Poitnina plačana ▼ gotovini. Leto LXVm„ ŠL 81 Ljubljana, torek 9. aprila 193$ Din L- iztiaja vsak dan popoldne, izvzemal nadalje to praznike. — Inaeratt do 30 pettt 4 Din 2.-, do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji Inaeratt pettt Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej. — > Slovenski Narod« seUe mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNIftTVO LJUBLJANA. Knafljeva aHca fttev. 5 Telefon: 3122. 3123, 3124. 8125 tn 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 30 — NOVO MESTO, Ljubljanska e~, telefon' Št. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st_ 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljeni st. 10.351. Josip Turk sedemdesetletnik NOVI NAČRTI ANGLIJE Anglija misli predvsem na svojo varnost in se izogiba vsake obveznosti napram drugim — Novi predlogi naj obrezuspešijo konferenco London, 9. aprila, r. Angleška vla-ia je imela včeraj dopoldne m popolne sejo, na kateri je proučila mednarodni položaj in poročila, ki sta jih podala po svojih posetih v Berlinu, Moskvi, Varšavi in Pragi zunanji minister Simon in lord Eden. O seji ni bil izdan nikak komunike. Iz okolnosti pa, da se je Maedonald odločil, da pojde poleg Simona sam v Streso, sklepajo v diplomatskih krogih, da pripisuje Anglija konferenci v Stresi izredno važen pomen. Kakor je izvedel diplomatski sotrud-nik »Dailv Telegrapha«, namerava Maedonald predložiti na konferenci v Stresi zopet nov načrt za organizacijo miru in varnosti v Evropi. Angleška vlada je prišla do prepričanja, da je vzhodni pakt v svoji prvotni obliki zaradi odklonilnega stališča Poljske in Nemčije nemogoč in da ni mogoče organizirati evropske varnosti na osnovi regionalnih paktov. Novi angleški načrt predvideva: 1. Svečano izjavo vseh treh velesil, to je Anglije, Francije in Italije o nedotakljivosti vseh državnih meja v Evropi, Id bi v svečani obliki potrdila in podkrepila člen 10. pakta Društva narodov. 2L Soglasen sklep, po katerem bi se podkrepile določbe člena 16. pakta DraŠtva narodov, Id govore o vojaških in gospodarskih sankcijah proti napadalcu. 3. V kolikor pride v postov vzhodna Evropa, je angleška vlada prišla do spoznanja, da je Stališče Pariz, 9. aprila, r. Agencija »Havas< Je objavila daljše poročilo, v katerem pravi, da se širijo v angleških dobro opučenih rx>litifinih krogih vesti, da se Je italijanska vlada že povsem pripravila na pogajanja, ki se bodo pričela sredi tega tedna v Stresi. Na konferenci bodo razpravljali predvsem o naslednjih štirih problemih: 1. O potrebi, da vzamejo Italija, Francija m Anglija na konferenci skupno stališče glede na razpravo o nem-šfeera oboroževanju, ki bo prihodnji teden na izrednem rasedanju sveta Društva narodov. 2. O sklepih treh zapadno-evropsMh veiesil v svrho izvedbe programa, ki ga vsebuje angleško-francoska Izjava, podana 3. februarja v Londonu, glede katerih nameravata angleška ministra Simon in Eden staviti v Stresi konkretne predloge na osnovi informacij, ki sta jih zbrala na svojih poslednjih potovanjih v Berlin in po vzhodni Evropi. 3. O odredbah, ki bodo omogočile ohranitev avstrijske neodvisnosti. 4. O pravicah do oboroževanja drugih premaganih držav, razen Nemčije, to je Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Italija naj bi bila zavzela napram tem vprašanjem naslednje stališče: Potovanje pravosodnega ministra Edena po Evropi ni ostvarilo nikakega novega elementa v problemu, ki je nastal zaradi nemške ogrozit ve. Nevarno bi bilo postaviti razgovore v Stresi na bazo negativnih zaključkov potovanja obeh angleških ministrov. Za Anglijo konferenca v Stresi ni- P&riz, 9. aprila, r. Kum unski zunanji minister g. Htulescu, ki se že 14 dni mudi v Parizu, kjer vodi razgovore kot zastopnik Male antante, se je sinoči sestal z italijanskim poslanikom. Njun razgovor je trajal nad eno uro. V diplomatskih krogih je zbudil ta sestanek ogromno pozornost, ker je to prvič, te je Titulescu ali katerikoli drugi predstavnik Male antente stopil v neposredne stike s predstavnikom Italije. V diplomatskih krogih pripisujejo žara^ tega sinočnjetrni jiutaiilm Tffao- vzhodni pakt v prvotni obliki nemogoč. Ugovori proti prehoda tujih čet preko poljskega ozemlja pa ne morejo obstojati, ako gre za čete Društva narodov, ker bi vse evropske države jamčile, da bi te čete takoj, ko bi izvršile svojo nalogo, zapustile poljsko ozemlje. Zato naj bi se sklenil vzhodni varnostni pakt v novi obliki, ki bi bila kolikor mogoče prilagođena paktu Društva narodov. 4. Angleška delegacija bo v Stresi predlagala sklenitev pogodbe o omejitvi zračnega oboroževanja. To pogodbo naj bi podpisale Anglija, Francija, Italija, Nemčija in Rusija. Ta pogodba bi istočasno vsebovala dogovor o medsebojni pomoči z zračnim brodo v jem v primeri kakega napada na eno izmed pogodbenih držav. Na ta način naj bi v drugi obliki prišla do izraza v londonskem sporazumu predviđena zračna konvencija. Oe bi se ta načrt ponesrečil, potem bo Anglija zgradila tako zračno bro-dovje, da bo po svoji moči presegalo vse druge države. »Daily Mali«, »Dailv Herald« in »Nevvs Chronicle« soglasno ugotavljajo, da je zmagala v angleški vladi ona stroja, ki je odločno proti vsakemu ob-kroževanju in izolaciji Nemčije ter sodijo, da bo sklenitev konvencije o orne-jftvi oboroževanja v zraku edini uspeh konference v Stresi. Vse drugo, kar predlagata Francija in Italija, bo Anglija odklonila. Italije kakor ne sme pomeniti etape, kakršne so bile Praga, Varšava, Moskva m Berlin. Tu ne gre za to, da bi se francoski m italijanski državniki poučili o izkušnjah, ki so si jih pridobili Angleži, marveč bo treba poskrbeti, da bo postala Ženeva zvočnik, preko katerega bo svet izvedel o pozitivnih rezultatih, doseženih v Stresi. Posredovalna vloga angleških ministrov nikakor ni na mestu. Italija še ni obupala glede možnosti nadaljnje-' ga sodelovanja z Nemčijo, vendar je mnenja, da bi se bilo treba sporazumeti tudi brez nje, če že noče sodelovati. Italija pa je tudi proti vsakršnemu predlogu o ustvaritvi kolektivnega varnostnega sistema. Taka naloga bi se v sedanjem času mogla zaključiti le s problematičnimi uspehi, če bi se spuščali sedaj v tako akcijo, bi si jemali le motive, ki so nujno potrebni za vse bolj važno delo. Stresa mora biti izhodišče novega diplomatskega dela, ki se ne sme nehati z novimi neuspehi. Zapadne velesile se morajo sporazumeti o tem, kako vzpostaviti normalni položaj v onih področjih Evrope, kjer vlada sedaj mednarodni politični kaos. Tu prihajajo predvsem v poštev izredne važne točke, kakor so Rim, Avsfrija in vzhodna Evropa. Kar se tiče Avstrije, bi se moral podunavski pakt, kakor ga predvideva ita-Ujansko-francoski sporazum z dne 7. januarja čimprej uresničiti in uveljaviti. Na garancijske obveznosti gede avstrijske nezavisnosti bi morale vlade prizadetih treh velesil pristati načelno še pred konferenco v Stresi. lesea z italijanskim poslanikom veliko politično važnost in domnevajo, da sta razpravljala o konferenci v Stresi in o stališču Italije. Izvedba italijanskih načrtov, ričočih se srednjeevropskih problemov, je mogoča samo s pristankom Male antante. Zato domnevajo, da je italijanski poslanik informiral Titulesca o teh načrtih in ga prosil, da pojasni stališče Male antante. Na drugi strani vidijo v tem dokaz napredujočega zbližan ja med Italijo in Malo anranto. kar bo po pričakovanju pariških diplomatov vaio na mednarodno politično napetost v Evropi. Anglija za skupno akcijo London, 9. aprila, g. »Dailv Telegraph« ugotavlja v zvezi z dejstvom, da se je Nemčija spet povzpela do najmočnejše vojaške sile na svetu, da sme Anglija sedaj uveljaviti svoj vpliv proti zaključitvi medsebojnih varnostnih pogodb med ostalimi evropskimi državami. Če je prodrlo prepričanje, da se vzhodna pogodba v prvotni obliki ne da izvesti, je za AngMjo nujno potrebno, da izbere bodisi izolacijo ali pa kolektivno akcijo v okviru Društva narodov. Večina angleške vlade zastopa naziranje, da bi morala izolacija slej ali prej privesti do vojne in vztraja pri načelu kolektivne akcije. V Stresi vse pripravljeno Stresa, 9. aprila. w. V Stresi, kjer se bodo dne 11. aprila sestali M udolini, L*a-vad in Simon, so zasedeni že vsi hoteli. V manjših hotetah je nastanjena varnostna policija Tudi v neposredni okolici mesta ni već prostih sob na raz.poLa£o. No vinar je bodo mogli odslej nastaniti samo še v 5 km oddaljenem Bavenu. Kolodvorsko poslopje v Stresa je na novo pTepleskanc, peron so obložili z marmorjem, čakalnico I. razreda so spremenili v razkošno sprejemnico. Raz hiš vise zastave, po trgovinah pa so razstavjjeme slike Mussolini ja, Simona in Lavala. V palači Borom e o na otoka Laola BeJia, kjer bodo dipilcanatsk* razgovori, so se priprave končane. Ban dr.Puc v Maribora Maribor, 9. aprila. Z včerajšnjim popoldanskim brzovia-ko m je prispel v Maribor ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc Na kolodvoru so mu predstavniki državnih in samoupravnih oblasti, zastopniki vseh mariborskih društev m precejšnja množica priredili prisrčen sprejem. Po pozdravil se je ban odpeljal na sresko načetetvo, kjer je sprejemal predstavnike državnih in upravnih oblasti v Mariboru. Danes dopoldne je ban dr. Puc sprejel še zastopnike raznih nacionalnih in kulturnih društev, nato pa župane srezov Maribor desni in levi breg. V imenu vseh županov je pozdravil bana dr. Pučnik iz Slovenske Bistrice, ki ga je opozarjal na potrebe obeh srezov, zlasti glede zgraditve cestnega omrežja na Pohorje. Ban je imel daljši govor na zbrane župane, v katerem je naglasa!, da je občina naša najvažnejša edinica. Z odobravanjem je bila sprejeta njegova izjava, da bo vedno ščitil avtonomijo občin. H koncu je gospod ban sprejel še dekutacijo mariborskih novinarjev pod vodstvom g. Uda Ka-sperja, glavnega urednika »Mari borer Zeitung«. Nad se ranjenih pri avtomobilski nesreči Pariz, 9. aprila. AA. Po poročilu listov je včerajšnja nesreča na avtomobilski dirki zahtevala nad 50 žrtev. Dirkalni voz se je zaletel v gledalce s hitrostjo 120 km. Prve vrste je kar pokosil. Gleaulci so bili tako neprevidni, da so silili na progo. Od teh 50 oseb jih je sedem ubitih, tri so v obupnem stanju, 21 je v bolnici. Ostali imajo lažje poškodbe. Petim so morali odstraniti po eno ali obe nogi. Dirkač sam je tudi precej hudo ranjen. Dunajska opoldanska vremenska napoved za sredo: Polagoma izboljšanje, topleje. Ljubljana, 9. aprila. Stotine m stotine rok ae bo prožilo danes, jutri in sploh te dni, da posežejo v roke našega velezaslužnega, popularnega moža ob njegovi sedemdesetletnici. G. Josip Turk postane z jutrišnjim dnem — sedemdesetletnik. Čedno se čuje ta številka pri čednem možu. se vedno korenjaskem in vedrega duha, čeprav ta dolga doba, ki jo doseza in ki je za njim, nikakor ne pomeni prazniškega življenja, marveč življenje polno naporov m. skrbi, ne le zase, marveč javuega dele za dobro naroda m dela za mesto Ljubljano. Kakor hrast je zraste! iz tal bele Ljubljane in iz vej svojega duha in žilave volje ooseučil rodno mesto v znamenju uspehov in napredka, ki ga vidimo vse povsod kamorkoli se obrnemo. Ob sedemdesetletnici stoji vrli mož še vedno sredi dela. n en enotna snujoč :n opazujoč življenje okrog sebe, življenje bele Ljubljene, ki jo je videl in ji pomagal rasti iz skromnih razmer v tretjo prestolnico mogočne Jugoslavije. Današnja Ljubljana se ne spominja več prav mladega Josipa Turka. Vidi ga le kot zrelega moža sredi bojev in dela. Jubilant se je rodil dne 10. aprila leta 1865. na »for-štatu« na Sv. Petra cesti 78, ki spada sedaj k bloku bivših Pollakovih hiš. Njegov oče Ivan je imel prvo prevozniško in fijakarsko podjetje v naših krajih, zraven pa je vodil kupčijo s konji. Tedaj so bili še patrijar-halični časi. Meščani so se vozili z orani-busi, s konjsko \prego, kot sedaj na daljne izlete z vlaki in avtomobili, na božja pota, kjer 6e je zbiral narod: v Dravlje k Sv. Roku, ne Brezje, na Dobravo in drugam v okolico. Talentiranega sina je dal oče v šolo. Dovršil je štiri realke, nato pa prestopil m dovršil Mahrovo trgovsko šolo. Kot mladenič je nastopil službeno mesto v svojstvu knjigovodje v papirnici Vevče, kjer pa ni ostal dolgo. Preveč sta je gnalo k samostojnemu udejetvovanju. Sledil je očetovim zgledom in oprijel se je kupčije. Najprej je odšel pogledat v Trst, na'.o pa se je že lota 1890. osamosvojil v Ljubljani. Pričel je in razširil prevoaništvo in kočijaško obrt. Dve leti nato si je izbral življenjsko družico v osebi ge. Marije, hčerke gostilniČarke *v Ajnerikk na GlLncah. V zakonu se je rodilo pet otrok. Josko, absorvirani jurist in a vsk u It a nt pri ljubljanskem sodišču, ki je bil vnet urist, se je smrtno ponesreči-1 jeseni leta 1922. na Grintavcu. Vilko vodi menjalnico. Rajko je šef znanega spedici iskega ve-lepodjetja, Albin je trgovec, hči Ela pa je soproga lastnika pogrebnega zavoda v Splitu g. Reiehera. Zgodaj že se je pričel naš jubilant udej-atvovati v javnem življenju. 2e v shižbi v Vevčah se je navdušil za gasilstvo, k: mu je stalo vedno najbolj pri srcu. Odtlej je zmerom stal v prvih gasilskih vrstah. Pri kolikih velikih in malih požarih je praktično sodeloval, ve le on, prvič pa je vršil požrtvovalno delo gasilca pri znanem poiaru takrat-.oga starega gledališča na sedanjem Kongresnem trgu. S posebno vrnemo se je že tedaj oprijel organizacijskega dela v vrstah gasilcev. Pod Doberletom je s tovarišem Vik/torjeni Rohrniannom in drugimi vred izsilil slovensko poveljevanje. Kmalu je bil Josip Turk izvoljen za podna čeki ckn Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega dru efcva, ki ga je po podrobnem organizacijskem delu iztrgal iz rok Nemcem, po smrti prvega slovenskega načelnika Ludvika Striclja pa je postal načelnik. S pokojnim Barletom sta nato ustanovila poleg staro Kranjske deželne gasilske zveze, ki jo je vodil Doberlet, Prvo jugoslovansko gasilsko zvezo. Josip Turk in Janko Barle sta obhod i-ka vso deželo, povsod navduševala naše ljudi ae narodno stvar in že oh začetku vojne je jugoslovanska organizacija gasilcev nadkrilila staro, navzlic podpori oblasti, ki jo je uživala Kranjska zveza. Gasilstvo so čakale težke naloge v novu državi. Sledila je popolna notranja reorganizacija- Divni so bili nastopi gasilcev pod vodstvom g. Turka, ob najrazličnejših paradnih prilikah, vieoko pa je ostale morala našega gasilstva vedno v potrebi pomoči svojemu bližnjemu. Dne 8. marca 1934. je postal jubilant starešina vsedržavne Jugoskr venske gasilske zveze. Na tem mestu je ostal čet pol leta, na ker se je v»led bolezni umaknil, ostal pa na čeki kot starešina Gasilske zajednice dravske banovine. Kako priljubljen in popularen je med gasikn izpričuje tutli dejstvo, da so ga premnoge domača, kakor tudi inozemska gasilska drtr-r*tva iavolila za cestnega člana. G. Josip Turk pa ae je pričel, videč potrebo po slovenskih agilnih rjudefa, kmafo udejstvovati tudi na političnem in gospodarskem polju. Ze leta 1896. je bil izvoljen v mestni občinski svet, v katerem je ostat skoro neprestano do današnjih dna. V poznejših hudih bojih z Nemci, ki so skušali povsod zabijati pilote za most do Jadrana, je bil leta 1908. pri ožjih volitvah izvoljen tud-i za ljubljanskega poslanca m deželni Tibor kranjski, v katerem je ostal dolga leta. Tu je izvojeval me rs i kako ostro bitko in pobijal sleherni predlog nasprotnik ., ki niso hoteli napredne Liubljane. V letu 1908., v letu velikega prebujenja Slovencev no krvavih demonstracijah, je ustanovil v Ljubljani tudi slovenski pogrebni zavod, ki ga je vzorno vodil do leta 1914.. ko ge je prevzela mestna občina. Lete 1924. je bil Josip Turk imenovan za ge renta mestne občine m je ostal kot tak od 10. novembra imenovanega leta do 7. oktobra 1926. Dne 29. novembra 1927. je bil izvoljen za mestnega podžupana in je ostal na tam mestu do 27. decembra 1928. Vsa leta mu je bilo občinsko gospodarstvo ravno tako pri srcu, kot de mu gre za lešino hišo. Vedno je bil na terenu, povsod so zalegli njegovi predlogi, vse je videlo njegovo bistro oko, in veselil se je uspehov ter napredka bolj kot sleherni Ljubljančan. Navzlic napornemu delu na rasnih po-ij ± Josip Tunk nikoli ni pozabljal tudi ne dolži >sti kot vrl Sokol. Ponosno je ob raa-nih prilikah nastonal v zgodnjih m poznejših letih v kroja, najučinkovitejše pa je pokazal svoje neomajno sokolsko srce oi> priliki, ko je šk) za naš Tabor. Zato je hvaležno svojemu prvemu podstarosti ne samo društvo Sokol I-, marveč za njim vse sc kolstvo. Izredno delaven je bil naš jubilant vedno tudi v obrtniških organizacijah, zato ga je Obrtniško društvo v Ljubljani izvolilo že pred časom za svojega častnega predsednika. Kjerkoli se je pojavil Josip Turk. kamorkoli je posegel v poklicu javnega delavca, povsod je čutiti njegovo i niči jati vnos' in smotrenost Uspešen delavec ni bil le v gasilstvu, v sokoJeftvu, v obrtniško-strokovnih društvih ali na političnem polju. Tudi pri humanitarnih in karitativnih društvih je bil vedno velik, pri Rdečem križu in v skrbi za prave ljubljanske sirote. Sodeluje že od prvih početkov v GMD i;i opravlja ob jubileja še vedno predsedniške posle JNS za šentpeterskj okraj. Med vojno, ko je ostal doma sam, se je še vnotejše udejstvoval v Rdečem križu in kot vodja vozne kolone na kolodvoru, rešil marsikaterega našega fanta, da je ostal pri svojcih, namesto, da bi odhajel s transporti ne fronto. Za svoje neštevikie zasluge je bil gosp Josip Turk odlikovan s številnimi redi. Na prsih nu bleste ob svečanih prilikah: red sv Save III. in IV. stopnje, zlata kolajna aa državljanske zasluge, dalje pe Številna nozemska odlikovanja: poljska, češkoslovaška in francoska za zasluge na polju gasilstva. Veleodličnemu jubilantu in veleeeslužne-mu javnemu delavcu in pravemu sten mesta Ljubljene, kličemo ob svečani Tiri budi mi >Zdravo!< in Se na dolga sreona leta v zdravju in zadovoljstvu! Kupujte domaff blago! Senzacija v Parizu: Sestanek Titulesca z italijanskim poslanikom Odmev volitev v Gdansku Hitlerjeve! niso njaaje Varšava, 9. aprila, r. Poljski tisk ugotavlja z zadovoljstvom, da s« je glasovanje v Gdansku končalo s porazom narodnih socialistov, ki niso dosegli pričakovane dvetretinske večine, potrebne za spremembo ustave. Listi iz vladnega tabora obsojajo narodno socialistični volilni teror in udeležbo nemških državnih ministrov v volilni borbi svobodnega mesta. Pri tem podčrtavajo posebno, da je porast narodno-socialističnih glasov od 54 na 60% glasov pravzaprav nazadovanje, ker je topot prvič slasovalo v gdanski deželni zbor okoli 8000 Nemcev iz Rajha. Vsekakor narodni socialisti niso dosegli svojega "a"^»g»«, to je dvetretjinake voči- pričakovane zmage * v se je že pričelo ne, ki bi jim bila potrebna za spremembo ustave. Neuspeh narodnih socialistov pri volitvah v deželni zbor je izzval v oficijelnih krogih hudo vznemirjenje, kar se je opazilo pri številnih aretacijah in hišnih preiskavah, ki so bile kmalu nato odrejene pri političnih nasDrotnikih. Okol 2. pono-č so aretirali v Gdansku bivajočega varšavskega dopisnika »Manchester Guardia-na« in *News Chronicla« Changa, ki je tudi tajnik varšavske zveze inozemskih novinarjev. Generalni komisar poljske vlade v Gdansku je zaradi tega že posredoval pri senatu. /8LOTBNSK1 NAROD«, dne 9. aprila 1935 Stev. 81 Jugoslovensko Sokolstvo kralju - Mučeniku Svetlemu spominu Viteškega kralja Aleksandra L Zedi-nitelja jugoslovensko sokolstvo 9* oktobra 1934 9* aprila 1935 Jugosloveoski narod in njegovo sokolstvo ne bo nikdar poaaialo tiste največje in najsvetejše žrtve, ki jo Je daroval njegov Veliki kralj m svobodno in uedinjeno Jugoslavijo. Ko Je ustvaril večne ideale svojega naroda, ko ne Je ovenčal v borbah za njegovo uresničenje z nesmrtno stevo heroja ki vitesa, da se s tem ves posveti skrbi za svoj narod in svojo domovino, služeč obenem kot kralj — mirot\orec resnično vzvišeni ideji miru, boljci in lepši bodočnosti svoje domovine, je v te j sveti svoji službi miru padel, ko je daroval ovoje dragoceno življenje in svojo kraljevsko kri. »Jugoslavija bo še močnejša, ako Jaz padem za njo...!« Veliki kralj, kralj vitez in heroj, je bil pripravljen za veličino in dobrobit svojega naroda in svoje domovine, za svobodo in etMnstvo Jugoslavije na tO največjo žrtev — da žrtvuje za Jugoslavijo tudi samega sebe, V zadnjih trenutkih svojega življenja Je mislil na svojo ljubi jemo Jugoslavijo in pri zadnjih izdihijajih Je mislil samo na njo ter nam zapustil sveto oporoko; »čuvajte Jugoslavijo!« Ta edinstven primer ljubezni do svoje domovine, njene svobode in njenega edrnstva, je in mora biti vedno v mislih vseh Jngoslovenov, naj se to prenaša iz roda v rod, da bodo vedno v vsakem časo pripravljeni tudi s Svojim Življenjem braniti svobodo in edinstvo svojega naroda in domovine proti vsakomur — čuvati in očuvati kraljevino Jugoslavijo, za katero se je boril, katnu Je ustvaril in m katero je padel njen viteški kralj Aleksander L Zedi-nttelj. Jugoslovensko sokolstvo pa, ki je bilo vedno prvi pobornik velike juge-aiovciuuke misH. ono je vedno pripravljeno, dosledno Svojim najvišjim in najsvetlejšim sokolskim m narodnim idealom, da bo tudi prvo, ako bo potrebno hraniti in čuvali največje delo svojega Velikega kralja — Sokola — da čuva Jugoslavijo! Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. ZedrntteUn! Oorvajmo Jugoslavijo! Spominski žalni koncert Narodne odbrane Ob zaključku globoke žalosti po blagopokojne m Viteškem kralju Aleksandru 4. Uedinitelju je Narodna Odbrana s eo-.ielovanjem radio tonske oddajne postaje priredila včeraj v dvorani kazine spominki žalni koncert. Svečano presunljivo prireditev so posetili vsi funkcionarji in •redstavniki oblasti m društev. Tako so •e med drugimi udeležili koncerta gg. podban dr. Pirkmajer, brigadni general, češkoslovaški konzul Sevčik, soproga semaforja Kramerja, minister Mohorič, I. fodstarosta SKJ GaugL, podnačelnik mestec občine prof. Jarc, postni direktor Tav-sea, žeL direktor Ougmus, polic, direktor Kersevan, fin. direktor Sedlar, predsednik Jcgosl. bolgarske lige Pustoslemšek, ravnatelj konservatorija Betetto, ravnatelj trgovske akademije Pirjevec, ravnatelj ve-lesejma Dular itd. itd. Pri koncertu je sodeloval pod vodstvom kapelnika g. Antona Neffata na 30 godbenikov pomnoženi radijski orke-•ter, operna primadona ga. Zlata Gjungjenac in direktor g. Julij Betetto, spominski nagovor pa je govoril predsednik ob L odbora Narodne odbrane g. dr. Ce-puder Josip. Žalni koncert je v poltemni dvorani, ki jo je krasila ned koncertnim odrom velika alika blagopokojnega kralja na s črnim obrobljenih jugoslo venskih barvah < napisom »0710. — Vse za edinstvo«, otvoril radijski orkester z državno himno. Nato je r jedrnatem, pretresljivem nagovoru predsednik ObL odbora Narodne odbrane dr. Cepuder predočil vso grozo marsejske katastrofe, od katere je z današnjim dnem minilo pol leta. Rane čas ni zacelil in je tudi ne more zaceliti; spominu velikega mučenika in modrega pokojnega vladarja pa se oddolžimo, ako bomo v krepki slogi vsi kot eden z vsemi svojimi silami delali za edinstvo, dvig in veliko bodočnost nase države. V nadalj-nem poteku spominskega koncerta smo slišali heroično »Slovansko koračnico« Cajkovskega, ki jo veliki glasbeni mojster zaključuje z najlepšo vseh himn »Bože carja hrani.« G. Julij Betetto, direktor državnega konservatorija, je nato zapel Josipa Michla zamišljeno »Človeka nikar«, ki jo je nalašč za to priliko spretno in odlično zveneče i ns trum en ti rad g. Matija Bravničar. Profundno filozofski tekst Gregorčičev je tako v komponistu kakor tudi v izvajalcih našel odlične interprete. Temni, turobni godalni stavek iz Osterčeve »Suite«, ki je Michlovi skladbi sledil, je bil, kakor malokatera druga skladba, primeren ubranosti žalne prireditve, ietota-ko dva stavka iz Leskovic - Gradnikovega cikla »De profundis«, ki ju je pela primadona ga. Zlata Gjungjenac. Globoko resno spominsko prireditev je zaključila veličastna predigra k Borodinovi operi »tfCnez Igor«. Mnogobrojno, zamišljeno ubrano občinstvo je z napeto koncentracijo sledilo lepi svečanostni prireditvi, ki je na tako dostojen način zaključila najbolj pretresljivih šest mesecev zgodovine naše mlade države. Gorenjski Sokoli so delavni Sokolska župa Kranj šteje 35 edinic in 6106 pripadnikov Jesenice, & arprila- V nedelio je bii v Narodnem domu v K nanju občni zbor sokolske župe Kranj. Zastopanih je bik) 27 edinic z okrog 70 delegati in člani župne uprave. Pred zborovanjem je bil v gledališki dvorani sestanek društvenih delegatov. Vsa poročUa so bila društvenim delegertom dostavljena 14 dni prej v posebni knjižici in( je bila na sestanku samo debate o poročilih. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je btta med večjimi prireditvami proslava 301e*nice Sokolskog« društva Jesenice in 20-lekriea Sokolskoga društva Mojstrana, ki >e ob tej priliki raevilo svoj pra/por. Zujpa je bila zastopana na pokrajinskih zletih v Sarajevu in Zagrebu m drugiij prireditvah. la. poročila župnega načelnika br. V. Bezmke je raavidno, da telovadi v odmicah 344 članov, 240 članic. 232 moškega, 185 ženske*?« naraščaja. 709 moške in 608 ženske dere, skupno 2417 pripadnikov. Izmed edinic jih trna 15 lastno telovednico, 14 lastno letno telovadišče, 1 lastno zbirališče in 2 smueki skakalnici. V župi deluje poleg 20 prednjaških zborov, 18 smučarskih odsekov, 2 strelska odseka, 6 zdravniških in 12 mladinskih odsekov. V društvih je bilo prirejenih 15 prednja-Skih tečajev, ki se Wh je udeležilo 341 bratov in sester. Za župne smuške tekme v Mojstrani 6e je priglasilo 312 tekmovalcev in tekmovalk v 11 disciplinah, a tekmo v« k) j!h je 229, na žapnem v Kranju je tekmovalo v višjem, srednjem in nižjem oddelku v 37 vrstah 288 tekmovalcev in tekmovalk, pri javnem nastopu pa je nastopilo ori prostih vajah 286 olaoov, 132 5tanlc 156 moškega in 114 ženskega naraščaja, tekem v odbojki v Radovljici se je udelešilo 5 društev, župnih tekem v lahki atletiki, ki so bile na Jesenicah, se je udeležilo v kategoTiMh .» r-sriplnali 287 tekmovalcev in tekmovalk. Presveta r brat Spicar Jakob je poročai o župnom prosvetnem dnevu, ki je bil na Jesenicah; sodelovalo je 350 pevcev, pevk m godbenikov. V društvih je bilo 2S6 predavanj, 260 nagovorov pred vrelo, 279 debatnih večerov,^ 145 gledaliških, 3 lutkovne m 104 kino predstovs, 16 koncertov, 96 zabavnih večerov, 8 akademij, 39 izletov in 44 drugih prireditev. Blagajna je imela 184.022 EHn denarnega prometa. Po zaupnem sestanku se je »v žalno okrašeni glavni dvorani vršila spominska svečanost za viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinrteljem. V spomin velikega toralja-mnčenfika je spregovoril starešina brat dpi-car krasne besede, ki so jih vsi poslušali stoje. Ofočnri zbor je z lepim nagovorom otvoril staraSma br. Spicar. Pozdravil je zastopnika Saveza SKJ brsta Svajgarja, zastopnike občine Kranj, oblasti, vojske, dr-žarnih uradov, šol, društev in organizacij ter prešel na dnevni red. Vsa poročna so bila gladko sprejeta. Sklenili so. da bo župni zlet v Kranju v dneh 9. in 10. junija m velika kulturno prireditev v proslavo zapne 251etnice na Jesenicah. Izvoljena je bila z malimi spremembami stara uprava s starešino br. Spicerjem Iti načelnikom br. Beznfkom. Zvočni kino Ideal Samo se danes ob 4., 7. in 9.15 on JO AN CRAWFORD v veliki reviji Prodana Venera Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Zahteve učiteljstva Pragersko, aprilu. V soboto je zborovalo očiteljstvo elo-veojebistri&ega okraja na Pragerakem. Navzoče je pozdravil predsednik Miloš Tajnik. Podal je obširno situaeijeko poročilo ter poudaril razveseljiv moment, da se učitelj-stvu in njegovemu delu daje priznanje z najvišjega mesta. Žalostno pe je, da se uČi-teljstvo šaman bori am uveljavljen je tvojih zahtev. Te so: izbori inj a motnega položaja, depolitizacija dole m ueiteljstva, reforma § 78. zakona o aarodnih šolah v tem smislu, da bo zakon nudil ufiifteljstvn jamstvo popolne svobode v iaveneoiakem delovanju ifc£ Zborovalo! so sprejeli sledeče predloge in resolucijo: 1. Učiteljska šola v Mariboru mora osta-neokrnjena; 2. razpis za učne knjige na narodnih Šolah naj ee prekliče; 3. obsoja se pristransko postopanje pri nameščanju učiteljskih a&turijeoftov. Izrekamo se proti uvedbi stanovskega bolniškega zamrovanja. Za ctoaago večje aktivnosti slehernega abo- rovalca in večje živahnosti, so eprejeki predlog