LETO XXV. ŠT. 1, JANUAR 1976 CENA 0,20 DIN Plan za leto 1976 Na tem mestu plana seveda ni mogoče v celoti obravnavati, zaradi česar bomo pri posameznih njegovih elementih navedli le bistvene stvari. Za obravnavano obdobje planiramo takšen proizvodni koledar, da bo vse leto po posameznih mesecih — razen v februarju — enako število Plačanih dni. Pri količinskem planu proizvodnje upoštevamo štiri faktorje: — nove kapacitete v predilnici ter uvedbo tretje izmene pri previjanju Preje za barvarno, — delno uvedbo tretje izmene v tkalnici, — delno uvedbo tretje izmene v oplemenitilnici, — velika, vnaprej pogodbeno zaključena naročila konfekcioniranih izdelkov. V predilnici se bo proizvodnja predvidoma povečala za 42 %, v su-kalnici pa za 8 %. Pri proizvodnji tkanin predvidevamo za 7 % večjo proizvodnjo merjeno v m2, medtem ko naj bi bila proizvodnja merjena v 000 votkih za 6% manjša. Plan konfekcije je v primerjavi z letom 1975 precej večji in bomo morali kljub organiziranju novega oddelka konfekcije v Mokronogu iskati še druge kooperante, ki nam bodo pomagali uresničiti planske naloge. Skupno število delavcev se bo v obravnavanem obdobju povečalo za 3 %. Povečanje števila delavcev predvidevamo predvsem v predilnici, oplemenitilnici in oddelku za izdelavo kovinskih konstrukcij. Celotne zaloge se bodo morale v Podjetju v letu dni obrniti 16-krat, kar pomeni, da se bodo morale obrniti vsakih 23 dni. Pri tem se bo moral obračati material 9-krat, pomožni material 5-krat, nedovršena proizvodnja 20-krat in gotovi izdelki 18-krat v letu. Terjatve, ki skupaj z zalogami tvorijo obratna sredstva, naj bi se v letu dni obrnile 8-krat oz. vsakih 45 dni. Koeficient obračanja obratnih sredstev v odnosu do celotnega dohodka pa bo predvidoma znašal 2,9. Trenutno razpoložljivi viri obratnih sredstev kažejo zelo neugodno razmerje, saj je le 42 % 'v f* obratnih sredstev pokritih z dolgoročnimi viri in kar 58 s kratkoročnimi viri. Za normalno izpolnjevanje planskih nalog bomo morali to razmerje izboljšati v korist dolgoročnih virov, kar bo med letom možno le z najetjem novih dolgoročnih kreditov za obratna sredstva. V obravnavanem obdobju bo podjetje svojim kupcem predvidoma priznalo od brutto prodajne cene 2,3 % rabata, 1,1 % super rabata, 1,1 % skonta in 2 % popusta na kvaliteto oziroma skupno popustov v višini 6,5 0/„. Pri finančnem planu predvidevamo povečanje celotnega dohodka za 19 %, porabljenih sredstev za 27 % in dohodka za 2 %. Doseženi dohodek bomo predvidoma porabili takole: 75 n/0 za osebne dohodke, 9 % za pogodbene obveznosti, 12 % za zakonske obveznosti in le 4 "o za sklade. Povprečni mesečni OD naj bi v letu 1976 znašal v našem podjetju 3.329,00 dinarjev. V planu investicij, zaradi sorazmerno visokih obveznosti iz preteklih let, predvidevamo predvsem ti- sta najnujnejša dela, ki so potrebna za dokončanje že začetih investicij. Kljub povečanju amortizacije za 8% bo ta žal komaj zadoščala za pokritje obveznosti iz preteklih obdobij, medtem ko bo realizacija novih investicij pogojena z najetjem dodatnega dolgoročnega kredita, kar smo pri obravnavanju obratnih sredstev že omenili. S planom porabe sredstev skupne porabe predvidevamo poleg drugih izdatkov tudi izplačila jubilejnih nagrad za 10-letnike in enkratno izplačilo jubilejnih nagrad za vse tiste sodelavce, ki so v letu 1975 ali preteklih letih dopolnili 10- ali 20-letni jubilej, pa do sedaj za to niso prejeli še nobene nagrade. V Industrijski prodajalni predvidevajo realizacijo v višini 17,5 milijonov din, kar je za 6% več od ocenjene prodaje za leto 1975, v Restavraciji in počitniških domovih pa naj bi realizacija znašala 7,6 milijona din, kar je celo za 16 % več kot bo predvidoma znašala realizacija v letu 1975. Ing. Jože Klešnik Našo delovno organizacijo so obiskali predstavniki JLA Prevzem stavb oplemenitilnice, čistilne naprave in veznega hodnika Visok obisk predstavnikov JLA 18. decembra 1975 so našo DO obiskali visoki predstavniki JLA: general podpolkovnik Ožbolt in podpolkovniki Opačič dr. Sima, Mihailovič Miloš in Hrvatin Avgust. Podelili so naši DO visoko priznanje: srednjo srebrno plaketo JLA. General podpolkovnik Ožbolt je v slavnostnem govoru med drugim dejal: »Srebrno plaketo JLA dobi organizacija, ki veliko prispeva k krepitvi splošnega ljudskega odpora. Vaš kolektiv ima pri tem veliko vlogo, saj so vaši proizvodi zelo kvalitetni. Povedati moram, da se mi vsi dobro počutimo pod vašimi šotori. Naša želja je, da bo vaš kolektiv tudi v bodoče sodeloval z nami. Ob dnevu JLA imamo veliko stikov z organizacijami in delovnimi ljudmi. Ob tej priliki vam čestitam in želim, da vsi še več delamo na področju SLO — saj imamo isti koncept kot v revoluciji — koncept, ki ga širimo med ljudstvo. Generalpodpolkovnik Ožbolt govori članom naše DO Čeprav smo veliki zagovorniki miru, bomo prav vsi stopili na branik domovine, kadar bo to potrebno. Armada ni samo milijon ljudi, vsi moramo biti pripravljeni na kakršenkoli način odpora. Branili bomo, če bo treba, našo skupnost, socializem, samoupravljanje. Vašemu kolektivu želim, da bi s skupnimi močmi delal in tako uresničeval želje tov. Tita.« Tov. direktor se je zahvalil za odličje, poudaril je, da to ni le priznanje za preteklo delo, ampak tudi obveza za naprej. Plaketa je ponos celega kolektiva, je dejal in izrazil željo, da bi še bolje sodelovali z JLA. Potem je naši DO čestital še tov. Lenič, predsednik SO Domžale, in podelil najvišje zlato priznanje SO Domžale za razvoj kraja Peče, kjer je obrat Induplati vplival na zmanjšano fluktuacijo prebivalstva. Po zaključni slovesnosti so si predstavniki JLA ogledali našo tovarno. Obdobje modernizacije tovarne Induplati sega v leto 1967, ko smo začeli pri zamenjavi statev. Od takrat smo vsako leto izkoristili maksimalne možnosti na finančni strani za nabavo novih strojev. Delavci, kateri so takrat na sestankih DS odločali za nove investicije, niso bili povsem prepričani, da se bo vse, kar so sprejeli, tudi uresničilo. Po naprej pripravljenih elaboratih o nadaljni modernizaciji je večji skok prenovitev hale predilnice, kjer danes obratuje le še nekaj starih strojev. Stavba predilnice je bila obnovljena — vgrajena klima-naprava in novi stroji so začeli zapolnjevati pripravljena mesta. Tako še danes teče montaža v predilnici, zadnjih strojev iz naprej določenih sistemov. Po končani gradnji predilnice in montaži strojev pa je sledilo delo na gradnji objekta barvarne. Pred pričetkom gradnje barvarne, to je na vzhodni strani starega dela objekta, je bil prvi gradbeni objekt, kot pogoj za razširitev tovarne, kanal Mlinščice. Vsem starejšim delavcev je še v spominu zaraščeni del z grmičevjem, kateri je segel od Mlinščice do igrišča. Kaj pa danes? Na tem delu stojijo štirje objekti: barvarna, oplemenitilnica, čistilna naprava, trafo postaja in vezni hodnik ob starem traku s povezavo z novima objektoma. Vse se je dogajalo z veliko naglico in danes lahko trdimo, da smo ujeli še tisti zadnji trenutek možnosti. To kar imamo, nam je vsem lahko v ponos — in še več, v teh objektih se odvija sigurnejši jutri, za vse nas, ki prihajamo vsako jutro, popoldne ali ponoči, da s svojim delom doprine-semo svoj delež k tistemu, kar imamo, in nove dopolnitve, ker popolnoma prerezati vlaganje v nove zmogljivosti, pomeni stagnirati. Do sedaj napisano, naj bo samo uvod k vsebini, kar mora objasniti naslov sestavka. Po končani gradnji objektov, montaži strojev in opreme, smo dolžni po zakonu prijaviti inšpekciji, da dobimo potrebno soglasje za poskusno obratovanje. Ta dan je bil 24. 12. 