Iz zgodovine kranjskih trgov. 2. Cerknica. Leop. Podlogar (576 m, 1547 prebivalcev.) g Cerknica leži severno od čudapolnega, širom sveta znanega cerkniškega jezera. Mimo drži cesta, ki vodi z Blok na Rakek. Ondi so imeli v mirnih časih (do italijanske okupacije) Cerkničani železniško postajo. Zelezna proga od Ljubljane do Trsta se je otvorila vpričo cesarja Franc Jožefa I. (1848—1916) dne 17. julija 1857. leta. Trg Cerknica se razprostira ob Cerkniščici. Ta^izvira v župniji Sv. Trojice, pod vasjo Gradiško v bloških hribih. Po triurnem teku mimo Podslivnice, Begunj, Cerknice in Dolenje vasi se izliva v jezero, in sicer v sesalko ali jamo Rešeto blizu Križa. Svet v cerkniški okolici je srednje rodoviten. Ljudstvo se peča večinoma s kmetijstvora in z lesno kupčijo. Zaslužek ima v gozdu, pri vožnji in pri živinoreji. Glede živinoreje je opomniti, da redijo Cerkničani zaradi obilne vožnje posebno lepe vole večjega plemena, pšenične ali sive barve. Trg Cerknica sam šteje 1547 prebivalcev, skupna občina pa 5311, ker obsega poleg trga še 21 vasi. Med njimi je največja Dolenja vas s 596 prebivalci. V trgu je od leta 1898. okrajno sodišče. Prej je spadal trg pod sodnijo v Logatcu, kamor politično še sedaj pripada. V trgu je župnik - dekan, ki oskrbuje z dvema duhovnima pomoč-nikoma 4185 duš. I Stran 72__________________VRTEC___________________Leto 50 ¦ Šola v trgu je štirirazredna s tremi vzporednicami in dvorazredna ¦ obrtno-nadaljevalna šola za dečke. Občina Rakek ima tudi svojo šolo, I dvorazredno. Tudi tam poučuje verouk trška duhovščina. B Cerknica je izmed najstarejših trgov na Kranjskem. Pravljica pri- E poveduje, da je stal trg v starodavnih časih bolj proti Martinjaku, v ¦ pol ure oddaljenem Viševku. Ker so bili pa sovražniki ta trg razdejalir H so se naselili ljudje okoli cerkve na sedanjem kraju^ Naj bo kakor že ¦ s pravljico — gotovo je, da \e bila cerkniška okolica že zgodaj oblju-I dena. V bližini Cerknice so se našli ostanki prazgodovinskih stanovalcev, w Oziraje se na Valvazorja,1 ki govori o nekem starem mostišču in zabitih I kolih v cerkniškem jezeru, so mislili nekateri starinoslovci, da so to ¦ ostanki prastarih naselbin, takozvanih mostišč ali stavb na koleh. Leta 1864. I- so preiskali to starino učeni tuji in domači geologi in prišli do zaključka, ¦ da je vezalo to mostišče jezerski breg z Malenškovim mlinom, ki je V stal še v začetku 18. stoletja na jezeru. Sploh bi bilo dajalo jezero ¦ zaradi rednega odtekanja mostiščarjem le malo varnosti.2 Dosedaj so se B pač našli sledovi takih stavb na ljubljanskem barju blizu Iga in ob H Ljubljanici. Barje je pokrivala še v srednjem veku jezerska voda. Vsled ¦ tega je bilo za tako vrsto naselbin kaj pripravno. Starinoslovci pa sodijo, ¦- da se je končal ta način naseljevanja ljudi že več koftisoč let pred Kr. Y Jasno se pa vidi to, da je te mostiščarske naselbine uničil požar, bodisi, I da je nastal slučajno, ali pa, da so ga zanetili sovražniki. V poznejši I dobi se pa ljudje niso več naseljevali na vodah, ampak na strmih, ¦ dobro utrjenih hribih, ki jih imenujemo sedaj »gradišča«. I Cerkniško jezero z okolico je bilo znano že Rimljanom pod imenom ¦ »lacus lugeus«. Mimo hjega so imeli speljano cesto v Trst.3 Rimski pi-I satelj Strabo pripoveduje o cesti, ki je »držala iz karniške vasi Tergestc I (Trst) čez Okra do nekega zelo močvirnatega, jezerišču podobnega kraja ¦ in potem naprej proti vzhodu do Krke in proti jugovzhodu do Kolpe«. ¦ Ta cesta je ona stara cesta, katere sledovi se opažajo od Trsta čez ¦ Gaberk (550 m) na Senožeče in naprej proti Cerknici.4 ¦ V tej smeri je prišel od morja rimski vojskovodja Oktavijan leta 44. I pred Kr. Vodil je rimske legije zoper Japode ter Latobike in se polastil I utrjenih gradišč ob gorenji Pivki. Ko je premagal Japode, je prodiral ¦ naprej proti Ložu in se polastil zahodno od sedanjega Loža mesta Terpo. m Ravno prej omenjena cesta je dobro služila pozneje tudi misijo-P nariem, ki so prižigali tod med neverniki luč svete vere. Prihajali sa menda iz Ogleja, pa še bolj verjetno, da naravnost iz Trsta, kjer je bila že za časa Rimljanov ustanovljena škofija. Menda prvo in najsta-rejše misijonsko okrožje v tem kotu je cerkev v Cerknici, ki je stala 1 Valv. I. 636. 2 Dimitz, G. Kr. I. 4. 3 Dimitz, G. Kr. I. 29. * Mittheil. 1851—34, 1854—7. ' Leto 50_____________________VRTEC____________________Stran 73 že davno, preden se je začel razvijati ob jezeru trg, t. j. stala je že v dobi pokristjanovanja Slovencev, v devetem stoletju. Okoli nje se je naselilo polagoma obilo stanovalcev, Od »cerkve« so tudi dobili ime trg, jezero in vsa kotlina. Cerkniška kotlina je bila v starih časih last oglejskih očakov. Cesar Konrad II. (1024—1039) je naklonil že leta 1028. očaku Poponu (1019—1042) pokrajino Karsijo, kamor je spadala tudi Cerknica.1 Leta 1040. je podelil istemu cesar Henrik III. (1039—1056) petdeset kmetij. Te more oglejski očak obdržati zase ali jih zamenjati ali storiti z njimi, kakor spozna, da bo prav.2 Leta 1136. je ustanovil oglejski očak^ Peregrin I. (1132—1161), sin koroškega vojvoda Henrika, iz rodovine Šponhajmov, cistercijanski sa-mostan v Stični. Temu samostanu je bil tudi nadalje zelo naklonjen. Leta 1145. mu je podaril dve vili (duas villas) v Cerknici. »Villa« pomeni tu veliko kmetijo, graščino, kakor so jo imeli stiški menihi tudi v Laščah (1145) in na Slevici pri Laščah (1230).3 ,^H V poznejši dobi so podeljevali oglejski očaki take velekmetije tudi "B posameznim plemičem. Tako beremo, da je podelil oglejski očak Peter 1 nekaj kmetij Malhu Cerkniškemu (de Cirknitz) in Vorneru Cerkniškemu.4 I Leta 1300. se omenja v očakovih podarilnih pismih Rakek (Rachach), I 1. 1377. Grahovo (Grothonu).5 I Oglejski očaki so se v cerkniškem trgu večkrat mudili. Ker so I nastopali nele kot cerkveni knezi, ampak tudi kot svetni vladarji, so I prihajali z vojaškim spremstvom. V njih spremstvu so bili tudi njih I podložni plemiči iz okolice in njih uradniki. Za vse je bilo treba pri- J praviti primerriih prostorov, koder so se mudili. Za te so tržani sarai ^H poskrbeli, da so bili pripravljeni za vse slučaje. Oskrba takega spremstva ^H je zahtevala veliko troškov. Veselili so se ga pa trgovci in obrtniki, pa ^H tudi okolica, ker se je spečavalo ob takih prilikah blago za lepe ^H denarje. ~ V spremstvu enega izmed oglejskih očakov je prišel v te kraje tudi sloveči italijanski pesnik Dante Alighieri (1265—1321). On opeva jezero v XXXII. spevu »Pekla«. Pred seboj gleda zamrznjeno jezero, podobno debeli stekleni plošči. Pri tej priliki opisuje muke onih po-gubljenih, ki so izdali v življenju svoje sorodnike. Bil je Dante menda tudi na Javorniku, vsaj omenja ga z imenom Tabernicch. Dalj časa se je mudil v Cerknici 1.1335. očak Bertrand (1334—1350), ravnotako pozneje očak Ludovik della Torre (1359—1365). Bistriški opat Nikolaj je tedaj neprestano hodil okrog njega in ga nagovarjal, 1 Mittheil. 1891. 53. 2 Schumi, Urk. u Reg. Buch I. 34. 3 Schutni, U. u. R. B. I. 99. 4 Schumi, Archiv II. 251. 5 Mittheil. 1855. 94. Stran 74 VRTEC Leto 50 naj bi naklonil prostrano cerkniško župnijo bistriški kartuziji. V to je privolil 1. 1360., pa svetna gosposka in duhovniki so se temu odločno uprli. Leta 1382. je zadela bistriški samostan huda nesreča: uničil ga je silovit požar. V tej zadregi se je obrnil bistriški opat naravnost v Rim, in po dolgih in hudih pravdah in odporih so dosegli Bistriški, da je potrdil Rim 1. 1395. končnoveljavno utelešenje cerkniške župnije kartuziji v Bistri. Cerkniški župniki so bili odslej le namestniki ali vi-karji bistriških opatov. To je trajalo dotlej, da je bil zatrt bistriški sa-mostan, 29. januarja 1. 1782. Iskati nam je sedaj še gradu, utrdbe, pod čigar okriljem se je raz-vijal trg Cerknica. Pol ure za Cerknico je stal gradič, ali bolje rečeno, nekak bramben stolp, turn, na tamošnjih lokah ali senožetih. Ta turn v lokah je dobil nemško ime »Turnlack« (Vlake, Loka, Loško). Ta kraj je najprijaznejši v celi cerkniški okolici. Iz prijetne višine se nudi člo-veku razgled po jezeru in po lepih travnikih z rodovitnim poljem. Svoj čas so prebivali v tem gradiču plemiči Palmburg. Od njih so ga prevzeli bistriški opatje, ki so v poletnem času navadno prebivali tu.1 Zraven gradiča je stala cerkev sv. Lenarta, a je že davno ni več. Trg Cerknica, nekdaj v oblasti oglejskih očakov, je prešel v za-četku X. stoletja pod graščino Hasberg pri Planini. Tu so gospodavali najprej goriški grofje, za njimi mogočni Celjani, za temi pa Habsburžani, ki so dajali grad z graščino v zajem ali pa jo prodajali v last raznim plemiškim rodovinam. Od nekdaj je bila v cerkniškem trgu živahna kupčija s soljo. To-vorili so jo Čiči in Kraševci od morja sem vsak teden. Tu so imeli svoja skladišča. Semkaj so prihajali tovorniki. Ti so sol pokupili ali zamenjavali za žito in drugo blago. Raznašali so jo potem na vse strani po deželi, zlasti po Dolenjskem. Trg Cerknica je bil zgodaj obljuden in razvit. Izpričano je, da se je izvažalo odtod že v začetku novega veka proti Trstu mnogo lesa in tovorilo z lesnimi izdelki. Dežela je sicer hotela obdačiti lesno obrt in trgovino, a ljudstvo se jepritožilo zoper te namere na cesarski dvor. Odposlanci so zatrjevali, da ljudstvo ne more živeti ob samera polje-delstvu iti skromni živinoreji. Lesna obrt pa, kar je je pri njih razvite in razširiene, in nekaj vožnje, je le postranski zaslužek, brez katerega bi padlo ljudstvo v nedopovedljivo siromaštvo. To je nagnilo cesarja Maksimilijana I. (1493—1519), da je prepovedal stanovom vsako novo obremenitev Cerknice.2 Kakor po več krajih okoli Ribnice, po Blokah in drugod so nekoč tudi okoli Cerknice izpremenili veliko lesa v pepel in žgali pepeliko, t. j. ogljikovokisli kalij, ki se rabi pri izdelovanju stekla v steklarnicah ' Valvazor XI. 578. 2 Dimitz, G. Kr. II. 104. Leto 50 VRTEC Stran 75 ali glažutah. Steklarnico imamo sedaj samo eno in sicer v Zagorju; v prejšnjem času jih je bilo pa več. Tako ena v Ljubljani v trnovskem predmestju, druga na Fužinah pri Dev. Mariji v Polju, ki je bila last plemenitih Kissel. Do leta 1820. se je delalo tudi v steklarnici v cerk-niški okolicupod Javornikom.1 (Koned)