Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa za vse leto • • • $6.00 Za pol leta » • • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n The largest the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 244. — Štev. 244. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 18, 1935. — PETEK, 18. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. FRANCIJA NAJ SE ODLOČI ZA ANGLIJO ALI ZA ITALIJO Ob libijski me ji je zbranih 1200 angleških letal FEDERACIJA OBSOJA ITALIJO Delavci v vojni trpe največ. — Konvencija odo-bru je ameriško nevtralnost v abesinsko - italijanski vojni. ATLANTIC CITY, X. J., 17. okt. — Ameriška delavska federacija j«- oolini-ja, k jer jo v Italiji zatrl vse do-lavske organizacije. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejeta. ** Delavci so v vsaki vojni poglavitni trpini,** pravi resolucija, "karkoli se tiče zmagovalcev ali premaganih. Civilizirani narodi so izza svetovne vojne storili vse, da l»i preprečili poravnano mednarodnih sporov z vojno. Naša dežela je prevzela vodstvo pri sprejemu Kello<*£ove pogodbe, ki izključuje poravnavo z oboroženo silo. Liga narodov je imela celo vrsto konferenc, ki so dovedle do odprave vojne. Sedanji na-pad na Abesinijo krši Kellog-govo pogodbo in odločitev Lige narodov. Italija je bila zaradi svojega napada na Abesinijo po pravici razglašena za napa-dlako. Da bi dosegel svoj cilj, je diktator svoj sklep dovršil v vednosti, da more njegov nastop izzvati splošno vojno. Vsled tega konvencija sklene, da se pridruži Ligi narodov in obsodi Italijo kot napadalko, kateri naj bi vse civilizirane države odpovedale svojo pomoč. Odbor poleg tega priporoča, da konvencija odobri politiko katero sta določila predsednik Roosevelt in kongres glede italjanskega napada na Abesinijo." PREDSEDNIK V PANAMSKEM ZALIVU BALBOA, Panama, 16. okt. — Predsednik Roosevelt bo drugič obiskal Panamo, ko pridete križarki Houston in Portland do vhoda v Panamski kn-nal. Lansko leto v juliju se je predsednik peljal skozi Panamski kanal z nasprotne strani. Predsednika bo sprejela častna vojaška straža, ko bo stopil iia suho. Na pomolu ga bodo pozdravili panamski predsednik Arias, governor Schlev, poveljnik mornarice admiral A. W. Marshall, vojaški poveljnik pb kanalu general II. B. Fiske in poslanik Summer-lin. Na krovu križarke Houston bo stopil pri Pedro Miguel za-tvornicah in se bo nato skozi kanal peljal proti Atlantiku. REILLY OPUSTIL TOŽBO PROTI HAUPTMANNU Od Hauptmanna je zahteval za svojo plačo $22,389. — Reilly noče povedati vzroka. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI STX) VENSKI DNEVNIK V /DR DKŽAVAH. TRENTON'. N. J. 17. okt. — 2. Brano Richard Hauptmann je v svoji smrtni celici pomirjen, ker mu je sodišče za 30 dni odložilo izvršitev smrtne kazni. Hauptmann je trdno spal. ko so mimo njegove celice peljali 2o let starega Johna Favor!to na električni stol. SMRTNA OBSODBA _GODBENIKOV Bila sta kapelnika ruske-ga potujočega orkestra. Oba sta bila častnika v armadi generala Petlu-re. KIJEV, Rusija, 17. okt. — Dva kapelnika potujočega orkestra, ki sta že več let z godbo zabavala delavce na kolektivnih kmetijah, sta bila kot proti revolucionarja obsojena na smrt. Ostali godbeniki, katerih je 22, so bili obsojeni na zaporno kazen od 3 do 10 let. Prvemu kapelniku Cičenko-Tiškovcu, ki velja za virtuoza na mandolino, je bilo dokazano, da je bil častnik v protiboljše-viški beli armadi pod generalom Petluro. Tudi drugi igralec na mandolino Zlotnik-Zot-nisky je služil pod Petluro. Po 35 dnevni obravnavi sta bila obsojena na smrt. Na svojem potovanju sta nagovarjala kmete, da uničijo poljske pridelke in se naj branijo delati, češ, da bo sovjetske vlade kmalu konec. Poleg tega sta imela svojo tiskarno, v kateri sta tiskala pozive na kmete, da vzprizore pogrome proti sovjetskim uradnikom. Oba kapelnika sta po Petluro-vem porazu zbežala iz Rusije, pozneje pa sta se vrnila v namenu, da bi kulake naščuvala na upor. STAVKA V ANGLEŠKEM PREMOGOVNIKU Stavkarji so se spopadli z delava, Id so jih hoteli nadomestiti. — Poli-straža je morala biti L< »NIM »N. Anglija. 17. okt.— I>o najlntlj nenavadnih rudarskih in m!n»v j«' prišlo v Tn ni-!»»dis rudniku, «Vvlj«-v jmm! zemljo, ko se j«- 2-PKI stavkujo-ječih rudarjeev spoprijelo z delavci, ki so bili |»oslaui v rov. da delajo mesto stavkarjev. Ko se j«» globoko jmm| zemljo vršil ta boj, go žene stavkarjev napadle policijo. Iz rova je bilo poslanih 44 ranjenih stavkarjev. To pa je pred rovom stoječo množico še bolj razburilo. Žene so se vrgle na policijo s palicami in kamenjem. Po Tremlewisu je bilo razbitih več šip. Poštarja so pretepli in nek mož je one-sveščen obležal na ulici. Na stavki je sedaj že 8000 rudarjev v protest proti zapo-sljevanju neunijskih delavcev. Stavka se je pričela v nedeljo, ko iz Nine-Mile Point rudnika ni hotelo priti 150 rudarjev, dokler družba ne odpusti 88 neunijskih delavcev. GEORGIJEV JE BIL IZPUŠČEN SOFIJA, Bolgarska, 17. okt. — Bivši ministrski predsednik Kimon Georgijev je bil izpuščen iz zapora, kamor je bil poslan pred dvema tednoma pod obdolžbo, da je bil zapleten v zaroto polkovnika Damjana Velčeva. Obenem so bili izpuščeni iz ječe tudi vsi Georgievi prijatelji. V zaporih pa so še Valčev, bivši finančni minister Peter Todorov in okoli 15 častnikov ter -nekaj civilistov. Bolgarska javnost je sedaj mnenja, da je ministrski predsednik Andrej Točev pretiraval važnost Velčevc zarote. Točevo stališče je sedaj zalo omajano. Mnogi ministri ne odobrujejo njegovega strogega nastopa proti polkovniku Velčevu ter ga tudi obsojajo zaradi njegovega prijateljstva do Italij^. Njegovi politični nasprotniki skušajo dokazati kralju Borisu, da mora bolgarska zu nanja politika slediti politiki Jugoslavije ter podpirati politiko Lige narodov. PREMOGAR USTRELJEN V STAVKI BIRMINGHAM, Alabama, 17. oktobra. — Črnec Sam Dowdell, član United Mine Workers of America, je bil ustreljen v -novih nemirih v štiritedenski stavki 17,000 pre-mogarjev. Neunijski rudar, črnec Tom Green, je policiji ALVIN KARPIS JE OSTAL SAM Vsi ostali Bremer je vi od-vajalci izstrebEjeni. — Najdeno je bilo sežgano truplo W. J. Harriso- WASI1IX1STUN. I>- 17. oktobra. — Ravnatelj nvzw-jra d«*t»*ktiv-»k«*ga urada J. K«!-«rar Hoover. j»* časnikarskim |M»ročevah-cm povedal, ia je bilo doirnano. da j*- bilo truplo. ki je bilo v januarju najdeno v pogorelem skednju v Outa-rioville, 111., William J. Har-risonovo. liarri-**n je pripadal Karpis-IIarjM'rjevi zl«>čin-ski tolpi, ki je lansko l**to o.I- vedla Edwarda <•- Breme rja iz St. Paula ill j** prejela zanj $-JOO.OOO odkupnine. Tako je oi ostali so bili prijeti, ali pa so drugače bili izstrebljeni. — Kate Barker, ki je po mnenju zveznih detektivov izdelala načrt za Bremer je vo odvedbo, je bila skupno s svojim sinom Predom po 5-uraem boju z detektivi v Oklabawa, Fla., u-streljena. Drugi njen sin Herman Barker je izvršil samomor, ker se ni hotel živ podati. Arthur Barker je bil v januarju v Chicagp prijet in je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ista usoda je doletela njenega četrtega srna Llovda, ki je zaprt v kaznilnici v Leavenworth, Kans. V kaznilnici v Lieavenwor-tliu se nahaja tudi član Kar-pisove tolpe Volnev Davis. Karpisa je skupno s Harry jem Campbellom v januarju presenetila policija v nekein hotelu v Atlantic City, toda z revolverjem sta si priborila pot v svobodo in sta pobegnila. Mme LUPESCU SE JE VRNILA NA ROMUNSKO Prišla je v Sina jo, kjer je kralj obhajal svoj rojstni dan. — Kmetska stranka priredila de- IMAMO V ZALOGI 6LAZNIK0VE Pratike za leto 1936 Cena 25c 8 poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide prihodnji mesec. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. BIKARKŠTA. Romunska, 17. okt. — Boj kiu«*t>ke stran-kf, ki ima obmjetm svojo «»st proti kraljevi prijateljici Masr-. di Lu|h -cii. >♦• j*« obrnil sedaj prot i žit lom. t Kmetska >tranka je ob prili-j ki kraljevega 4'2. rojstnega dne! priredila demonstracije, ki so imele namen protestirati proti vrnitvi kraljeve prijateljice, t«>-da lepa Manila, ki j«- bila v Parizu. j»- nenadoma prišla v Sina jo. kjer se je kraljeva družina za obhajan je kraljevega rojstnega dne zbrala v poletni palači. Xjen prihod v Si na jo je povzročil veliko presenečenje. Toda Magda seje drža-, la v ozadju in se ni vdeležila svečanosti rojstnega dne. Aeroplani so nad mestom metali oklice, v katerih je Magda Lupescu označena kot šef dvorne kamarile, in da ima pri vladi večjo veljavo kot pa ministrski predsednik. Po njenem vplivu je bilo v vladne službe sprejetih mnogo židov. Odkar je bil njen brat Jorgu Miletineanu i-.nenovan za ravnatelja državne zavarovalnice proti boleznim, je dejal prednost židovskim zdravnikom in lekarnarjem. Kmetski voditelji so tudi razdeljevali izjavo Juliusa Ma-niu, ki je najhujši sovražnik lepe Židinje, in ki je rekel, da jo Magda kriva vsakega zla, ki je prišlo nad Romunsko. V svoji izjavi pravi Maniu med drugim: "Sem monarliist, toda dvor naj bi bil dober zgled za Romunce. Krona mora sama sebe spoštoyati.,, Nenadna Magdina vrnitev je bila peliuova kaplja v čašo veselja. Poročano je bilo, da je bil kraljev rojstni dan popolnoma tiho obhajan. Na slavje ste prišli kraljica-mati Marija in njena hči Ileana, ki je poročena z avstrijskim nadvojvodo Antonom. priznal, da je ustrelil Dow-della, ko ga je napadlo kakih 40 črncev. Z Malte ie nreoovedano izvažati premog. VALETTA, Malta, 17. okt. — Od tukaj je prepovedano pošiljati premog, češ, da je premog potreben za obrambo otoka. Tako je bilo danes objavljeno v tukajšnjem uradnem glasilu. Francija pošilja vojaštvo v Tunis. SOUSSE, Tunis, 17. okt. — Sem sta dospela dva francoska polka kolonijalne infan-terije in polk kolonijalne ar-tilerije. Vojaštvo bo stacijoni-rano v južnem delu Tunisa. ABESINSKICESARSENEBO POGAJAL, DOKLER BO KAKŠEN ITALIJAN NA ABES1NSKIH TLEH FRANCIJA SE MORA ODLOČITI Anglija je precej odločno nastopila proti Italiji, Francija pa še vedno cinca in noče pojasniti svojega stališča. Angleži so jo že prejšnji teden prosili, naj pove, komu se bo pridružila v slučaju evrop skega konflikta, ker pa niso dobili nobenega točnega odgovora, je rekel včeraj angleški poslanik v Londonu francoskemu ministrskemu predsedniku, da hoče biti Anglija na jasnem ter da čaka točnega in jasnega odgovora. Anglija Koče vedeti, če se ji bo Francija pridružila v slučaju italijanskega napada na angleško brodovje, ki je zbrano v Sredozemskem morju. — Ministrski predsednik Laval mu je odvrnil, da mora Francija to zadevo natančno proučiti. KONCENTRACIJA ANGLEŠKE SILE Šestnajst milj vzhodno od Aleksandrije v Egiptu je zbranih I 200 angleških letal, ki so pripravljena za vsak slučaj, to se pravi, za spopad med angleškim in italijanskim brodovjem v Sredozemskem morju. Letališče se nahaja v bližini abukirskega zaliva, kjer je bil angleški admiral Nelson zapečatil usodo Napoleonove ekspedicije v Egipt. V slučaju vojne bo Anglija skušala zapreti Sredozemsko morje ter prekiniti Italijanom v Abesi-niji zveze z domačo deželo. Ako bi ne hotela Francija pomagati Angliji, je zveza med Anglijo in Nemčijo gotova stvar. ABESINSKI POGOJI ZA POGAJANJA Ko je včeraj odhajalo iz glavnega mesta Abesi-nije na bojišče petdeset tisoč vojakov, jim je rekel abesinski cesar, da se Abesinija ne bo spuščala v mirovna pogajanja, dokler bo le en italijanski vojak na abesinskem ozemlju. — Tovariši! — je vzkliknil cesar, — za vami bom šel na bojišče in če bo treba, bom za vami vred prelil svojo kri za obrambo domovine. Mirovnih pogojev kot jih nam ponuja Francija, ne bomo sprejeli za nobeno ceno. Po teh cesarjevih besedah so stopili k prestolu glavarji rodov, dvignili svoje sulice in pričeli kričati: — Morilce otrok bomo utopili v njihovi lastni krvi. Vemo, da gremo v smrt, pa se ne bojimo Abesinsko mejo bomo razširili od morja do morja. Če bo treba,, se bomo borili s koli in golimi pestmi, toda, o, cesar, prosimo te, daj nam orožje! Vojaki divjih abesinskih rodov so bili tako podivjani in tako navdušeni za vojno, da si belokožci v Addis Ababi niso upali na ulico. MUSSOLINI NEZADOVOLJEN Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da se je pojavilo resno nasprotje med vrhovnim poveljnikom i-talijanske armade v Afriki, generalom Emilo de Bono, in Mussplinijem. General de Bono je baje že vložil prošnjo za vpokojitev. Mussolini je zelo nezadovoljen, ker so vojaške operacije pri Adowi ponehale. UTRJEVANJE LIBUSKE MEJE Italijani so močno zastražili meje italijanske kolonije Libije proti Egiptu. Meja je zavarovana z, žičnato ograjo, na višinah so pa močne artilerijska posadke. ___ WBL2B V 2 RV D *A " New York, Friday, October 18, I 935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A. as Naroda" Frank I8H1NG COMPANY iA OorporadM). L Benedlk, Treat. of abore officers: New York City. N. Y. «LAB NABODA (Vaica mi Mm I*eoplo) DUX Holiday Ea New Tork m eelo leto MHM fT.OO Za pel leta ................|U0 Zr tninneitro«a eelo leto fT.OO Za pol leta..................$8*0 Bnbeerlptlon Yearly $6.00 OB AftMBMtt "Qloo Naroda" «-*"fi tmM dan cMelJ la pramlkoT. teptal biea podplaa 1a oeetoooed ee ne prtoMnjeJo. Denar naj ee blagovoli »oftUjatl po Money Order. Pri fiiawiitil kraja naro&dkor, proximo, da ae U aaa tad! ptejipje MTalMio Mini. da UltieJo najdemo NAHODA", SIC 18th Street, New Ye*. N. X. CHelaaa 8—8878 NADVSE ZNAČILEN PRIMER AMERIŠKEGA KAPITALIZMA Vojna med Italijo in Abesinijo je napolnila večino ameriških listov z novicami o poloažju na fronti, o razpravah Lige tiaro«lov, o stališču Anglije in drugih evropskih držav. Vse drugo je stopilo več ali manj v ozadje. Umori in uboji so se morali umakniti brzojavkam iz Addis Ababe, Londona, Pariza, Rima in Ženeve. Zdaj najdete na notranjih straneh velikega ameriškega dnevnika tisto, kar se je prej ščeperilo -na prvi strani. In tako je bilo prejšnji teden na skritem in pozabljenemu prostoru tudi poročilce o dražbi, ki je bila zelo značilna za a meriški kapitalistični sistem. Na dražbi je bil prodan zavoj delnic. Morganova banka je imela na dclnicah oseminštirideset milijonov dolarjev posojila. Dolžniki so bili bratje Sweringen. Tisti, ki ima te akcije, kontrolira železniški sistem, čigar kapitalizacija znaša nad tri tisoč milijonov dolarjev. Poročilo je navajalo precej podrobnosti o tej značilni dražbi, o vodilnih finančnikih, ki so bili navzoči in o družbah, čijih usoda se je tam odločala. Niti z besedico pa niso bile omenjene narodno-gospodar-ske nevarnosti, ki so bile le malokdaj bolj oči vidne kakor v tem slučaju. S pomočjo neke prvotne kapitalizacije, ki je znašala le petsto milijonov dolarjev, se je po vojni posrečilo bratom Sweringen dobiti pod kontrolo ogromen železniški sistem. To se jim je posrečilo, dani bratje niso imeli o železnicah sploh nobenega pojma. Kako je bilo to mogoče? Povsem enostavno: Postava dovoljuje delniškim družbam, da smejo del svojega kapitala «*tli ves svoj kapital investirati v delnice drugih družb. Tako je naprimer mogoče, da zavoj akcij Erie železnice kontrolira neka druga družba. A ko kontrolira slednja le 30 ali 40 odstotkov Erie akcij, ima skoro breapogojno kontrolo nad Erie. Če je pa ustanovljena tretja družba, ji je treba lastovati