1975. Osem inšpektorjev, republiških in občinskih, je prisostvovalo ocenitvam opravljenega dela. Prisotni so bili vsi projektanti del in izvajalci. Dokumentacije, ki spremlja objekt od začetka gradnje do prevzema objekta, ni malo. Na podlagi vseh izpolnjenih zahtevkov se šele pridobi odločba za poskusno obratovanje. Z montažo novih strojev smo povečali odjem el. energije. To odločbo bomo dobili s pogojem, da se obvežemo, da bomo zgradili kablovod od RT Podrečje do Induplati. Dodatni stroški, katerim se ne moremo odreči, so pogoj za večji odjem. Ta investicija nas čaka v letu 1976. Trafo postaja še ni končana, čakamo na transformatorje, kateri so že plačani, zamudnik IMP še ne more dobaviti, ker jih ne dobi od izvajalca. Sedaj je naloga vseh nas, do vsega kar imamo sedaj novega, da ravnamo s stroji in napravami tako, da nam bodo dolgo služili tistemu namenu, za kar so namenjeni. Vzdrževanje in opravljanje s stroji nam ne more biti majhna skrb. Zahtevajo veliko več predpisanega vzdrževanja in čiščenja, katerega moramo redno opravljati z vso natančnostjo in vestnostjo. Avtomatika, s katero so stroji opremljeni, zahteva veliko več strokovnega dela. Prepričan sem, da bomo še naprej s skupnim delom reševali probleme, ki jih življenje — delo postavlja pred nas. Leto 1975 — to se izteka. To leto je bilo z ozirom na vloženo delo vseh nas leto dela in uspehov. Sam naslov tega sestavka govori o prevzemu novih stavb, kar je bilo prav v zadnjih decembrskih dneh. Z optimizmom lahko vstopimo v leto 1976. Dana mi je prilika, da vsem delavcem Induplati zaželim srečno in uspešno novo leto 1976. dipl. ing. Anton Dečko NAVODILA ZA VARNO DELO — Ni nesreče brez vzroka! Misli na varnost! Skrbi za varnost! — Pri delu uporabljaj pravilno obutev! — Zavaruj si oči! — Ne čisti, maži ali popravljaj stroja med obratovanjem! — Ne uporabljaj poškodovanega orodja! — Pri nevarnih delih uporabljaj sredstva za osebno varstvo! — Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči nezgodo. — Pred vsakim delom naredi plan dela in pri tem upoštevaj varnost! — Ne nosi ostrega ročnega orodja po žepih. — Pred in med delovnim časom ne pij alkoholnih pijač. — Dohodi do električnih razdclil-cev, gasilnih aparatov in hidrantov naj bodo vedno prosti. — Ne uporabljaj slabe, poškodovane lestve. Proizvodnja in kvaliteta v novembru 1975 Proizvodni obrati so v mesecu novembru delali v predvidenih delovnih izmenah. Izven rednih delovnih izmen so delali delno predilnica, tkalnica in stroji za apreturo v oplemenitilnici. Fizični obseg proizvodnje je praktično slabši kakor y oktobru mesecu. Delni vzrok za slabše izpolnjevanje količinskih planov je v redukciji električnega toka in v pomanjkanju kamuflažne tkanine. Oskrba z osnovnim izdelavnim in pomožnim materialom je bila zadovoljiva. Tako v proizvodnji ni bilo posebnih zastojev zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Kako so izpolnili mesečne plane proizvodnje posamezni obrati v novembru mesecu: PREDILNICA je izpolnila mesečni plan proizvodnje z 69,6 %. Za 11 mesecev je bil Plan izpolnjen z 89,2%. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo v predilnici izdelane za 13,7 % več razne sintetične preje. Slabo izpolnjevanje plana je bilo zato, ker so računane že nove kapacitete v predilnici, katere pa še ne obratujejo. Poleg navedenega je bil vzrok nizkemu doseganju plana tudi pomanjkanje traku za gill stroje (slabe obloge valjčkov na raz-tezalkah), pomanjkanje predpreje in redukcija električnega toka. Zaradi navedenih zastojev je bila v predilnici proizvodnja manjša za ca. 2190 kg, kar predstavlja 5.1 % mesečne proizvodnje. SUKALNICA preje je izpolnila mesečni plan z 70,8 %. V primerjavi z letom 1974 je bilo izdelanih za 0,7 % manj raznih sukancev. Slab rezultat je bil zaradi višjih številk preje, pomanjkanja električne energije in ker je ostala v nedovršeni Nm 20/2 bomb. sur. za izvoz. TKALNICA je izpolnila mesečni plan v t. m. 83,6 %, v m2 — 83,3 % in v 000 volkih z 94,5%. V primerjavi z letom 1974 je bila proizvodnja surovih tkanin večja v t. m. za 13,9 %, m2 — 12,3 % več in zatka-nih volkov je bilo za 25,0 % več. Tkalnica ni imela večjih zastojev kateri bi občutno vplivali na izpolnjevanje plana. Vzrok je predvsem v slabši produktivnosti na pogonsko statveno uro, ali lahko rečemo v slabšem izkoriščanju strojnih kapacitet. OPLEMENITILNICA je izpolnila mesečni plan proizvodnje z 91,6 % in je bilo tako oplemenitenih 42.000 m tkanin več, kakor pa jih je bilo izdelanih v tkalnici. V primerjavi z letom 1974 je bilo za 24.7 % več tkanin oplemenitenih. Ta rezultat je bil lahko dosežen predvsem s pomočjo novega sušilno-razpenjalnega stroja. Kajti ta stroj je zaradi potreb obratoval tudi ob prostih sobotah. Na ta način je bila že močno zmanjšana nedovršena proizvodnja surovih tkanin, katera je bremenila oplemenitilnico in vezala velika denarna obratna sredstva. Tako bo ooleme-nitilnica do konca leta lahko prišla na normalno stanje nedovršene proizvodnje. BARVARNA preje ie izpolnila mesečni Plan z 79,4 % in je bilo pobarvane 34.368 kilogramov razne preje. Lahko bi bil dosežen še boljši rezultat, če ne bi prihajalo do problema pomanjkanja nikelin cevk v predilnici pri navijanju preje za barvarno. Za boljši uspeh bomo morali skrbeti, da ne bo pomanjkanja cevk. Kajti Potrebe po barvani preji so v tkalnici večje kot je trenutna proizvodnja. Poleg tega na imamo možnosti barvanja preje za druge delovne organizacije, kar bi vsekakor morali izkoristiti. KONFEKCIJA je izpolnila mesečni plan z 124.7 %. V primerjavi z letom 1974 je bilo v konfekciji izdelanih za 0.8 % več izdelkov, merjeno v Nh. Seveda pa so v tem rezultatu vštete tudi vse usluge, katere nam delajo za potrebe konfekcioni-ranih izdelkov v drugih delovnih organizacijah in seveda tudi oddelek v Pečah in obrat v Mokronogu. Izostanki so bili v normalnih mejah, razen v obratu konfekcije in kovinskih konstrukcij. Prilično visoki izostanki v konfekciji gredo predvsem na račun porodniškega dopusta in sicer v Jaršah 5%, Peče 11 % in Mokronog 8,5 %. Naj nižji bolniški izostanki so bili v Pečah in sicer 2,9 %. v ostalih obratih so se gibali v mejah med 4,6 % do 6,9 % in v konfekciji 8,25%. V kovinskih konstrukcijah pa je bilo bolniških izostankov 13,8 %. Z doseženo kvaliteto gotovih izdelkov ne moremo biti zadovoljni in to predvsem v nekaterih artiklih. Popustov zaradi slabe kvalitete je bilo 412.993 din, ali 2,2 % celotne vrednosti proizvodnje. Skozi celo leto lahko ugotavljamo, da več ali manj stalno eni in isti artikli nosijo levji delež v slabi kvaliteti. Ti artikli pa so: 3203, 3250, 3141, predvsem pa art. 3253/120 in 150 cm pri katerem dosegamo le ca. 39 % I. kvalitete. Kvaliteta v grupi sintetičnih tkanin je v celoti sicer boljša, vendar gre to izboljšanje predvsem na račun art. 3258 in 3266, pri katerih je I. kvalitete v gotovih tkaninah 99 "j,, oziroma 95,6 %. Da pa bi dosegli boljše rezultate v kva- 1. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o oceni delovnih mest združenih TOZD in DSSS te delovne organizacije. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o oceni delovnih mest združenih TOZD in DSSS te delovne organizacije so sprejeli delavci na zborih delavcev v TOZD in DSSS po samoupravnih centrih oz. zborih delavcev v času od 18. do 25. decembra 1975, potem ko je več kot 1/2 vseh delavcev v vsaki od TOZD in DSSS te delovne organizacije glasovalo za samoupravni sporazum v predloženem besedilu. Izjavo, da se strinjajo s predlogom sprememb in dopolnitev predloženega sporazuma, je podpisalo (od 1066 delavcev) 780 delavcev, t. j. več kot 2 3 vseh delavcev v vsaki TOZD in DSSS te delovne organizacije, in to: TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. (od 821 delavcev) 604 delavcev; TOZD — Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 8 delavcev) 7 delavcev; TOZD — Restravracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 17 delavcev; DS — Skupnih služb v sestavi delovne organizacije INDUPLATI Jarše p. Domžale n. sol. sub. o. (od 216 delavcev) 152 delavcev. Predlog spremeb in dopolnitev samoupravnega sporazuma je bil vročen vsem delavcem v TOZD in DSSS ter velja od 1. januarja 1976 dalje. 2. SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov (celotnega dohodka) združenih TOZD in DSSS te delovne organizacije. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov (celotnega dohodka) združenih TOZD in DSSS te delovne organiza- liteti, bomo morali spremeniti naš odnos do dela in to od začetka naše tehnologije, t. j. predilnice pa do zaključnih faz ople-menitilnice, oziroma konfekcije. Vzrok slabi kvaliteti je velikokrat tudi v našem notranjem transportu. Velikokrat se ne zavedamo, da so vsi materiali in tkanine s katerimi delamo, zelo dragi. Iz tega moramo zaključiti, da z vsemi materiali ravnamo skrbno in varčno, da ne prihaja do nepotrebnih odpadkov materiala, oziroma moramo delati tako, da s čim manj materiala in časa naredimo čim več kvalitetnih izdelkov. Vse te naloge pa smo sprejeli v našem stabilizacijskem programu, katerega bomo morali izvajati tudi v letu 1976. Le na ta način bomo lahko dosegli naš boljši jutrišnji dan. Franc Jeraj cije so sprejeli delavci na zborih delavcev v TOZD in DSS po samoupravnih centrih oz. zborih delavcev v času od 18. do 25. decembra 1975, potem ko je več kot 1 2 vseh delavcev v vsaki od TOZD in DSSS te delovne organizacije glasovalo za samoupravni sporazum v predloženem besedilu. Izjavo, da se strinjajo s predlogom sprememb in dopolnitev predloženega sporazuma, je podpisalo (od 1066 delavcev) 840 delavcev, in to: TOZD — Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken »Jarše«, Jarše p. Domžale b. o. (od 821 delavcev) 651 delavcev; TOZD — Industrijska prodajalna »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 8 delavcev) 7 delavcev; TOZD — Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, Jarše p. Domžale o. sub. o. (od 21 delavcev) 19 delavcev; DS — Skupnih služb v sestavi delovne organizacije INDUPLATI, Jarše p. Domžale n. sol. sub. o. (od 216 delavcev) 163 delavcev. Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma, ki vsebuje določilo o kritju stroškov prevoza na delo in z dela nad zneskom 30,00 din in o jubilejnih nagradah za delavce, ki so prekoračili 10-, 20-in 30-letno delovno dobo v združenih TOZD in DSSS te delovne organizacije, je bil vročen vsem delavcem v TOZD in DSSS ter velja od 1. januarja 1976 dalje. Maks Sorn Iščemo fotoreporterja za KO-NOPLAN. Slike so honorirane. Fotoamaterje, ki bi bili pripravljeni sodelovati, prosimo, naj se oglasijo v uredništvu. Samoupravni akti ITM A 1975 V italijanskem mestu Milano se je po 16. letih ponovno vršila mednarodna razstava tekstilnih strojev ITMA (Internacionale Textil Machi-nen Ausstellung), in sicer od 6. do 15. 10. 1975, Ta razstava je po štirih letnih presledkih že sedma po vrsti (v Lillu 1951, Bruxellesu 1955, Milanu 1959, Hannovru 1963, Baslu 1967 in Parizu 1971) in ima svetovni obseg. Več kakor 1000 razstavljalcev z vsega sveta je razstavljalo na okoli 120.000 m2. Vsake se udeležujejo tekstilni strokovnjaki iz celega sveta v vedno večjem številu, ker si je možno na enem mestu ogledati naj novejše dosežke tekstilne strojegradnje in tudi najsodobnejšo tehnologijo v vseh panogah tekstila. Tudi jugoslovanski tekstilci so na letošnji ITMI pokazali izjemno zanimanje, ker nam je Milano najbližje sejemsko mesto, v katerem se tovrstne razstave vrše. Letošnja ITMA je potekala v izredno razgibanem času, ki prodaji tekstila na svetovnih tržiščih ni ravno naklonjen. Vršila se je v času gospodarske recesije, ki je trenutno prizadela predvsem gospodarsko razvite države. Velik napredek tekstilne tehnike in večanje kapacitet tudi v nerazvitih deželah sta povzročili mnogostransko ponudbo, ki veča konkurenčni boj. Dodatno k temu je pa manjša kupna moč prebivalstva povzročila, da je danes ponudba večja od povpraševanja. Zato se je že pričela selekcija proizvajalcev tekstila s tem, da je obstoj zagotovljen samo tistim podjetjem, ki nudijo tržišču pravočasno in kvalitetne proizvode po primerni ceni. Podjetje s staro opremo, na kateri ni mogoče proizvajati z visoko produktivnostjo, kjer je organizacija slaba in kjer so pro- izvodni stroški previsoki, v razvitem svetu nimajo več kaj iskati. Cena živega dela postaja vedno višja postavka v kalkulaciji, zato vsako napredno podjetje z zanimanjem sledi novostim, ki izboljšujejo tehnologijo in s tem dvigujejo kvaliteto izdelkov ter nižajo proizvodne stroške. ITMA 1975 je značilna tudi po rekordnem številu razstavljalcev, ki so v prikaz svojih eksponatov vložili mnogo truda, saj je večina strojev obratovalo. Tako so delali raznovrstni predilni, tkalski, pletilni, ople-menitilni in konfekcijski stroji z maksimalnimi učinki. Tudi delu naših strokovnjakov je bila dana možnost, da so si v interesu podjetja ogledali naj novejše dosežke tekstilne tehnike. Vsakdo je imel nalogo, da dobro prouči svoje ožje strokovno področje ter se seznani z novostmi, tako da se bomo pri prihodnjih investicijah laže orientirali. Vsekakor je pravilno, da se je dala možnost večjemu številu oseb, da so si zelo zanimivo razstavo ogledali, kajti ob množici razstavljenih eksponatov je nemogoče, da bi posameznik proučil vse novosti, ker je bila razstava preobširna. In kaj je ITMA prikazala na področju KONFEKCIJE Konfekcijski stroji in naprave so bili razstavljeni skupno s pletilnimi stroji v 8 paviljonih na ca. 25.000 m2 površine. Tu so bili zastopani vsi naj-večji proizvajalci konfekcijskih strojev, kot so: Pfaff, Singer, Rimoldi, Union Special, Textima, Necchi. Največji napredek v zadnjih letih je vsekakor dosežen na polagalnih strojih in napravah v krojilnicah. Najbolj izpopolnjene polagalne stroje sta prikazali firmi Caron in Rimoldi. Ti delujejo popolnoma avtomatsko s polagalno hitrostjo 80 ali celo 100 m na minuto. Dolžine nalage, število nalage kakor tudi napetost materiala pri polaganju se regulira avtomatsko. Optična naprava na teh strojih uravnava točno polaganje plasti. Ameriška firma GGT je na ITMI prikazala avtomatski krojilni stroj. Tudi ta stroj je voden elektronsko. Na računalo se prenesejo vsi potrebni podatki, kot so: konture matične šablone, izhodiščne točke in vzrezi. Poleg teh podatkov se še vnesejo podatki o materialu (širina, dolžina nalage). Na osnovi teh podatkov nam daje računalnik z večkratnim ponavljanjem različnih možnosti optimalno Avtomatsko pokladanje plasti blaga sliko. Te podatke računalnik s pomočjo glave, na kateri se nahaja risalna in rezalna naprava, najprej zriše na papir, ki je na nalagi, nakar se vključi rezilo in vse konture šablon avtomatično izreže. Pri tem je dosežena hitrost risanja 50 m min., izrezovanja pa 30 m min. Dosežena je izredna natančnost pri izrezovanju plasti in možna je hitra menjava krojenja glede na vrsto artikla. Pri šivalnih strojih je viden napredek le v izpopolnjenih aparatih in napravah, ki so izdelane za konkretne faze ali cele operacije dela. Pri teh se doseže izredna hitrost, natančnost ter enostavnost pri šivanju izdelka. Te novosti so največ pokazale znane tovarne kot so: Pfaff, Singer, Rimoldi in Verbeek. Posebno se je izkazala firma Rimoldi, ki je na ITMI prikazala celotni tehnološki postopek z vsemi stroji, aparati in napravami, ki so potrebni za izdelavo ženskih in moških oblek, moških srajc, ženskih bluz ter spodnjega perila. Mnogo tovarn je prikazalo na ITMI zlagalne in pakirne stroje za različne vrste konfekcijskih izdelkov, metrskega blaga in zavijanje navitkov preje. Pri tem je dosežena zlagalna in pakirna hitrost glede na velikost in vrsto artikla od 800 do 1100 komadov na uro. ITMA 75 je bila mogočna manifestacija tekstilne tehnike. Ob milijonih ljudi, ki se trudijo v tekstilnih tovarnah v svetu, stoji za nami ar- Sodobno urejen tehnološki postopek v konfekciji mada delavcev v strojnih in kemičnih tovarnah, v znanstvenih institucijah in konstrukcijskih birojih, ki nenehno iščejo boljše in hitrejše stroje, boljšo in cenejšo tehnologijo, ki bo nam tekstilcem omogočila sodobno in racionalno proizvodnjo. Rajko Kavčič OPLEMENITENJE NA ITMI 75 V letu 1975 smo v naši oplemeni-tilnici doživeli veliko prelomnico, saj smo montirali in pričeli z obratovanjem naj novejših strojev, namesto dosedanjih starih, že prav zgodovinskih primerkov. To je tudi razlog, da smo prišli na razstavišče že precej razvajeni, saj npr. takega super kombiniranega sušilno razpenjalne-ga stroja, kakršnega imamo pod našo streho, nisem nikjer opazila. Zapaziti tudi ni bilo kakšne senzacionalne novosti, kakršna je bila prikazana v Parizu leta 1968, kjer so nešteti proizvajalci strojev demonstrirali barvanje v topilu perkloretilenu namesto v vodi. Toda izgleda, da je bila to le »modna muha« saj letos o njej ni bilo sledu. Zato bom opisala bolj podrobno stroj, ki bi ga pri nas zelo potrebovali, to je stroj za pakiranje že adju-stiranih tkanin v PVC folijo. Stroj ni nobena novost, toda za nas zanimiv, saj mi zavijamo blago v PVC rokave še vedno ročno. Pakirni stroji različnih proizvajalcev se med seboj že po zunanjem izgledu bistveno razlikujejo, seveda pa so različni tudi v obratovanju. Tako rabi stroj firme Colsman & Kirschner — Zap. Nemčija — samo eno folijo, dočim rabi tako imenovani »Impak« firme SAC — Italija — in stroji firme Beck & Co. — Zap. Nemčija — kar dve foliji. Izgleda, da je firma Beck & Co. specializirana za pakirne stroje, saj jih je prikazovala v neštetih variantah in velikostih, od stroja za pakiranje sukanca pa vse do jogija. Blago potuje na teh strojih po premikajočem se traku, na katerem leži pod blagom ena folija, med blagom Pa se potegne istočasno druga folija. Posebna naprava to folijo na vseh straneh zavari, blago pa nato po traku potuje dalje v peč, v kateri se folija skrči tako, da se blaga popolnoma oprime. Beckov pakirni stroj s komoro za skrčenje folije Druga novost, ki tudi ni več najnovejša, je takozvani transferni ali toplotni tisk, ki se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja. Ta postopek temelji v glavnem na principu prenosa sublimacijskih barvil s pomočjo toplote in pritiska iz predhodno potiskanega papirja na blago. Od prvih začetkov pa do danes je tehnologija tiskanja papirja za transferni tisk tako zelo napredovala, da danes ni več potreben specialni papir, ki je zelo drag, temveč lahko uporabljajo že zelo tenak časopisni papir. S tem suhim postopkom