeto z 8.762.900 K potrebščin in z .523,552.000 K pokritja.
Italijansko vseučilišče.
Dunaj, 12. februarja Odbor nemških parlamentarnih strank je izdal o svojem današnjem posvetovanju komunike, v katerem pravi, da sta razpravam prisostvovala tudi ministra dr. M arene t in P esc lika. V prvi vrsti se je razpravljalo o obnovljeni italijanski zahtevi po vseučilišču. Minister Marehet je dajal na vsa vprašanja v tem oziru pojasnila, iz katerih je razvidno, da zahteve Italijanov še niso tako daleč konkretizirane, da bi sploh bilo treba proti temu nastopiti. Tudi predlog, naj bi se ustanovila popolnoma neodvisna italijanska ravna fakulteta na Dunaju, ni ničesar drugega, kakor sprožena misel, ki pa ni prišla ne od nemške in m od italijanske strani. Zato pa se je sV> pri današnji debati le za načela, ki naj bodo odločilna za posečanje avstrijskih Italijanov na vseučiliščih v Italiji. — Pri tej priliki se je naglašalo, da se mora tudi avstrijskim Nemcem dovoliti obisk vseučilišč na Nemškem (saj jih imajo še doma preveč 1) z vsemi reciprocitet nim i pravicami. Minister Marchet je povedal, da se že vrše v tej stvari poizvedbe, ki pa še niso zaključene.
Člani italijanske ljudske stranke so imeli danes klubovo sejo zaradi rešitve italijanskega vseučiliščnega vprašanja. V debati se je naglašalo, da bodo italijanski poslanci v tej stvari postopali solidarno brez razlike strank. Vsekakor pa morajo Italijani vztrajati pri prvotni zahtevi, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu. Ustanovitev italijanske pravne fakultete na Duuaju bi bilo smatrati in sprejeti !e za prvi korak k izpolnitvi italijanske zahteve.
Državni zdravstveni urad«
Dunaj , 12. februarja. V ministrskem svetu se je že pred davnim časom sprožila misel, naj bi se osnoval državni zdravstveni urad, ki bi se mu odkazale vse zadeve, ki so v zvezi s higijeno in s socialnimi odredbami na polju zdravstva Ta misel se sedaj uresniči. Zdravstveni urad se ustanovi v ministrstvu notranjih del ter se mu postavi na čelo odličen strokovnjak. Novi urad bo izdajal odredbe na nolja javne higijene ter bo vodil kontrolo nad higi-jeničnimi dobrodelnimi upravami. Nadalje se ustanovi v ministrstvu notranjih del oddelek za priseljevanje in izseljevanje.
O bivšem portugalskem diktatorju Franku.
Pariz, 12. februarja. »Feeho de Pariš« je izvedel iz povsem zanesljivega vira, da Franko ni pobegnil prostovoljno iz Lizbone, teinuč ga je novo ministrstvo poslalo v pro gnanstvo, kar se mu je povedalo vljudno, a odločno.
Napetost med Francijo in Španijo zaradi Maroka.
Madrid, 12. februarja. Španski ministrski svet je razpravljal včeraj o zahtevi francoske vlade, naj bi se Španija živahneje udeleževala maroških zadev ter naj pošlje vojaštvo v Maroko. Ministri so se po dolgem posvetovanju zedinili , da se španska akcija v Maroku omeji 'e na organizacijo policije.
Slovensko gledališče.
Popolnoma naravna je prikazen, da je nastopila proti naturalizmu in realizmu, ki sta si bila v svesti, da moreta razumevati in orisavatl vsa-ko delovanje človeške psihe kot popolnoma nujno rezultanto nadvse enostavnih psihičnih komponent, v n -oromantiki močna protitež, ki je jela vpoštevati vse one fine, od nobene psihologije opredeljen?, utripe človeške duše in ki je stopila na dotlej nepoznana polja človeškega čuvstvovanja, tjakaj, kjer se v naši zavesti napol podzavestno odigravajo najinteresantnejše drame med najfinejšimi čuvstvi in hrepenenji, slutnjami in spoznanji. Ko je nastopil proti nivelizujočim tendencam s o -c i a 1 i z m a veliki glasnik individualizma Friderik Nietzsche in v duhovitih aforizmih učil spoštovati v posamezniku to, kar je edino njemu lastnega, kar gf. odlikuje od »črede«, tedaj se je literatom definitivno odprla pot na polje najsubtil-nejšega, najrafiniranejšega individualnega duševnega življenja.
S te"m absolutnim priznanjem predpravic posameznika, ali da govorim z Nietzschejem: predpravic »g o s p o d a«,je morala započeti uničujoča destrukcija vsega onega, kar je ustvarila masa, Nietzsebejevi »sužnji«, ker vse iz nje potom tradicij in konvencije vznistle norme so le ovire v razvoju samotvornega individua (Ibsen, Kadar se mrtvi ]) r e b u d i m o). Iz teh pre-dispozicij je izšel tudi rušilni satanizem pisatelja »Z 1 i tega r u n a« P r z y b y s z e w s k e g a , ki ga je najkrepkeje dokumentiral v romanu »S a t a n o v i otroc i« Izbral pa si je Przybyszewski iz tega konflikta individua in mase svoje posebno polje, namreč seksualni problem, na katerega je postal pozoren že kot slušatelj medicine in psihologije. Spolni nagon posameznika, ki hrepeni utešiti se preko vseh norm in zaprek, in intelekt, ki ima svojo normativno moč v tem, da je v bistvu enak in skupen vsemu človeštvu, to sta oni nasprotujoči si gibali, med katerima se bije neizprosen, bolesten duševni boj v junakih njegovih dram in romanov.