le del akcij druge družbe, da zamore na ta način istočasno kontrolirati tudi Erie. A ko se organizira še četrta, peta in šesta družba, se na vsaki višji .stopnji zmanjša kapital, ki je potreben za izvajanje kontrole nad družbo, katera je na nižji stopnji. Na ta način se je posrečilo Insullom, Kreugerjem, bratom Sweringen iu drugigm zgraditi ogromna industrijalna podjetja. S tem so pa ustvarjeni socijalni in narodno gospodarsko problemi, ki si jih preprost človek -niti predstavljati ne more. Obseg produkcije in usoda delavcev, nista več odvisna od dobička ene družbe, pač pa od finančnih odnošajev in špekulaeijskih interesov onih, ki z viška kontrolirajo družbo. Za zaSčito in povečanje privataiih dobičkov so bi'a zdrava podjetja izpremenjena v nezdrava ter toliko časa ob-držana pri življenju, da so ljudje založili svoje zadnje cente za ničvredne akcije. « Važno za potovanje. Kdor i« MMMjia potovati v gtari kras ali dobi* toga Od tam, i« potrebno, da f ponion v vsek atvarak. VsUd nato dclgolotno tkuinjo Vam HMormo dati najboljša pojatnOa in tudi vm potrobno jinaitlati, da jo potovanja ndobno 4m m proakrbimo vm, bodOi prvbnja oa povratna dovotjo-njo, potno listo, vioojo m »ploh vm, kar jo wo potovanja po- feg^L^I ^ M^Aa^^ilj^ JLMOR. fršam ia f» »vml W wBJwWr^ifW WJ®| mr&¥ 'JW Nodriavtjamt naj na odlaiajo do aadnjoga tronutka, kar prodna to dobi io Waahimgtona povratno dovotjonjo, Kt-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj a* moaoo. POito toroj takoj oa Mroaptaina navodila «• mo Vam, da booto poet ni im udobno potovak. SLOVENK PUBLISHING CO. {TRAXEL BUREAU 246 .We* I «tk Street New York. N. .Y. OLAJŠANA NATURALIZACIJA ZA BIVŠE VOJAKE Po novem zakonu, sprejetem od Kongresa dne 24. junija 1935 se zopet dovoljujejo posebne o-lajšave za naturalizacijo onih inozemcev, ki so služili tekom svetovne vojne v ameriški vojski ali mornarici. Tekom prihodnjih dveh let vsak inozemec, ki je služil v a-meriški vojski ali mornarici v dobi od 5. aprila 1917 (ko je Amerika vstopila v vojno) do 11. novembra 1918 (ko je bilo podpisano premirje), uživa sledeče olajšave v naturalizacij-skem postopanju: 1. Ne potrebuje "prvega papirja," marveč more takoj zaprositi za državljanstvo ("drugi papir".) 2. Mesto da bi kot drugi moral dokazati petletno zakonito bivanje v Združenih Državah in šestmesečno bivanje v isti County, kjer se vloži prošnja, je za bivšega vojaka le potrebno, da dokazu je le dveletno nepretrgano bivanje v ozemlju Združenih Držav, od vložitve prošnje nazaj računaje. 3. On mora biti pripuščen v Združene Države zakonito za stalno bivanje, ali ne zahteva se spričevala o prihodu (Certificate of Arrival), razun ako je prišel nazaj v Združene Države po dnevu 3. marca 1924. 4. On sme vložiti prošnjo v plačati nikakih natural izacij-skem sodišču, pa mu ni treba dokazati, da je njegovo legalno bivališče v delokrogu tega sodiš«" a. 5. Ako vloži prošnjo v federalnem sodišču, mu ni treba plašati nikakih naturalizacij-skili pristobjin. Ako vloži prošnjo v državnem sodišču in zakoni dotične države predpisujejo gotovo pristojbino za državljanski papir, potein mora plačati le oni del naturalizaeij-ske pristojbine, ki gre državi; delež, ki gre federalni vladi, se mu povrne. Vsak inozemec-veteran, ki zaprosi za državljanstvo po tem zakonu, mora doprinesti dokaz o vojaškem službovanju in Častnem odpustu. Mora tudi potom dveh primernih prič dokazati dveletno nepretrgano bivanje v Združenih Državah in dobro moralno obnašanje tekom petih let pred vložitvijo prošnje. Inozemci, ki so služili v zavezniški vojski. Novi zakon dovoljuje enake olajšave inozemcev, ki so odšli iz Združenih Držav, predno je ta dežela vstopila v svetovno vojno, t. j. vsak čas med mesecem avgustom 1914 do a. aprila 1917 — v svrho da služijo v vojski ali mornarici kake zavezniške države. Isto velja tudi za inozemce, ki jim je bilo radi kakega vzroka zabranjen vstop v ameriško vojsko ali mornarico po 5. aprila 1917 in so potem odšli v inozemstvo borit se v zavezniški vojski. Ta določba zakona bo najbolj v korist Poljakom, ki so odšli iz Združenih Držav da se borijo v poljski legiji na Francoskem. Tudi mnogi jugoslovanski dobro vol jci bodo deležni te olajšave. Isto velja za mnoge druge narode. Države, ki so bile zaveznice Držav v svetovni vojski, so bile Belgija, Brazil, Kitajsko, Costa Rica, Cuba, Francija, Angleška, Grška, Guatemala, Haiti, Honduras, Italija, Japonsko, Sibe-rija, Crnagora, Nicaragua, Panama, Portugalsko, Rusija, Kan Marino, Srbija in Siam. Ino-zemc«, ki so služili, v vojski ene izmed teh držav in so bili častno odpuščeni in ki so bili zakoniti prebivalci Združenih Držav, ko je vojna zbruhnila, smejo zaprositi za|naturalizacijo ob istih olajšavah, kot oni inozemci, ki so služili v ameriški vojski ali mornarici. Drug zakon, ki je sedaj v veljavi, dovoljuje poenostavljeno naturalizacijo nekaterih orijen-talcev, ki so služili v ameriški vojski ali mornarici tekom dobe, ko so bile Združene Države v svetovni vojni, in to celo v slučaju onih plemen, ki so drugače izključena iz ameriškega državljanstva. Ta zakon bo v korist omejene mu številu Japoncev in Kitajcev, ki so vstopili v ameriško vojsko tekom svetovne vojne. — FLIS. Vesti iz Primorja. .1 E S E N (Šolska naloga 10 letnega fanta.) 'GLAS NARODA" r staro do-Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina ta stari kraj stane $7__V Italijo lista ne Ijamo. Dete se je oparilo z vrelo vodo. 15 mesecev stari otrok Franc Žigon iz Ajdovščine je v nesrečnem trenutku prevrnil nase lonec vrele vode. Pri tem se je opekel po obrazu in po prsih. Bil je prepeljan v l>olnišnieo in so mu ugotovili opekline druge stopnje. Zdraviti j*a bodo morali najmanj niesee dni. Iz Tržiča. V Tržiču imajo kemično iu bakteriološko preiskavo talne votle iz raznih vodnjakov ob mestni periferiji. -Sicer se iii dozdaj pojavila nikaka nale zljiva bolezen radi vode. Preiskava hoče dati prebivalstvu v tem pogledu le potrebno gotovost, da je voda res zdrav:« in pitna. Opeka mu je pala na glavo. Ferfolja Konstantin je bil na delu pri graditvi hiše v Brestoviei pri Devinu. Na glavo mu je pala opeka in ga ranila tako hudo, da je vsaj 14 dni za delo nesposoben. V Nabrezini je pa kamnarju Josipu Legiši priletel v oko drobec kamna, ki mu ga je mogel spraviti iz oče-a šele zdravnik. Poročne in porodne nagrade. Državna akcija za materinstvo in detinstvo je dala letos na razpolag«) goriški federaciji 18 poročnih in (H) porodnih ali detinskih nagrad, ki se bodo razdelile potrebnim prosilcem. Poročne nagrade znašajo po 5(K» lir, in sicer 300 lir se dobi v raznih, pri hiši rabi j i-vih predmetih o priliki poroke, 200 lir pa na materinski dan to je 24. decembra v obliki hranilne knjižice. Poroka se mora skleniti najpozneje do 23. decembra. Pari, stari iz pod 30 let, ki se dotedaj poro-čc, se s tem udeležijo natečaja. Premožnejši med njimi, ki ne rabijo nagrade, dobe namesto nje častno diplomo. Detinskih nagrad je GO, in sicer 10 po 100 lir in 50 po 50 lir, ki se porazdelijo na 10 e-krožji v pokrajini enakomerno. V vsakem okrožju je pedia-trski konsultorij, kjer otroški zdravnik daje navodila materam za najsmotrenejšo vzgojo njih otrok. V poštev prihajajo toroci od 3 mesecev do 3 let, j ki so vkljub raznim otroškim t boleznim in nevarnostim ostali posebno krepki in zdravi. Premožni starši dobe namesto nagrade diplomo za higiensko vzgojo otroka. Prednost pri vseh teh na gradali imajo vojne sirote in svojci v vojni padlih vojakov ter prvi fašisti izpred leta 1922. Zato imajo za splošnost malo pomena. 