za reformo zborovanj, ki se bodo odslej vršila v okviru odsekov: aa aadaljeved-no šolstvo, za kulturno skrb in povzdigo vasi ter javno udejetvovanje učitskjstva, gospodarskega, šolsko-upravno pedagoškega, atanovako političnega in odseka ea ženska vprašanja. OUZD v marcu OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o stanju zavarovanja v marcu. Povprečno je bilo zavarovanih 43.870 moških (v primeri z marcem lanskega leta manj 391), ženek 30.1*8 (plus 303), skupaj 74.01S minus 8S8- Bolnikov je bito 2417 (.291), povprečna dnevna zavarovana meada je znašala 22.32 (— 0.52), celokupna dnevna zavarovana mezda pa Iy651.d63.60 (— 25.996.40). Prvič po decembru 10 £3 zaznamuje OU2D padec svojih čdanov napram prejšnjemu letu. Nazadovanje večjega diferencijala zaposlenosti nam kaže naslednje sliko. Oktobra 1934 je znašal še 4091, februarja 1693. marca pa — 88. Treba je pripomniti, da je padec letnega diferencijala za enkrat samo fiktiven. Delavci, zaposleni iz kreditov bednoetnega fonda (javna dela) so se počenši od 1. januarja sukcesivno izločali iz zavarovanja, kecr po mnenju banske uprave za dravsko banovino nieo zavezani bolniškemu zavarovanju kakor niso delavci po zakonu o javnih delih. Število teh izločenih delavcev znaša nad tisoč. Ostanek letnega diferencijala gre pa na račun tekstilne industrije, ki je zadnje čase nehala delovati. Nobena ostalih industrij ne kaže, kakor je razvidno iz zadnjih poročil OUZD, omembne vrednega nazadovanja. Sedanji fiktivni padec članstva OUZD ne pomeni uvoda v novo gospodarsko krizo. Letni diferenciji povprečne dnevne zavarovane meode se še vedno zboljšu-je, čeprav ne več tako intenzivno. Odstotek bolnikov je dosegel zarada hripe nov rekord 3.27. Od začetka 19-29, ko smo imeli hudo zim-o, pa do danes OUZD še nikoli ni imel relativno tako visokega staleža bolnikov. SOKOL Ljubljanski Sokol priredi, kakor že objavljeno, v soboto dne 13. t. m. točno ob 20. uri mladinsko telovadno akademijo s povsem novim sporedom. Za akademijo, ki bo v društveni telovadnici v Na rodnem domu, bodo vstopnice v predpro-daji od srede dalje v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami. Sedeži po 8 in 6 Din, stojišča 3 Din, naraščajske vstopnice po 2 Din. Tekoj po akademiji ob 22. uri bo v restavraciji Zvezda običajni vsakoletni družabni večer. Pri akademiji sodeluje fanfara društvenega jezdnega odseka, na družabnem večeru pa društveni pevski zbor. Svoje članstvo ponovno vljudno vabimo, da obišče obe naši prireditvi, enako iskreno pa vabimo tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolsikh društev. — Sokol Vič priredi drevl ob 20. v dvorani Sokolskega doma žalno svečanost za blagopokojnim Viteškim kralijem Aleksandrom I. Zediniteljem, na katero je Članstvo in ostalo občinstvo vljudno vabljeno! Zdravo! Iz Ptnfa Požar. Te dni je okoli polnoči izbruhnil ogenj pri posestniku Antonu Medvedu iz Zg. Jablan. Goreti je začelo na gospodarskem poslopju, ki j« bilo zidano in z opeko krito. Poslopje je pogorelo do tal in z njim vred tudi vsa dveletna zaloga slame in sena. Razen poslopja je zgorelo vse gospodarsko orodje in mlatilni stroj. Kako je ogenj nastal, ni znano, ni pe izključeno, da je bil podtaknjen. Skupna škoda znaša okoli 80.000 Din. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Crikovcev in Sikol. Potovanje na Oplenac prirede Kolaši-ce v času od 6. do 9. maja t. L Skupni stroški bodo znašali za tja in nazaj Din 170.—. Prijave sprejema tajnica učiteljica gdč- Kocmut Lojzka. Sočno lekarniško sluibo vrši do vključno petka dne 12. t. m. lekarna »Pri zamorcu« (mag. ph. Rudolf Molitor). Iz $k*fl£ Loke _ Pred izdtjo prospekta o Skofji Loki. Odsek za izdajo prospekta (gg. Zahrastnik, Blaznik in Burdych) OD se živahno giblje in je ves tozadevni materijal do malega zbran. Interesenti is objave v prospekte naj se javijo eimprej tajništvu. — Komemoraeijski večer škofjeloškega Sokola Javnost opozarjamo na komemoraeijski večer, ki ga priredi škofjeloški Sokol v torek zvečer v domu, kot zaključek globokega žalovanja za blagopokojnim Viteškim kraljem Uediniteljem! Pole« priložnostnega nagovora je na sporedu tudi sodelovanje pevskega zbora — Teiave t prometa. Nova zima nas je našla nepripravljene, saj nihZe ni slutil, da bomo dobili kar Čez no5 zopet za dobrih 10 cm debelo novo snežno plast. Avtomobilski promet z dolinami je združen z znatnimi težavami, vendar zaetefa ni. Prezidava hotela Tivoli v dečji dom Mladinsko skrbstvo v Ljubljani bo šele tedaj popolno, ko dobe revni otroci dom Izubijana, 9. apriia. V pregledu o delovanju in smernicah koran ne Ime politike sedanjega občinskega sveta v sedmih letih je aiaeti važno poglavje, ki govori o posebnih nalogah mflartmukege skrbstva v LJubljani. Nagla-s4ti moramo predvsem e gotovi ter: Mladinsko skrbstvo mestne občine bo iale tada j temeljito ter vzorno, ko bo občina zgradila dečji dom. Do uresničenja te zamisli ni tako da-leč in tuđi žrtve bi ne bile tako velike; stvar jo treba samo vzeti reatno v roke ter se aa njo odločno zavzeti. Pogoji so te dapornjeni t veliki meri; veliko zagovornikov ima načrt za preureditev bivšega hotela »TivofcU v dečji dom. Bilo je tukii nekaj nasprotnikov, U so zapostavljali interese mladinskega skrbstva zasebnim interesom In ki so zadnje čase utihniii, Ker se pač intero&i zasebnikov aorecninjejo. de vedoo je pa in bo y interesu nadih otrok, ki i\h mori beda, dta dobe moderen dom. Prostor sa otroško zavetišče t Tivoliju Je vzoren, saj noted stoji takorekoč povsem v naravi, v t>Bi-žini gozida, daleč od prometa, kjer je tudi dovolj se in ca in pred poslopjem je tudi lep prostor za igrišča Razen tega ima »Tivoli« centralno le^o, da lahko postane osredmje dnemo otroško zavetišče in ne-mn primerno narvedirtto, pouk in vegoio. Dom bi pa ahifcll tudi za prevzemno postajo, fci jo občina tek) pogreša. Cesto se namreč dogaja, da oetane ne'bofidjen otrok povsem zapuSčen po smrti edinepa rednika ali če ga zapu«tri nezakonska mati. Otrok, ki je potreben nujne pomoči, pač ne more čakat;, da bi mu še iskali rejuico. Dečji dom je v LJubljani potreben kakor je potrebno mladinsko skrbstvo sploh in kakor je potrebno prirejanje počitniških kolonij. To lahko zagovarjamo in moramo zagovarjati po svoji vesti: Za mladino, ki bi eicer proprdfla in ki bi nilrdar ne mogla kor is tati dru*bi, moramo storiti vse brez oklevanja! Za preureditev poslopja v moderni dečji dom s centra In o kurjavo in vsem inventarjem bi bilo potrebno 1,500.000 Din.. Ta denar bi nedvomno ne bil zavržen. Pomisliti j treba, da bi se ta investicija obrestoval i še poznim rodovom z neprecenljiva mi o restmi, ki se ne dado izraziti zgolj v denarni vsoti. Razen tega bi pni preuredit vi tudi dobilo precej delavcev za&hižek, kar na drugi strani razbremeni »oci- jakni urad mestne občkne. čim prej dobe otroci svoj dom, tem prej bo občina izvršila svojo dolžnost in tem prej bo odpravljeno zlo, ki razjeda (trutbo do bistva. Zlasti pri prirejanja p^čitodskih kolo nij ee bolehne ln revne otroke iz Ljub Ijane ee je pokaza*o, da moramo mladini priskočiti na pomoč bas v teh ča-sdh, ko nezdrave gospodarske ter toci-jalne razmere zapuščajo povsod usodne bJedove -in ko mora tudi inUuina mnogo trpeti. Ako bi mirno dopuščali, da mladina hira, da jo ovira beda v razvoju in da jo Zanje bolezen — kaj bi al smeli obetati od nje in kako bi so otresli velike odtgovo-rnosti še pro*l poznimi rodovi? Žrtev bede je dandanes v mesta mnogo, nešteto družin životari in češče trpe za-radri tega najbolj otroci. Netteto otrok na naših šolali je preslabo hranjenih in ee sara*!4 tega nagiba k ttiberktilo»i. Mnogo družin je prisiljenih stanovati v tesnih, nezdravih, za človeka neprimernih stanovanjih. In v teh »stanovanjihc dora-šča nasa mladina: Predočite et življenje deru-žine s 6 do 8 otroki, ki jo pNavaden človek«. Igro Je spretno režiral Rojina Mladi igralci so pokazali mnogo volje tn dosti uspeha, čeprav so vsi šele prvič na odru Opcoarjamo prijatelje nase srednješolske mladine, da v čim večjem številu posetijo predstavo, ki se bo ponovila v četrtek 11. aprila ob pol 21. v Narodnem domu. Cisti dobiček Js namenjen za podporo dijakom, ki se bodo udeležili poklonit ven ega potovanja na grob blagopokojnega kralja Aleksandra i. na Oplenac od 24. do 27. aprila. — Tujci v marcu. V marcu Je obiskalo Kranj 157 jugoslovenov, 17 Avstrijcev, 4 Cehoslovaki, 1 Francoz, 8 Italijanov, 9 Nemcev in 2 Poljaka. — Prijava kolesa. Lastniki koles morajo prijaviti svoja kolesa najkasneje do 1. maja pri sresikem načelstvu. Sorzna poročila. LUBUANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 2SJ6 odsrtot). Amsterdam 2962.8S — 1977.48, Berlin 1766.08 — 1769.95, Bruselj 744.67—749.70, Curlh 1421.01 — 1428.08, London 211.9«— 218.99, Newyork 4358.98 — 4395.20, Parts 183.42 — 184.52. Praga 183.42 — 184.52, Trst 368.84 — 366.93. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.60 — 8.70. INOZEMSKE BORZE. Curih. 9. aprila. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 14.95, Newyork 309.2«. Bruselj 52.46, Milan 26.65, Madrid 44.2*5, Amsterdam 208.5. Berlin 124.40, DanaJ 58.10, Praga 12.918, Varšava 58-25, Bukarešta 3.06. Stev. ?l .SLOVENSKI NAROD. DNEVNE VESTI Dolžnost matere: otroško perilo mora biti posebno cisto Kako cesto se pripeti — zlasti pri slabo opranem perilu — da zaostane v tkanini nesnaga in bolezenske kali, ki zelo lahko škodljivo vplivajo na nežni in občutljivi organizem otroka. Zato je baš za otroško perilo Radion tako odlično pralno sredstvo. Že pri kuhanju prehaja namreč na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kali. ** Kar je dobro za otroško perilo, velja seveda še v večji meri tudi za vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači Izdelek SCHICHTOV RADION pere vse higi jenično čisto R.J. 3-35 Proračun jeseniške občine 1,843.038 Din dohodkov in izdatkov — Občina hoče pospešiti gradbeno delavnost Spominska žafna svečanost ob pol-letnici smrti blagopokojnega viteškega kral>a Aleksandra 1. Zedinitelja bo direvi ob pol 21. v telovadnici v Narodmem domu v Kranj«. Vabljeni vsi. Vstop prost. Sokolska uprava. — Propagandne zaklopne znamke sa XV. ljubljanski spomladanski velesejem so hošle. Na razpolago ?o s sdovons«kimt srbohrvaškim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom v lični in okusni izvedbi. Uprava ljubljanske;* a ve-lesejma dostavlja p. n. tvrdlksm na željo znamko bre-zplačno na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje postne pošil jke. PoStna uprava je uporabo Teh znamk dovolila. — KonkurzJ in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. marca naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretepenega leta): 1. Otvorjeni konkurzd: v dravski banovini 2 (—). v savski 4 (—), v primorski 2 (—), v dunavski 1 (—), v moravski l (—), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (2). — 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4(9), v savski 3 (3), v primorski 2 (1), v drinski 1 (3), v zetski — (3), v dunavski — (3). Beograd, Zemun, Pančevo l (—) 8. Končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (2), v savski 3 (4), v drin-aki 3 (2), v zetski 1 (—), v dunavski 1 (7), v moravski 5 (—), v vardarski 3 (2), 3eograd, Zemun, Pančevo l (2). — 4. Potrjene prisilne poravnave: v dravski bano-rini l (—), v savski 4 (1). v primorski 1 (—). v drinski 1 (—), v dunavski l (3), — Borza dela v Ljubljani išče elektrotehnika, sedlarja in tapetnika, dva krojača, strokovnjaka za izdelavo teste-niin, 2 brivsfta pomočnika, usnjarja, Žagarja za venecijanko, ki bi opravljati tu-dii mlinarska dela. — Nova grobova. Utmria je danes v Ljubljani gospa Marija Podlipec roj. Leder. žena s»trojarja. Pogreb bo v četrtek ob 17.45 Lz mrtvaške veže na Vidov-danski cesti 9 na pokopališče k Sv. Kirižu. Včeraj je umrla v visoki 9tarosti 88 let gospa Marija Vanderschmjdt Pogreb bo v sredo ob 16. izpred mrtvašnice zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Blag jima spomin, sorodnikom iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved prav!, da bo spremenljivo, torpdej^e vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skop!ju 20, v Splite in Zagrebu 18, v Ljubljani 14, v Rogaški Slatini 8. lz drru-gib krajev ni poročil o stanj« temperature. Davu je kazal barometer v LjKitolji-nM 761.9, temperatura je znašala 5-4. — Umor p« Solinu. Včeraj so štir, ribiči iz reke Jadro bliiju Solona pote n 11 i mrtveca, ki mu je bil z žico privest l okoli 25 kg težak kame«. Po vseh snak sodeč, je bil nesrečnež umorjen. 0*v . niski so ugotovili, da gre za NukoJo M al ša, rodom rz Niškega in stanujočega Splitu. Pokojni je imel nekaj premoženj' saj je lani prodal hišo aa 90.000 Di svet pa za 36.000 Din. Sodna komisija ugotovilo, sledove nohtov na varana. I mnenju komisije je bU nesrečnež najprej zadavljen, potem so pa nezavestnega w-gll v reko. — Smrt 115fte*neea starčka. V Varaždinu Je umri Lovro Vitez rz Knjegrin-ca, ki je bil rojen leta 1820 in je biAo torej etar 115 let. Pokojni je zapuMrH 645 vnukov in pravn/trkov. Zanimivo je, da *e mož skoraj vee življenje red pogđerktl gfloboko v kosatroek. — Krvav zločin »a Su&afct*. Včeraj okrog 11. je bM blizu obmejnega mnetu na Sušaku izvršen krvav eiočin, katerega žrtev je postal ladijski kuhar Josip £kopec. Tega je nenadoma in brez vsakega povoda napadal z nožem km-har Mate Nlžič-Batisfcič. Nesrečni Sfkopec se nI mogel braniti in zato ga je Ndžič petkrat sunil v prsa. Takoj so ga prepeljali v banovinsko bodnićmJco, kjer je pa zaradi prevelike izgube kr-vd kmalu umrl. NidOč je hotel po krvavem zločinu pobegniti, pa so ga prijeli. Mož je nedavno aiužil ske-paj s Skope eni na pamikti Karagjoj*gje*., poaflmi pa je bU ođpu&čen. Zefcad bi moral biti na novo sprejet. Ladijska posevka pe ga nI hotela, ker je zelo nasilen, in zato ga niso sprejeli. NilJč Je mišja, da mu je bo skuhal Skopec in aarto se je maščeval rmd njEfem. Odolova ustna voda veeb»J)e poleg učinkovitega odolovega antiseptičnega sredMra še ekstrakt, pridob9»n lz mire, ki preprečuje zrahljan je zob ter krvavitev dlesni- Miro uporabljajo kot ta»ko «=redetvo že tisoč let. Ljudje, Id trpe na otežkoceni telesni potrebi in ki jih zaradi tega muči krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, moćno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, ftšurah, hemeroidalneru zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer četrtinko »Franz Josefove grenčice«. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove grenclce« po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova srenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Priprave za pomladansko umetnostno razstavo v Ljubljani. Pripravljalna dela za pomladansko razstavo so v polnem teku. Te dni je razposlal odbor društva likovnih umetnikov vsem umetnikom, ki so prijavili svojo udeležbo, pravilnik in prijavnico za razstavo. Po številu umetnikov, ki so se dosedaj prijavili, je računati na to, da bo po dolgem času Ljubljana zopet doživela splošno slovensko umetnostno razstavo, ki bo pokazala nivo sodobne slovenske likovne umetnosti. Iz dosedanjih prijav je razvidno, da bodo zastopani na tej razstavi naši umetniki od najstarejših do najmlajših. Ker je zanimanje za to razstavo zelo veliko in je čas kratko odmerjen, se obveščajo vsi gg. umetniki, ki se še niso prijavili na udeležbo ter se žele razstave udeležiti, da se prijave sprejemajo samo še do konca tega meseca in se poznejše prijave ne bodo mogle upoštevati. — Odbor —lj Za koncertno akademijo Pomlad-ka Rdečega križa srednješolskih zavodov, ki bo v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v unionski dvorani, so vstopnice že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice po zelo nazkih cenah. —lj Podoknica g. Turku Josipu. Včerajšnja naša notic«, da se poklonita 6-lavljenou v imenu predsedništva Huba-dove župe JPS gg. dr. š v igel j in Pre lovec, je prišla po netočni informaciji v list. Pri podoknici, ki jo priredi Sokol I. s s>vojo godbo, sodeluje v imenu pevskega društva »Ljubljanski Zvon« njegov oktet v znak hvaležnosti napram svojemu ustanovnemu in podpornemu članu ter v eJ i k emu dobrotniku. —lj Pregled motornih vozit za okoliš uprave policije in sreskega načelstva v Ljubljani bo v torek 16. t. m. ob 8. za vsa voz'la, ki so vzeta izpod plombe in stavljena v promet, na Bregu štev. 20 v Ljubljani, dovoz z Novega trga. Vozač mora predložiti komisiji: prometno knjižico, kolek za 100 Din, 54 Din v gotovini kot takso za komisijski pregled za vsak avtomobil odnosno 27 EMn za vsako motorno kolo, vozniško izkaznico, overovljeno za leto 1925. Vozilo je pripeljati h komfeijf čisto i«i z vsemi pripravamml. —H Najlepša dela slovenske proze in poezije nam bodo na nov način podali dajalci fcjfubljanske klasične gtimnazije v >Naši besedi«. Tako so krstili dijaki literarno akademijo, ki bodo z njo nastopili v dramskem gledališču 12. aprila ob 20. Pri akadenuiji sodeluje nad 250 dijakov in dijakinj od prve do osme šole, ki bodo nastopiJi z recitacijami v zboru, s petjem v z":r.r*i in kot recitatorji solisti in solistke. Za dovršenost prdrediitve bo pripomogla tu
  • rod»aji v pisarni S-PD na Aleksandrovi cesti. —lj Občni zbor Osrednjega društva SPD v Ljubljani bo v četrtek dne 11. t m. ob 20 v dvorani Delavske »bornice Karprh vljalo se bo med drugim tu If o i-p-emembi društvenn pravil ter mnr« bf navzočih vsaj 200 članov, da se 'ahko pravnoveljavno sklepa o tej važni MKfiUi Olani naj se zaradi tega zanesljivo udeleže občnega zbora. —U Ruski velefilm »Pot v življenje«, ki je zbudil v Širnem sretu veliko zanimanje, si je nabavilo ZKD za prihodnji spored, nm kar Vas posebno opozerjamo. Ne pozabite, da je od petka dalje ob četrt na 3 popoldne na ZKD sporedu originalni ruski velefilm »Pot v življenje« «a najnižjo vstopnino 3.50, 4.50. 5.50 m 6.60 Din. —rj G. Ludvik Korče, bivfci vodja spec oddelka Oospodareke zveze, je otvoril na Miklošičevi cesti 5 trgovino s sadjem. Opozarjamo na današnji oglas. Iz Celja —c Orevi ob 1830 se bo pričela v veliki dvorani Narodnega doma sokolska komemoracija ob polletnici smrti blagopokojnega kralja. Vabljeni so tudi državni in samoupravni uradi, nacionalna društva in ostalo občinstvo. —c Na ljudskem vseučilišču bosta priredili na§i Japonki ga. Marija Tsuneko -Sku*kova in njena hčerka Erika v sredo 10. t. m. ob 20. »japonski večer«. Ga Tsuneko - Skuškova bo ob predvajanju ski-optičnih slik opisovala japonski narod, pokrajine in običaje ter plesala japonske plese, njena hčerka pa bo pela japonske pesmi. Opozarjamo občinstvo na ta zanimivi večer. —c Akademija pomladka Jadranske straže na drž. real. gimnaziji v Celju, ki je bila določena na 13. t. m., je zaradi tehničnih zaprek preložena na soboto 11. maja. Akademija bo v vel'ki dvorani Narodnega doma. —c Umrli so v celjski bolnici: v soboto 23 letni kaplar 30. p. p. 2-ivko Brkovič Krive reke v zlatiborskem srezu v drinski banovini, 29 letni dninar Roman Sep iz šoštanjske okolice in 32 letni občinski revež Marjan Tanjšek iz Slivnice pri Celju, v ponedeljek pa 62 letni upokojeni organist Franc Ratej iz Vojnika. —c Nogomet na cvetno nedeljo. V nedeljo 14. t. m. bosta v Celju dve prvenstveni tekmi in sicer podsavezne tekme med čakovakim SK in SK Celjem ter drugorazredna tekma med SK Atletiko in SK Jugoslavijo.. Za prvo tekma vlada v Celju že sedaj veliko zanimanje, saj je to edina prvenstvena tekma, ki jo igra SK Celje v pomladanski sezoni na domačih tleh. Prva tekma bo na Glaziji, druga pa na igrišču pri »Skalni kleti«. Čas tekem se n; določen. Iz Laškega — Naši podmladkarji »Rdečega križa« so priredili v nedeljo »Oan podmladka RK«. Žalni pomen dneva je orisal šolski upravitelj g. Kislinger, nakar so sledile po nagovoru predsednika podmladka M. Drnovška, prizorčki, deklamacije in pevske točke, ki vse so bile posvečene miru, bratstvu in ljubezni. Da je morda res edina pot do trajnega miru vzgoja dorašča-joče mlade generacije v tem duhu, nam že domorodni pisatelj Rosegger pove v svojih »Zapiskih gozdnega šolnika«, kjer pravi: »Poleg ljubezni do domovine bi moralo biti v človeških srcih tudi prostora za ljubezen do vesoljnega človeštva. Mesto navduševati šolsko mladino za zgodovinske junake, bi bilo bolje, da se jih vzgoji v ljubezni do človeštva. — Javna ljudska knjižnica, ki šteje okrog 1000 zvezkov, ee pritožuje, da je čitatelji ne obiskujejo. Knjižničar prihaja redno vsako nedeljo ter čaka od 9 30 do 10.30 na ljudi zaman. Iz Maribora — Mariborski volilci po poklicih. Med volilnimi upravičenci, katerih je v Mariboru okrog 11.000, prevladujejo po poklicu železniški državni uslužbenci, ki jih je 3461. Takoj za njimi so tekstilni delavci, ki beležijo le nekaj manjše število. Civilnih državnih uradnikov je med mariborskimi volilci 1837, med tem ko je privatnikov raznih svobodnih poklicev 1439. — Naši umetniki so si ustanovili klub. Preteklo nedeljo dopoldne se je vršil pri »Orlu« ustanovni občni zbor Umetniškega kluba v Mariboru. Velika udeležba zastopnikov vseh umetnostnih panog iz Maribora in bivše mariborske oblasti je dokazala, kolike važnosti je za naše umetnike organizacija, ki edina jim bo pomagala do uspehov in utirala umetnosti lepšo pot. Za predsednika je bil z velikim odobravanjem izvoljen pisatelj g. dr. Ivo Šorli. — Po neprevidnosti ustrelil tiaro mater. V Veržeju pri Ljutomeru se je pripetil tragičen dogodek, ki je pretresel vso okolico. Krojaški vajenec Ivan Topolovec je razkazoval svoji 7B letni stari materi Tereziji Topolovčevi samokres svojega mojstra. Po neprevidnosti se je brovning sprožil in krogla je starki prebila čelo. Starka je bila na mestu mrtva. — Komanda mesta v Mariboru javlja, da se vrši za vse rezervne oficirje iz Maribora letos poslednje obvezno predavanje v prostorih bivšega kina »Apolo« dne 10. aprila od 30. do 21. Rezervni oficirji, ki bi bili zadržani, naj to pismeno sporo-če neposredno komandantu mesta. Mariborski gledališki repertoar. Sreda, 10. aprila ob 20. »Kvadratura kroga«. Red C Glasbena krstna predstava na mariborskem odru. Režiser mariborskega gledališča Pavel Rasberger je napisal in uglasbil opereto z naslovom »Prebrisani amor«, ki se zanjo že vrše skušnje ter bo krstna predstava ob veliki noči. V muzi-kalnem pogledu je to prvo Rasbergerjevo večje delo zelo dobro ter bi zaslužilo, da bi šlo tudi preko naših mej, vsebinsko je zabavno in učinkovito. Režijo vodi glavni režiser J. Kovifi, večje ulogc igrajo Udo-vičeva, Barbičeva, Sancin, Grom, Kovic F. in Verdonik. Turf/ v drami bo krstna predstava. Igrali bodo vojno zgodbo »Kdo je kriv?«. Delo je napisal znani pisatelj Angelo Cer-kvenik ter je svareč klic k miru. Režira Milan Košič, nastopijo Starčeva, Furijan. Gorinšck, Medven ln Verdonik. Spominjajte m CMD.' Pred tednom je bila na mestnem magistratu dobro obiskana proračunska seja mestnega zastopa. Občinska uprava je predložila v razpravo proračun za 1. li>35 —1936, ki predvideva 1,813.038 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodki so predvideni v naslednji višini: Občinska trošarina bo vrgla približno 515.250 Din, občinske takse 113.160 Din, odkupnina za osebno delo 10.000 Din, druge davščine 395-000 Din, dohodki od posestev 17.000 Din, dolgovani dohodki 57 tisoč Din, dohodek od klavnice 6O.0OO Din. nepričakovani dohodki 50.7&S, primanjkljaj v iznosu 604.100 Din pa 6e bo kril s 60 odstotno doklado na vse državne neposredne davke. Izdatki: Osebni izdatki so proračunani na 340.094 Din, občno upravno oblastvo 96.7S4 Din, osebna ln imovinska varnost 102 994 Din, narodna prosveta 306.556 Din, finančna stroka 2.r>9.595 Din. gradbena stroka 349.476 Din, kmetijstvo 9000 Din, narodno zdravje 52.600 Din. socijalno skrbstvo 183.340 Din, trgovina, obrt itd. 24.000, občinsko gospodarstvo Din 43.250, dotacije, podpore itd. 15.000 Din in nepričakovani izdatki 40.000 Din. Ubožn! sklad ima poleg dotacije iz obč. proračuna 14.660 Din samostojn.ih dohodkov. Občinska uprava je pri sestavi proračuna upoštevala v prvi vrst! izredno težak položaj obrtništva, zato je znižala dokla-de na državne neposredne davke od 80 na 60 odstotkov, kar znaša okrog 200.000 Din 1 Reforma zavarovanja proti požaru Naš kmet je tako napredoval, da jih je le malo, ki bi ne imeli zavarovanih svojih poslopij. Časi so taki. da si mora prispevke in zavarovanje pritrgati od ust in jih vendar redno plačuje pred vsemi drugimi dajatvami. Kako 9i naj tudi postavi nov dom na pogorišču brez gotovine! Edina rešitev po požaru je pač odškodnina za škodo, ki jo dobi od zavarovalnice. Na žalost je pa zaupanje v zavarovanje silno padlo, ker zavarovanci navadno dobe znatno manj, kakor pričakujejo Požarna komisija navadno hladno ugotovi, da pogorelo poslopje niti od daleč ni bilo toliko vredno, za kolikor je bil zavarovano, in pogorelec morda dobi le polovico pričakovane vsote, ki si 1 njo ne more postaviti niti mnogo manjšega ln slabšega poslopja od dosedanjega Navzlic leta in leta redno plačevanih prispevkov za polno zavarovalnino, dobi nesrečnež le toliko, da je razočaran in obupan, ker se na noben drug način ne more izkopati iz nesreče. Izgubi pogum in spet je uničena trdna kmetija in strt za nesljiv kamen v temelju naroda in države. Takrat, ko je kmet zavaroval svoje poslopje, ga je zavaroval v trdni ven za znatno nižjo vsoto, kakor je cenil njegovo vrednost, saj je za primer nesreče imel še polno drugih virov, da Je prišel do gotovine ln si z njo spet opomogel Kmet varuje svoj dom in je ponosen nanj. a gorje, če mu ubijejo ta čut, ki na njem temelji vsa ljubezen do domovine Pri zavarovanju pa gospodar svojegn posestva gotovo ne precenjuje, ker je v boljših časih smatral zavarovalnino le za r.aj-nujrejšo pomoč v sili, nikakor pa ni mislil, da bi ? njo res kril škodo Do zidnieg^ t-amiča in deske pozna oispodar svoja pc«»iopja, saj visi na njih ijesuva surbna in čuječa ljubezen, n Ikar *e Je zavedel doma In čeprav se je v tem domu vredtlo že po tri in več generacij, vendar Je dom še trden in bi v njem Imeli varno gnezdo *e bodoči rodovi Po požaru pa mora rad ali nerad podpira« ugo-b**Hev. k» je bila posneta lz drobnega pe- na leto. Na drugi strani pa je morala po*! silo razmer uvesti občinski davek na električni tok iu na premog, namenjen v industrijske svrhe. Davek na električni tok bo zelo malo obremenil konzumente, vendar pa bo v splošnem prinesel občim lepe dohodke, ki se bodo stekali od naj-jačjih davkoplačevalcev. Povišana je bila tudi davščina na vino in sicer od 1.25 na 1.50 za liter. Občinska uprava hoče na vsak način poživiti gradbeno delavnost, da s tem pripomore obrtnikom in delavcem do dela in zaslužka; zato je vstavUa v proračun zopet precejšnje vsote za podaljšanje občinskega vodovoda Podmržak-Ijo, za ureditev Povšenove hiše, dograditev Rajinondovega gospodarskega poslopja za ubožnico, zgraditev prepotrcbmuii gasilskega doma, razširitev poslopja meščanske šole, ureditev kanalizacije itd Vse to bo nudilo obrtnikom več kot malenkostno povišanje davščine na vino, katera pa se Itak običajno prevali zopet na konzumente Pri tem pa bo dobivalo nače mesto vendar bolj prijazno Mce. napravila pa se bodo poslopja, katera so nujno potrebna in se gradnja ne more več odlašati v nedogled. O proračunu se je razvila najprej generalna debata, v katero so posegla gg. dr. štempihar, dr. Stanovnik, dr. Rekar, dr. Obersnel in Ovsenik, na kar je bil proračun po daljši podrobni razpravi z gla-l sovi večine »prejet. pela in ogorkov da je bilo poslopje vredno le še 20% prvotne vrednosti samo /s-to. ker je bilo morda staro že 80 let. Će jo bilo pa brižno in dobro oskrbovano, ni bilo morda niti 10% manj vredno kakor tedaj, ko je bilo novo. Da prebivalstvo ne izgubi zaupanja v zavarovanje in ga ne opusti na naivećio nesrečo vse dežele, je nujno potrebno, da se zakonitim potom podrobno določi postopek zavarovivja proti požaru in to zlasti glede verdnosti objektov v času zm^o-rcvanfa V ta namen naj zavarovalnice ne pooblaščajo takih zastopnikov, k: im«LOVEN8KT NAROD«. štel zaradi pobega, kakor navadno. V rokah je držal culico z darili za Mavrušo. Ozrl se je na culico, potem je pa dvignil oči in zagledal Fjokluško. Ne-sam osuplo in mračno se je ozrla Fjok-ruška nanj in obstala. Palica, na katero se je opirala, se ji je tresla v roki. — No, kako pa zdaj živiš brez žene, ti pogan? Oh ti mohamedan! Kje imaš ženo? Kje je Mavruša? Ahmed se je ustavil. Pazljivo je poslušal Fjokluškine besede. Njihov pomen mu ni bil takoj jasen. Bolj nego besede mu je bil jasen njihov bon. Zakaj ga vsi tako jezno gledajo, zakaj tako osorno govore z njim? Kaj je njegova trgovina tako razkačila zdravnika in Fjokluško? In Ahmed u se je začelo svitati v glavi, da tu ne gre za njegovo trgovino, temveč za nekaj drugega, važnejšega. Za kaj? V zdravnikovem in Fjokluškinem glasu je začutil Ahmed nekaj grozečega. — Moji ženi bo zdaj dobro... Kupil sem ji toplo ruto. Mavruška bo vesela, — je odgovoril plaho in pogledal Fjokluški v obraz, kakor da hoče pre-č i tati v njem to, česar ni razumel. Fjokkiška ga je znova ošinila z mračnim, osuplim pogledom in molče je nadaljevala svojo pot. Ahmed je pa zakrilil z rokami in stekel v svojo barako. Ves zasopel in sklonjene glave je planil na prag in obstal, kakor da je zadel s prsi ob steno. Vrata so bila zaprta. Pritisnil je na kljuko. V sobici je vladala tišina davno zapuščenega bivališča. Mavruše ni bilo nikjer. Ahmed se je obrnil in zagledal je pred seboj Protasova in Petjo. P.otasov je dejal: — Počakaj, Ahmed, počakaj... Ne žuri se tako!... Sedimo... Tako. Protasov je dolgo in s trudom iskal besede, potem je pa dejal: — Veš, tvoja žena ima zdaj... drugo stanovanje. — Drugo stanovanje? — se je začudil Ahmed. — Zakaj rja drago? Zakaj jo je zdravnik poslal v drugo barako? — Stanovanje tvoje Mavruške je zdaj — na pokopališču, — je pripomnil Petja otožno. — Na pokopališču? Na kakšnem pokopališču? Zakaj na pokopališču? — Pa bi ne bil pobegnil fc naselbine, — je menil Petja. — Veš, — je dejal Protasov, — trojo Mavruško smo pred tremi tedni pokopali Pojdi, odvedem te na pokopališče. " Z mučno pozornostjo je Ahmed poslušal te besede. • — Ona je tam, na pokopališču? — je vprašal. Ozrl se je in opazil, da se začenjajo v sobici zbirati ljudje. Ni aH-šal, kaj so mu pravili, vedel je samo eno: njegove Mavruške ni več. Zakaj je Allah ustvaril smrt? Tiho je krenil za Protasovim mimo zbranih gobavcev. Protasov ga je odvede! na pokopališče. Ko sta prišla h grobu, je Ahmed padel na svežo gomilo, z obema rokama je objel križ in zaplakal, bridko zaplakal, ne, zatulil je tako, kakor tulijo lačni šakali. In v tem tuljenju je slišal Protasov besede tujega, nerazumljivega jezika, tuj jezik, ki je v njem razumel samo en pomen — človeško trpljenje in edino besedo — Mavruška. — No, pusti to, nikar ne bodi tako žalosten... Kaj hočemo___Kar je, je. Nad nami vsemi vlada Allah. Čemu bi obupaval! Naenkrat je Ahmed obmolknil in dvignil glavo. Spomnil se je nečesa in vstal. — Ali so ga aretirali? — je vprašal. — Koga? — se je začudil Protasov. — Tistega, ki jo je umoril — Kdo jo je pa umoril? — Teren t jev. Protasov na to ni odgovoril in Ahmed je razumel pomen njegovega molka. Ne da bi se na koga ozrl, je stekel tja, kjer je stanoval Kapiton. Stopil je v njegovo sobico oprezno, kakor pes na lovu. Protasov in Petja sta mu sledila. Okrog barake, kjer je stanoval Teren-tjev, so se zbrali gobavci. Terentjev je sedel in jedel boršč. Na zunaj je ostal miren. Protasovu pa ni ušlo, kako je njegov spačeni obraz naenkrat pozelenel. Izpod čela se je ozrl na Ahmeda, ne da bi odložil žlico. — Si jo ti umoril ? — je vprašal Ahmed tiho. — Zakaj si umoril mojo Mavru ško ? Terentjev je vstal, si obrisal z rokavom od boršča mastna usta in stopil od mize. — Lažeš, mohamedan, ti si storil to! Vsa naselbina govori, da si ti morilec, — je dejal Terentjev. — Jaz? — je vprašal Ahmed in nepričakovani sum mu je za hip vzel vso razsodnost, da je obstal kakor vkopan. Potem je pa stopil k Terentjevu in nadaljeval : — Ne, kar povej mi, zakaj si jo umoril. Ti si jo umoril, vem to ... Vem — ne boš me preslepil. Kaj ti je pa storila moja Mavruška? Kaj? Tragedija polnočnega poleta V ponedeljek kmalu po polnoči je odletelo s pariškega letališča Le Bour-get v London civilno prometno letalo pod vodstvom slavnega letalca Bajaca. Pilotu je bilo naročeno leteti opolnoči, da hi se vrnil v Pariz ob petih zjutraj, da bi imelo letalo zvezo s Prago. V London je peljal 13 paketov m 3 vreče pošte. S seboj je imel telegrafista Flore-ta in ravnatelja zračne proge FHtcrosta. Tričetrt ure po startu je Bajac sporočil po radiju, da je zašel v tako gosto meglo, da se bo moral spustiti na tla. Ob 1 uri in 20 minut je pa signaliziral, naj ga v megfi vodijo. Ta čas je bil blizu mesta Gournav Enbrav m letel je zelo nizko nad zemlja Pičlo minuto po zadnjem klicu je zadelo letalo ob drevje pri vasi Bremon-tier in strmoglavilo na tla. Flitcrost, ki si je zlomil roko, je skočil iz letala in hitel po pomoč. Težko ranjeni pilot je ležal pod letalom, toda bil je pri zavesti in pravil je očividcem katastrofe, kako težko je bilo leteti. Vse tri so prepeljali v bolnico, kjer je pa pilot proti jutru umrl. Pokojni je veljal za najboljšega francoskega civilnega pilota. Celih 16 let je letal med Parizom in Londonom in opetovano je dosegel s polno obteženim letalom hitrostni rekord. Med njegovimi žalujočimi tovariši je tudi znani letalec Codoe. Zobozdravnik, ki zasluži milijone V London je prispel slavni holly-woodski zobozdravnik dr. Taylor, ki izpopolnjuje zobovje filmskih igralcev in igralk ter odstranjuje razne nedostatke v ustih. Dr. Taylor je naimenitnejši mož Hollywooda. Smehljaj filmskih zvezd je vreden milijone in očarljivi smehljaji večine filmskih igralcev in igralk so delo tega spretnega zobozdravnika. Dr. Tavlor je pravi Čarodej, ki si pa da tudi dobro plačati. Samo za en popravljeni zob računa do 30.000 Din. In vendar so njegovi pacijenti prepričani, da ne mečejo denarja proč. Clarke Gable je imel baje tako grde zobe, da je moral vedno igrati vlogo otožnega moža, da mu ni bilo treba kazati zob med smehom. Toda dr. Taylor mu jih je tako popravil, da služi zdaj Gable s svojimi smehljaji milijone. Pa tudi Norma Shearer, Barbara Stan-wych, F. March in drugi se morajo zahvaliti njemu za svojo slavo in bogastvo. Dr. Tavlor zasluži na leto najmanj 6,000.000 in ima torej med vsemi zobozdravniki največje dohodke. V znanstvenem svetu pa ni na posebno dobrem glasu, ker v glavnem samo naravnava m dopolnjuje pomanjkljivo zobovje. Najbolj zdrav ameriški mladenič ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ST K VILKA Z Din SEGAJTF PO DOBREM fcTTVTJ! človek bi mislil, da so se preživele razne tekme, na katerih so iskali najbolj prebrisano žensko, najbolj bedastega moškega, najlepšega mačka ali najbolj hudega psa, pa se še niso. V Ameriki se jih še niso naveličali, nasprotno, izmišljajo si vedno nove. Te dni so priredili posebno tekmo, da bi našli najbolj zdravega mladeniča v Ameriki. Starost tekmovalcev je bila omejena na dobo 14 do 18 let in tekmovalce je pregledala posebna komisija, v kateri je bilo 35 zdravniških kapacitet. Šlo je v prvi vrsti za zdravo srce in zdrave led- OTVORIL SEM trgovino s sadjem in zelenjavo NA MIKLOŠIČEVI CESTI 5 (poleg Grand hotela Union) v bivšem paviljonu cvetličarne Korzika. — Cene konkurenčne — kvaliteta prvovrstna. — Se priporoča Ludvik Korče. mama n» m ni— SVEŽE MORSKE RIBE vsak dan v GOSTILNI »PRI KMETU«, Gosposvetska cesta 8 Danes: salpe, ciplje, barboni. brancini, orade, svolje, ugor, jegulje, sardele in školjke. — Istotam se točijo pristna, prvovrstna dalmatinska vina iz ravnokar došle vagonske pošiljke. Kuhinja priznano dobra. — Cene zmerne. — Se priporoča DUMA vd. STOSIC. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je gospa PODLIPEC MARIJA, roj. LEDER žena strojarja danes, dne 9. aprila 1935 za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 10. aprila 1935 ob %6. uro zvečer iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne .9. aprila 1935. ŽALUJOČI SOPROG in ostalo sorodstvo MALI OGLASI V vseh malih oglasih zelja oeseoa oo para, aavek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—. daven Din z.— Mali oglasi se plačujejo takoj pn naroČilu, lahko tudi v znam tah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko — Popustov za male oglase ne priznamo SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din MONTER za vodno Instalacijo dobi takoj službo. — Ussar, Maribor, Gregorčičeva št. 17. GOSPODIČNA ~~~ izobražena, želi mesto sobarice, blagajni čarke, vzgojiteljice ali gospodinjske pomočnice__Naslov: Ograženšek, Velenje. ČEVLJARSKI POMOČNIK dobi službo. — Pogačar, Kamnik št. 22. POSEST Seseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din MALO POSESTVO primerno za vpokojenca, prodam po nizki ceni. — K rb lan ko, Vrh št. 18. Šmarje pri Jelšah. 1298 MANJŠE POSESTVO v ljutomerskem okraju kupim. — Ponudbe: Božič, kolodvor Zagreb Sava. ~~ IBO POSESTVO _ poceni naprodaj. — Dr. Kolte-rer. Rogaška Slatina. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjš* znesek 7 Din OTROŠKI VOZIČEK (Korbwagen) dobro ohranjen, naprodaj v Cerkveni ulici št. 21, I. nadstr., levo. Prima Športne suknjice a Din 98.—. pum parice, modne hlače Itd. — kupite selo ugodno pn PEESKERJ L, LJUBLJANA. Sv. Petro c 14 Sveže najfinejše oorveftko RIBJE OLJF Iz lekarne DR. G. PlOOOLJJA v LJubljani — se priporoča blodim in slabotnim osebam 65/1 0(i)®(xXx)(i)G)G)0® Sodna dražba Dne 10. aprila ob 15. uri popoldne se proda v Ljubljani, Mestni trg štev. 13: 1 gramofon s 13 ploščami, kuhinjska kredenca, kitara, S sodi vina, slivovka, šampanjec, žganje i. t. d. 1305 s. K tekmi oe je priglasilo nad 11.000 mladeničev. Zmagal je 161etni Leland Monasmith. Takoj so ga označili za najbolj zdravega ameriškega mladeniča. Monasmith študira tehniko. Izplačana mu bo nagrada 5000 dolarjev, poleg tega bo dobival več let rento od neke reklamne tvrdke, ki bo smela razpolagati z njegovo sliko. Gotovo bo slika najbolj zdravega ameriškega mladeniča kmalu krasila izdelke raznih tvorntc, ki bodo delale z njun uspešno reklamo. Vladar, ki ne zna citati Sultanat Maldiveških otokov, ležečih južno od Indije, je bil več mesecev brez vladarja. To se pri nas nikomur ne bo zdelo važno, kajti težko da je ko-komoi znano, da gre za imenitnega vladarja, ki nosi ponosen naslov »Vladar tisočerih otokov«. Nedavno je bil pa novi sultan končno izvoljen. Sedem pretendent o v se je potegovalo za prestol. Sest je visoko izobraženih, obvladajo več hindustanskih in evropskih jezikov, poznajo vse zakone in tudi zapadna civilizacija jim ni tuja. In vendar ni bil nobeden izmed njih izvoljen. Prednost so dali knezu Agganžu Malicala, ki ne zna ne citati ne pisati. Ta sklep je vreden premisleka. Prebivalci Maldiveških otokov so najbrž mislili, da mora biti 50letni knez, ki je dosegel uspeh v življenju, ne da bi si pomagal s sredstvi kultiviranih ljudi, modrejši in spretnejši od njih. Ali je bila njihova izbora res pomota? Japonska pristanišča Pred 75 leti so otvorili na Japonskem za mednarodni promet pristanišče Jokohama. Leta 1895 so bile sklenjene prve trgovinske pogodbe med Japonsko in drugimi državami in šele takrat se je pričela normalna mednarodna trgovina z Japonsko. Zdaj priobčujejo japonski listi pregled porasta mednarodne trgovine med Japonsko in drugimi državami, ki je naravnost presenetljiv. Leta 1859 je znašal letni promet pristanišča Jokohame 1,200.000 jen, leta 1902 že 20,000.000, leta 1915 celo 450 milijonov, a leta 1920 podrugo milijardo jen. Jokohama je oddaljena 19 km od glavnega mesta Toki j a, leži blizu industrijskega središča in je bila do katastrofalnega potresa 1923 največje japonsko pristanišče. Po potresu je bil pa velik del uvoza in izvoza prenesen v Kobo, zdaj največje japonsko pristanišče. Še leta 1893 je znašal letni promet pristanišča Kobe samo 66,000.000 jen, leta 1905 že 300.000.000, leta 1909 celo 1,600.000.000 in leta 1925 že blizu 2 milijardi. Še nedavno je bil Tokio politično in industrijsko središče Japonske, zdaj je pa prevzelo to vlogo mesto Osa-ka. Izmed ostalih 42 japonskih pristanišč sta največja Nagoja in Modzi. Skozi ti dve pristanišči gre 90% japonskega izvoza in uvoza. Morski svetilnik brez čuvaja Eden najnevarnejših krajev za vožnjo po morju je obala Bretonske, kjer so med skalnato obalo ter ninogimi pečinami in otočki, močni morski toki in vrtinci. Posebno spomladi in jeseni, ko divjajo tu strašni viharji, je včasih nemogoče priti z otoka na obalo ali z obale na otok. S tem trpi varnostna služba, skrbeča za svarilne ognje in morske svetilnike. Zadnje čase so uvedli posebne svetlobne signale, ki ponoči avtomatično razsvetle, podnevi pa ugasnejo luč oljnatega ali kakega drugega plina, ki se dobavlja na mesto stlačen v jeklenih ceveh. Zdaj pa gradi francoska vlada na otoku Ouessantu morski svetilnik, ki bo razsvetljen z električnim tokom in ne bo rabil čuvarja, da bi luč prižigal in ugašal. Svetilnik bo stal na kraju, ki je skoraj vse leto nedostopen. O otoku Quessant pravi pregovor: »Kdor vidi Quessant, vidi svojo kri«. Čuvaj svetilnika bo odpadel zato, ker bo imel svetilnik električen tok iz središča otoka, iz majhne elektrarne. Njegova svetlobo ost znaša 100.000 sveč, kar je v primeri z drugimi morskimi svetilniki po 20 do 25,000.000 sveč zelo malo. Najpreciznejša ura Najtočnejšo uro ima baje fizikalno tehnični zavod v Berlinu. Ta ura gre že od leta 1932. Druge točne astronomične ure se regulirajo z nihalom, berlinska pa s prožno kremenasto paličico, ki zaniha 60.000 krat v sekundi. Energijo dobiva od električnega obročka, ki mu vsiljuje lastni ritem. Ker je nihljajev preveč, da bi jih mogli točno šteti, se znižajo postopoma na 10.000, na 1000 in končno na 333.3 v sekundi. Tok tega nihal ca goni sinkronični motor, ki daje vsakih 9 sekund oster časovni znak in ta se primerja z urami na zvezdama h. Na nihanje običajnih ur vpliva izpre-minjajoča se toplota, gostota in vlažnost zraka, tresljaji in drugi Činitelji. Na kremenasto uro pa vpliva samo iz-preminjajoča se toplota in še ta neznatno. Razlika ene stopinje C se pokaže na uri v razliki komaj milijontine sekunde. Da bi se pa zmanjšala še ta napaka, drže uro pri toploti, ki se izpreminja samo za tisočinko stopinje. Mnogo po- skusov je bilo treba, predno so to naj-preciznejšo uro preizkusili. V dveh dneh se je pokazala razlika za nekaj dese t-tisočink sekunde, d očim se pokaže pri najboljši astronomični uri v istem Času razlika nekaj tisočink sekunde. Zvočni kino Dvor | Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. hi 9. uri zvečer Conrad Veidt kot ČRNI HUZAR Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Trboveli — Koncert trboveljskega »Zvona*. Velika dvorana sokolskega doma je bila povsem razprodana! Naše pričakovanje, da bo letošnji koncert zopet na višini, se je uresničilo. Gotovo gre zasluga za to vsemu aktivnemu članstvu, ne v mali meri pa tudi društvenemu odboru in pevovodji. Nastopil je društveni moški zbor s tremi E. Adamičevimi a capela zbori. Najbolj je ugajala »Komarjeva ženitev«. Mešani zbor je zapel dobro naštudirane: Krstiče-vo» »Klipoklapo«, Slavenskega »Jesenske noči« in stare srbske pesmi v Tajčevičevi priredbi V drugem delu je pel g. inž. Gasparin ob spremljavi klavirja, ki jo je oskrbel g. Perot rx Litije. Ini. Gasparin je pevec odličnih kvalitet, izšolanega gla su in premišljenega prednašanja, Pertot mu je enakovreden m želja koncertne publike jc, da bi imela kmalu zopet priliko oba imenovana pozdraviti na koncertnem odru. — V zadnjem delu koncerta je izvajal pevovodja g. Moli z močnim meša nim zborom m velikim orkestrom Mu-sorgskcga »Poraz Senaheriba«, Kalafilije-vo »Ptičko božjo«, Grečaninovljevo »Sever in jug« ter Rimski-Korsakovo »Slavo«. — Pozdravljamo, da se je »Zvon« ojuna-čil in izvedel tako obsežna dela na tako mojstrski način. Zopet smo se pomaknili za stopnjo višje m upamo, da nam ne bo treba nazaj. Orkester je bil močan dovoli in je zvenel polno, rudi se je zlagal i zborom. V splošnem moremo trboveli skemu »Zvonu« čestitati. — Zanimiva nogometna tekma. Letošnjo spomladansko nogometno se/ono, odnosno prvenstveno tekmovanje sta otvorila v nedeljo stara trboveljska rivala na zelenem polju SK Amater in SK Trbov lje. že pri predtekmi obeh rezerv je vla dalo na igrišču SK Amaterja zelo borbe no razpoloženje, dasiravno je dospela večina športnega občinstva šele na tekmo prvih moštev. Proti pričakovanju sta moštvi obeh klubov lepo igrali ter se nista dali vplivati od spodbud svojih simpati zerjev. V prvem polčasu je bilo moštvo Amaterja v rahli premoči, vendar pa nj znalo izkoristiti ugodnih situacij. Trboi lje je igral lepo kombinatorno igro, toda proti dobri obrambi Amaterja ni mnr.',> ničesar doseči. — V drugem polčasu \c moštvo Trbovelj bilo v premoči, toda kljub temu ni uspelo pred nasprotnikovim golom Rezultat odgovarja igri in je mn-Stvo Amaterja zmago zaslužilo. Tekmo jc sodil g. Arhar iz Zagorja, ki mu SIK Tr bovlje zameri, da ni dorasel situacijam, ki so nastajale na igrišču, zato tudi pripisuje svoj poraz največ temu. Pri tej priliki ponovno opozarjamo mladino na igriščih, da se zadržuje nekoliko mirneje in bolj disciplinirano. SPORT — Kolesarska krožna dirka Ž. S. K. »Hermesa«, kd bi se morala vršiti v ne«oV-Ijo 14. t- m., se zaradi nepredvidenih ovir prenese na nedeljo 28. t. m. 0t adi otrrkp ani Sreda, 10. aprila. 12.00: Smetana: Moja domovina I. II. (plošče). 1230: Poročila. 13.00: Čas. Smetana: Moja domovina III. IV. (plošče). 18.00: Plošče po željah. 18.30: Pogovor s poslušalci. 19.00: Sokolsko predavanj. 19.30: Cas, jedilni list, program za četr tek. 19.30: Nac. ura. 20.00: Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročilu. Četrtek, 11. aprila. 12.00: Koncert godbe rcpubl. garde na ploščah. 1230: Poročila. l.VOO: Cas, citre in mandoline na ploščah. 18.00: Uverture na ploščah. 18.20: Recitacije. 18.50: Srbohrvaščina. 19.20: Cas, jedilni list. program za petek. 1930: Nac. ura. 20.30: gram za petek. 19-30: Nac. ura. 20.00: Radijski orkester. 2030: Prenos opere »Carmen« iz milanske Scale, vmes čas, poročila. Petek, 12. aprila. 11.00: Šolska ura. Kmetski dom so pripravlja na Veliko noč. 1200: lz slovan skega juga (revija plošč). 12.50: Poročila. 13.00: Čas, Iz slovanskega severa (rt ija plošč). 18.00: O kulturi starih narodov. 18.20: Radijski orkester. 18.40: Literarna ura: Knjižni pregled. 19.00: Radijski orkester. 19.20: Čas, jedilni list. program za soboto. 19.30: Nac. ura. 20.00: Volilno in politično poročilo. 20.15: Predavanje o inštrumentih in njih rabi. 30.35: Stjepan Marčec poje z radijskim orkestrom, vmes radijski orkester. 20.00: Čas. poročila. 22.20: Iz zvočnih filmov (plošče). Sobota, 13. aprila. 12.00: Glasbila tekmujejo na ploščah. 1230: Poročila 13.00: Čas, Nekoč je živel muzikus (revija plošč). 18.00: Radijski orkester. 18.15: Ob 40 letnici velikega potresa v Ljubljani. 18.35: Radijski orkester. 1830: Francoščina. 19.20: Čas. jedilni list. program za nedeljo 1930: Nae ura. 20.00: Zunanji politični pregled. 30.20: Majda — Izvirna slovenska radijska opereta. 22.00: Čas. poročila. 22.30: Radijski orkester. Naročite — čitaite .tTVrJENJE TN SVET*1 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno — Za upravo Id dal tista Oton ChristoL — Vsi t Ljubljani