lahko prenesemo na blago vzorce z maksimalno osmimi barvami. Najbolj primerne za ta postopek so tkanine iz poliestra, po-liamida, poliakrila, triacetata in mešanice 70 % sintetike in 30 % naravnih vlaken. Toplotni tisk poteka pri 180 do 210° C v času 20 do 40 sekund, kar je odvisno od surovinske sestave tkanine. Zaenkrat uporabljajo transferni tisk zlasti za pletene izdelke kot npr. puloverje, nogavice, spodnje perilo in seveda tudi za ple- teno metrsko blago. Stroje so prikazali v neštetih variantah od zelo majhnih v velikosti 50 X 50 cm stoječih na običajnih mizah, kateri so primerni za komadno blago, predvsem za tisk trenutno tako zelo modernih majic, pa vse do 13 m dolgih in 4 m širokih industrijskih izvedb za tisk metrskega blaga. Transferni tisk ima mnogo prednosti: — vzorce lahko hitro menjamo, — tiskamo jih lahko tudi v manjših količinah, — postopek tiskanja je kratek, ker ni potrebna naknadna obdelava, — investicija je v primerjavi s konvencionalnimi tiskarskimi stroji majhna, saj odpadejo vsi stroji za poobdelavo, npr. za pranje, spiranje, parjenje in termofiksiranje, — odpadejo tudi zaloge barv in kemikalij za tisk, ker se posebne tovarne ukvarjajo s tiskom transfernega papirja. Katja Kham v‘ ' "X Welkerjev stroj za transferni tisk metražnega blaga M PRODAJA STANOVANJ V SREDIŠČU DOMŽAL Biro ’71 Domžale prodaja stanovanja v novih blokih, ki stojijo v soseski Center III ob Kidričevi cesti v Domžalah. Stanovanja bodo vseljiva letos (1976!). Podatki in cene: trisobno stanovanje 77,54 m2 488.502,00 din dvosobno stanovanje 61,41 m2 394.866,00 din enosobno stanovanje 30,70 m2 213.058,00 din Podstrešna stanovanja so za okrog 12% cenejša. Stanovanja bodo na voljo v elementih A, B in C. Cene za stanovanja so v A in C enake, v B so nekoliko višje. Plačilni pogoji: 2 % plačate ob podpisu kupne pogodbe, 25 % plačate v roku 1 meseca od podpisa pogodbe in 73 % plačate do vselitve. Več informacij o tem vprašanju dobite pri prodajalcu stanovanj Biro ’71 — TOZD Stanovanjska in komunalna dejavnost, Domžale — Ljubljanska 110 A, telefon Domžale 72 — 924 interno 27 ali v Induplati pri tovarišu Lipovšku (razvojni oddelek v pritličju upravne zgradbe). Naši sodelavci DO Induplali izrekamo zahvalo, tla ste nam omogočili lažje tlelo pri snemanju filma IDEALIST s tem, da ste pustili sodelovati člana vašega kolektiva tov. Veider Franca in Hafner Janeza. Film IDEALIST se snema v počastitev stoletnice rojstva našega pisatelja Ivana Cankarja in za 30-letnico slovenskega filma. S tem ste dokazali razumevanje za kulturno dejavnost. Poiskali smo člane naše DO, ki se ukvarjajo z amaterskim gledališčem. Leto 1975 je vsestransko leto jubilejev. Praznovali smo 30. letnico svobode, zato je prav, da se dotaknemo tudi naše kulturne dejavnosti. Pred nedavnim smo slavili obletnico filmske ustvarjalnosti in sicer smo obudili spomin na to s Stigličevim filmom »Na svoji zemlji«. Prav pa bi bilo, da se kot občani seznanimo z aktivnostjo kulturno prosvetne dejavnosti na našem občinskem področju. Na območju naše občine deluje aktivno precej kulturnih prosvetnih društev v različnih panogah. Najbolj razvito in aktivno je prosvetno društvo »Svoboda« iz Mengša. Zelo aktivni so člani prosvetnega društva »Miran Jarc« iz Škocjana, pohvalimo pa naj še KUD »Fran Kotar« iz Trzina ter igralsko skupino iz Doba. Amatersko igralstvo je pred nekaj leti že skoraj šlo v zaton, toda s peščico aktivnih požrtvovalnih članov in seveda s pomočjo občinskih predstavnikov s tega področja je nagnjenje k oderskim deskam zopet pognalo kali. V Mengšu smo letos praznovali 10-letnico aktivnega delovanja. Obnovili smo igro Pod svobodnim soncem. Udeležba na jubilejni predstavi je bila pohvalna, kar je dokaz, da je občinstvo potrebno duševne hrane. Človek potrebuje za svoje normalno življenje poleg vsak- Janez Hafner-Volk v Finžgarjevi igri Pod svobodnim soncem danjega dela tudi drugačno udejstvovanje. To drugo si vsak prikroji po svoje. Nekateri so nagnjeni k športu, drugi ljubijo petje, spet drugi pa uživajo v dramskih interpretacijah. Tudi med nami so ljudje, ki delajo v raznih društvih v občini. Omenim naj samo nekatere. Dolgoletna in prizadevna člana Svobode iz Mengša sta Danica Bleje in Franc Veider; v tem društvu sodelujem tudi jaz. Prizadeven kulturni delavec je tudi naš predsednik mladine Vinko Kepec, ki dela v KUD Miran Jarc v Škocjanu. V Trzinskem društvu dela naš član Franc Kurent. Tako vidimo, da člani naše delovne organizacije skušajo pomagati pri dviganju podeželske kulturne dejavnosti. Želeli bi, da se v čim večjem številu tudi drugi člani kolektiva udejstvujejo v društvih na našem območju. S tem bomo skupno podprli to dejavnost in se rešili nevarnosti, da bi kulturna društva zamrla. Janez Hafner VEIDER FRANC Koliko časa se ukvarjate z gledališčem? Pri 15 letih sem dobil prvo vlogo. Po vojni je bila januarja 1946 prva predstava »Za svobodo in pravico« (postavljanje zahtev delavcev kapitalistu). Vsa leta sem v Mengšu, vsako leto sta bili najmanj dve premieri. Približno 90 vlog sem odigral. Ponavljali smo samo velike stvari: Pod svobodnim soncem, Deseti brat. 1946. leta je bila prva uprizoritev letnega gledališča v Mengšu. Zadnjih deset let so letne igre vsako leto. Zakaj pravzaprav igrate? Že na začetku šolske dobe sem imel veliko veselje do iger in željo, da bi sodeloval. Kot amater, na poklic nisem nikoli mislil. Dokler si amater, je to užitek, igraš ljudem, ki med njimi živiš, lahko se sprostiš, kruh poklicnega igralca pa je težak. Veliko nas je naučil režiser Maks Furjan. Ljudje so vedno bolj zahtevni; čutiti moraš stik s publiko, čutiti, da razume, potem laže igraš. Začel sem s komičnimi vlogami, komika ni težka, če si po naravi tak, da si rad vesel in med veselimi ljudmi. Pred desetimi leti sem si zaželel resnih karakternih vlog — da se po- igralci Danica Bleje in Franc Veider v Veroniki Deseniški globiš v življenjske, družinske, družbene probleme in jih dobro podaš gledalcem. V tem je užitek. Igraš in se vživljaš v različne značaje — tako dobiš širši pogled na življenje, spoznaš in občutiš usode ljudi in načine, kako ljudje prenašajo težave in probleme življenja. Tako tudi potem v življenju ljudi bolje razumeš. Vsaka igra ti pusti nekaj tega. Včasih je bilo to še drugače. Ni bilo avtomobilov, kina, televizije. Bili smo veseli, da smo smeli sodelovati. Danes nihče več ne naredi nič zastonj. Nobenega idealizma ni. Društvo ne more živeti samo od vstopnine. Včasih smo vse naredili sami: kulise, kostume, vse. Sedaj po predstavi nosijo šopke, dobivaš priznanja — seveda glavni igralci in režiser. To ni dobro. Igralec statist, ali igralec, ki pove samo tri stavke, sta ravno tako pomembna kot glavni igralec. Mi po koncu sezone naredimo srečanje z vsemi, ki so sodelovali celo leto, da vsak čuti, da je potreben. Brez statistov tudi predstave ne more biti. Katera vloga vam je bila najljubša? Pravdač (Kreftovi Celjski grofje) in Trlep (Ko bi padli oživeli). Sta precej različni — Pravdač je vest svojega gospodarja, zagovornik pravice. Trlep je lik kmeta, ki je iz strastne navezanosti na domačijo in zemljo storil zločin. Prikazati moraš gledalcem notranji svet človeka, ki se zaveda zločina, ta zavest ga muči tako dolgo, da prizna. Smisel igranja je v tem, da se zavedaš, kaj ljudem v tolmačenju vloge lahko daš. To je osebni užitek, zadovoljstvo in razve- Franc Veider-Radovan v Finžgarjevi igri Pod svobodnim soncem drilo. Zato želim, da ta dejavnost ne bi zamrla, da bi se mladina navdušila nad odrom in nadaljevala naše delo. Da je gotovo del mladine, ki želi delati na tem področju, smo videli letos, ko smo za igro Pod svobodnim soncem potrebovali 40 statistov; že po gestah smo videli pri nekaterih, da imajo nekaj v sebi. Za prihodnjo sezono jih bomo angažirali v kakšni mladinski igri. V Mengšu je igralska skupina tradicija, vsaj eno premiero v sezoni ljudje pričakujejo; poskrbeti moramo za podmladek. KURENT FRANC Kje igrate? Pri kulturno umetniškem društvu Franc Kotar Trzin. Koliko časa se že ukvarjate z gledališčem? S sedemnajstim letom sem dobil vlogo Johna pri Siroti iz Lovvooda. Potem sem vsako leto sodeloval pri igrah, imeli smo dve premieri na leto. Zadnje čase mi dvoizmensko delo ne dopušča tako intenzivnega ukvarjanja s tem. Zakaj igrate? To je posebno veselje. Samotni zimski večeri — to je bilo prisrčno srečanje na vajah, pomerjanju kostumov ... Sedaj je to drugače, televizija je vse zmešala, ljudje gledajo nadaljevanke, pa šport. Velikokrat nas je zeblo, sedaj je to drugače, imamo centralno, prej sem kuril en gašper-ček. Ravno pri Siroti sem vse vloge znal, ker sem kuril. Pred premiero sem v naj hujšem mrazu poribal oder, ker je bila navada, da se premiera odigra na poribanem podnu — odru. Sedaj mladina noče več ribati. Ali ima društvo kaj podmladka? Z Miklovo Zalo (50 let društva) so odkrili precej novih talentov. Kakšne vloge ste igrali? Po naravi bi mi bolj ležale komične vloge, nikoli je nisem dobil, ker je komična vloga lažja. Vaškega potepina veliko lažje igraš kot Davorina iz Miklove Zale ali Gašperja iz Divjega lovca. Zaigrati duševno prizadetega tako, da se ljudje ne smejejo ampak čutijo njegovo tragiko, je zelo težko. Na žalost sem imel vedno bolj resne vloge: Hči mestnega sodnika — Italijan Ciriani; dvodejanka Anarhist — sluga Martinak — prva komična vloga, tega je že 10 let. Moral bi šepati — imel sem nogo v gipsu, ker sem si koleno poškodoval. To je bilo dobro. Beneški trojčki — komisar; Mrtvi ne plačujejo davkov — župan; moral bi igrati Maturo — ravnatelja ženske gimnazije — zaradi dvoizmenske službe sem dal nazaj, ker je bilo precej teksta in nisem mogel hoditi na vaje. Pri precej pravljičnih igrah sem urejal razsvetljavo. Pravljičnih iger žal ni več. Po vsaki predstavi bi igralci že radi malico, pa pijačo, to je pa drago. Včasih smo delali z veseljem; plakate smo sami naredili in obešali, kulise smo delali sami, postavljali sceno ... Ko sem bil hišnik dvorane, sem moral še pometati in stole pospravljati. Važen je bil uspeh: če ti je po predstavi prišel kdo povedat, da je bilo lepo. Malo je veselje do igranja podedovano: moja mama je bila soustanoviteljica našega društva in dobra igralka. Danes mi pri mladini ni všeč, ker poskušajo z alkoholom zmanjšati tremo. Po igri je veselje zaradi uspeha, takrat že popijemo kakšen kozarček, pred igro ali na vajah pa res ni primerno. Franc Kurent-Davorin v Miklovi Zali Nočno delo Tudi v letu 1976 bomo zaradi tehtnih vzrokov na nekaterih delovnih mestih v tkalnici in predilnici delali v treh izmenah. Vseh 27 žensk, ki bodo delale ponoči, se je strinjalo s tem predlogom. Tako je DO zaprosila za vlogo še Republiški inšpektorat dela, da izda soglasje za nočno delo žensk na navedenih delovnih mestih. Omenjeni organ pa si mora preskrbeti pozitivno mnenje tudi s strani Republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije. Člani tega odbora so obiskali naše podjetje v petek, 19. 11. 1975. V razgovoru s predstavniki našega izvršnega odbora sindikata in po ogledu obeh obratov so ugotovili, da ni zadržkov za izdajo dovoljenja za nočno delo, vendar pa bo treba v letu 1976 nabaviti še nekaj novih tkalskih strojev in en autoconer za navijanje križnih navitkov, da ne bi v prihodnjem letu ponovno zaprosili za delo v treh izmenah na istih strojih kot letos. Naslednji dan je z istim vzrokom obiskal naše podjetje tudi tovariš F. Belak — republiški inšpektor za delo. Po pregledu evidence in vzrokov nesreč, bolniškega staleža, atestov in navodil za delo na posameznih strojih ter po ogledu rezultatov meritev ekoloških pogojev dela obratov, je opozoril zlasti na sledeče: — pogoji dela na delovnih mestih kjer se dela ponoči, so ustrezni, a tem, da bo treba urediti klimo v tkalnici, kar se je že pričelo urejati tako, da naslednje poletje ne bo prevroče v tem prostoru, — na teh delovnih mestih je tudi prekomeren ropot, zato naj zaposleni v tem obratu dosledno uporabljajo ušesno zaščitno vato, da se tako zavarujejo pred morebitnimi okvarami slušnih organov, — ob vsakem času mora biti prost dostop do vseh elektro razdelilcev in ventilov ter ročnih gasilnih aparatov, — ravno tako je potrebno povečati skrb za požarno varnost. Zato moramo paziti, da ni v prostorih v večjih količinah (do 51) lahko vnetljivih tekočin (bencin), v vseh obratih pa je tudi prepovedano kaditi, — na vsaki nočni izmeni mora biti tudi oseba, ki ima tečaj prve pomoči, da lahko v primeru nezgode tako pomoč tudi nudi, — zaposlenim v nočni izmeni naj se zagotovi topli napitek in malica. Ob upoštevanju teh pogojev je Republiški kekretariat za delo izdal ustrezno dovoljenje za nočno delo žensk v navedenem obsegu in na navedenih delovnih mestih. B. Z. Partizan Jarše pod vodstvom mladih Po temeljitih pripravah so se telovadci in športniki iz Preserij in iz Jarš zbrali v petek 12. decembra 1975 na svoj. 17. občni zbor. Kot gosta sta se zbora udeležila tovariša Stane Skok in Marjan Gorza. Zaradi bolezni zadržanega predsednika inženirja Berganta je zastopal društvo podpredsednik Lipovšek. V uvodnem poročilu je bilo slišati zgodovino društva, ki je slavilo dvajset let obstoja. Nekateri na tem občnem zboru so člani že od vsega začetka in so sodelovali tudi na vseh občnih zborih. Društvo je zbralo v svojih vrstah 207 članov, kamor so všteti tudi cicibani in pionirji, in goji poleg telovadbe še odbojko, namizni tenis, smučanje, streljanje, kegljanje ter v enem primeru (zelo uspešno) kotalkanje. Žal je dobro začeto delo z judoisti ostalo nedorečeno. Ze predvidenemu zatonu te dejavnosti je nenavadna okoliščina pospešila konec. Finančnih težav društvo ni imelo čeprav je komaj polovico sredstev dobilo od telesno-kulturno interesne skupnosti. Enak delež so športniki namreč zbrali z redno in izredno članarino (kolektivno) ter s prodajo odpadnega papirja, ki so ga stalno zbirali in prodali Papirnici na Količevem. Društvu omogoča nemoteno delo tudi raba »lastnih« igrišč in v zadnjem času tudi lastne telovadnice. Zunanje športno igrišče, na katerem je 400-metrska atletska steza in 105 metrov dolgo ter ustrezno široko nogometno igrišče, zraven pa še navadno igrišče za odbojko in asfaltno igrišče za košarko, je sedaj opremljeno z dvema manjšima garderobama ter z sanitarijami. Igrišče je v celoti ograjeno z 2 metra visoko ograjo. Dostop na igrišče je mogoč samo športnikom, ker so vrata za druge zaprta. Kegljišče in strelišče (na slednjem igrajo občasno tudi šah in tam prirejajo redne in izredne delovne sestanke) so našim bralcem že poznana. Tudi balinišče. Novo in zadovoljivo preurejeno pa je sosednje poslopje v Zgornjih Jaršah, to je dvorana In-duplati, kjer je sedaj telovadnica, ki je poleg telovadnice v sosednji osnovni šoli na voljo telovadcem in igralcem namiznega tenisa. Telovadnica, recimo ji tako, je opremljena z nekaj kosi telovadnega orodja (krogi, drog, bradlja, švedske lestve, odskočne deske in blazine). Ob lepih poletnih dneh pride v telovadnico dovolj svetlobe skozi tri velika okna, v nočnem času pa so na stropu nove svetilke, ki dajejo od 600 do 700 lu-xov svetlobe. To pa je že tako zadovoljivo, da vsako tarnanje o slabi svetlobi odpade. V poročilih smo slišali, da je vodstvo društva bilo z delom in doseženimi uspehi zadovoljno z eno izjemo, ki odtehta vse druge — dobre — lastnosti: ni jim uspelo pridobiti mladi- ne. Tistih mladih med 15 in 30 letom. V razpravi, kateri so poročila na široko odprla vrata, se je prvi oglasil diplomirani pravnik tovariš Stane Skok, ki je občni zbor pozdravil v imenu občinske SITKS in kot predsednik nogometnih klubov Induplati. Pohvalne besede je našel za opravljeno delo, glede sodelovanja z nogometaši pa je ponovil željo, da bi se ti priključili društvu Partizan Jarše. Združeni in močni bi laže delovali kakor samostojno društvo, ki životari brez pravega vodstva. Nogometašev, v moštvu pionirjev, mladincev in članov, je skupaj 127. To pa je spoštljiva številka, zato, je rekel Skok, naj člani Partizana ne kolebajo, ampak jih vzamejo v svoje vrste kot samostojno sekcijo. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik društva Radomlje tovariš Marjan Gorza in med drugim rekel, da čestitajo Radomljani Jaršanom k uspehu in jih vabijo na športna srečanja, katerih bi lahko bilo več kot doslej. O Radomljanih — smučarjih pa je sodil, da bi se lahko pridružili smučarski sekciji Partizana Jarše, ker Radomljani to športno panogo ne gojijo. Posebno mesto na 17. občnem zboru je dobil tudi sprejem »pravil« društva, kjer so imeli pripombe le glede statusa kolektivnih članov ter določil, ki omogočajo delovanje nogometni sekciji. Pravila so člani sprejeli soglasno. Po poročilu nadzornega odbora in sprejeti razrešnici dosedanjemu vodstvu so z dopolnitvami sprejeli novo vodstvo, v katerem je le nekaj starejših članov. Večina pa je mladih. Predlagatelji so to zagovarjali s tem, da bo mladini najlažje pritegniti mlade, ki jih sedaj ni. Končno ni društvo samo sebi namen. Tudi dana in porabljena sredstva je treba upravičiti. Gre torej za več kot samo za zamenjavo. Gre za združitev, ki naj napove za društvo lepše čase, ker smo po dveh desetletjih upravičeni pričakovati, da bomo imeli v svojih vrstah tudi mladi rod in ne vedno samo cicibane in pionirje ter sivolase člane. Starostno poprečje lahko služi samo statistiki, če pa si jo ogledamo, potem kaže, da smo vodstvo Partizana Jarše pomladili kar za 18 let v poprečju. Starejši se niso umaknili v nedelavnost, nasprotno, zagotovili so novo izbranemu vodstvu vso podporo, če se bo pokazala potreba po takšni pomoči. To pa je tudi zagotovilo, da do zastojev ne bo prišlo, ker se to drugič ne sme ponoviti v tako kratkem času. Vsem je znano, da je društvo bilo med leti 1968 in 1973 nedelavno. Vsi pa vedo, da je bilo v zadnjeh dveh letih zelo delavno. Zamenjava generacij pa je zakon narave. Mladim pripada jutrišnji dan in odločitve, ki jih bodo sprejeli za svoje in pri svojem delu. V IZVRŠNEM ODBORU PARTIZANA JARŠE SO: Rajko Kavčič, IPI, predsednik, Janez Pirc, Slovenijales, podpredsednik, Majda Šoštarič, mlad., tajnik Breda Kurzweil, mlad., blagajnik, Marjan Makovec, mlad. načelnik, Breda Strojan, mlad. teren, načelnica, Tomo Bergant, mlad. teren, ekonom, Jože Žirovnik, Slovenijales, pred. nadzor, odbora Ingo Paš, dipl. iur., IPI, pred. častnega sodišča. V ODBORU SO: — v izvršnem odboru: 4 mladinci iz Induplati, 3 mladinci iz terena Preserje in Jarše, 2 člana iz Induplati, 1 član iz Slovenijalesa, 1 član iz terena; — v nadzornem odboru: 2 mladinca iz Induplati, 1 član iz Slovenijalesa; — v disciplinskem sodišču: 1 član iz terena, 1 član iz Slovenijalesa, 1 član iz Induplati. V izvršnem odboru bodo sodelovali še po en predstavnik SZDL iz Preserij in iz Jarš ter po en predstavnik KS Preserje oziroma iz Jarš. Otmar Lipovšek SPOŠTOVANI OBČANI Obveščamo vas, da vse posle v zvezi s hranilnimi vlogami, deviznimi in dinarskimi računi — tekočimi in žiro — lahko od 1. 11. 1975 opravljate v Ljubljanski banki podružnici Domžale na Ljubljanski 62 vsak dan od 7. do 18. ure in v soboto od 7. do 12. ure V posebnih primerih lahko vse te posle opravite tudi v kateremkoli oddelku naše podružnice. Za mlade člane vaših družin posluje naša PIONIRSKA HRANILNICA vsak dan od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure in v soboto od 8.30 do 12. ure. Priporočamo vam, da čim več bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, ker tu vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah. PA ŠE TO: Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse informacije vezane na vaše poslovanje z banko. PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PODRUŽNICI IN PIONIRSKI HRANILNICI! ljubljanska banka podružnica Domžale V Induplati pri hranilni blagajni lahko ob dnevih izplačila OD dvigne vsakdo celotni osebni dohodek, ostale dni pa vsak dan do 2000 din. Tako je našim delavcem omogočeno, da ne izgubljajo časa v vrstah na pošti in na banki. Strelska tekmovanja v mesecu novembru 8. novembra 1975 je bilo v Ljubljani odprto prvenstvo Ljubljanskega armadnega področja. Tega tekmovanja smo se udeležili tudi strelci iz domžalske občine in sicer z 11 ekipami oz. s 66 strelci. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz šestih tekmovalcev od katerih sta po dva člana streljala s polavtomatsko puško, dva z avtomatsko in dva s pištolo. Streljalo se je na 200, 100 in 15 m in sicer smo imeli 3 poizkusne strele in 20 v konkurenci kot temu pravimo. Čas streljanja je bil 20 minut. Tega tekmovanja se je udeležilo 53 ekip, naša Prva ekipa je zasedla 25. mesto. 15. novembra 1975 smo imeli v Mengšu odprto prvenstvo v streljanju z MK puško v počastitev Dneva republike. Tekmovanja se je udeležilo 53 strelcev od tega samo 2 naša, tj. iz naše družine in sicer: Mlakar Janez, ki si deli s 83 krogi Prvo mesto in Vavpetič Stane, ki si deli s 73 krogi 10. mesto. 16. novembra 1975 I. kontrolno tekmovanje s standardnim zračnim orožjem (preciznim). Tega tekmovanja sta se udeležila Mlakar Janez in Vavpetič Stane. Vavpetič je s 354 krogi zasedel 11. mesto, Mlakar je s 311 krogi zasedel 21. mesto. To je tudi prvo kontrolno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev s standardnim zračnim orožjem, katerega so se udeležili tudi naši strelci. 22. novembra 1975. Na strelišču v Jaršah smo imeli meddružinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško 10 + 30 strelov (10 poizkusnih strelov in 30 v konkurenci) in sicer v po- častitev Dneva republike. Tekmovanja so se udeležile 4 članske in 3 mladinske ekipe oz. 24 tekmovalcev. Ekipni vrstni red: 1. S. D. »Induplati«, Jarše — 796 krogov 2. S. D. »T. Kmetič«, Trzin — 703 kroge 3. S. D. »Domžale«, Domžale — 601 krog 4. S. D. »Moravče«, Moravče — 577 krogov MLADINCI: 1. S. D. »Induplati«, Jarše — 763 krogov 2. S. D. »Mengeš«, Mengeš — 676 krogov 3. S. D. »T. Kmetič«, Trzin — 618 krogov Posamezniki, ki so zasedli naslednja mesta: ČLANI: 1. Vavpetič Stane 2. Keržan Niko 3. Uršič Nace 270 krogov 268 krogov 258 krogov MLADINCI: 1. Mlakar Janez 271 krogov 2. Hribar Albin ml. 252 krogov J. Lavtar Dane 250 krogov Vseh šest strelcev, preje naštetih, je iz S. D. »Induplati« Jarše. Streljalo se je s puškami serijske izdelave, to omenjam zato, ker imajo prvi od naštetih vsak zadetek devetko, ostalim pa tudi ne manjka veliko do tega rezultata. Gasilci so slavili V petek 12. decembra 1975 je bila y Hali komunalnega centra v Domžalah Akademija v počastitev 30-let-nice osvoboditve in 20-letnice delovanja občinske gasilske zveze Domžale. Goste je pozdravil predsednik Občinske gasilske zveze tov. Sandi Rihtar in očrtal dosedanje delo. V svojem govoru je poudaril, da naša društva sodelujejo vsako leto na tekmovanjih v občini in drugih krajih Po domovini. Nekatere desetine so v tej dobi dosegle res lepe uspehe v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Celo zunaj naših meja so gasilci tekmovali in dokazali svojo sposobnost (gasilsko društvo Mengeš in Induplati). Tov. Rihtar je nadalje dejal, da so se naša gasilska društva modernizirala s sodobno gasilsko opremo. V imenu Občinske skupščine je udeležence pozdravil tov. predsednik Lenič. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali: Moški pevski zbor Gas. društvo iz Radomelj, harmonikarski orkester iz Domžal, recitatorji in domžalska godba. Naši pred tekmovanjem Na koncu je bila razdelitev republiških in občinskih odlikovanj ter razglasitev rezultatov letošnjih občinskih tekmovanj, o katerih smo že pisali. Te akademije smo se udeležili tudi gasilci iz Induplati v svečanih uniformah. Drago M. Toliko na kratko o naši dejavnosti v mesecu novembru. Kako bomo delali oz. streljali v decembru, pa v eni od naslednjih številk. Šimic Miro Ni znanja brez truda... Letos poteka že tretje leto, odkar smo prestopili prag Tehniške tekstilne šole Kranj — oddelek za odrasle pri Delavski univerzi v Domžalah, ki je obenem organizator šole. Pouk traja trikrat na teden po šest ur v bivši I. osnovni šoli, ki pa je za tovrstno dejavnost neprimerna in sicer v popoldanskih in večernih urah. Ker je oddelek razdeljen na dve smeri: tkalsko in konfekcijsko smer, poslušamo predavanja iz splošnih predmetov (slovenščine, matematike itd.) skupaj, iz strokovnih predmetov (vezave, strojno risanje itd.), pa ločeno. Učni program je povsem enak redni matični šoli v Kranju, le z razliko, da imamo zmanjšano število ur za posamezne predmete. Zato ne držijo očitki, češ, ta šola je lažja od redne, temveč nasprotno. Potrebno je veliko dobre volje, želje po znanju, vztrajnosti, truda in samoodpovedovanj a, da si poleg službe, družine in drugih obveznosti vzameš čas za učenje in obiskovanje predavanj. Predavanja res niso obvezna, vendar je snov zelo zgoščena in vsak izostanek se maščuje. Predmet poslušamo za celoten letnik in na koncu polagamo pismeni in ustni izpit. Izpite polagamo pred izpitno komisijo, ki je sestavljena iz dveh članov matične šole iz Kranja in našega predavatelja za ustrezni predmet. Razumljivo je, da imamo skoraj pred vsakim izpitom tremo, vendar jo je iz leta v leto manj. Kljub visokemu začetnemu osipu, vpisano je bilo čez 40 slušateljev, nas je »privozilo« do tretjega letnika 28, nekateri z večjim, drugi z manjšini uspehom. Dve tretjini slušateljev je iz podjetij naše občine, ostali se vozijo iz Kamnika, Ljubljane in celo iz Zapuž na Gorenjskem. Največ slušateljev je iz našega podjetja, in sicer devet, sledijo Trak — štirje, Univer-sale — trije, Tosama — trije itd. To vsekakor kaže na pravilen odnos do kadrovske politike v posameznih podjetjih, saj je vladalo dolgo časa na tem področju mrtvilo. To se odraža tudi v letošnjem ponovnem številnem vpisu v prvi letnik te šole. Svoje znanje iz prakse na delovnem mestu sedaj dopolnjujemo še s teorijo in skušamo vse to med seboj povezati, vendar ne moremo mimo dejstva, da je sedanji del šolskega programa velikokrat zastarel in premalo sodoben. To seveda ne pomeni kritike, vendar le naš občutek, ki ga kot neposredni proizvajalci dobro poznamo. Zavedamo se, da