In s satanskim veseljem se vzra-došča Przybyszewski nad bolestjo in trpljenjem, ki sledi iz tega konflikta strasti in razuma, in učiti uživanje te bolesti in tega gorja je njegov evangelij. Tak je bil v svojem bistvu Przybyszewski. V svojem ciklu dram »Smrtni ples ljubezni«, kateremu pripada tudi »Zlato r u -n o«, pa je deloma okrenil na novo pot. Vedno je še ta drama močan in glasen akord bolesti in trpljenja, vedno se še v nekakem fakirskem sa-motrpinčenju mučijo delujoče osebe z vsako gesto in besedo, z britkim i, nejasnimi akcenti v dijalogu in jasnejšimi namiga vanj i;   kakor žgoče
vroč podzemski vrelec prikipi ta no tranja bolest iz najintimnejših koto njihove duše, tiho in počasi kot tem na slutnja; v najsubtilnejših giblja jih njih notranjosti jo vidimo vibri rati, rasti od trenotka do trenotka dvigati se in vreti, da slednjič pre kipi ta vrelec in stopi do grla juna ku bolesti R e m b o w s k e m u. Ig vedno še. se veseli, saj trenutkoma, dvoje bitij tega trpljenja in sc raduje moči, ki zmore preko bolesti uživati osvobojen je svojih velikih sek sualnih instinktov in si priboriti zlato runo ljubezni. (I r e n a , Prze-slawski). A v tej drami ni Przy-byszewski več demonski svečenik velikih nagonov, v pridigarski halji j<> stopil pred nas: »S svojimi blodnimi teorijami ste udušili vest, samo da i,i lahko zadostili svojemu zločinskemu spolnemu nagonu. 1*0 vseh trgih ste razklicali, da ljubezen ne pozna prava in dolžnosti, da ljubezen opravi-čuje zločin.« Tako govori pokom znaneča »vest« cele drame stari Ruszezvc, ki se sam pokori za svoje grehe, zidajoč dobrodelne zavede, da bi s tem potolažil kazen tirja-jočo osodo. »Saj krivde ni, - - saj je I
le kazen, kazen, kazen----— —,J
Moreči dih starogrške »xvdryjwi*<--I (usode) je vel z odra, usode, ki brez-1 obzirno zahteva svojih žrtev in neiz-l prosno kaznuje vsak greh v notom-1 cih »do sedmega kolena-'.
Stari Ruszezvc je izzval usi-l do, dvoje src je kruto pahnil iz njihl mirnega tira, ko je ne meneč se zal srečo družine R e m b o w s k e v zaJ konolomstvu z gospo Rembowskol stegnil roko po zlatem runu ljubezni! in je poplačal s smrtjo varanoga pri-l jatelja. To nesrečno smrt mora irui-l šcevati usoda; dvoje src je bilo bni-l talno vrženih iz pravega tira moli bolestjo in trpljenjem in zadostili J mora usodi s tem, da se med istJ grenkobo in boljo zamotajo srčna poJ ta pri potomcu Ruszezvci in Rcm-I bowske Gustavu Stari Ruszczvrl sluti nad seboj jekleno roko nesreče J v dobrodelnih zavodih «1 aru je usodi I spravni dar, da bi jo potolažil I toda zaman, kazen je že v polnem j ku. Z ženo kolega L a c ke g a i£ j mladi Rembowski zakonolomske lju-1 bežni, da jo slednjič zapusti prič:1! nI joč sreče od pretirano ljubljene L^l ne žene Irene, toda ni še dovolj težkih srčnih zmed, v literatu Przefl s 1 a ws k e m si poišče usoda zavcznil ka, ki zmoti zadnje zvesto srce v Um drami, ženo Ireno.
(Konec prihodnjič-1
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13. februarja
— »Neodvisna« kandidata. Kit rikalci na zadnjem svojem zaupne J shodu v »Unionu« niso postavili >v jih kandidatov za Ljubljano in sieej zaradi tega ne, da bi   prezgodaj M pokazali, kakor je   naglušni  dr. Sa steršič, nasprotnikom svojih kari. J vkljub temu je bila že takrat javni tajnost, da bosta klerikalni kani:: ta za Ljubljano  dr. Vinko G rt goric in dr. Vladimir R a v n J h a r. Značilno je, da so za ti dve kai didaturi nemški graški listi že vedel] preden ste se oficialno  proglasili j Ljubljani, kar  dokazuje   več nefl dovolj, da sta oba kandidata v nuji ožji stiki ne samo s klerikalci,.inaij več tudi z ljubljansko nemškutarsij stranko. To dejstvo izpričuje tudi i java »Tagesposte«  in »Grazer Ta| blatta«, da bodo Nemci »varujoč svil je interese in svoje stališče« šli v bJ za  imenovana dva  kandidata. I Gregorič in  dr. Ravnihar  sta  t< rl kandidata klerikaluo-nemške koali?! je, ki se je sklenila za časa za . I državnozborskih volitev.   O dr. Km goriču ni treba zgubljati besed, k4 je mož znan vsi   slovenski javno?! kot odkrit pristaš klerikalne stranki Drugo   je z   dr. Ravnikarjem. ^1 Ravnihar je bil še pred dvema Ml ma podpredsednik eksekutivnega 11 bora narodnonapredne stranke. Hal se mu je to častno mesto, da   se iv ponudi prilika za    tisto intenziva delovanje, ki ga je on, kakor j»' "pl tovano naglašal, pogrešal   pri ve*! tel jih napredne stranke. Dala se '1 je torej prilika, da pokaže svoji- <m sobnosti in svojo delavnost, ki je YM je zaman iskala primernega, nval'1 nega polja, da se   oživotvori. T« »mož dela«, ki je   prej3 vedno vedno zatrjeval, da se  vse nje^l hrepenenje in koprnenje siu*e o tel da se mu da prilika  pokazati 3VJ fenomenalno delavnost, je ostal l)rl brižen in malomaren, da lahko upj vičeno trdimo, da ni imela narodi napredna stranka še nikdar take I delavnega podpredsednika kakor! bil dr. Ravnihar. Ko je opazil rfll čaranje, ki se pojavilo v naših vr^l glede njegove osebe, in ko je začJl da se mu maj6 tla pod nogami, j*J kočil iz  narodno-naprednega tab1! in si ustanovil svojo stranko. Pfla je program, sloneč na skrajno svoj domiselnih in radikalno - narod« načelih. »Ločitev cerkve od dri^l to je bila glavna točka programa I
ve stranke. Dr. Ravnihar je računal, <ja bodo vzpričo takega programa napredni elementi kar trumoma uhajali v njegovo stranko. Ko je uvidel, da se je motil, je tako hitro obrnil jjvoj plaše, kakor preje, ko je izkoeil iz narodno-napredne stranke. Jel se je v svojem listu dobrikati klerikalcem in za časa državnozborskih volitev je bil njegov moniter zgolj druga, malo ublažena izdaja »Slovenca«. Sedaj pa je mož že srečno prijadral v tisti pristan, od katerega je samo še neznaten korak v klerikalni tabor« Sicer pa, ali se sploh more trditi, da je dr. Ravnihar neodvisen, samostojen kamdidat, ali recimo kandidat takozvane gospodarsko st ranke 1 Znano je, da »gospodarska« stranka v Ljubljani nima prav nikake za slombe in da more v najboljšem slučaju računati pri volitvah na okroglo 100 glasov. In zaradi teh bovih glasov bi naj dr. Ravnihar kandidirali! Ne smatramo ga za tako neumnega, da bi se radi teh 100 glasov spuščal v volilno borbo. Mož je oblekel kandidatsko togo radi tega, ker računa na svojo zmago, saj so mu zagotovljeni klerikalni in nemški glasovi! Vsied pakta s klerikalno - nemško koaii-eijo je splavala na površje njegova »neodvisna, samostojna« kandidatura. Torej so »radikalno - narodnega in radikalno - svobodomiselnega« kandidata dvignili na ščit klerikalci in Nemci! In dr. Ravnihar je predsednik »Slovenske sokolske zveze«! Kaj poreko naša sokolska, društva, ko izvedo, da je predsednik njihove zveze kandidat združenih Nemcev in klerikalcev? Kaj poreko pristaši -gospodarske stranke« v ribniški dolini, ki so doslej verovali v Ravnikarja kot radikalnega narodnjaka in svobodomiselca. Malo čudno se jim bo vsekakor zdelo, da se »gospodarska« stranka v ribniški dolini bori proti klerikalcem, v Ljubljani pa nastopa njen predsednik kot kandidat klerikalne stranke!