15 milijonov lir za regulacijo v Trstu. V zadnji občinski seji mestnega sveta v Trstu je bilo sklenjeno, tla se najame posojilo 15 milijonov lir pri zavodu za socialno zavarovanje, da se ž njimi izvrši (mestni program izrednih javnih del. Od te svo-te je skoraj 9 milijonov že porabljenih za izvršena dela »n se ta viseči dolg sedaj uravna. Z drugimi dobrimi <> milijoni se bo podaljšala ulica Cardue-ei po regulacijskem načrtu deloma porušila in odprlo staro mesto, se bodo u- ravnale nekatere ulice in kanalizacija pod njimi, zlasti ob morski obali in končno se ho popravil grad pri sv. JuIadko je pihala mojstru na dušo. Malo po slovensko, pa malo po hrvatsko hi gledala ga je tako čudno, tla je mojstru kar tesno postajalo pri srcu. In tudi njegovi ženi je bila všeč. Tako prijazna je bila ta ciganka, iz roke je čitala preteklost in bodočnost. Da bi ji šlo lažje od rok je rekla, naj ji prinesejo vso zlatnino in mojster in žena sta bila res takti naivna. Dala sta ji zlato uro, zlat prstan s kamnom, zlat obesek in zlato verižico k svetinjico, tri pare uhanov, zlat poročni prstan in na koncu še par čevljev ter dva kovanca po 10 Din, vse skupaj v vrednosti 2,500 Din. Ciganka se je namuznila, še prav iskreno se je poslovila in izginila. Mojster je stvar pri- javil na policiji tVŠ, da je ciganka njega in ženo hi|moti-zirala. Zdaj iščt- ciganko poli-cija. Novinarji v Ljubljani. UrBIJANA, 3. oktobra. — Že tri tedne jwitnje po Ju goslaviji 19 tujih novinarjev. Danes m) prispeli poti vod-vom Miloša Brakoše, šefa pu blicističnega oddelka Putnika, iz Rogaške Slatine v Ljubljano. Novinarji so gosti Putnika. Med njimi so Američani. Avstrijei, t'ehoslovaki, Nemci, Holaudei, Poljaki in Romuni, Sodelujejo pri raznih listih, v katerih bodo poročali o vtisih v naši državi. Obiskali -o že vse Primorje in Plitvička jezera, južno Srbijo in Črno goro. Povsod so jih prisrčno sprejeli in razkazali lepoto naših krajev. Tudi v Ljubljani ?o bili lepo sprejeti. Mestna občina pa jim je priredila v Uni-onu kosilo. Ogledali so si vse zanimivosti Ljubljane, od kotlet* so se odpeljali na Bled in v Bohinj. !inii!i}!i;iiiiiii!cii;!riii['i;ini!!;i!3i!rc»i DENARNE POSILJATVE f Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji' vo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO % 2.75______Din. IN $ 5JB5________Din. 2M $ TJS*___Din. 3M $11.71--1MB. Sii mM_______Din. leti M7Ji----Dta. iat T ITALIJO S 9.35 .......... Lir $18.25 ------------- Lir $44.4$__________lir SO« $88.28 .......... Lir 1M8 $178.— .......... Ur £808 ________ Ur 8888 KER 8E CENE SEDAJ E1TRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI En taplaOlo Tetjtb mukat kol icormj navedeno, bodisi v dtaur]lt> ali Urah dovoljujemo ta bolje pogoje. anjfliu v amekiSub Douuuia f « — $18.-$U— 9 8.78 818JS $18.— $«8.— $88.— $4ije$ 881J8 Prejemnik dobi ▼ tU rem kraja lsplaOlo ▼ doUrJltt. NeJe» SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY Glas Naroda 818 NBW TOSK. N. T. Jesenski ins je Apet pri uns; ins repe, zelju in klobas, Zopet je nastopila jesen, ki jt* tretji čas leta. Najprej je pomlad, nato je poletje, poletju -ledi jesen, je sen i pa zima. Pomladi je jako prijetno, ker se iii treba več toliko oblačiti kakor pozimi, poleti je še prijetneje, ker v>ak dan plavamo, jeseni je pa še najbolj prijetno, ker so zrele hrušk«* in jabolka, ki smo jih že poleti sklatili in zelene pojedli. Jaz imam rad jesen, ker Initio kmalu božični prazniki iti ker pravi oče, tla bi brio dobro kakšnega prašiča zaklati. Jesen je znamenje plodovi-tosti in drugih pridelkov. Prašič jf jako plodovit na kloh-i-sah, posebno čt» so dobro iiar«*-jene. Tudi godljo imam rad in druge prašičeve pritikliuc, pa pravijo, da ne bo nič, ker je svinjina po petinštirideset centov funt. Sedaj so kratki večeri in zato je elektrika tlražja. Pozimi bo pa Še tlražja, že v>aj oče pravi takti, kajti oče služi denar, mati pa govorijo, tla ga tudi zapravi in da bi ga zapravil. če bi trikrat toliko zaslužil. Mi moški t let je -tara, pa nič ne zmeni za letne ča->-e. Kaj jo briga jesen, ta najlepši čas leta, ko ji pa vedno rojijo muhe po glavi. Nemara so pa komarji, kdo ve. Zato se pa tudi tako oblači. Očeta jesen ne briga dosti, ker ima vedno v kieti kaj o-pravka. V kleti ima tudi vso zimo in vso pomlad opravek, le takole sredi poletja ga ni mogoče več spraviti v klei. Pravi, tla je spodaj prehladno in presuho in da ni tako neumen, da bi se hodil v kl«-t za prazen nič prehljajat. Zato pa raje v najhujši vročini na porču sedi in se krega. Ko ina prinesejo račun za plin, prav!, da že dve leti ni kuhal, pa tudi račun za votlo ga razburja, češ, da že vso zimo in vso pomlad ni pokusil vode in da votla še v čevlju ni dobra. Takrat se mati oglasi, tla bo treba otrokom čevlje kupiti, on se pa izgovarja, da je v starem kraju do petnajstega leta bos hodil in da tudi Abesinei hodijo bosi, pa bodo navzlic temu premagali Italijane. Jesen je poleg vsega, kar sem zgoraj napisal, zelo otožen čas. Jeseni se namreč prične šola, oče mora pa davke plačati in premog kupiti. Ni dovolj, da je človek v šoli zmerjan, ampak mora tudi doma poslušati večno godrna-nje. Ko pride na obisk stara teta, je oče zelo prijazen ž njo. Mati ji streže, oče pa hodi o-krog nje kakor maček okrog vrele kaše. sta z materjo sama, ji poniežikne: — Bo, bo! Predno teta odide, stopi oče k nji in ji nekaj zaše|H»ta na uho. Teta -ga pa jezno pogleda in pravi: — Ja, čemu pa nisi šparal, ko si bil mlad. Teta se odpelje, v liiši pa zavlada pravo jesensko razpoloženje. . . " G LA 8 NARODA9* New York, Friday, October 18, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. CURNONSKY: Lostnlior jo vprašujoče dregnil s komolcem svojega starega tovariša (irimhlotta iu je izdavil iz sebe: *'Cnj, Arsene . . . ali morebiti veš . . . j m > kiij sva prav za prav prišla v ta preklicani London!" Lostalicrov glas je bil nizek, kakor da bi mu prihajal od nekod 4'lohoko iz trebuha, a j«> bil tudi zaradi desete ease wliiski-jtt že precej negotov. Arsene Grimblott, ki se je zaradi nenadnega prijateljevega sunka na svojem visokem barskem stolčku sumljivo zamajal, je seveda najprej skušal ujeti pre-potrebno ravnotežje, kar se mu ]tn ni tiiko kmalu posrečilo; končno se je le naslonil na mizo i >1 dejal: " Xu . . . da . . . da bi s*' naučila . . . on ga — angleščine!" Lostalier seje trpko zamislil: "Da, res je!"* Pred d vem i tedni je proti koncu dokaj hrupne večerje v nekakšnem kabaretu na Mont-martru zabrusil nekemu vsil jivcu par, sicer res ne bogve kako ljubeznivih Ik'sedi. katerim sije kajpada zgolj j »o naključju "pridružil'* še kup krožnikov in *kled. Mlada t4Cascadette de Moulin Rouge" ki je bila takih neljubih prizorov že vajena, je skušala posredovati. Da bi ju pomirila je poklicala še (irimhlotta Ta poizkus pomiritve pa se je seveda spremenil v splošen pretep . . . Grimblott je namreč v tisto visoko dosto-jnlistvenostjo, ki jo človek v takih odločinih trenutkih pokaže, potegnil iz žepa svojo vizitko >— l-ostalier je seveda storil takisto — no . . . in . . . Tujec jima ju je kratkomalo vrgel v obraz ter se je oddaljil med silovito ploho psovk, katerih ostrino je še v naiveč ji meri izdajala divja gestikulacija. Govoril je namreč nekak povsem nerazumljiv jezik. Po tem nevšečnem pripetljaju sta Grimblott in Lostalier seveda začutila nujno potrebo, (hi se vsaj za silo priučita Še angleščini, jeziku, ki ga ovla-dajo več ali manj vsi tujci. Ker sta imela še dokaj lepe dohodke in obilo časa na razpolago, sta se kmalu znašla v nekem malem prenočišču v Londonu. Gospodar, montniartrski emigrant, jima je ljubeznivo pokazal ta diskreten in miren bar, ki ga je vodil