vsega znanja, ki si ga želimo, tu ne bomo dobili, zato bo treba odpreti vrata šoli višje stopnje, za kar imamo v naši občini vse možnosti. Gerbec Jože ***#^*************** Cix (Zfžddmc&rLCi zet tn.lciciG' **********-«******-k** S SEMINARJA PREDSEDNIKOV IN SEKRETARJEV 00 ZSMS IZ TOZD IN KS Občinska konferenca ZSMS Domžale je v decembru 1975 organizirala enodnevni seminar za predsednike in sekretarje OO ZSMS iz TOZD in krajevnih skupnosti. Kljub temu, da je bil seminar v sejni sobi našega podjetja, sva se ga na žalost udeležila le Marjan Pipan in jaz, oba iz OO ZSMS Skupne službe. V dopoldanskem delu seminarja nam je tovariš Marjan Stopar predaval o delegatskem sistemu in delegatskih razmerjih. Zvedeli smo, katere temeljne samoupravne skupnosti volijo delegacije in koliko delegacij ter delegatov volijo, kateri so procesi v delegatskem sistemu, pojasnil nam je način delovanja delegacij ter vlogo delegata in njegove povezanosti s sredino, ki ga je izbrala. Seznanil nas je tudi s sestavo občinske skupščine ter povezavo samoupravnih interesnih skupnosti in drugih zborov skupščine. V pogovoru o aktivnosti članov delegacij smo udeleženci seminarja ugotovili, da o delu mladih v delegacijah pravzaprav skoraj nič ne vemo. Mnogokrat je temu kriva slaba informiranost, velikokrat pa je razlog tudi v tem, da delegat sploh ni član ZSMS. Zato smo, poleg drugih, sprejeli sklep, da so OO ZSMS dolžne vabiti na svoje sestanke ali na razgovor mlade člane delegacij in predstavnike v druge družbenopolitične organizacije, četudi le-ti niso člani ZSMS. Po dobrem kosilu, s katerim so nam postregli v restavraciji podjetja, se je začel drugi del seminarja. Najprej nam je tovariš Dolenc povedal nekaj o krajevni samoupravi v povezavi z združenim delom, torej o odnosih na relaciji delavec — član temeljne organizacije združenega dela in delavec — član krajevne skupnosti. Sledil je razgovor o ustanovitvi krajevnih svetov, ki ga je vodila sekretarka OK ZSMS Domžale Justi Smrdelj. Krajevni svet bo koordinacijski in posvetovalni organ, ki naj bi vplival na boljše sodelovanje med mladimi na določenem krajevnem teritoriju in s tem pripomogel, da bi bile akcije bolj enotne in učinkovite. Tako bo krajevni svet Preserje vključeval predstavnike OO ZSMS Induplati, OO ZSMS Preserje, OO ZSMS Slovenijales in predstavnike društev. Zdaj lahko samo upamo, da bodo ti sveti, ko bodo ustanovljeni, resnično zaživeli tako, kot je zamišljeno. Cas je tekel in potem, ko smo se pogovorili še o tekočih problemih in akcijah, smo se razšli. Lahko rečem, da je seminar uspel, čeprav se po drugi strani ne morem znebiti občutka, da bi oba predavatelja lahko pripravila svoji predavanji še bolje. Breda PO PŠ PUCONCI TOZD PLETILSTVO-VEZENJE Prejeli smo Mladinski organizaciji ZSMS »Induplati« Jarše Pionirji in delavci TOZD Pletilstvo-vezenj e iz OOŠ Puconci se zahvaljujemo vsem članom organizacije ZSMS za pomoč pri našem delu. Vaš material nam je omogočil, da smo povečali količino izdelkov. Pošiljamo vam nekaj primerkov dela naših majhnih rok. Če vas bo kdaj zanesla pot v naše lepo Prekmurje, vas vabimo, da nas obiščete. Naša šola je od Murske Sobote oddaljena le 6 kilometrov. Srečanje in pogovor z vami bi nas še posebej veselila. Ob novem letu želimo vam in vsem članom vašega kolektiva obilo delovnih uspehov in zmag ter mnogo osebne sreče. POSKRBIMO ZA LEPŠO ZUNANJOST NAŠEGA DOMA Vsak, ki si je zgradil svoj dom, si želi, da bi imel lepo urejeno okolico. Na to pa je treba misliti že takrat, ko se začno prva gradbena dela. Zemljo, in to predvsem vrhnjo plast, je treba spraviti na kup, ker nam bo pozneje prav prišla. Najboljše je, da se čimbolj odstrani od delovišča. Tako ni preveč potlačena, pa tudi ne vsebuje preveč gradbenih primesi. Čeprav imamo pri gradnji še tako veliko problemov se vam bo to kas-sneje obrestovalo. Takšno zemljo bomo laže in hitreje obogatili. Porabili bomo manjše količine gnoja in tudi bolj rodovitna bo. Preden pričnemo z deli, si napravimo načrt. Predvsem zaradi tega, da bomo potem laže in bolj sistematično pristopili k delu. Izogibajmo se, če je to le mogoče, mogočnim robnikom, ograjam, ki nas bolj spominjajo na kaznilnico, kakor pa na urejen dom. 2e tako nas vsak dan bolj obdaja vse več asfalta in betona. Vrnimo se raje k naravi. Ta nas sprošča in nam daje novih moči za vsakdanje življenje. Ko izbiramo kraj za zelenjavni vrt, naj bo ta nekje v ozadju. Lice našega doma naj tvorijo cvetlice, okrasno grmičevje in trta. ker bodo že na prvi pogled dali lepši videz vašemu domu. Ni nujno, da jih imamo povsod in da ko se malo razrastejo, izpodrivajo ena drugo. Pri vsakem vrtu igra veliko vlogo trata, pa naj bo ta še tako majhna. Že pri pripravi trate so nekateri kar preveč pridni. Vso zemljo presejejo, da je skoraj brez vsakih grudic. To ni najboljše, ker je veliko boljša zemlja, ki ima zelo različno strukturo, predvsem zaradi tega, ker je taka zemlja bolj zračna in to pri trati dobro vpliva na sam razvoj koreninskega sistema. Ko je zemljišče pripravljeno, se trava lahko poseje. Prvič se lahko seje po 15. aprilu in vse do sredine septembra. Ko trata enkrat zraste jo je treba redno kositi. Prvič malo više, da je preveč ne poškodujemo in ne zaostane v rasti. Gostota trate je odvisna največ od redne košnje. S tem pa se tudi znebimo različnih plevelov, predvsem enoletnih. Trata nam služi kot izredni barvni element, saj čim odide sneg že ozeleni in nas spremlja vse dokler je zopet ne prekrije snežna odeja. Otrokom služi za igranje, služi tudi za počivanje ter druge ugodnosti. V skladu s hišo in drugimi dejavniki si lahko uredimo kakšne grmovnice, drevje, vzpenjalke, trajnice. Vzpenj alke uporabljamo kot okras in obenem za zakritje stvari, ki bi jih radi skrili pred zunanjim svetom. Ko nastane poletna vročina, se prileže počitek v senci. Naj bo to grozdje speljano kot pergula (brajda). Z drugimi si bomo zakrili mogočne betonske stene ali sosedovo ne preveč lepo, že razpadajočo ograjo. Tam, kjer ostane kak manjši prostor, lahko posadimo trajnice. Če mislimo urejati skalnik, moramo vedeti, da ta zahteva veliko dela. Če ni redno vzdrževan, ga plevel ali tudi nekatere bujno rasteče rastline prerastejo. Za grmovnice in okrasno drevje moramo vedeti, kakšno lego zahtevajo za svojo rast ter prostor za razraščanje. Važna je tudi razporeditev glede barve in velikosti ter strukture, oblike rasti. Ljubitelji sadnega drevja moramo izbirati vrste sadja glede na velikost parcele. Zelenjavni vrt naj bo na čimbolj sončni legi, po možnosti tudi zavetrni. S tem si bomo zagotovili zgodnji pridelek. Če zemlja ni najboljša, jo moramo obogatiti z raznimi pripomočki. Osnovni je vsekakor hlevski gnoj. Ta bo koristil ilovnati ali peščeni zemlji. Zelo učinkovita za zemljo je tudi šola. Ta rahlja zemljo in pa tudi povečuje, da v zemlji ostane čim več vlage. Kislost zemlje pa lahko nevtraliziramo z živim apnom. Skoraj vsaka zelen j av-nica zahteva svoje pogoje glede gnojenja. Veliko se lahko naučite iz knjig in revij, ki izhajajo na tem področju. Lepo urejena okolica napravi sam dom še lepši in prijetnejši. Vsak v tem urejanju lahko pokaže svoj smisel za lepoto in ima tudi na voljo nešteto kombinacij. Marjan IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM DOPISUJTE V NAŠE GLASILO ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll!llllllllllllllllllllll!llllllllll|[!llll Duševne napetosti Vsak človek doživlja duševne napetosti, ki so odraz nakopičenih težav. Težave, ki se kopičijo in če presežejo določeno vzdržljivostno mejo človeka, so lahko velika nevarnost za njegovo duševno zdravje, ker ga upognejo in podro. Da so napetosti, katerim smo podvrženi, čedalje številnejše, je razvidno iz hitrega naraščanja psihičnih motenj in označenih duševnih bolezni. Poznamo dvoje različnih vrst napetosti: Ene so notranje napetosti, ki se porajajo v individuu samem in so nekaj čisto svojega pri slehernem izmed nas. Izvirajo iz osebnih problemov in konfliktov, katerih začetek sega pogosto do določenih vtisov iz otroških let in ki nas o nekaterih okoliščinah vpričo določene vrste ljudi z večjo ali manjšo močjo še vedno navdajajo z občutkom neugodja in strahu. Druge zunanje napetosti pa so pogostoma skupne z drugimi individui in so ponavadi sad okolja. Porajajo se kot nasledek razmer in dogodkov, ki zadevajo naše družine, prijatelje, naše delo, kolektiv itd. Povzročajo pa občutek negotovosti, bojazni ali celo dejanski strah. Našteti osebni in splošni konflikti se porajajo in razvijajo okoli osrednje vsebine sovraštva, sebično-sti, ljubosumnosti, predsodkov, nepoštenosti itd. Toda posameznik se mora predvsem potruditi, da bo vedel, kako kljubovati