— Značilna izjava. Po Radovljici kroži za vladno - klerikalno -nemškutarskega kandidata gosp. pl. Detelo jako značilna govorica. Povsem verodostojni ljudje pripovedujejo, da je okra]ni glavar pleni. Detela izjavil, da ne priredi nobenega shoda, češ, da mu je vseeno, če bo izvoljen ali ne. Ako bo izvoljen, postane najbrže deželni glavar, ako ne bo izvoljen, pa pride na lepo mesto v ministrstvu ali pa vsaj postane de-želnovladni svetnik v Ljubljani. Ker je torej na vsak način preskrbljeno, da dobi Detela lepo plačilo za svoj trud, oškodovati in oslabiti na-rodno-napredno stranko, bo za volil-ce vsekako bolje, če ne izvolijo gosp. Detelo. V tem slučaju postane g. pl. Detela vsaj vladni svetnik, dasi še dolgo ni na vrsti, dočim bi imeli davkoplačevalci očitno škodo, če bi Deteli pomagali do izvolitve. Gosp. Detela namreč ne misli iti v penzijo, saj je še jako mlad mož in zdrav kot drenov klin. Ce bi postal deželni glavar, bi mu vlada daia dopust in mu pustila celo plačo, tako da bi vlekel dvojno plačo, kot deželni glavar in kot okrajni glavar. Kakor se vidi, je to prav lep načrt!
— Nič shodov al; strah pred vo-lilci. Po milosti vlade, klerikalcev In Nemcev »samostojni- kandidat okr. glavar Oton pl. Detela se ne bo predstavil volilcem mesCne skupine Kam-nik-Tržič-Radovljiea. Izrazil se je, da ne priredi nobenega shoda. Menda misli, da ga v Hadovijici in Tržiču že tako poznajo. Toda v tej mestni skupini voli tudi Kamnik, in če se kandidatu Deteli se toliko vredno ne zdi, da bi se pokazal v Kamniku in -se predstavil ondotnim volilcem, je to za te voliice naravnost žaljivo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so celo ministri Pacak, Fort in Derschatta priredili volilne shode in to v krajih, kjer jih vsak otrok pozna, tako navaden okrajni glavar, kakor je gospod pl. Detela, pa misli, da bi se ponižal, če bi stopil pred voliice. Ali pa se gospod pl. Detela mar voliice v boji!
— Odločba logaškega okrajnega glavarstva v zadevi črnovrškega nadučitelja je v vseh krogi h, zlasti pa med juristi, vzbudila največje ogorčenje. Soglasna je sodba, da je ta odločba nečuven juridičen in političen škandal in bi morala vlada na odločbi podpisanega in zanjo odgovornega g. Ekla zaradi tega takoj vzeti v disciplinarno preiskavo. Vsaka zmota je namreč pri tej odločbi absolutno izključena; glavarstvo je natančno vedelo kaj dela in je namenoma izdalo tako odločbo, ki bije postavi in pravici v obraz. Ker se deželna vlada ne gane, sklepamo iz tega po vsi pravici, da je Schwarz s tem početjem logaškega glavarstva zadovoljen in bo torej on dai za to početje odgovor.
— Sanioneniški poštni pečat je v rabi pri pošti v Tržiču. To je vendar škandal. Naj bi državni poslanec za Tržič vendar enkrat zaropotal v ministrstvu — pravijo ljudje in človek bi jim pritrdil, ko bi ne vedel, da ta poslanec še v zadevi post-
nih pečatov vsled nemško-klerikalne zveze ne sme ust odpreti.
— Odlikovanje. Deželnovladni svetnik in sanitetni referent pri dež. vladi v Ljubljani, g. dr. Fran Z u -p an c je dobil red železne krone 111. razreda.
— Iz poštne službe. Revizijsko službo poštnih in brzojavnih uradov v uradnem okolišu okrajnega glavarstva novomeškega bo opravljal poštni koncipist Josip F i s c h e r , ker je poštni komisar dr. Ivan S 1 e j k o drugam premeščen.
— Iz šolske službe. Učitelj g. Bogomir F e g i c v Knežaku je imenovan za nadučitelju v Studenem pri Postojni in pride na njegovo mesto provizorični učitelj g Frane Starin a n iz Studena. Suplentinja gdč. Julijana K o b a 1 v Rovtah je imenovana za provizoričuo učiteljico isto-tani.