neki njegov znanec, tudi Francoz. Vendar pa nista oba častivredna tovariša še dosedaj poznala Londona nič več, kakor ono kratko vijugo ulic, ki je vo- MODERNI BABILON dila od njunega prenošišča do bara in nazaj. In tu sta odslej vsak večer uživala rajsko sre-čo v svidenju s predragimi rojaki in s še dražjimi domačimi. "Hm, da bi se naučila angleško," je ponovil Lostalicr; "za to bi bilo treba že precej Časa." "Sicer ne bi rad nadlegoval •rospodov," ju je nenadoma prekinil lastnik bara, "toda saj vidita . . . samo vidva sta se tu. pa tudi dani se že ..." "Kaj natu to briga," se je branil Lostalicr; "sicer pa so itak vrata in okna zaprta, vi -le pa tudi s polici jo v dobrih zvezah, kakor vedno zatrjujete." V tem hipu so že zaropotali po veži gluhi udarci, ki so o pomnili gospodarja in pozna irosta. da trajajo tu li srčni oia s<-udala. Peljal in po neznanem temnem hodniku in tako t;i se znašla, da sama nista prav vedela kdaj v popolnoma neznani ulici. "Nesramnost Pa že taka! Saj j n«* moreš, če bi hotel, niti do jutra mirno piti, dasi >i pošten francoski državljan." se je lin-doval Grimblott. "Povrh pa ima moj površnik naenkrat samo š,. <-n rokav. Res, prav vse se je proti nama zaklelo!" Revež se namreč ni zavedel, da vtira de>nico v notranji žep, pa se je kajpada boril z nemogočim . . . "Rokav . . ." je nadaljeval, "da, rokav — kdaj ga bova le neki popravila!" "Kadar bova znala angleško," se je odrezal Lostalicr, ki se je zaman trudil, da bi sledil pločnikovemu robu. Mimo so hodili z dolgimi in hitrimi koraki delavci, ki >o navsezgodaj hiteli na delo. IV-kovski vajenci mi raznašali kruh, mleka rice so rinile pred seboj svoje ročne vozičke, vmes pa so kričali kol porter j i iu so ponujali jutranje časopise. Vselil se je mudilo in se niso u-stavljali ob teli dveh "gentle-nianih". ki sta >e počasi zibala po cesti napre j. "Pa je res čudno, koliko ljudi je tu še ob petih pokonci. Pri nas v Parizu pa ni >1110 taki ponočnjaki," je menil Lostalicr. Grimblott pa ni znal ceniti vrednosti njegovega tako toč nega opazovanja, marveč se je po ponovnih brezuspešnih poskusih odpovedal zmagi nad sovražnim površnikom in si ga je ovil kot ruto okoli vratu. Naslonil se je na drog obcestne svetilke ter je -najbrže imel trden namen, da počaka tam na kako vozilo. Lostalicr ga je pa zgrabil za roko. "Poj diva, Arse ne, zgani se vendar! Saj vidiš, da ne moreva tu zaspati!" Grimblott pa je ves miren in krotak še naprej objemal svojo ljubo svetilko. "Ne ganem se odtod!" je od-ločno izjavi, "dokler ne vem, kam greva ..." Teda pa je Lostalier kmalu začutil, da se ga loteva neizmerno domotožje, pa je svoji upravičeni giujeuo>ti intoniral mar-seljezo. Ljud je so se začeli zbirati. Tedaj p:> j*' pojavila kruta Pravica. Prisopihal je velikanski "policeman", ki je v velie-meutui aiigleščini najbrž poskušal grajati njuno oči vidno pomoto in jima je svetoval, naj > svojim divjim petjem raje nadaljujeta v lastni hiši. Ta nenadna prikazen je prevzela Lo>taliera z nekim nerazumljivim veseljem. Ko je gledal tega velikana, k: ga je presedal skoraj za celo glavo, od spodaj navzgor ga je - tresočim se glasom, a v /"lo jasni fran-zoščini skušal pomiriti: "Nikar se ne razburjaj, go-I obče k! Tega tvojega strašnega jezika ne razumeva s tovarišem niti besedice. Po enem tednu brez uspešnih poizkusov pa se eelo za vse večni čase odpovedujeva sladkemu užitku, da je ta barbarski jezik sploh kdaj govorila!" Nihče ne bo nikoli vedel, najmanj pa seve Lostalier sani, kila j in kako se je tisti policaj naenkrat naučil francoščine. Z najčistejšim mameluŠkim naglasom je namreč spregovoril: "Sedaj pa je kar kmalu ne-liajta in se pobelita odtod! Spravita se odtod, pravim, sicer vaju vtaknem v luknjo!" Lostalier je začuden opazil, da mu uhajajo tla izpod nog in. medtem ko je iskal v Grimhlot-tovi roki negotove opore, je s solzami iranotja spravil iz sebe: "Nu. prav dragee . . . mi. prav ... le ti š«' povem-: edina pametna stvar na svetu je, da se napi ješ . . . prav pošteno na piješ. Vidiš, sedaj, ko sem ]*>-polnoma pijan, se daj pa naenkrat razumem — angleško." STORLIE 0 SLAVNIH VINSKIH SODIH ('as trgatve je, in vinogradniki imajo polne roke dela, zlasti še z vinskimi sodi. T04,()(M) steklenic vina. Na sodu je, kakor tudi na drugih orjaških sodih, plesišče za več parov. — Vendar je imela Nemčija še neki dru.ifi sod. Na Saškem so ga bili naredili in jo šlo vanj 2500 hektolitrov vina. Vendar ni bi! nikoli poln in se je počasi sesul. — U sodili so pa znane tudi strašne zgodbe. Tako n. pr. vanje devali ljudi, da so jih tako spravili s poti. V davnih časih so imeli prave pravcate mučilne sode. ki so bili polni žeblje v in so vanje zapirali sužnje iu m učen ike. Tudi čarovnice so devali v sode, in jih potem javno vrirli v vodo, ki je polagoma vhajala v sod in je dotična oseba utonila. — S polnim sodom vina je nekoč kralj Edvard IV. umoril svojega brata Jurija, ker je bil ljubosumen nanj.—Seliuje se je /.uro.lilo blagajniku Henriku Kollerju iz Erfurta radi napačnih računov. Leta 1511 so ga vtekni-li v sod, kjer je bilo polno rakov. Raki so nesrečneža požrli a vendar so nato mestni o-četje pojedli te rake. — Neki sod j«* bil pa za mrtvaško krsto. Friderik Viljem T. se je tega domislil, ko je bil umrl učeni dvorni norec, tajni svetnik Guudling. Niso ga mogli bolje počastiti ko tako, da so ga dali v sod, saj j«1 bil iz vsega srca vnet prijatelj vina. — Nekateri sodi pa so služili v dobre namene. Zlasti učenjaki =o sodom dosti hvale dolžni. Da ne omenimo slavnega modreca Diogena ,ki je stanoval v sodu, pa je slavni Kepler izvajal na vinskem sodu svoje skrivnosti o neizmernosti nebesa, in s sodom je masrdeburški župan, u-čenjak Guericke napravil čudovite poskuse za iznajdbo zračne sesalke. LEPE MANIRE NEKDAJ TUDI ANGLIJA S E PRIPRAVLJA Sedmi angleški polk ua poti skozi mesto Huan slow proti pristanišču. Polk je bil poslan v Egipt, da ojači tamkajšnjo posadko, ker Italijani baje ogrožajo tudi angleške kolonije. Mi imamo dandanes že precej knjig o lepem vedenju. Na žalost je menda odjem teh knjig precej skromen, kajti o lepem vedenju še vedno ni prav posebnih sledov. Zanimive pa so prav posebno stare knjige o lepem vedenju, ki nam povedo, kako čudne navade so včasih vladale med ljudmi, navade, ki so nam danes čisto nerazumlji ve. Leta 1530, je veliki učenjak Erazem Rotterdamski napisal knjigo o le]iem vedenju in med drugim svetoval tudi tole: Dostojni ljudje si ne brišejo nosov s klobuki ali rokavom, pa tudi ne z roko. Kiliati svojemu sosedu v obraz ni lepo. Po jedi, pravi učeni Erazem dalje, si ne smeš brisati zob s servijeto, ali jih čistiti z nohti, ampak z zobotrebcem. Gostu, ki ti sedi pri jedi nasproti, ne stopaj na noge, onega pa, ki sedi poleg telie. ne dregaj s komolcem med jedjo. Poskušati s prstom, če je juha dovolj hladna, ni dostojno, eš mani pravi Erazem, da je dostojno loviti iz sklede julie največje in najboljše kose, da drugim nič ne ostane. Posebno priporoča Erazem ljudem, naj se skrbno češejo in naj svoje lasi^ča očistijo uši in gnid. Vedeti moramo namreč, da so ljudje takrat nosili dolge lase in tudi tako zvani boljši ljudje niso bili brez mrčesa. Držati roke navzkriž na hrbtu je tudi veljalo za nedostojno, ravno tako nedostojno je bilo, če je kdo nosil pod pazduho knjigo aH klobuk. KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Znanstveni in ... . . . . . Poučni Spisi A1IVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 21)1 strani. Cena .................-......I*aU .50 Trda vez. 271» strani. Cena ..............1.40 T'čim knjiga za Nemee in za one. ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. (SOS strani. Tnla vez. Cena......5.— OJAČEN BETON. 123 Opis iHtsaineznih držav: priseljevanje Slo- l ena knjiga vencev; njihova društva in dru^e nanidne OB 50-LETNIC1 DR. JANEZA EV. KREKA — ustanove. Bogato ilustrirauo. !»4 strani. Cena .......................... ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. Napisano v siK.min možu. ki je prvi med na- F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena ...........10 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 238 slr.ini. Vez... 2.50 RONTON. 2S0 strani. Cena ....................1.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno. Knjiga «> le|iem vedenju, govorjenju in obla- umetno in strojno ključavničarstvo ter iele- čenju v zasebnem življenju. zolivarstvo. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 1»52. 141. 133 strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane Poljuden In natančen opis odkritja novega sveta. Spis se «"ita kakor zanimiva povest ter je sestavljen i»o najboljših virih. To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. strani. Vezano. Cena., slikami za stavbne obrtnike. mi uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. "How to become a citizen of the United States**. Cena .......................... .50 .60 .35 .80 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ BOJ XALEZMIVLM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičnr. 155 strani. Cena .................. opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kaliaj. Tnla vez. 7.1 strani. Cena ...... V knjiiri je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čndn. kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. K:ir! Engliš. 23»> strani. Cena ........................ Denarni problem je zelo zapleten in težaven in sa ni mogoee storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan č«»ški narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje »*elo tako. da bo služilo slehernemu kot orientaftii spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Bros, eena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki, opis bolezni. Slike. DO OR1IIDA DO BITOIJA. 160 strani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1JJ0 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sli- PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver i:>7 strani. Cena ......................... V knjigi so opisane lejiote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike uas.u najlepših krajev. 1-20 PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... .75 Priročna kujižii-a. ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prtMlaji notrehno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... .65 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal tir. F. Vel>er. .'!41 strani. Cena.....70 Knjigo toplo prli»oročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida, lisi straui. Cena .75 Strokovnjaška razprava o posledica1- preobi-lega za uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Frijatelj. 41.'! strani. Cena ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 2W strani. Vezano. Cena .........75 S potink'-jo te knjige vatn je mogoče naglo izračunati obresti <»d i«ol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. .50 kami. 20« strani. Cena ....................1.20 STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... Knji-a se odlikuje jh, svoji izbrani vsebini in Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi vehki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom raziskal "črni kontinent", v vseli vprašanjih gosi tod iujstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI SI OMCSL (M«sal Jože I.avtižar.) 2-irt strani 51 strmi. Cena ...........................60 v . . . .. . . , . „ Cena...... LaO . .. ,. ... ... v tej knjgl obuja ..as znani potopisee župnik op,s starih ljubljanskih gostiln. Lavtižar spomine na svoja brezštevilna ,k>- tovanja. P« hIroben s katerimi je v srotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1.— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. S3 strani. Cena.....50 Poljudni spisi" o naravoslovju in zvezdoznan-Stvil IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc I^vstik. 220 strani. Cena .................90 SLOV.-AXGLESKI IN ANGLE^KO-SLOVKN- Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vm. 1.10 SLOVAR. 14S straui. Cena ............. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in dru-s»i del obsesrata "JI strani. Cena: L I>el.....80....II. W Zemljepisni pregledi: natančni jMMlntki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. I»r» strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJI'. (Urbani.. Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Tnla vez. 144 str. Cena Navodila za izračuna nje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. i«oezije. :»6 str. Cena...... SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 71U» in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Humek. 12S strani. S slikami. Cena ...............40 Navod. kako ga izdelujemo in kako ž njim ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pi- .90 .40 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena Druga poloviea knjige vsebuje iH'm>ko-slo-.80 venski slovar iu kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45 .30 v knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. .30 SPOL. UUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je na-menjena dekliram v starosti štirinajstih let. 75 SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ Na Šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 .70 Knjiga vsebuje tudi slovnico iu kratek slovar. .50 25 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 fjfBENlK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- ^ V teh treh knjigah je zbrano vse Književno uit.a jn slovar. 295 strani. Cena broš.......L-5 delo našega velikega kritika, pesnika, pisate- lja in jezikoslost-a. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50 Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERL) DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................1-— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Vermel j. S slikami. VJO strani. Cena ...........L25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1*5® VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................® Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti: burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela: punktiranje: zastavice. VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu-letu in drugim prilikam. 30 30 MLE^^TVO 5*iSal AntOD PeVC" S S,ikftmi- , VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... 168 strani. Cena ........................L— '__________ „_.0> Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. -sploh. 100 strani. Cena ........................ NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena L— V.iLENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove Sege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena____ Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlh in ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno ra otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. .4« VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 12S strani. Cena---- Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod is suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoftkih kozakov. •39 JS5 .50 .75 .M .35 aQLZB V Z RUDIf" New York, Friday, October 18, 1935 TBJS LARGEST SLOVENE VAILT IN V. 79. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkilr Za Glas Naroda priredil I. H 67 PRVI ZVEZEK. —Spominjaš se: na najini vožnji v Monakovo, v Regens-bnrgUj ko sva slišala Luizin glas, tedaj sva slišala še nek drug glas. To je bila ona prijateljica. Najbrže je bila Luiza pri njej na obisku. In gotovo ste govorili tudi o starih časih. V kakem razpoloženju! S kakimi besedami? O, ko bi to vedel! V sobi je postalo svetlejše. Skozi okuo je bilo mogoče videti samotno na nebu žareti oblaček, ki je bil obrobljen z belim sijajem. Za koliko lepih ur sva se imela zahvaliti tej prijateljici! Ako je bila Luiza povabljna na vožnjo po deželi, sem vedno izvedel za cilj teh potov. Tedaj sva se tajno shajala in sva hodila roko v roki čez žitna polja in gozdove. Smeje sva govorila o resnih stvareh. Kolikor sem opazil, je govorila o vsem lepem, kar so ljudje vst varili. Ali pa sem prinesel kako knjigo in sem bral. Ali pa sem s tresočim glasom jecljal kako svojo pesen. Pripovedoval sem ji o vsem, kar sem pridobil v sto in sto v vročen poželjenju prebranih knjigah. In tedaj mi je v občudovanju govorila o mojem obilnem znanju in je rekla, do noben moj tovariš ni tako razumem in priden, kot jaz "učeni gospod in prijatelj." Ta verno zaupana beseda ni je šla kot sunek skozi srce. Še istega dne sem z vročo vnemo zopet vzel v roko zanemarjeno šolsko delo. Z naporom, ki je skoro presegal moje moči, sem v nekaj mesecih skušal nadomestiti, kar sen* skozi leta zanemaril. Sedaj sem Luizo redkejše videl. Toda kako sem bil poplačan za to pogrešanje ki sem si ga šiloma naložil in za svoje neumorni napor, ko sem zopet stal pred ljubljenko, ko mi je božala shujšana lica in je ljubeznivo poljubovala moje prečute oči! Neke nedelje, ko je že bil konec semestra, se je s svojo prijateljico odpeljala v gozd. Ko sem prišel, je že sedela in čakala na robu gozda pod starim hrastom. Njeno naročje je tulo polno poljskih cvetlic, iz katerih je spretno spletla venec." Ta sladka podoba! Xa sebi je imela svetlo obleko, ki se je nežno kot pajčolan oklepala njene vitki' postave, pod tančico pa je sijala gorka beloba njenih ram. Njena lica so bila vroče navdihnjena in sanjavo veselje je žarelo iz njenih oči. Ko je skončala vene« lase. Tega nisem trpel. Njen naj Imi! Tako se prepirava z ljubeznivimi besedami, dokler se venec ni raztrgal v naji- M ARI BOR, 2. okt. — Rače lepa vas na zelenem Dravskem polju, so bile davi prizorišče pretresljive ljubezenske tragedije, ki je zahtevala troje rožnih mladih življenj. Z bliskoviti naglico se je davi razširila po vsem Dravskem polju presenetljiva, izprva kar neverjetna vest, da so našli zjutraj na nekem mostu sredi račkih travnikov ustreljeno 16-letno Mimiko, hčerko opekarja Baumana, ob istem času pa na železniški progi med postajama Rače-Fram —O r« »1i ova va s-Sl i vn i ca popolnoma razmesarjen i trupli dveh mladih fantov, s katerih so spoznali 15-letnega livarskega vajenca Srečka Kodra in 17 letnega čevljarskega vajenca Karla Mihorka, oba z Rač. Pretresel ji va usoda mladih ljudi je globoko prevzela starše vseli treh, s katerimi sočustvuje vse prebivalstvo. Vsa vas dane« ves dan ne govori dru-gego nego o tragediji in ugiba, kako in zakaj se je odigrala. Nikdo ni bil priča te žaloigre. Vsi trije so bili še takorekoč otroci, daleč premladi in nezre- , . , ... • ili. da bi mo«jrli količkaj pravil- ga je hotela pritisaiiti na moje} ' . . n . V! . . 'no in umerjeno pojmovati skriv nosti človeškega življenja. al \r nn ^frenehJlne OD NEW YORKA DO VSE EVROPE (JS™?) NORMANDIE — — LAFAYETTE — CHAMPLAIN — 1LE DE FRANCE — 23. oktobra 2. novembra 9. novembra 16. novembra 23. novembra 30. novembra 7. decembra ZA NADALJNE INFORMACIJE IN KARTE VPRAŠAJTE PRI: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th STREET, NEW YORK TRI MLADA ŽIVLJENJA JE UBILA LJUBEZEN uih rokah. Tedaj sva se smejala in potrosila cvetje v majhen potok, ki je žuborel mimo roba gozda. Tedaj pa sva si oklenila roke in šla v gozd, poln svetlobe in sence. Hodiva in hodiva, oba molče. Lahno šumenje je šuštelo v vrhovih. Solnee je sipalo na tla majhne, zlato lesketajoče lučke. Majhni ptiči so cvrče švigali skozi veje. In mnogokrat je odmevalo iz gostega gozda naglo trkanje žolne in njen tožili glas. Molče sva poslušala v to tolčno gozdno tajnost. Ko je solnce zašlo, sva se morala ločiti. Tedaj pa je pretreslo moje srce kot trpka, grizoča bolečina. Ali je bila to slutnja tega, kar je imelo priti? Slutnja, da ne bom nikdar več v svojem življenju imel take ure najčistejše sreče? — Nato so prišli dnevi izpitov. Vsako jutro mi je Luiza poslala kako cvetlico ali ljube znivo vrstico. To je oživljalo moj ponos. In uspeh je poplačal moj trud. i Šolo sem zapustil kot primus omnium (med vsemi prvi). Luiza se je veselila mojega uspeha, ne da bi bila vsled tega presenečena. Smatrala je za samo razumljivo,. da bo tako prišlo. Svoj odhod sem odlašal od dneva do dneva. Slednjič pa se je vendar bilo treba ločiti, ako nisem hotel očeta in mater preveč žaliti. Sicer pa ločitvi nisva gledala zgrenkimi občutki nasproti. Najino bodoče življenje je ležalo pred nami solnčno, jasno in ravno. Nameraval sem iti v Monakovo študirat filo-logijo (jezikoslovje). Po treh mesecih, ki sva jih hotela krajšati z mnogimi tajnimi obi-ki, sem hotel Luizinega očeta vprašati za njeno roko. In po dveh letih? Tedaj bom že gotovo v uradu in v časti in bom mogel najini sreči postaviti ognjišče. S temi načrti so bile rešene vse najine skrbi in tako sva mogla biti v uri ločitve popolnoma vdana najini ljubezni. Tudi za to uro sva se morala zahvaliti oni njeni prijateljici. Luiza jo je povabila na neko vrtno veselico. Namr. na ljubo je nebo motilo zabavo. Navihta in ploha je ugasnila lampijone ter je pognala goste v dvorane. Ko se je nevihta razdivjala, sva stala na vrtu sama. V temni senci velikega kostanja sem držal ljubljenko pritisnjeno na svoje prsi. Težke kaplje so še padale z listja, mokri pesek in mize so lesketale v odsevu luči iz dvoran in mnogokrat je v duhtečem ozračju zamigljal blisk, kateremu je v daljavi sledil truden grom. O, prijatelj, kaj ti naj povem o sladki bolečini one ure! Ko stopiva iz sence drevesa, sva videla, kako so se na nebu cepili oblaki. Tedaj pokažem ljubljenki ozvezdje Oriona kot cilj naših pogledov v bodočih časih hrepenenja. In tedaj poslednji poljub. Nato ločitev: na svidenje! — Nisem se več vrnil v dvorano. Po ulicah sem se trudno nahodil, da se je pričel delati dan, ko sem moral odpotovati (Dalje prihodnjič.) Usodni strel je počil okrog 5.30 zjutraj sredi praznili, že zdavnaj j>okosenih travnikov. Ugasnilo je mlado življenje 1<>-letne Mimike. Potegnilo je za seboj v smrt kakor vrtinec tudi oba mlada zaljubl jenca Srečka Kodra in Karla Mihorka. Vrgla sta se po strelu pod lokomotivo osebnega vlaka, ki vozi iz Mariboru v Ptuj. Rezki odjek jutranjega strela je slišal le mlinar Jože Motoric, ki je šel nič hudega sluteč k bližnjemu potoku. Ko je prišel do mostiča je prestrašen obstal: na mostu je ležala mlada deklica, po čelu ji je polzela kri. Spoznal je takoj Bauma-novo Mimiko. Podvizal je korak in prvi obvestil o tragediji Miminega strica. Stric je pohitel na kraj tragedije, vzel je v naročje deklico, ki j«' še kazala znake življenja in j«) odnesel na dom njenih staršev. U-boga mati je od groze omedlela, v neutolažljiv jok so takoj nato planili bratje in sestre. Ko je še ugašalo na travniku življenje mlade Mimike se je odigraval na železniški progi epilog te velike tragedije. Srečko Koder in Karel Mihorko sta jo naglo ubrala proti železniški progi, ker sta slišala prihajati osebni vlak. Držala sta se za roki in