svojim sovražnim čustvom in spoznati, kako se ta energija kaže v njegovem vedenju in mišljenju. Zastrašeni posameznik je le redkokdaj zmožen, da bi jasno in nepristransko pogledal vase. Težko in celo nemogoče mu je, da bi odkril vzroke konfliktov ali razkril razna nespametna ali nerazložljiva sredstva, s katerimi se trudi, da bi jih razrešil. Včasih, če zares hočemo v neki določeni meri spoznati sami SVEČANO SO ZAPRISEGLI V počastitev Dneva JLA je bila 19. decembra 1975 v Hali komunalnega centra v Domžalah svečana akademija. Kulturnemu programu, ki ga je sestavljal splet ljudskih in borbenih pesmi ter recitacij, je sledila podelitev vojaških priznanj posameznikom, delovnim organizacijam in društvom. Višek slavnostne Proslave pa je bila prav gotovo svečana zaprisega mladih deklet in fantov v uniformah in s titovkami na glavah, ki so bili ta večer kot prostovoljci sprejeti v enote teritorialne obrambe. Med njimi so bile tudi naše mladinke in mladinci: Tatjana KUHAR, Marta 2UCKO, Mimi LIPOVŠEK, Radena RAZUMIC, Zdenka SIMONIČ, Zlatko NAROBE in Dušan PIRNAT. Čestitamo! Breda sebe, lahko vprašamo za mnenje svoje bližnje in prijatelje ali poiščemo nasvete v primernih knjigah. Velikokrat pa je potrebna pomoč stro-kovnj aka. Da bi se znebili napetosti, si ponavadi pomagamo na različne načine: Ravnamo tako, da vzrokov nočemo videti, kar je kot beg pred oviro. Pogosto in na žalost vrnemo »zob za zob« in tvegamo, da ranimo, poškodujemo ali uničimo reč, stvar ter tako ranimo predvsem in posredno največkrat sami sebe. Poiščemo sredstva, da oblažimo svoje vedenje in vplivamo na okolico tako, da dosežemo sporazum, ki prinese nam samim korist. Ce pa se brez premisleka prepuščamo svojim impulzom, tedaj sami prispevamo k ustvarjanju napetosti v sebi in okrog sebe. Torej je naša dolžnost, da uravnavamo svoje reakcije na tak način, da so ustvarjalne. Npr. kadar nas popade jeza je bolje, da gremo na kratek sprehod, kakor da razbijamo krožnike. Kadar se česa bojimo, je bolje, da premislimo, kako bi se uprli nevarnosti, kakor da se spustimo v beg. In če nekoga ljubimo, je bolje, da se potrudimo in ga skušamo prikleniti nase oz. mu prepustimo, da sam izbira med našo ljubeznijo in prekinitvijo stikov. Najprimernejše in izvrstno sredstvo je, če se hočemo izogniti nape- tostim, da si prisvojimo navade družabnega življenja. Posvetimo se takim dejavnostim, ki nas zaradi svojega ustvarjalnega značaja navdajajo z zadovoljstvom; gojitev kakšnega športa, snovanje kakega umetniškega dela, učenje igre, petje, sodelovanje pri kakem socialno koristnem delu — vse to doprinaša k občutku ugodja in sproščenosti. Mnogo je ljudi, ki jim vedra življenjska filozofija ali pa globoko ideološko prepričanje daje potrebno moč, da kljubujejo udarcem, ki nam jih prizadenejo napetosti in težave v življenju. In kadar je človek na koncu svojih moči z občutkom zapuščenosti, je branik končno tudi prijatelj in zvesti tovariš. Vsak načrt, ki teži za tem, da posameznika varuje napetosti in težav ali mu pomaga, da jih premosti, zahteva aktiven poseg, ki bo v prid skupnosti. Svet potrebuje predvsem posameznikov, ki so voljni posvetiti se potrebam družine, skupnosti, države in vsega človeštva. Kar pa se tiče posameznika neposredno, mu je potreben predvsem občutek, da je koristen in drugim potreben. Idealno in koristno pa bi sodelovali v tem smislu, če bi se odrasli z vzgojo povzpeli do tiste čustvene zrelosti, ki bi omogočala, da bi občutili več zadovoljstva v dajanju kakor v prejemanju! S. M. Poročilo za november 75 Vrednost točke za mesec november je ostala neizpremenj ena 0,0200 din. Izračun odstotkov za menjajoči del osebnih dohodkov za november: R — D = 113 % za TOZD proizvodnjo in DSSS R — D — Z = 115,5% za TOZD proizvodnjo in DSSS Za TOZD Restavracija in počitniški domovi in TOZD Industrijska prodajalna pa je znašal menjajoči del oseb. dohodka 115 %. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD proizvodnja in DS skupne službe din 3.156.— TOZD Restavracija in počitniški domovi din 3.405.— TOZD Industrijska prodajalna din 3.459,— TOZD proizvodnja Razred pred. prip. tkal. E o a konf. kov. k. teh. s. Del. sk. sk. sl. TOZD Rest. TOZD Trgov. do 1300 1 1300—1500 1 1500—1700 fi 2 1 1700—1900 1 4 1900—2 J 00 1 12 2100—2500 12 15 11 13 43 1 5 1 2500- -3000 45 67 116 36 138 5 30 6 3000—3500 6 25 38 22 56 10 7 63 5 6 3500—4000 4 3 17 8 11 4 3 39 5 4000—4500 2 1 10 1 3 18 2 1 4500—5000 3 1 1 10 1 5000—5500 2 1 1 9 1 5500 in več 1 1 1 1 1 6 29 1 77 112 198 83 273 22 17 203 21 8 Naj nižji OD 1690 2273 2180 2040 1292 1665 3055 2284 2255 3085 Naj višji OD 5787 6182 6093 5976 5137 5853 8137 9700 5676 5173 Povprečni OD 2767 2893 3072 2965 2781 3233 4537 3991 3405 3459 Vera Habjan Obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA: Vstopi: 1. Branko Dimc, del. v oplemeni-tilnici, vstopil 2. 12. 1975; 2. Stane Vavpetič, del. v obratu kov. konst., vstopil 2. 12. 1975; 3. Tomaž Vozel, del. v skl. preje, vstopil 2. 12. 1975; 4. Cirila Kerč, sukanje, vstopila 4. 12. 1975; 5. Adolf Gričar, del. v oplemenitil., vstopil 9. 12. 1975; 6. Zinka Ceh, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 10. 12. 1975; 7. Branka Gutman, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 10. 12. 1975; 8. Franc Breznik, del. v oplemeni-tilnici, vstopil 12. 12. 1975; 9. Mirko Tratnjek, del. v opleme-nitilnici, vstopil 18. 12. 1975; 10. Stane Jug, del. v oplemenitil-nici, vstopil 23. 12. 1975. Izstopi: 1. Rajka Vavpotič, previjalka preje, upokojena 30. 11. 1975; 2. Danica Džordževič, sukanje preje, izstopila 28. 11. 1975; 3. Mihaela Vehovec, šivilja, izstopila 1. 12. 1975; 4. Marjan Kržan, del. v cer. oddelku, izstopil 4. 12. 1975; 5. Daniel Lavtar, del. v obr. kov. konstr., izstopil 4. 12. 1975; 6. Mita Jovanovič, pom. mojstra, izstopil 4. 12. 1975; 7. Janez Pavlič, del. v oplemeni-tilnici, izstopil 5. 12. 1975; 8. Ljudmila Slevec, šivilja, izstopila 8 12. 1975 — upokojena. SKUPNE SLUŽBE: Vstopi: 1. Marija Šimenc, laborant v kem. lab., vstopila 2. 12. 1975; 2. Karol Kokalj, elektrikar, vstopil 9. 12. 1975; 3. Valentin Klančar, ključavničar, vstopil 11. 12. 1975; 4. Branko Lamberšek, elektrikar, vstopil 15. 12. 1975. Izstopi: 1. Drago Klopčič, ključavničar, izstopil 9. 12. 1975; 2. Helena Grbec, čist. prostorov, upokojena 9. 12. 1975; 3. Ramadan Sala, dvor. delavec, izstopil 15. 12. 1975. TOZD RESTAVRACIJA in počitniški domovi Vstop: 1. Marija Divjak, čistilka prostorov, vstopila 18. 12. 1975. POROČILI SO SE: Fani Resnik, tkalka, poročena RIHTAR, Bernarda Zelko, tkalka, poročena BREZNIK. Čestitamo! Vera Habjan NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO BODO PREJELI: 1. nagrada 100 din — Darinka Marolt; 2. —9. nagrada 50 din — Slavka Pavli, Stana Hiršman, Ivana Kavčič, Mirjana Kavčič, Albina Kosmač, Vinko Krampelj, Ana Troha, Marjana Zupan. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno: UREDNIŠTVO, KO-NOPLANA, UMOR, OBARA, LUNA, NALIV, ENA, BACILI, S. V., SOLIDNA, CEV, RAVS, FEJSAL, LEČA, EMPIRE, ATLASI, Ž, C. Ž., NELA, RISANICA, NEM, PITNOST, DNO, OLEG, JEEP, ABANA, NIKOLA, MEDITERAN, O, ELO, PONI, ERI, A, V, TAVČAR, RANG, M. L., OS, ROMANIST, RAI, LEPRA, PLAGIATOR, ERO, NEANDERTALKA, TURE, VSE, N. K., TEIN, OMLETA, ŽETEV, R. Z. VEZANI KONOPLAN Vse, ki želijo imeti Konoplan 74 75 vezan in so pripravljeni kriti del stroškov, obveščamo, da je čas za oddajo vseh številk do 30. januarja 1976. Uredništvo Ob bridki izgubi naše ljubljene mame APOLONIJE ZALOKAR se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije in predilnice za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Stanka Hribar in Marica Letnar Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz predilnice za izraze sožalja in denarno pomoč. Ivanka Grm Ob smrti drage mame URŠKE ŠPRAH se iskreno zahvaljujem sodelavkam in mojstrom iz ATR tkalnice za izraze sožalja in denarno pomoč Ana Melkič Ob smrti našega dragega očeta FRANCA CERARJA se sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice in sukalnice iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in podarjeno cvetje hčere Francka, Malica in Marinka ter sin Franc Ob boleči izgubi mojega dragega očeta LEOPOLDA STRAŽARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mariji Šiški, ki mu je v času njegove dolgotrajne bolezni nesebično pomagala. Hčerka Marica Krajšek Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice. Juračič Jelena Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Jelka KOČEVAR, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAŠ, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Mira DOBRAVEC — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)