— Prebivalci Sv. Jakoba, Trnovega in Krakovega se še enkrat opozarjajo na današnji sestanek pri Če-šnovarju na Dolenjski cesti ob polu 8. zvečer. Pričakuje se obilne udeležbe.
— 6. volilni Okra! ima jutri t j. v petek zvečer ob 8. prijateljski sestanek pri Mraku (Novi svet). Ker je ta sestanek posebno važen, prosijo se vsi gg. voliloi tega okraja, da se ga v Čimvečjem Številu udeleže
— Klerikalna agitaciia v Kamniku. Poroča se nam: MleČnozobi kaplan in brezbrki Benkovič sta s svojimi reklamacijami nastrelila mnogo kozlov. Zakaj ni gospodine Benkovič nikogar reklamiral, o katerem ve, da ne bi ž njim glasoval?
— „Neodvisni1' meščanski io liloi Odbor je imel v torek zvečer zaupni sestanek v dr. Ravniharjevi pisarni. Maherja tega sestanka sta bila znani nadinženir Žužek in Avguštin Zajec, ki se je lani nesmrtno blamiral kot restavrater hotela „Triglava v Bohinju. Sedaj se hoče blamirati še v Ljubljani in sicer na političnem polju. Nimamo nič proti temu! Narodno napredni voliloi bodo že poskrbeli, da bo blamaža gospoda Avguština Zajca pri volitvan prav taka, kakor je bila njegova restavra-terska v Bohinju!
— Klerikalni shod v it Petra na Krasil Poroča se nam: V nedeljo 9. t. m. popoldne se je vršil shod,
i katerega sta sklicala Drobnič in dr. r Pegan.   Zbralo se je kakih 160 poslušalcev in bil je predsednikom izvoljen Matija Penko iz Gradca. Bil je pa ta shod prava predpustna zabava. Kurat A. Abram je predlagal, naj se izroče Drobniču zaupnica za njegove zasluge, in je ljudi nagovarjal, naj rečejo „jau.   Nekdo je zakli-cal „neu.   Dr. Pegan vpraša, kdo je to, ki se je oglasil in pravi da ne. Nato pravi nekdo, kda ste vi? Dotični reče: Jaz sem Ivan Smrdel, kmet z Trnja št. 25. Nato reče predsednik: pojdi sem gor in ti dam besedo.   V tistem hipu  zakriči ta muhasti   dušni pastir  Železnv iz Trnja in dr. Pegan: Proč ž njim, odstranite ga,  vrzite  ga ven. Nato reče Janez Smrdel:  Lepo postopate z nami kmeti na shodu. Meni je predsednik dovolil govoriti in vi tega ne pustite.   Pa Če ravno mene ne pustite govoriti, a vsaj toliko rečem, naj naš dosedanji poslanec Drobnič dokaže, kaj je v 6 letih za nas dobrega storil in Če je v teku 6 let le za 6 vinarjev nam kmetom pomagal, pa ga bodemo  volili, toda dolgočasni   Drobnič   molči.   Na to skoči trnjski   duhoven  Železnv pokonci in  z dr. Peganom zavpijeta: „Vrzite ga ven", dasiravno je bil Iv. Smrdel zunaj v veži pod oknom. Na to ga opetovano pozove predsednik, saj  ti dam   besedo,   pojdi na oder   in  bodeŠ   govoril. Toda Smrdel mu reče :   Zagotovite mi, da bodem   lahko   brez   skrbi govoril, grem takoj.  Predsednik   pravi, nič se ne boj kar stopi.   Ko je pa Janez  Smrdel par korakov naredil, planeta k viško  duhoven  Železny in dr. Pegan, priteČeta z vso silo ven in zgrabita ga kot dva rabeljna, tako, da ga je eden celo na roki ranil. A Janez Smrdel stoji kot star vojak pozorno, neustrašeno, ostro pogleda dotična in reče:   Sramota za vaji, enega doktorja in duhovna, da mene priprostoga kmeta, ko sem hotel par besedi govoriti tako tolovajsko napadata.   Takoj po ti besedi sta ga pustila. A h uj skala sta druge kmete, naj ga na bližnjih stranskih vratih ven vržejo. A kmetje, dasi ravno vsi zbegam so imeli večjo pamet kot gori omenjena dva.   Le brat tukaj šnjega župana Margona iz Koč gaje sunil pod brado.   Nato ga hočeta omenjena gospoda s silo ven vreči, a on se ne pusti, pred smrt, na to pokličeta  občin, redarja in ukažeta, naj ga odstrani.   Janez Smrdel rede: Ker vem, da ste služabnik in morate spolniti svojo dolžnost, takoj grem in se je odstranil.   Nato je bil shod kmalu končan in sadnje besede je pregovoril Drobnič tako-le: Predragi moji poslušalci, verujte se liberalizma, sdaj je mojega govora konec in de-nem vse skupaj v lonec.
— skrajna pre drsnost Novoimenovani voditelj okrajnega glavarstva v Postojni razpošilja na čisto slovenske občine po Notranjskem dvojezične uradne razglase, pri kojih se blesti nemščina na prvem mesta. Gh voditelj, mar mislite, da službujete gori kje v rajhu?! Takih rasglasov še od deželne vlade same nismo navajeni ter jih zato smatramo sa predrzno iz ii vanje, kojemu se moramo najodločneje upreti!
Is gledališke pisarno. Nocoj (par) se poje drugič v Ljubljani Anton Dvo rakova lirična opera „Rusalkau. Naslovno vlogo poje go-spica Collignon, vlogo princa pa izvaja prvič g. Stanislav Orzel-ski. Ostale partije so v rokah dam: Škrdliko ve, Gro s zove, Mari je in Rose Peršlove, Borzewske in Thaler je ve ter gospodov: V a šička, Kratochwila in Buk seka. — Za soboto se pripravlja Adolf Schwayerjev igrokaz „Red iz nravnosti41, katerega snov je zajeta iz dijaškega življenja.
Seja odbora   so Trubarjev
spomenik je jutri zvečer ob šestih, na kar ponovno opozarjamo vse odbornike.
Gospe in gospodične, ki se
hočejo priučiti hrvaškega jezika, naj se blagovolijo zbrati v nedeljo ob 11. dopoldne v višji dekliški šoli, da se domenijo giedo ur itd. z gospodom prof. dr. Ilešičem, ki je dobrohotno in brezplačno prevzel pouk.
Odbor pomočniškega sbora gremija trgovcev v L|nbl|ani opozarja svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 10. dopoldne v Merkurjevih prostorih. Ker so jako važna stanovska vprašanja na dnevnem redu, je želeti, da se tega občnega zbora vsak zaveden nastavljeneo udeleži.
Zaključni vončok trgovskih SOtrndnlkOV bo dne 15. t. m. v mali Čitalniški dvorani. Zanimanje za to priredbo je splošno, kar je pač ob sebi razumljivo vsled simpatij, ki jih uživajo trgovski sotrudniki v vseh krogih.
Pevsko društvo »Slavce11 priredi v nedeljo 16. februarja v restavracijskih prostorih „Narod-nega doma" zabavni-pevski večer z bogatim šaliivim sporedom. Vstop prost. Začetek ob 8. zvečer. Taki večeri so se si. občinstvu jako prikupili, kar je dokazoval dosedanji obisk. Priljubljenost teh večerov pro-vzroča pač bratska domačnost in vseskozi lepi sporedi in neprisiljena zabava.
Vlak (o povozil med Borovnico in Logatcem pomožnega Čuvaja Ant. Zavrla.
Obrtna nadaljevalna šola v
Kranju. Za zastopnika naučne uprave v šolskem odboru te šole je imenovan do konca tekoče funkcijske perij ode t. j. do konca leta 1908 dež. vladni koncipist G v i d o n Kočevar-Kondenheim, ki je dodeljen okr. glavarstvu v Kranju. Dosedanji zastopnik okrajni komisar K. Schlos-ser je poklican v službovanje k dež. vladi.
Iz Radomlje. Tukajšnja podruž niča družbe sv. Cirila in Metoda priredi dne 16. februarja ob pol 4. popoldne v gostilni „Nastran" ljudsko veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Semenf ▼ Cerknici bode v ponedeljek, dne 24. februarja.
„Čudne poštno razmere". Glede na notico pod zgorejšnjim naslovom v „Slovencu" z dne 29. januarja, se nam od kompetentne strani iz Ilirske Bistrice poroča: Res je, da je bila dotična brzojavka dne 14. januarja ob 3. uri 30 minut v Št. Petru oddana. A brzojavni urad jo je prejel šele 15. januarja ob 9. uri zjutraj in je bila adresatu takoj nato dostavljena. Ker pa dopisnik v „Slovencu'5 trdi, da krivdo zadene tukajšnji poštni urad, svetujemo mu, naj se popred dobro prepriča, koga zadene krivda, predno piše o „čudnih poštnih razmerah".
Poročil S0 Io v Novem mestu g. dr. Josip Globevnik, konoipi-jent pri g. odvetniku dr. Slancu, s gdč. Emilijo Seidel od tam.
HOVO društvo. Ustanovilo se je „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v metliškem sodnem oKrajuu s sedežem v Metliki.
Cel|8ki „Sokol" priredi v nedelje, dne 1. marca v zgornjih prostorih „Narodnoga doma" v Celju veliko maskarado pod naslovom „Na Balkanu".
V t slon prirede tamošnji dile-tentje v nedeljo, 16. februarja v dvorani Hodnikovi v prid javni „Ljudski knjižnici" zabaven večer.
Prazgodovinska najdba. Pri
Rastneku pri Laškem so našli pred kratkim dober meter globoko v zemlji na nekoliko vzvišenem kraju lonec nad pol metra visok, v katerem je bil pepel in ostanki človeških kosti. Tudi bronasti okraski so bili v njem. Pred leti so našli tam v bližini več takih lonoev, katere so pa vrgli proč.
Akadomišno    teku. društvo „Tabor11 v Cradoa priredi 20. febr. ob 8. zvečer v  dvorani Kaufmanns haus (Neutorgasse)   prtdpustno veselico.
»Sava" društvo svobodomi-soluib slovonskik akademikov na
Dunaju naznanja z osirom na dopis is Novega mesta v 23. štev. „Slovenskoga Naroda'', da je dobilo od tov. jur. Levca s o žirom na njega afero povsem po volj en odgovor ter smatra tem potem eelo stvar za rešeno.
M 0 občinskem gospodarstvu v it Jakobu v Kotni dolini krožijo
po nemških listih senzačne vesti, češ, da se je pri uradnem pregledovanju občinske blagajne našel primanjkljaj velike vsote. Za pomirjenje slovenske javnosti je nujno potrebno, da se stvar hitro pojasni.
Utonil je v Vrbskem jezeru brivski pomočnik Bogomir Safesber-ger iz Celovca. Kljub s varjenju si je upal na prostor, kjer je bil led pretanek, da bi držal drsalca.
Tolmin zapusti okrajni glavar Amadeo Prinzig ter se preseli v Trst kot namestništveni svetnik. Prinzig je nemiren človek, zato je bilo za časa njegovega bivanja na Tolminskem tudi mnogo nepotrebnega vzrujanja. Tolminski okraj se oddahne, ko ga zapusti Priuzig, ka ti upa se, da pride v Tolmin za glavarja kak bolj miren Č1 nvek.
V goriško bolnišnico so pri-k,*sli 21 letnega Andreja Gregoriča z Vogrskega, katerega je nekdo zadel s kamnom v čelo baje radi tega, ker je preveč časa govoril z nekimi dekleti, ker napadalcu ni bilo všeč.
T Gorico je prišel dne 1. t. m. neki tujec in se nastanil v hotelu „Zur Postu. Izdal se je za potnika Karla Weila z Dunaja, čez dva dni je natihoma odšel, ne da bi bil poravnal račun. Pri sobarici si je izposodil 40 K ter za jamstvo pustil na nekega majorja se glasečo ogrsko hranilno knjitico z vlogo 1000 K. Sobarico je prosil, da naj o tem nikomur ne pove, češ, da ne bo kompromitiran. Slednjič so se o stvari le prepričali in prišli na to, da je bila na hranilnično knjitico vloiena samo 1 K, tri ničle pa je goljuf pripisal sam in s tem premotil sobarico za 40 K. Popustil je rjav popotni kovčeg in nekaj slabega perila. Goljuf je 38 do 40 let star, srednje močne postave, kostanjevih, zelo kratko po-striženih las, brke je imel obrite in debel, širok obraz. Obleka mu je bila kavne barve, črn klobuk in temno-modra zimska suknja z baršunastim ovratnikom. Hotelirji, pozor!
Poročila Sta SO v Trstu gospica Rezika Mally in g. Fran Božiček, oba iz Spodnje Idrije.
Srčna žila le počila v Trstu 211etnemu sedlarju Francu Ker-k o k u y ki je obležal na mestu mrtev.
Poskusen samomor. Zaradi domaČih prepirov se je hotela usmrtiti v Trstu 261etna omožena Marija Kol ar i č, ki je skočila v morje, a so jo še pravočasno rešili.
Hud pi)aU00 je 481etni Danijel Cigler v Trstu. Noč in dan je pijan, za svojo družino ne skrbi pa prav nič. Ko so ga predsnočnjim našli na cesti popolnoma pijanega in se je potem na stražnici prespal, šel je nato domov, kjer je iskal žganja. Hitro je pograbil steklenico in izpraznil, mislec, da je žganje v njej. Pa je bila karbolova kislina. Cigler je jako nevarno poškodovan in so ga prepeljali v bolnišnico.
Vlom. Pri zlatarju Miottu v Splitu so vlomili neznani tatovi in pokradli za 20 000 K zlatnine in sre-brnine.
Obesil SO le v Zagrebu 34letni jermenar Mirko Libert. Ker mu je pred mesecem umrla žena, je začel silno piti in se mu je zdaj morda zmešalo.
Čigav le koštrun? Dne 3. t. m. je našel delavec Ivan Jeras iz Črnuč št. 52 na državni cesti v Stoiioah precej velikega, belega koštruna, ki je taval po cesti in ga odpeljat domov. Sumi se, da je koštrun zaostal dne 3. t. m. nekemu gonjaču, ki je iz Lukovice proti Ljubljani gnal več drobnice. Lastnik naj se obrne za kc struna na občinski urad v Črnučah.
Aretiran le bil včeraj pleskarski pomočnik Fran Kerimaneo, ker je na Tržaški cesti št. 24 iz odklenjene sobe ukradel 16 K vredne Čevlje in jih potem prodal pri stari-narjih za 2 K. Izročen je sodiš 5u.
Opozarjamo izlet sike iz Ljubljane na današnji inserat res ta vra-terke na prijaznem Drenikovem vrhu pri Ljubljani.
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes zvečer v hotelu „Jušni kolodvor" (A. Seidl). Zadetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
»Društvena godba ljubljanska1* konoertuje jutri popoldne v kinematografa „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5, 6., 7. in 8.
roouK novice.
— Profesorski izpit iz francoščine je napravil na graški univerzi g. dr. Janko Pretnar.
— Strašna eksplozija. V armenski cerkvi v Vanu so našli turski vojaki veliko zalogo pušek. patron in dinamita. Ko so zaboje odnašali, napadli so jih armenski revolucijonar-ji. Vnel se je hud boj. Med bojem so baje vojaki zažgali dinamit, vsled česar je nastala strahovita eksplozija, da je ves armenski okraj zle tel v zrak. Ubitih je zelo mnogo oseb, škoda je velikanska.
— Za župana v Opavi je izvoljen sodni svetnik Kudlich.
— Načelniku macedanskega orož-ništva generalu Degiorgisu je italijanska vlada ponudila povišanje " za vojnega poveljnika, kar pa je Dcgi-orgis odklonil ter ostane rajši na svojem mestu.
TelehnsKD m nrzolavm
Avstrijska dalegici a. Dunaj, 13 februarja. Odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije je danes jel razpravljati o „okupaoij-skem kreditu"*. O postavki je poročal vitez V u k o v i č.
Posvetovovanje  čeških   politikov z mlnistrsk m predsednikom.
Dunaj, 13. februarja. Poslanci dr. Pacak, dr. Kramar, doktor Hruban in U držal so imeli danes posvetovanje z ministrskim predsednikom baronom Beokom Posvetovanja se je udeležil tudi minister -rojak Prašek.
Saborske volttve na Hrvaškem.
Dunal 13- februarja. Iz zanesljivega vira javljajo, da bodo volitve za hrvaški sabor koncem tega m e -seoa. Novi sabor bo imel svojo prvo sejo 12. marca. Če vlada ne dobi pri volitvah večine, kar je popolnoma izključeno, bo sabor zopet razpuŠČen.
Hrvaški ban na Dunaju.
Dunaj, 12. februarja. Danes zjutraj se je pripeljal iz Pešte semkaj hrvaški ban baron Rauch. S kolodvora je odšel naravnost v takozvano „ogrsko palačo", kjer ga je že čakal ministrski predsednik dr. Wekerle. Wekerle in Rauch sta nato imela dve uri trajajoče posvetovanje. V ogrski palači ima seje tudi ogrska delega oija. Hrvaški delegati so Ran oh a popolnoma ignorirali.
Baron Rauch na hrvaškem plesu na Dunaju.
Dunal 13. febr. Baron Rauoh se namerava danes udeležiti plesa, ki ga priredi hrvatsko akademično društvo „Zvonimir". Povabilo na ta ples mu je baje proti volji odbora poslal ve-selični odsek. Pretežna veČina akademikov je vsled tega silno ogorčena in bati se je burnih demonstracij proti baronu R a u c h u , ako ,bi res prišel na ples.
Svobodno posedanje vseučilišč.
Dunaj 13. febr. Naučni minister dr. Marchet se je obrnil na vsa vseučilišča s pozivom, naj izreko svoje mnenje o vprašanju glede svobodnega poseČanja univerz.
Novi rektor na graškem vseučilišču.
Gradec 13 febr. Akademični senat je mesto odstopi vsega dr. Ha-nanseka |volil sa rektorja dvornega svetnika dr. Hildebranda, profesorja na pravni fakulteti. Hddebraod je bil že enkrat rektor i. s.  1. 1902
Oinamitna   ksolozija na Turš*eu.
Carigrad 13. februarja. Skladišču orožja in streliva v armenski cerkvi je vlada prišla na sled vsied denun-oijaoije nekega Armenca. Vojaštvo je našlo v cerkvi 37 zabojev, v katerih je bilo streljivo in dinamit, 300 pušk in več tisoč patron. Revoluoijouarji so streljali na vojake in jih 11 ubili. Eksplozija se je prigodda šele kasneje. Škoda je ogromna. Koliko ljudi je bilo pri eksploziji ubitih, se še ne da dognati.
Roparski napad.
Varšava 13. februarja. Pri Lub-linu so roparji ustavili neki osobni vlak in ga oropali. Trije vojaki so bili ubiti, več oseb pa ranjenih. Roparji so uplenili 10.000 rublje v in izginili brez sledu.
Dogodki na Portugalskem.
Lisabona 13. februarja. Pod predsedstvom kralja Manuela je imel državni svet sejo, na kateri je razpravljal o p o mil o scen j u onih mornarjev, ki so se lam na neki vojni ladji uprli. Državni svet je sklenil, naj se mornarji pomiloste.
Lisabona 13. febr. Jutri iside v uradnem lissu kraljev ukas, s katerim se pomiloste uporni mornarji.
Lisabona 13 februarja, Po seji državnega sveta je kralj Manuel sprejel gojence mornariške iole, ki jo je sam obiskoval.
London 13 februarja. Finančni minister je izjavi), da bo vlada konvertirala viseče državne dolgove.
eno nartumo OVAJAJOGE SREOSTV*
Prof. Pavlov označuje
-na podlagi točnih preiskav iđrtv tek s» najmo-iroćuejfteKa   zbui«v»lojk    .ekretorskih želodčnih
' iivcev. Prav odlično pa abujajo tek, krepe ie-lodec in olajšajo bolečine prietne Bradjjeve
islodin«   kapljioe.   Po.peiujejo opravila . prebaTnega dele, ilatt do jedi, odstranjajo telesnemu   dobrobit u Škodljivo napenanje, Čezmerno frroritev k i »liri, tele.no uprtje, ielodćne bolečine
• in drugo motenje prebarn. Dobi a« t lekarnah.
c. Brnd}, lekarn»r,l)uD«j 1 , Fleachros rkt 1 /3h6
raipoalija 6 steklenic a* K š —, i dvojnate ate-
klenice .a k r60 fraitko. 3610 7
Dušljivi kašelj
hi strah otrok, ozdravi nspeSno ▼ vseh prime ih Scottova emulzija. Scottova emulzija je izmed najboljših poaioekov za slabotne, bol-nave otroke, ki jim bitro preskrbi rolnata okrogla
lica. SCOTTOVA emulzija ima izredno adra-viloost in krepilnost odtod, ker je sestavljena samo iz najboljših, najbolj finih in najuspešnejših snovi, ki jih poseben Scottov način pripravljanja spaja v okusno in docela lahko prebavno smetano,
SCOITOUA emulzija
je odraslim in starcem takisto dobrega učinka kakor otrokom
Izvirna steklenica
Naprodaj po vseh lekarni c ah.
XI 3363 - 2
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7« svečana: Štefanija Sulikowska, gledališka igralka. 32 let. Franca Jožefa c. 1.
Dne 8. svečana: Jul. Jakopin, posestni-kova hči. 7 dni. Ilovica 41. Božjast. — Marijana Verhovnik, dninarja* žena. 29 let. Sv Martina c. 26. Jetika. — Stanko Bester, stro-jarja sin. 9. mes. Radeckega c. 12. — Marija Podobnik, učit. vdova. 76 let. Pred škofijo 16. Ostarelost.
Dne 9. svečana: Fr. Raktelj, umir. šol. ravnatelj. 74 let. Gledališke ulice 5.
Žitne cene> Bud>mpeitl.
Dne 13. februarja 19 8 Termin
Plenica aa april . . . . za -0 kg K 11 94 Pšenica sa oktober . . . ma 60 kg K 10 40 Ri sa april . . . . aa 60 kg K 10 48 Kanua za maj 1908 . . za 50 kg K 6*80 Ovaz za april . . . , za 60 kg K 791 E O lati*, o vin. ceneje.
Meteorolositno poročno.
Vlatna nad morjem 306. Srednji zračni tlak "36 9
Nebo
74/19 744 3
2'6t al.; j vzhod del. obla*. - 8*T* I      .      ! megla
slab jng
Srednja včerajšnja temperatura: valna    o 5°. -  Padavina v mm 0 0.
jasno
i '4' nor-
Mesečno soba
opravljena in s posebnim vhodom, v sredini mesta hv Ure eliti prej. 550 Ponudbe pod uradnik na uprav. .SI. Naroda".
Hitav Tmo»inh,
la\l V   katen Je SOStillMI
A Ml V M ter več stanovanj,
SO  proda  iz proste roke.
Več se poizve na Sala fitev. 1 pri LJubljani.
628-2
prostorna
klet
na Stari poti 9 (Vodmat) aa da a L majem v najem.
VcČ se poizve tamkaj.
4*5 2
pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka
jCnisol
Bergmanna&Ko. DeČin n. L.
Ta izvleček prekaia po svojem prirodnem barvaniu las in brade vsa dosedanja barvila.
Naprodaj v steklenicah po K 2*50 pri: O. Pettich-Franknelm v Ljubljani, m zioa n
i
Ura z verižico
za aamo K 2-—.
Zaradi nakupa velike množine tu* rasposilia šle-f fjaka X razjkoiirjalBica SB prekraano pozlačeno 36-arno precizusko uro ankerico i lepo veri-iico za samo kakor tudi 31 etno ga-
rancijo. — Po povšegn ra«pofti#a
F. WINDISCH v Erakovu U/38
NB. Za neajrajajo&e denar nasej.
646
644—1
Dljnshi dom
na Poljanski cesti it. 22 sprejme za prihodnji lemeater ia
2 dijaka
iz nitjih razredov srednjih iol. S pri hodnjim  Šolskim  letom   se pa zavod razširi in bode na razpolago več prostorov,   ki   jih   je   treba pravočasno oskrbeti. Pojasnila daje vodstvo*
Pekarija
a pradalalnleo In stsnevanjem se
je v zakup.
Vpraianj^ najr. Antona Bisjeka,
ud k a v
c kr. pasi«)
<6o 6
zmožne obeh deželnih jezikov, sa nabiranje zavarovanj proti ognja, nezgo dam in jamstvenim obveznostim IMe ugleden za v u d.
Ponudbe pod yiSofortige BAck-
apracha11 na upravoiatvo „Sluvenskega Naroda". 145
le v začetku
467—1
je izdelovala „Prva kranjska tvornica testenin11 dobro blago, da privabi kupce, kakor se je dejalo, ampak kakovost je vedno ista. Sešite 0000000    tedaj po „Pekatetah". 0000000
Žnideršič * Dalenčič, 31. Bistrica.
Drenikov vrh pri Ljubljani.
Posrečilo se mi je s posredovanjem deželne preaknseTalne vinske
kleti kupiti večjo množino
najfinejšega cvička;
iz eombačetga vinograga pri Trški gori. Poleg tega točim Se najboljšo *~*^*»ul|<» in rizling.
Gorka in mrzla jedila po zmernih cenah. Izborna kava, čokolada* kakao in čaj.
V nedeljo* dne 16 t. m. ob 4. popoldne bo
^majhno domaČa predpastna veselicam
Za obilen obisk se prjtH fa
547
Itfežika Kuk man
restavraterka.
Oživljeni Prešeren!
Najoripalnejši
L
^1* *7t*
514 2
fes
pojav!
g3
za 211 trn
Nadel se je lastnoročni Prešernov rokopis „Poezij", ki je služil za prvi ti jih natis! Podpisana tiskarna ga potom eubekripcije izda v polnem obsegu (168 strani) v nataćnem posnetku (faksimile) z vsemi pripiski.
Izvod v svinjsko usnje vezan bo stol ZO kron.
NaroČila naj se izvolijo oglasiti do 2 0. februarja podpisani tvrdki.
Prospekt In vzorec aa posije na tel jo na vpogled. <
X *
BlosniKovo tiskarna
Cjnbljana (Breg).
V trgovino z teleznioo in kolonialnim
blagem aa sprejme   ' iv—v
pomočnik
boljša moč.
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda'
a« sprejme takoj v trgovino na do t alt.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda, 490 5
Starejftega
524-3
m. pomočnika
popolnoma samostojnega in izvežbanega v trgovini z mešanim blagom, sprejmeta Merbert Zanler A sin, Št. Peter, Savinska dolina (Štajersko).
OpeKornico
V zakup aa da ali proda v bližini mesta Kamnik te 60 let obstoječa
opekarnica n velike zidano pečjo
iu izvrsten, daleč se raztezajoč svet za kopanje ilovice. Posebno ngodno za uste, ki se zanimajo za bližajočo se gradmo železnice Kamnik-Velenje.
Vraftanja na A Praschniker-jeve dediče v Kamnika.       bts 2
Učenec
se sprejme v večjo trgovino na 1  j       deželi. jwo t
Kje, pove oprav. »Slov. NarodaM.
na lepem kraju, z ltpim razgledom ter blizn dveb,- tovarn, sa proda. Na zahtevo se odda tudi nekaj vrta. 648—1
|jg    Kje^jpove uprav. „Slov. Naroda".
Molar na Spodnjem Štajerskem
■ sprejmej
notar, kandidata
_ (tndi začetnika), *jm _
— Naslov^ pove" nprav. „Slovenskega Naroda". Z v (T 8
JolicitDlor
vešč slovenskega in nemškega jezika ter  pop( lnoma  izurjen v sestavljanja listin ter v zemljiškoknjižnih stvareh, dobi takoj službo
Ponudbe s pogoji naj se pošiljajo
naravnost o«, kr. notarijatn v Rogatcu na Štajerskem. 521 2
Razglas. Ueliki blagovni in živinski
s e m enj
v Velikih Laščah
se v sled letošnjega prestopnega leta vrši
v ponedeljek pred sv. jtfatijem aMF~ dne 24. svečana 1908
ne pa, kakor nekateri menijo, dne 17. svečana.
Županstvo Del. £asče
dne 12 svečana 1908.
586-1
l,000.000i
se porabijo vsako leto za kopeli in druga zdravljenja v nadi, da pride s tem zopet dolgo za-željeno zdravje, toda žal, da imajo skoro vsi ti bolniki najbridkejše izkušnje vkljub temu, da potrpežljivo in z največjo natančnostjo izpolnjujejo predpise in se ne strašijo nikakršnih stroškov.
Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nenoznogt, «t**rrt-nimiIJo . * matlzem . bolezen v It rt k ta  in v I   želodene In ere-
ve#ne Mlataostt, oncmojrlolt *re», iihroiiicioitil In »neh HluhoNtl, da se namesto, da bi se vdajali brezuspešnim poizkusom takoj oprimejo onega radikahiega sredstva, ki ima priznano lastnost, da gori navedene bolezni prav uspešno premaguje in to je namreč od velikih profesorjev tuzemstva in inozemstva preizkušeni elektriški aparat 548
Slektro-Oitalizer.
av. p. 23912 ogr. p. 34972, nem. d. p. 181 785, s katerim se vsak lahko doma elekirizira.
Kdor se torej zanima za ta način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma pošljemo v zaprti kuverti gratis in franko našo
razpravo o moderni elektroterapiji 64 strani obsežno, lepo ilustrovano.
Dunaj L, Neuer Markt 14 L nadstr. odd. 6L
Elektroterapevtiška ordinacija,
13. februarja U08.
" Kupon sa brezplačno knjigo.
2 Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju I., Neuer Markt 14,1., odd. 61.
i i
II Ime: ™ Naslov:
Prosim, pošljte mi knjigo „Razpreie o moderni el* kfrolernpljl44 gratis in franko pod zaprto kuverto.
Podružnica »[Mete. L]UDi]ansKa xreoiuia Dansa t
Si vit a v je v« ulloo at. S.
Podružnica v Celovcu-
01—17
vloge na vložne knjižice in na ziro-raćun proti 4l|«0lonim obrestim, vloge na tekoči račun, atS-^USS t 50. Rentni davek
od Tiog aa kajiiioe pU6a banka
faiajaie^ in odgovorni urednik: Basto Pnetoslamlek.
Leatoina in tisk .Narodne taskarne'.
18882847
12
WQE
MA
87