videl ju je strojevodja osebnega vlaka, kako sta drvela lokomotivi nasproti oba nerazdružna naravnost v smrt. Ko se je približal vlak, sta se bliskovito vrgla ]>od stroj. Posledice so bile strašne. Strojevodja je ustavil vlak šele na postaji v Račali. Kolesa so prerezala nesrečnega Kodra na pol, lokomotiva je pa vlekla truplo še .100 m po progi. A Karlu Mihorku je pri priči zdrobilo lobanjo in levo nogo. Na postaji so očistili lokomotivo in vlak je nadaljeval svojo pot. Na progo so nato odšli železniški delavci, ki so pobrali žalostne telesne ostanke in jih položili v krsti, ki so ju nato prepeljali na pokopališče v Slivnico. Mrtvo Mimiko pa so položili na mrtvaški oder v domači hiši. Karel in Srečko sta bila velika prijatelja že od mladih nog. Kari se je učil nekje v Mariboru za čevljarja. Srečko je bil pa vajenec v Buli lov i livarni v Kačah. V obeh mladeničih se je začela vnemati ljubezen do ljubke Mimike. A ta menda ni marala Karla Mihorka, bolj všeč ji je bil Srečko. To je bil miren in priden fant iskrenega značaja, ki so ga vsi radi imeli. Kari Mihorko je bil tudi prikupen dečko, vendar bolj vase zaprt, manj pristopen ljudem. Ril je brat onega Vincenca Mihorka, ki se je letos zaradi nesrečne ljubezni pri Sv. Petru skupaj z nekim prijateljem napil lizola in je prijatelj umrl, Vincenc pa okreval. Torej je nagib k smrti nekako v sorodstvu in je tudi najbolj verjetno, da je Kari zasnoval strašni načrt. N«*ka znanka je Karlu posodila samokres, polavtomatsko pištolo. Preskrbel si jo je bil v torek. Ko sta imela pištolo, sta šla popivati; najdalje sta se zadržala v neki gostilni v Bre-zolali. Ponoči preti usodnim jutrom nista spala doma, temveč sta se potikala po travnikih v Račah. 1 Zjutraj je mati zbudila Mimiko, naj gre prat perilo. Mimika je vstala, zakurila v štedilniku in nato izginila brez sledu, no da bi materi kaj rekla. Se prejšnji večer je mladenka kožuliala pri sosedu, a ob 22. se je v spremstvu brata vrnila domov. Ponoči okrog 1. je mati sicer slišala, da nekdo hodi okrog hiše, vendar ni vedela,' kdo je to. Kdaj in kako sta se fanta dogovorila z Mimiko za jutranji sestanek, je skrivnost, ki so jo vsi trije odnesli s seboj v grob. Prva domneva, da je Mimiko ustrelil Srečko, najbrž ne bo držala. Ko sta fanta prejšnji večer popivala v gostilni v Bre-zolah in se pozno odpravila, je pustil Mihorko tam dva listka. Na njih je napisal prijateljem zadnje pozdrave in jih prosi, naj že žalujejo za njim češ: "Toga nisem vreden.*' Prosi tudi, naj izroče pozdrave njegovi sestri. Obenem je Kari napisal svojo oporoko: 500 Din. naj bo za pogreb, šatuljo za- JAPONSKI ROCKEFELLERJI gmimniiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiitimiiniHiimiii SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU lit Will Ittfc STREET NEW XOKK, N. X. FBIITE MAM ZA CENE VOZNIH LUPOV, EE-EERVACUO KABIN. IN POJASNILA EA POTOVANJE ^■iiimmmmibiiHiimiiiHimmmmiiiiiiiiinii Med velikimi japonskimi industrijalci in kiipitalisti tvori posebno skupino dvajsetorica najbolj bogatih osebnosti. Največja med velikimi pa je četvo-rica, ki predstavlja višek japonskega finančnega sveta in j ki ima ogromen vpliv na vse javno življenje v državi. To so rodbine Mitsui, Ivasaki, Ya-suda in Sumitono. Rodbina Mitsui je pred kratkim postavila 3001etnico svojega obstoja. V teku zadnjih 40 let s«' je podjetje Mitsui pretvorilo v ogromen finančni koncem modernega tipa. Trenutno razpolaga ta koncerti s kapitalom .'i milijard jenov. Sistem koncema kontrolira 127 največjih delniških družb. Mitsui — to so v prvo vrsti banke, zavarovalnice, trgovine. Mitsui ima monopol za nakup svile, ki jo izvaža. Svila je najvažnejši proizvod japonskega gospodarstva. Mitsui pa ima monopol tudi v izvozu bombaževi ni in predi va. Tvrdka Mitsui ima nadalje izključno pravico na uvoz bombaža. V njenih rokah je potemtakem usoda vse japonske tekstilne industrije. Tvrdka ima v svojih rokah ."SO p me. vsega japonskega premoga, (*»■"> proč. železne rude, 00 proc. papirne industrije 40 proc. sladkorne industrije, 00 proc. industrije umetne svile in SO proc. japonske produkcije nafte. Tvrdka Mitsui ima ogromne topilnice železa, kemične tovarne, hidroelektrične centrale, cestne železnice, številne trgovske hiše, tvorniee čokolade itd. 20 proc t. vsega japonskega izvoza gre preko koncema Mitsui, s 1T> proc. pa je Mitsui udeležen na celotnem japonskem 10. oktobra: Rex v i letina lie de France v Havre (.kol bra : Washington v Havre Normantlie v Havre 25. oktobra: Majestic v Cherlmurg Itoma v Trst Bremen v Kremen novembra: Lafayette v Havre Conte di Savoia v Genoa G. novmbra : Manhattan v Havre S. novembra : Atjuitaiiia v Cherbourg 0. novembra: K it ropa v Bremen Cliaiiiplaiu v Havre 10. novembra: He de France v Havre Hex v Genua 2(1. novembra: Washington v Havre Majestic v Cherbourg novembra: Lafayette v Havre ' 28. novembra: 1 Kuropu v Premen 211. iiovi-iobra : i Bcrcitgaria v Cherbourg f IU>. novembra : Champlain v Havre Conte «1 i Savoia v Genoa pušča bratu Pepetu, golobe pa bratoma Francetu in Albertu. Tz vsega sledi, da je Kari zasnoval načrt in da je bil tudi on tisti, ki je v mladem jutru ustrelil Mimiko. V njegovi duši je najbrž dozorel sklep: "(V ne bo moja, tudi tvoja ne bo in je boljcj da ne ostane nihče živ!" TEŽAVNA POT Eden najboljših ameriških hriboplazcev, Orne Daibler, fotografiran na vrliu Mount Rainer. Na strmem ledeniku pomeni ena sama neprevidna stopinja smrt uvozu. Letni dobiček koncema znaša okrog 100 milijonov je-J nov, osebno premoženje baro na Katsiraemona Mitsui cenijo na ."i00 milijonov jenov. S prvenstvom družine Mitsui tekmuje družina Ivasaki, ki je lastnica koncema Litsubisi. Ta koncem kontrolira kapital 2 milijard jenov. Družina Ivasaki je že koncem 10. stoletja razpolagala z zelo vplivnimi znanstvi v najvišjih krogih via davine in je dobila zaradi tega v roke vse vladne ladjedelnice in državno plovitbo. S tem je Ivasaki postal kralj jajxmske trgovske flote z nad 44 milijoni ton. M koi::*ernu Mitsuhisi spadajo tovarne lokomotiv in vagonov, mnogo elektrotehnične tovarne in nekatere ladjedelnico. Pole- tega je Mitsuibisi lastnik največjih kemičnih tovarn in topilnic ter ima monopol vseh rudnikov, železa in ostalih rud v Koreji. Temu kon-cernu pripada vsa mlada japonska aeronavtična industrija. Tretji japonski Rockefeller je Yasuda. lastnik 14 velebank. 14 zavarovalnic in dejanski lastnik nekaj desetin veletrgov-skili in veleindustrijskili podjetij. Bankir Yasuda je postal pred kratkim lastnik tudi velikega industrijskega koncema Asako, ki ima v rokah SO proc. industrije cementa na Japonskem in razpolaga z nekaterimi največjimi ladjedelnicami. Politični in gospodarski vpliv koncema Yasuda na Japonskem ni nič manjši, kakor Mit-suia ali Ivasakia. T.eta 1904, in 1905, je financiral rusko-ja-pousko vojno in jo še danes največji delničar južnomandžurske železnice. Koncem Sumitomo igra veliko vlogo v japonskem gospodarstvu. Sumitomo kontrolira kapital ene milijarde jenov. Glavna panoga toga koncema je metalurgija. Sumitomo je specialist za baker in jeklo. Skoro vsa produkcija tega koncema je povezana s pogodbami z ministrstvom vojske in mornarico. Poleg teh štirih magnatov japonskega velekapitala zaslužijo tudi nekateri drugi. — Med njimi n. pr. kralj cementa Asako, ki jo iz navadnega pouličnega prodajalca postal milijonar. Nadalje kralj bakra Kuhara, ki stoji na čelu fašistične stranke Sevukai. Arsi ti velekapitalisti izgrajo veliko vlogo ne samo v japonskem finančnem, pač pa tudi političnem življenju. V A 2 N O ZA ^ NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno