Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedcllska Izdala celole.no vJugo-slavili 80 Din, za Inozemstvo 100 D
SEOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150 In 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlSIne po Din Z-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din O Pri veCiern □ naročilu popust
Izide ob 4 zjulra)
rožen pondetjKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici il. 6 111 Rokopisi se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne apre/emafo * Uredništva telefon Stev. SO, upravnlitva Stev. 329
list za slovenski narod
Uprava fe v Kopitarjevi ul.St.6 * Čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.650 In 10.3-49 <o Inaerate, Sara/evoSt.7363, Zagreb St. 30.011. Praga In Dunaf St. 24.797
Škodljivci.
Vsaka politična stranka, če hoče imeti eksistenčno pravico in če se hoče uspešno uveljaviti, mora koreniti v ljudstvu, v samem narodu. Biti mora naraven produkt zgodovine, življenjskih razmer, interesov in potreb svojega naroda. Taka stranka je Slovenska ljudska stranka; ona je zrasla iz naroda samega, kot politična organizacija slovenskega ljudstva; njen program je ideja slovenstva, kakor živi v našem narodu, odkar se je začel samega sebe zavedati, in ona je vedno bila nositeljiea in glasnica tega, kar naš narod misli, čuti in hoče.
Ravno nasprotje tega je stranka takozvanega slovenskega svobodomiselstva, ki se danes udejstvuje pod firmo SDS. Ta stranka se ni porodila iz slovenskega naroda kot naraven produkt njegove miselnosti, psihologije in stremljenja njegovega ali pa njegove organič-ne evolucije, nego je prišla k nam kot tuj nauk, kot tuja moda, kot tuja obleka, ki naj izpodrine našo narodno nošo — skratka: takrat po Evropi se razširjajoči duh liberalizma, ki ni bil nič drugega kot propagator kapitalizma, materializma, imperializma in militarizma, je idejni ustvaritelj liberalne stranke v Slovencih, ki je potem hodila v praktično politično šolo k dunajskemu židovskemu Frei-sinnu, v žurnalistično šolo pa k »Neue Freie Presse«.
Torej že idejno temelji ta stranka na na-flkih in geslih, ki so našemu idealistično-de-mokratičnega krščanskega duha prožetemu slovenskemu narodu tuja in odvratna. Zato ni čuda, če ta stranka nikoli ni mogla pridobiti pravih tal v našem ljudstvu in če je tolikrat prišla navzkriž z najvitalnejšimi interesi slovenskega naroda.
Na sebi ne bi bila ta stranka nič škodljivega, če bi namreč stopila v zdravo tekmo s SLS pri pozitivnem delu za narod in državo, saj konkurenca je vedno dobra in potrebna za napredek, in v kolikor so naši liberalci nalogo slranke tako umevali, so tudi marsikaj za narod koristnega storili, nočemo jim tega odrekati. Vendar korist, ki jo je imel naš narod od liberalne stranke, ni v nobenem razmerju z neizmerno škodo, ki jo je ta stranka slovenskenri narodu prizadjala. Zakaj pozitivno, realno delo za narod, to ni bila nikoli življenska naloga naših Liberalcev; pač pa je bilo vse njihovo dejanje in nehanje osredotočeno na boj proti »klerikalnemu zmaju« (ki seveda ni bil nikoli nič drugega ko zgolj maska za boj proti Cerkvi in duhovništvu) in samo en cilj in smoter jim je bil vedno pred očmi: da bi oni za vsako ceno gospodovali v Sloveniji. Ker tega na pošten način niso mogli doseči, ker njihovo »delo za narod« ni bilo tako, da bi ga narod nagradil pri volitvah 7, večino mandatov, so se poskušali dokopati do dominantne pozicije na vse mogoče nasilne načine, ne strašeč se nobenih sredstev. Tako so pod Avstrijo sklepali zveze in pogodbe z Nemci, tako so danes največji pristaši centralizma in režima, s čigar pomočjo se jim je že posrečilo zagospodovati nad Slovenijo in na kar zopet upajo.
Njim jo strankarski interes vse in nad vse, interes slovenskega naroda pa deveta briga. To dokazuje vsa njihova politika v teh sedmih letih, ki ni nam Slovencem rodila niti enega dobrega sadu, pač pa je obeležena s samimi težkimi, neodpustnimi grehi nad Slovenijo. Pa niti svojega lastnega strankarskega interesa matadorji v taboru SDS ne znajo varovati. Ko so imeli pod PP-vlado absolutno oblast v Sloveniji, bi normalen človek pričakoval, da bodo vsaj to priliko znali izkoristiti in z dobrim, blagim, res svobodomiselnim in demokratičnim režimom skušali SDS med Slovenci napraviti bolj popularno. Ne, naredili so ravno nasprotno: inavgurirali so čro take strahovlade, nasilstva in reakcije, kakor je naša dežela še ni doživela. Ravno s tem so najbolj drastično pokazali ti ljudje, kako daleč
so od svobodomiselnosti in demokratizma, in kaki reakcionarji, avtokrati in absolutisti so v resnici. Ta njihova reakcionarna miselnost in duševnost, združena s fanatičnim sovraštvom do tistega, kar oni imenujejo »klerika-lizem«, a kar je dejansko le sovraštvo do katoliške cerkve, je gonilna sila vsega njihovega dejanja in nehanja ln jih ko slepe in gluhe lira v početje, kjer se mora človek začuden vprašati: Ali so res že izgubili vsak kriterij 'n vsako merilo?
Danes se slovenski narod nahaja v težkem položaju, gospodarsko vsaj v tako težkem in obupnem položaju, kot morda ie nikoli ne.
In po vsej Sloveniji gre danes klic po strnitvi vseh narodnih sil v eno delovno fronto. In zopet vidimo SDS »na delu«. Kako? V popolni pasivnosti za narodne interese, a v najstrašnejši borbi proti SLS in »klerikalizmu«. V tem znamenju je aranžirala Pribičevičev shod, v tem znamenju spušča »Jutro« dan za dnem pamflete v svet. Pamflete, katerih na-
men je na koncu koncev vedno isti: naščuvati srbstvo proti slovenstvu, kot državnemu in narodnemu sovražniku. Nedeljski uvodnik v »Jutru« je zopet dokument najzlobnejšega denun-cianstva. »Jutro« se je ž njim samega obsodilo.
Škodljivci, rovarji proti lastnemu narodu, — kako dolgo še?
Proračun ministrstva za prosveto.
PRORAČUN SE JE ZMANJŠAL NA 800 MILIJONOV. - PREREKANJE MED RADIČEM IN PRIBIČEVIČEM. — DR. KULOVEC ZA IZPOPOLNITEV LJUBLJANSKEGA VSEUČILIŠČA — ZAHTEVAMO POPRAVO VSEH KRIVIC, KI JIH JE ZAGREŠIL PRIBI-
ČEVIČEV REŽIM.
Belgrad, 25. jan. (Izv.) Večina politikov in poslancev je bila predsnočnjim na dvorskem plesu. Radi tega se včeraj dopoldne ni vršila seja fin. odbora, temveč šele popoldne ob petih. Na vrsti je bil proračun ministrstva za prosveto, poslednjega ministrstva, ker ostala so že bila v odboru sprejeta.
Za sejo je vladalo veliko zanimanje. Poleg Stjepana R a d i č a so bili na seji še drugi ministri: Boža Maksimovič, notranji minister, železniški minister Krsta M i 1 e t i č, Radičevi ministri Nikič, Šuperina, Pavle Radič, da bi Radiča zadržali pred izpadi, na katere je navajen. Seji so prisostvovali tudi številni opozicionalni poslanci Davidovi^ Spaho in Pribičevič.
Po otvoritvi seje je govoril Stjepan Radič, podal je ekspoze, v katerem je skušal od sebe odvrniti vso odgovornost za majhni proračun. Priznal je, da je proračun za ljudsko šolstvo premajhen, in sicer tako majhen, da je kredit za zidanje novih šol nezadosten. Kar tiče srednjih šol je izjavil, da jih je mnogo preveč in da bi moral v tem oziru iziti zakon, da se na zakonski način število srednjih šol zmanjša. Glede profesorjev je dejal, da bo s posebnim zakonom uredil, da bo vsak poučeval več kakor 14 ur, da bi na ta način odpadli krediti za honorirane ure. Za srednje šole tudi namerava uvesti v prvi razred učenje ruskega jezika kot obligaten predmet.
Proračun znaša 800 milionov.
Govoreč o vseučiliščih e priznal velikanske krivice, ki so godijo vseučiliščema > Ljubljani in Zagrebu. Za belgrajsko vseučilišče je kreditov 23 milijonov, za zagrebško 12, za ljubljansko 2 in pol milijona. Din. Vse to in še druge stvari je Radič priznal v svojem ekspozeju. Nadalje je izjavil glede vseučilišč, da bo storil odločne korake, ker profesorji premalo učijo. Oni morajo imeti najmanj devet ali pa tudi deset ur. Kar tiče akademske mladine, se je izrazil zelo nepovoljno. Dejal je, da bo z zakonom prepovedal štraj-ke, ker štrajkajo samo gosposki otroci, ki le-nuharijo, namesto da bi se učili. Kar tiče samega ministrstva, je on osobje znatno reduciral.
Po njegovem govoru se je stavil predlog, da bi se reduciralo skupaj 00 oseb, s čemer bi se prihranilo 5,176.000 Din.
Nato je dobil besedo sam. demokrat Sve-tozar Pribičevič, ki se je energično po stari navadi postavil proti Radiču in kritiziral njegovo protidržavno delovanje in se s posebno krepkimi izrazi zavzel za upokojene profesorje na zagrebškem vseučilišču. Upokojitev teh profesorjev je baje nezakonita, med tem ko je Pribičevič pod svojim režimom upokojil profesorje zakonito. Škodljivo je, je dejal Pribičevič, da minister, ki je bil obtožen veleizdaje, sedaj upokojuje nacionalne ljudi.
Ob tej priliki je prišlo do
spopada med Pribičevičem in Stjep. Radičem.
Ko je Pribičevič govoril o drž. podtajnikih, je dejal, da drž. podtajnik Pasarič ničesar ne dela v ministrstvu, kakor da informira. Stjepan Radič je zahteval od Pribičeviča naj mu pove, kje je dobil take informacije.
Svetozar Pribičevič: »Dobil sem jih od Vaših ljudi, kajti v ministrstvu ni nobenega drugega, kakor Vaša fainilija!« Radič je ves razburjen tolkel po ministrski stolici: »Izvolite povedati, od koga ste zvedeli. Ako tega ne poveste, ste navaden lažnjivec!«
Vsled teh besed je nastal velik hrup in nemir. Opozicija je protestirala proti takemu načinu izražanja Stjepana Radiča, ki je še vedno upadal z raznimi drugimi medk
Stjepan Radič je posebno odločno stiral, da se govori o njegovi pomil »Kakšen človek ste in kakšen jurlst? 1 da nlfte jurist, ker govorite o amnestiji sa v kulturnem svetu ne sme aovoriti
panu Radiču je očividno bila ta zadeva zelo neprijetna. Odslej je postajal vedno bolj razburjen. Po Pribičevičevem govoru je dal izjavo, ki pa nikakor ni mogla umiriti opozicije.
Poslanec HZ dr. B a z a 1 a je istotako ostro kritiziral Radičev govor, kakor tudi njegovo prosvetno politiko. Ob 10. zvečer Je predsednik prekinil sejo.
S pestjo.
Ob 11. zvečer se je seja nadaljevala. Poslanec JMO Kapetanovič je ostro kritiziral vladno prosvetno politiko. Poslanec sam. dem. Juraj Demetrovič je imel oster govor, radi katerega je prišlo do zelo ostrih medsebojnih pojasnjevanj med sam. demokrati in radičevci. Radikali so se držali zelo mirno. Radič se je radi Demetrovičevega govora vedno bolj vznemirjal, vsled česar je Demetrovič zaklical predsedniku:
»Jaz nisem pijan! Predsednik naj ne sklicuje sej po večerji, ako se nekateri ljudje ne morejo zdržati, da ne bi večerjali brez vina!« T '-a izjava je Radičevce silno razburila.
V največjem razburjenju je dobil besedo aav. demokrat Agatonovič. Njemu je Radič zaklical: »Ali nima opozicija ničesar pametnejšega govoriti?« Radi tega se je Agatonovič razburil, skočil je k Radiču in mu je pokazal psst: »Gospod minister! Jaz ne dovoljujem, da bi se tako z menoj govorilo! Jaz znam tudi drugače! Pri tem je ponovno pomolil Radiču pest pod nos. Agatonovič in ostali člani so protestirali proti Radičevim besedam in zahtevali, da se seja prekine. Incident se je poravnal s tem, da je predsednik Radonjič pozval Radiča k redu. To je sedaj prvič, da je predsednik ministra pozval k odgovornosti. Raca tega je bil Radič zelo iznenaden in se je mirnejše zadržal.
Nato je dobil o polnoči besedo poslanec Jugoslov. kluba dr. Franc Kulovec in je govoril do 1. po polnoči:
Nehajte!
Govornik je opozoril na vesti, ki se avtomatično pojavljajo glede ukinjenja posameznih fakultet na naših vseučiliščih in ugotavljal, da vendar letošnji proračun ne govori o ukinjenju te ali one fakultete. Zato upa, da je to vprašanje, ki je tolikokrat že razburjalo javnost, enkrat za vselej spravljeno z dnevnega reda. Bil je pa tudi že skrajni čas, da se je nehalo tako eksperimentiranje. Če je g. minister v svojem poročilu rekel, da je naloga naših vseučilišč ustvarjati moralno in duševno edin-stvo, potem mera govornik povdariti, da to nalogo najbolje vrši ljubljansko vseučilišče, na katerem predavajo profesorji v raznih jezikih in se producira največ znanstvenega dela.
Enakopravnost za vse univerze.
Pravtako je tudi resnično, kar je trdil g. minister, da so vsa tri vseučilišča last nas vseh, da je pa v naravi stvari same, da je belgrajsko vseučilišče v prvi vrsti srbsko, zagrebško hrvaško in ljubljansko slovensko. Nato dokazuje govornik na podlagi Hinterlechner-jeve brošure s številkami, da je bilo ljubljansko vseučilišče doslej, dasi svojo nalogo spretno vrši, glede dotacij močno zapostavljeno. Navaja številke za posamezna vseučilišča, iz katerih jasno sledi, da ljubljansko vseučilišče za svoj razvoj ni dobilo dovolj kreditov. Če pa pogledamo letošnji budžet, vidimo, da je ta razlika še večja. Od 37,569.801 Din odpade na ljubljansko zopet samo par milijonov. Krediti za medicinsko in teološko fakulteto so sploh tako zmanjšani, da ne bosta mogli uspešno delovati. Zahteva, da se ljubljansko vseučilišče dotira enakopravno z ostalima dvema vseuči-iščema in da se letošnji proračun popravi z imandementi, se dadvj na razpolago krediti za lovoljno število profesorjev in da se medicinska fakulteta tako izpopolni, da bo imela 5et semestrov. Posl. brani in povdarja potrebo ljubljanske medicinske fakultete.
Nato preide na ljudsko šolstvo in se dotakne ministrovih izvajanj glede gradbe novih šolskih poslopij. Ako so morale pri nas zgraditi vse šole občine, bi bilo krivično, ako bi država v nekaterih južnih pokrajinah nosila vse oli pa vsaj večino stroškov za zidanje šol. Pač pa soglaša, če da država nekaterim revnim občinam, ki same ne zmorejo stroškov, podpore za zgradbo šolskih poslopij, toda to bi se ne smelo goditi samo v nekaterih pokrajinah, ampak povsod. Govornik omenja
sodelovanje ljudstva
pri šclski upravi in zahteva, da imej ljudstvo besedo, ne samo pri bremenih, ampak tudi pri vseh šolskih zadevah, kar je popolnoma v duhu demokracije. Zato zahteva, da se na celi črti vpostavijo nekdanje šolske oblasti od najnižje do najvišje. Kritizira priloženi ljud^ko-šolski zakon in zahteva, da se načrt predrugači tako, da bo upošteval ta načela. Sploh ne bi smela pri nas glede notranjega ustrojstva šole veljati v vsej državi enaka določila, ker so kulturne razlike med posameznimi pokrajinami prevelike. Zato bi se morali, kakor v mnogih drugih zadevah, tako tudi glede šolstva, skleniti v parlamentu samo okvirni zakoni, ki bi dobili svoja podrobnejša določila šele v pokrajinskih zborih. Mi Slovenci smo z ljudskim šolstvom že prilično dobro opremljeni. Izpopolniti bi bilo pa treba razne vrste strokovnega šolstva. Govornik postavlja za vzgled Češkoslovaško. Večji krediti naj bi se dovolili za kmetijski in gospodinjski nadaljevalni pouk. Posl. zahteva nadalje, da se vse krivice, ki jih je zagrešil prejšnji režim nad osnovnošol-skim učiteljstvom, popravijo. Nato govori o potrebah licealne knjižnice ljubljanske, o potrebah muzeja in Narodne galerije in zahteva, da dobe tudi slovenska znanstvena in prosvetna društva isto podporo, kakor podobna društva drugod. Končno pozivlje ministrstvo, da ugodno reši vprašanje ljubljanske akademije znanosti in umetnosti, ki bodi krona duševnega življenja slovenskega.
Za dr. Kulovcem je takoj vstal Stjepan Radič in izjavil, da bo preskrbel za ljubljansko vseučilišče potrebne amandemente ter se nato dalje časa zadržal pri izvajanju dr. Ku-lovca. Ni se pa mogel zdržati, da ne bi zašel tudi na politično polje. Rekel je, da je sedanja vlada tudi slovenksa vlada, (Medklic: »To najbolj dokazuje proračuni«), dasi v njej ni nobenega Slovenca. Značilno je, da je v svojem odgovoru na Agatonovičeva izvajanja izjavil, da so bila duhovita, dočim mu je preje dejal, da govori bedarije.
V razpravi o proračunu ministrstva pro-svete so govorili še dr. P o 1 i č in G r o 1. Med obema govoroma je bilo mnogo prerekanja, hrupa in smeha. Radič je strastno vpadal v besede, se jezil, kregal, smejal, ugovarjal in pritrjeval. Smeha je bilo toliko, da so prišli člani fin. odbora, ki so imeli zadnje dni veliko dela, popolnoma na svoj račun.
Prosvetne zahteve Slovenije.
POSLANEC PUŠEN.TAK ZA NAŠE VSEUČ1 LIŠČE, — ZA KATEHETSKE NAGRADE. -ZA PODPORO GEOGRAFSKEMU DRUŠTVU.
— ZA PRAVICE UČITELJEV IN UPOKOJENIH UČITELJEV. — MINISTER PRINAL
UPRAVIČENOST ZAHTEV IN OBLJUBIL IZBOLJŠANJE PRORAČUNA.
Poslanec Jugoslov. kluba Vladimir Pu«-š e n j a k je na včerajšni seji fin. odbora izvrstno nastopil za potrebe naših šol in prosvetnih institucij. V prvi vrsti je izrazil poslanec nezadovoljstvo s krediti za
ljubljansko vseučilišče. Da se napaka popravi, naj minister s aman-dementi sprejme v proračun za vseučilišče potrebne kredite.
Jugoslov. klub bo odločno nastopil za to, da se zagotovijo voroučiteljem itak pičlo odmerjeno nagrade. Kako nczmiselno se dajejo nagrade je najboljši dokaz dejstvo, da znašajo honorarji za kalehete v Bosni, ki ima 1202 učitelja, 350.000 Din. ta Slovenijo, ki ima 3745 učiteljov in trikrat več razredov, kakor v Bosni, pa samo 70.000 Din. Potrebno je, da se dajo zadostni krediti za učiteljice ročnih del in za ekskurendne šole, za geografsko društvo v Ljubljani, ki je začelo z živahnim znanstvenim delom. Sloveči učenjaki, med njimi dr. Cvijič, so se o časopisu, ki ga to društvo izdaja, pohvalno izrazili. Časopis je treba pozdraviti in skrbuo podpirati, ker znanstveno obravnava važna gospodarska vprašanja, ka-kor hmeljarstvo, splavarstvo itd.
V proračunu se nahaja podpora za geografsko društvo 20.000 Din. Ni pa označeno, za katero geografsko društvo. Na vsak način zasluži imenovano društvo to podporo, da bo moglo znanstveno in kulturno delo nadaljevati.
Ljudskošolski učitelji imajo pri 32 letih pravico na 15 odstot. doklade na plačo, Ta do-klada se jim v zadnjem času ne priznava. Z ozirom na težavno službo ljudskošolskih uči-teijev zahteva poslanec, da se jim pridobljene pravice ne kratijo.
Učitelji starovpokojenci, ki dobivajo pokojnino v kronah, so prikrajšani za 318 Din, z ozirom na to, da so po določbah rimskega pakta vse sosednje države pokojnine starovpo-kojencev izenačile z navadnimi vpokojenci, je skrajni čas, da se to vprašanje reši ugodno tudi pri nas in s tem reši starovpokojence velike bede. v kateri žive.
Sedanje
počitnice na ljudskih šolah
8o za kmetske razmere neprikladne. Po zgledu drugih modernih držav je treba za počitnice določiti meseca september in oktober, kar bo v interesu šol samih Ln v korist kmetskega stanu. Mladina se v mesecih oktober in september potrebuje za pašo in pomoč pri splošnih delih, zalo je šolski obisk slab, kar je v škodo rednemu pouku.
Nadzornikov za ljudske šole je preveč. Ker nimajo dovolj pcsla z nadzorništvom, so postali navadni pisarji pri okrajnih glavarstvih. Ti številni nadzorniki naj se reducirajo ln naj se posiavijo na šole. Pred kratkim se je vršilo v Mariboru zborovanje učileljstva, na '-aterem je sprejelo resolucijo, da se naj na
obmejnih šolah ne poučuje nemščina. To stališče je napačno, ker je radi trgovskih stikov nemščina nam potrebna, se naj na ljudskih šolah poučuje.
Čudimo se črtanju kreditov za odkup realke v Ljubljani, dalje Črtanju kreditov za gimnazijo na Širokem bregu blizu Mostarja, katero vodijo oo. frančiškani, ki so si stekli obilo zaslug za kulturno in gospodarsko po-vzdigo v Bosni in Hercegovini. Krediti za belgrajsko in zagrebško gledališče so previsoki.
Po govoru posl. Pušenjaka je začel govoriti Stjepan Radič. Pohvalil je stvarna izvajanja posl. Pušenjaka. Obljubil je, da bo z amaudementi povečal kredite za vseučilišče v Ljubljani in za katehete. da bo uvedel pouk nemščine ob meji, reduciral nadzornike in da bo reorganiziral gledališča ter zboljšal njihovo gospodarstvo.
Nato je hudo nap<adel frančišk. gimnazijo na širokem bregu pri Mostarju in bosanske frančiškane sploh. Rekel je, da je bil on tudi včasih mnenja, da so frančiškani pionirji kulture. Danes pa sodi drugače in frančiškane silno obsoja.
Govoril je nadalje o klerikalizmu in o po-povstvu in izjavil, da je ena glavnih nalog njegove stranke ta, da izvede ločitev ljudstva od popov.
Za Radičem je dobil besedo zemljoradnik M o s k o v 1 j e v i č, za njim pa musliman G a vran Kapetanovič, kateremu je Radič zaklical, da bi se moral imenovati Golob-ček Kapetanovič.
Ob pol 5. zjutraj je bilo glasovanje končano in proračun ministrstva za prosvelo sprejet.
Viharna se?a finančnega odbora.
NEKAJ ŠTEVILK IZ PRORAČUNA MINISTRSTVA ZA PROSVETO - SKUPNE REDUKCIJE.
Bolgrad, 25. jan. (Izv.) O včerajšnji seji finančnega odbora so danes v javnosti mnogo razpravljali radi raznih prizorov, ki so se včeraj odigrali, a niso v parlamentu v navadi. Včeraj, v nedeljo je bil namreč na dnevnem redu seje finančnega odbora, ki je trajala od 16 popoldne do 5 zjutraj proračun ministrstva prosvete. Seja je bila izredno živahna, včasih celo burna. 1'arkrat so bili prepiri in razburjenja tako huda, da bi se poslanci kmalu spopadli. Seji je prisostvovalo tudi mnogo poslan-eev, ki niso člani finančnega odbora, a so prišli na sejo, ker so vedeli, da bo prišlo najbrže do deloma smešnih, deloma resnih prerekanj.
Prosvetni minister je podal uvodoma svoj ekspozč, ki je bil zelo obširen. Vseboval seveda ni zgolj šolskih zadev, ampak vsenio-goče drugo blago. Vendar se je Stjepan Radič trudil, da ostane kolikortoliko pri prednieiu. V razpravo je zanesel živahnost in precej razburjenja takoj prvi govornik Sv. Pribičevič, ki sicer ne prihnja nikdar na seje. Govoril je po večini politično. Izrekel je razne »šlagerje« proti Radiču, ki se je radi njih razburil, se
začel kregati, zmerjati Pribičeviča in ga skušal smešiti, za kar mu seveda Pribičevič ni hotel ostati nič na dolgu. Prav tako se je obnašal Stjepan nasproti drugim govornikom. Delal je vedno medklice in označeval misli posameznih govornikov kot bedarh'3 in podobno ter tako izzival burne proteste.
Celokupni proračun ministrs' prosvete znaša 800 milijonov dinarjev, in je za 43 mi- ; lijonov 710.410 dinarjev večji od lanskega. Od j te vsote odpade na ministrstvo samo 61,762.823 1 dinarjev, na vseučilišča 123,556.591 Din, na : srednje šole 102,028.108 Din in na osnovne šole 421;415.616 Din. Z redukcijami privarčevana vsota znaša 8,409.192 in je reduciranih 88 oseb.	i
Tako so bila doslej v razpravi vsa mni-strstva. Z redukcijami se je v vseh ministrstvih reduciralo 5858 oseb in znaša celokupna privarčevana vsola 620,100.308 Din. Od tega pa je treba odvzeti vsoto 166,431.304 Din za Bel;e in Topolovac, državni posestvi, tako, da znaša prava prihranjena vsota 403,668.974 dinarjev.
Država prevzame vso rečno plovbo.
VLADA PREDLAGA ZAKONSKI NAČRT, KI VSEBUJE PAR STAVKOV IN DAJE GiiNiiRALNA POOBLASTILA. - BREZ ZMISLA ZA SMOTRENO GOSPODARSTVO V DRŽ.
PODJETJIH.
Bclgrad, 25. januarja 1925. (Izv.) Danes se Je sestal odbor za zakon o upcrabi državnega brodovja. Po dve in pol urni debati je bil državni zakon v odboru sprejet. Zakonski predlog obsega v bistvu samo en paragraf ki določa, da bo država s 1. januarjem 1. 1926. prevzela vse brodovje v lastno režijo. Za njo ne bodo veljali predpisi zakona o drž. računovodstvu in zakona o železničarskem osobju.
Min strski svet se pooblašča, da izda na-redbo o tej službi in načinu eksploatacije. To je ves zakon. Minister Krsta Miletič je podal ekspoze o stanju drž. brodov ja. Koncem leta je bilo 8 ladij v prometu, 2 se popravljata v Belgradu, 9 v Nemčiji. 2 čakata na popravilo. Tovornih ladij je v prometu 30, 6 so jih popravlja doma, 9 v Nemčiji. 70 vi č.lcev je v zasebni uporabi. Minister pričakuje, da bo podjetje v državnih rokah aktivno. V mesecu januarju se je skoro polovico stroškov krilo. Obljubil je znižati tar.fo. Likvidacija Brodarskega sindikati se bo končala najdalje do meseca maja. Sedanje stanje je samo prehodno. Osobja država ne bo vzela v službo, zato ga bo pa boljše plačala in ustanovila zanj pokojninski fond.
Zemljoradniški poslanec V u j i č se Btrinja s predlogom. Ostro pa kriti.iira izkoriščanje državnega imetja po posameznih osebah. Zahteva posebno pazljivost, ker so najeti inžen rji vrednost vedoma napačno ocenili. Predlaga, da se ustanovi posebna preiskovalna komisija, v katero naj se izvolijo trije narodni poslanci, četudi samo iz vladne večine. Zahteva, da veljajo vse dosedanje pogodbe. Trdi, da je 72 odst. ladij postalo neral nih.
Dav. demokrat Kosta Timotijevič kritizira dosedanjo upravo in je mnenja, da je država za dobro upravljanje nesposobna. Na solunski fronti nam je padel v roke 2 do 3 milijarde vredni vojni plen. Vse to propada. Predlaga, da se sestavi sodišče iz drž. sveta ln kasacijskega sodišča, da razsodi, koliko morajo dosed nji eksploatatorji plačati.
Radikal Stankovič kritizira gospodarjenje in tarife, ki so pri rečnih plovbah za
50 odst. višje kakor pri železnicah. Kaže na pogubne posledice. Smatra, da je vladni predi ;g začasen ker ni drugega izhoda. Nobeno delniško društvo ne bi spravilo skupaj 300 do 400 milj. za odkup brodarskega parka.
Poslanec Juj«sl. kluba Franc S m odej se pr družuje izvajanjem vseh treh predgovor-nikov. Stvarno pa zavzema drugo stališče, češ da so predgovorniki povedali mnogo dobrih nasvetov in zdravilnih misli, da pa niso izvajali potrebnih kcnsekvenc. Država je povsod slab in zamuden birokratičen gospodar. Drž. uprava brodovja bo deficitna ali vsaj ne bo cd nje, kolikor bi lahko od kake dobre uprave pričakovali. Upravljanje rečne plovbe mon sloneti na komercialni p-dlagi. Iz tega sledi, da rečna plovba ne spada pod železniškega ministra, kjer bo okostenela, ampak pod trgovinskega. Rečna plovba in železnice nimata ničesar skupnega. Res da so pri obeh potniki in dimniki, toda ti menda še ne pomenjajo skupnosti. Za plovbo je treba drugih strokovnjakov kakor za žele-nice. Sedaj propada državno brodovje. Škoda, ki jo ima država namesto koristi, ne tiči v principu oddajanja brodovja v zakup, marveč službene pcgodbe, ki omogočajo zakupe brez nadzorstva in premoženjskega jamstva in izkoriščanje države. V teh primerih jih pogodbe naravnost zavajajo na tako pot. Kdor ima kakšno stvar v zakupu samo eno leto, jo izkorišča in ne pazi, ali bi mu morda še mogla prinašati koristi. Uprava je bila taka, da se Bogu smili. Sposoben za komercialnega ravnatelja je bil vsakdo, če je le pripadal gotova stranki, četudi je bil poprej s;mo skladiščnik. Ali za tehničnega ravnatelja, čeprav je bil samo izučen ključavničar. Drugod postavljajo sposobne komercialiste s potrebno strokovno izobrazbo. Posebno govornik odobrava, da se da eksploataciji brodovja več svol«»de in el istič-nosti.
Govornik kritizira taksno politiko, ki pozna samo fitkus, ubija pa narodno gospodarstvo in s tem slabi državo in njene finančne vire. Isti nesmisel ie tudi v tarifni nolitiki.
To se kaže pri rečni plovbi. Glasoval bo proti predloženemu zakonskemu načrtu, ker se ne strinja z njegovimi osnovami in ker daje polno moč za uredbe, kakršnekoli kedo hoče. Zahteva, da se stavljeni predlog umakne in da vlada izdela nov zakon in pove kako misli i vlada delati in gospodariti. Mačka v žaklju ne bomo kupovali.
Nato odgovarja minister in obljublja, da se bo trudil nedostatke odpravili. Spremeniti hoče tarif, predloga pa ne more umakniti. Novega zakona ne more predložiti, ker je zadeva nujna.
Muslimanski poslanec Kapetanovič kritizira vladno naglco v tej stvari.
Pri glasovanju v načelu so vsi člani razen Kapetanoviča in Smcdeja glasovali 7a predlog. Pri glasovanju v podrobnostih je od opozicije glasoval za predlog, samo Timotijevič.
Proračuni ministrstev za soc. politiko, za narodno zdravje in javna deia izglasovani.
Belgrad, 25. jan. (Izv.) Današnjo sejo finančnega odbora je predsednik otvoril ob 5. Izjavil je, da bo dal na glasovanja brez debate proračune ministrstva za soc. polit ko, za narodno zdravje in za jav.m dela, češ da so o njih že razpravljali v sekciji fin. odbora, ki se je pozneje proglasila za plenum. Zalo razprava ni več potrebna. Po tej izjavi predsednikovi =e je oglasil dr. K u 1 o v e c k poslovniku ter zahteval, da se proračuni omenjenih nrnisterstev dajo na dnevni red za podrobno debato, ker prepisuje poslovnik, da se mora v vseh predlogih vršiti najpreje generalna, potem pa o posameznih oddelkih specialna debata. Prav tako so govorili dr. Polič (HFSS), Demetrovič (SDS) in Sečerov (Dav. demokrat). Predsednik je prekinil sejo, da doseže z opozicijo sporazum. Ko je zopet otvoril sejo, je izjavil dr. Sečerov, da se opozicija ne bo udeležila podrobne debate, ker so bili proračuni omenjenih ministrstev itak že v razpravi, k čemur je dr. Kulovec pripomnil, da pristane samo tedaj na predlog Sečerova, če bosia predsednik in večina pokazala pri prihodnj h sejah več lojalnosti in obzirnosti do opozicije, kakor doslej, ko so pustili, da so trajale seje fin. odbora po 16 ur na dan. Predsednik je opravičeval svoje in vladno stališče in je ohljubil, da bo upošteval želje opozicije. Nato so glasovali o posameznih proračunih. Proračuni so bili seveda sprejeti. Opozicija je glasovala proti. Prihodnja seja bo jutri ob 4 popoldne. Na dnevni red pride proračun drž. dohodkov.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Bchrail, 25. januarja. (Izv. Kakor smo poročali se bo vršila seja narodne skupščine v petek 29. januarja. Na dnevnem redu je zakon o Obrtni banki.
KATOLIKI SKUPAJ.
Zagreb, 25. jan. (Izv.) Vsi hrvatski pokrajinski listi, glasila HPS, so objavili članek dr. Hohnjeca, ki poziva katoličane v Jugoslaviji k tesnemu zbližanju. V hrvatskem katoliškem ljudstvu jc članek vzbudil živahno zanimanje.
Stalno naraščanje HPS.
Zagreb. 25. jan. (Izv.) Včeraj se je vršil veličasten zbor HPS v Veliki gor.ci, katerega so se udeležili tudi zastopniki organizacije ; HPS iz vseh okrajev. Bilo je navzoč.h nad 200 zastopnikcv. Predsedoval je zborovanju predsednik kotarske organizacije. Na shodu so govorilo B a r i č , dr. Š i m r a k in kmet Ilija P e t r i č e v i č. Posebno z zanimanjem so zbo-i rovalci poslušali kritiko o delovanju HSS. Po-' kazalo se je, da je HPS v zadnjem času iz-! redno narastla. Poslanec dr. Pernar, ki je Ra-\ dičev pcslanec v tem okraju, je skušal oslabiti vtis s tem, da je snoval protiakci o in sklical svoje ljudi na shod, ki pa je doživel popoln neuspeh. Zaupnik stranke iz Bosne je pozval vodstvo stranke, da priredi velike shode tudi po Bosni, kjer nezaupanje napram Radiču dnevno narašča in je njegova stranka skoraj v razpadu.
PAŠIČ ZBIRA SVOJE LJUDI.
Zagreb, 25. jan. (Izv.) Včeraj se je vršila konferenca onega dela zagrebških radikalov, ki so pristaši Pašičeve skupine. Na zborovanje je prišel tud'i Pašičev zaupnik DjorJje Jel.nič. Iz njegovih izjav na sestanku je bilo videti, da ie politični položaj jako nestalen in je v kratkem pričakovati krize. Zato je Pašičeva struja še posebno zainteresirana, da si pridobi čim več krajevnih organizacij zase.
PREGANJANJA KOMUNISTOV V BELGRADU.
Belgrad, 25. jan. (Izv.) Danes dopoldan j« bilo v zun. ministrstvu posvetovanje, kateremu so prisostvovali dr. N i n č i č , njegov pomočnik Marko vič, šef oddelka za drž. var-nost dr. Todorovičin upravnik mesta Bel-grada Lazarevič. Razpravljali so o aretacijah komunistov. Ob koncu posvetovanja je bilo izdano naslednje uradno obvest lo: Povo-dom komunističnih aretacij so objavili domači in tuji listi razne pretirane in fantastične vesti, Pooblaščeni smo izjaviti, da se preiskava ne vodi radi kakega atentata, ampak so bili nekateri aretirane, ker so bili udeleženi pri po-izkusih organizirati med de'avstvom komunistične trojke, in radi podobnih deliktov, ki so kaznjivi po zakonu o zaščiti države. Zaprtih je 22 oseb. Za nekatere je sodišče že izdalo svoje potrdilo za preiskovalni zapor.
AKADEMIKI NE MARAJO RADIČA.
Belgrad, 25. jan. (Izv.) Kakor ponečajo belgrajski časopisi, je Radič dobil 0d akade-mičnega senata belgrajskega vseučilišča opozorilo, la naj se ne udeleži svetosavske pro-slave na vseuči išču, ker se je bati, da priredi vseučiliška mladina proti njemu demonstracije. Radi tega je Stjepan Radič danes zve-j čer odpotoval v Zagreb, da se tako na lep ] način izogne svetosavski preslavi,
TO SE PA NE IZPLAČA.
Zagreb, 25. jan. (Izv.) Policija je prišla na sled ponarejevalnici enodinarskih novčandc v Paruvaru. Ker se ponarejevanje še ni izvrševalo v večjem obsegu, e policija s tem ponarejevanje že v kali zadušila.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
1
Belgrad, 25. jan. (Izv.) Danes bi se morala vršti se a radikalnega kluba, za katero so se i ljudje precej zanimali radi zadnjih dogodkov | v notranji politiki. Posebno radičevci so s strahom pričakovali to sejo. Seje pa ni bilo, ker
je še preveč radikaln.h pcslancev odsotnih. ; ---
TRIFKOVIč SE JE VRNIL. Belgrad, 25. jan. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. T r i i U o v i t ie ja vrnil iz Pariza v BeliJrad.
Kitajska ne želi spora z Rusijo.
Pariz, 24. januarja (Izv.) Spor med Rusijo in Kitajsko je postal posebno resen vsled tega, ker se zanj zanima tudi Japonska, ki ne bo pustila Rusiji preveč se vmešavati v kitajske notr. zadeve. Čang-so-lin, ki se je z generalom Vu-pej-fu že pomiril, je sedaj diktator v Mandžuriji, in oba korakata proti Pekingu, kjer si je obdržal moč general Feng in nadzoruje delo centralne vlade. Cang-so-lina podpira Japonska, ki je mnogo pripomogla do tega, da si je tako utrdil svoje stal.šče v Mandžuriji. Rusija sedaj zagotavlja, da bo spor takoj lokaliziran, kakor hitro bo izpuščen ravnatelj vzhodno-kitajskih žele/nic Ivanov.
Peking, 24. januarja. (Izv.) Generalni kon-zul sovjetske Rusije poroča, da je genfefcd Čang-so-lin že odredil izpustitev zaprtega ravnatelja Ivanova.	ni^
PROTI ODPRAVNINI NEMŠKIH KNEZOV.
Berlin, 24. januarja. (Izv.) Splošna nemška strokovna zveza, socialdemokrati in komunisti so skupno sklepali o vprašanju odpravnine nemškim l.nezom. Komunisti so svoj predlog umaknili in se prvi člen sedanjega osnutka glasi sledeče: Vse premoženje knezov in knežjih rodbin se v korist splošnosti odvzame. Razlaščeno premoženje postane lastnina dežele, v kateri so dotične knežje rodbine do odstavitve oziroma abdikcije vladale. Nadalje zahtevajo, da se to premoženje uporabi za brezposelne, invalide in sirote, bajtarje in male rentnike, ki so vsled inflacije obubožali. Gradovi in druga poslopja pa naj se porabijo za zdravstvene in prosvetne naprave.
ITALIJANSKI DOLGOVI V ANGLIJI.
London, 25. jan. (Izv.) Danes sta se sestala finančni minister Churchill in italijanski minister V o 1 p i radi pogajanj o ureditvi ital janskega dolga Angliji. Dasiravno so pogajanja že precej napredovala, se smatra, da bodo pogajanja trajala še nekaj dni preden pride do popolnega sporazuma.
PREISKAVE V PONAREJEVALSKI AFERI.
Budimpešti, 25. jan. (Izv.) Danes sta bila ponovno zaslišana Gor5s in ravnatelj Raba. Sedanje zaslišavanje hoče pred vsem ugotoviti kje so bili izdelani stroji za ponarejanje in odkod so dobavili ponarejevalci papir. Kakor se doznava, so pri zasliševanju Babe dognali, da je bil papir prinešen iz Kolna.
ITALIJANSKO OROŽJE ZA MADJARSKE FAŠISTE.
Dunaj, 25. jan. (Izv.) Socialdemokratski železničarji so zadržali sumljiv transport, ki je bil iz Italije preko Gradca namenjen na Ogrsko. Ugotovilo se je, da je bilo 40 zabojev napolnjenih z municijo, puškami in strojnicami in je dunajska policija takoj odredila ustavitev transporta. Socialdemokratsko časopisje razglaša, da je bila pošiljatev namenjena za izvedbo Albrechtovih vstaškib načrtov,
OBČINSKE VOLITVE V ROMUNIJL
Bukarcst. 25. jan. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da se razpišejo v vsej državi občinske volitve v dneh od 17. do 20. februarja. To bodo prve občinske volitve v Romuniji po vojni. Finančni minister V i n i t i I a Brati-a n u je poročal o svojem sestanku z londonskim poslanikom Ti tu lese u in o pogajanjih za ureditev romunskih vojnih dolgov Franciji v Parizu. Končno je ministrski svet sklenil, da se zaključi delo skupščina dna 6. aurila.
mei^ne novice
ir Boj za Delavsko zbornico bomo te dni končali. Naj vsakdo prebere gotovo navodila iz rubrike: Volitve v Delavsko zbornico.
k Odhodnica na čast art. inšpektorja Sto-janoviča. Veliki župan dr. Baltič in gospa soproga sta priredila v čeirtek na čast odhajajočemu artilj. inšpektorju divizijskemu generalu g. Drag. Stojanoviču in njegovi soprogi v županijski palači diner, katerega so se udeležili: ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, počast-na dama Nj. Vel. kraljice Marije gospa Franja Tavčarjeva, min. n. r. dr. Gregor Žerjav s soprogo, min. n. r. dr. Niko Zupanič s soprogo, predsednik višjega deželnega sod. dr. Janko Babnik s soprogo, novi komandant drav. div. general Danilo Kalafatovič, češkoslov. gener. kenzul dr. Otokar Beneš, gen. konzul avstr. republike dr. Feliks Strautz, franc. vicekonzul Paul Joseph Flache s soprogo, delegat ministrstva financ dr. Karel Šavnik s soprogo, predsednik gerentskega trosveta ljubljanskega dr. Dinko Puc in vladni svetnik Miroslav Se-nekovič.
•k Potresi zadnjih dni. Dne 25. jan. sta seizmografa v meteorološkem zavodu v Ljubljani zaznamovala oddaljen potres ob 1 uri 55 min. 46 sek. na daljini 5680 km. 21. jan. je bil zabeležen potres ob 21. uri 44 min. 49 sek., na daljini 110 km. Ta potres so čutili tudi ljudje v okolici Brežic. 14. jan. je bil m r beležen ob 21. uri 35 min. 03 sek. na daljini 100 km. Tudi tega so čutili ljudje v okolici Črnomlja.
k Podpora umetnikom se ukine. Iz Bel-gvada poročajo, da se v proračunu ukine podpora posameznim umetnikom. Postavko je bil že finančni minister skrajno skrčil, nakar je prosvetni minister Radič odredil, da se črta še ostanek.
k Osješko gledališče brez luči. Osješko gledališče dolguje tamkajšnji elektrarni za razsvetljavo 70.000 Din. Podjetje je nadaljnjo kreditiranje električnega toka odpovedalo. Veliki župan se je brzojavno obrnil v Belgrad, da se odobri gledališču gornja vsota.
k Mednarodna razstava v Solunu. Meseca maja t. 1. se otvori v Solunu mednarodna gospodarska razstava. Razstave se udeleži tudi naš tamkajšnji trgovinski muzej, a notranje ministrstvo pozivlje vse interesi-rane kroge v državi, da pošljejo na razstavo svoje blago odnosno izdelke,
-Ar Prenos pravoslavnega semenišča iz Zadra. V Zadru je bil pod Avstrijo sedež pravoslavne škofije in bogoslovnice. Škofijski sedež se je že prenesel v Šibenik, sedaj pa preneso tjakaj še semenišče. » : k Vprašanje zagrebške policije. Nadzornik v notranjem ministrstvu Peter Strupi, ki je zadnji čas pregledoval uredbe in delo zagrebške policije, se je vrnil v Belgrad in predložil notranjemu ministru obširno poročilo. Zagreb dobi v najkrajšem času novega načelnika mestne policije.
k Revizija uradniškega zakona. Iz Bel-grada poročajo, da bo komisija, ki ima nalogo, da izdela načrt za revizijo uradniškega zakona, pospešila svoje delo. Čim bo načrt izdelan, pride pred ministrski svet.
k Zagrebške beznice. Te dni je stala pred zagrebškim sodiščem J. Škrapec, lastnica male, skrite gostilne, kamor so hodile iskat zaslužka mlada dekleta. Vsaka je morala Škrapčevi plačati 20 Din vstopnine. — Škrapčeva je bila obsojena zaradi zvodništva na mesec dni zapora.
k Žrebanje loterije Dijaškega podpornega društva se je vršilo v nedeljo popoldne ob treh v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Oficielne številke izžrebanih dobitkov moremo zaradi verifikacije objaviti šele jutri. Celotna . lista izžrebanih dobitkov izide tekom tega tedna. V kolikor se je moglo do-
sedaj ugotoviti, so vsi glavni dobitki zadeti od občinstva, ki je kupilo srečke. Dobitki se bodo izdajali od 1. do 28. februarja.
k Fordov avto, glavni dobitek loterije D, P. D., je zadela gdč. Marija Ogrin, služkinja pri g. Mellitzerju v Mengšu. Ko je v nedeljo zvečer zvedela za to novico, ni mogla nikakor verjeti. Danes so se pa te vesti le potrdile, prav, kakor se bere v loterijskem letaku: neverjetno je, pa je veadar le res. Ta izredna sreča jo je doletela, čeprav je kupila le eno samo srečko. Iskreno čestitamo!
k Srbski pevci v Bolgariji. Prvo bel-grajsko pevsko društvo se pripravlja na turnejo po Bolgariji; pojde najbrž tudi v Ru-munijo. Pelo bo same jugoslovanske pesmi, med drugimi.tudi bolgarske.
k »Poskušen samoumor«. Z ozirom na notico iz Kamnika pod tem naslovom v nedeljski številki, češ da se je tamkaj poskušal ustreliti neki Anton Sitar iz Tržiča, nam poročajo, da je gladko izmišljena in je bilo uredništvo mistificirano.
Jesenice. Lahkoatletični odsek jeseniškega Orla je priredil v nedeljo 24. t. m. ob 2. popoldan sankaško tekmo na progi Sv. Križ— jesenice. Tekmovalo je 29 članov in ena članica. Lepo vreme, toplo solnce je privabilo marsikoga iz zatohle sobe na kraj tekme. Zanimanja je bilo veliko. Proga je dolga 4 km in ima nekaj precej ostrih ovinkov. Ob dveh se je odpeljal prvi tekmovalec in nato so sledili naslednji. Prvo darilo je dobil Avgust Čop, je prevozil progo 4 km v 6 min. in 36.8 sek. Rihtaršič Franc je rabil 6 min. 39 sek. in Smolej Albin 6 min. 51.2 sek. Zadnji tekmovalec je rabil 11 min. Vidi se, da športno gibanje zajema že široke delavske sloje, kar je hvalevredno. Mnogo mladeničev se na ta način reši pred pivskim ozračjem. Zato po pravici častitamo prirediteljem na lepem vspehu. Bog živi!
k Ogenj v šoli. Iz Motnika nam poročajo: V nadeljo, dne 24. t. m., je ravno pred deseto mašo izbruhnil ogenj »■ šoli, ki je nastanjena v prvem nadstropju stare cerkvene hiše. Ker se je namreč prejšnji dan vsled občutnega mraza bolj kurilo, se je od razgretega dimnika v podstrešju vnel star in trhel los, ki je obdajal dimnik. Začelo je tleti in k sreči je izbruhnil ogenj pri belem dnevu. Ta so ga domači gasilci takoj pogasili. Škoda je znatna; šolski pouk je za nedoločen čas prekinjen. Le želeti bi bilo, da se nam z državno podporo omogoči postaviti novo šolsko poslopje.
k Pojasnilo. V včerajšnji številki smo poročali, da je bila aretirana neka Emilija Trel-čeva. Ugotavljamo, da tu ni mišljena g. Emilija Trelčeva. Bili smo mistificirani.
ir Umrl je dne 24. januarja po kratki bolezni Peter Krajnc, posestnik v Metavi pri Sv, Petru niže Maribora, Rajni je bil brat glavnega tajnika SLS v Mariboru č. g. Marko Krajnca. Umrli je bil v najboljših letih. Pogreb bo v torek, 26. januarja na Gorco pri Sv. Petru.
k Umrl je pred kakimi desetimi dnevi v Zagrebu privatni uradnik Vjekoslav S e n i č, Novomeščan. Zadela ga je kap na ulici, da se je mrtev zgrudil. Senič je pridno sodeloval v Novem mestu pri slov. diletantskih predstavah in tudi v Ljubljani v stari Čitalnici v spevoigrah kot gost. — Pel je v »Čevljar barunu« mojstra. Bil je zelo dober komik.
ir Ne pozabite vložiti napovedi o dohodnini. To se mora zgoditi pred koncem januarja, sicer izgubimo pravico do vložitve in nas davčna oblast sama obdavči. Za sestavo te napovedi je neobhodno potrebna knjiga, Zun: Dohodnina. Cena Din 10.—, po pošli Din 12.—. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
it Radio. Na Jesenicah smo v nedeljo ob 12. uri prvič čuli ljubljansko oddajno postajo. Prosimo, oglasite se zopet kmalu.
k »Jaz morain jesti, sicer bom shujšal,« te besede sestradanega in brezdenaruega psevdorevizorja v Gogoljevi satiri mi prihajajo na jezik, ko vidim v Ljubljani nastajanje novih delikatesnih trgovin skoro v vsaki ulici. Tudi Ljubljančani radi jedo, da ne bi shujšali, dasiravno je mršavost, alias vitkost telesa sedaj moda. Nasprotniki mode mršavosti so dobili zopet močno oporo v »delikatesah«, katere smo dobili zadnje čase kar dve veliki in več malih. Eno najličnejših delikates in špecerijskih trgovin je otvorila v Tavčarjevi (sodni) ulici št. 4, v zvezi s svojo že dolgo let ob- | stoječo vinarno »pri Dalmatincu« podjetna i tvrdka I. Muc — Koloniale ter jo opremila j moderno in strogo po higijenskih predpisih, j Prenovljena vinarna, novo adaptirana elegantna zajtrkovalnica — edina,, ki je otvorjena do polnoči, — zračna, svetla in skrajno snažna delikatesa in špecerija tvorita resničen okras in napredek že itaik lepe Tavčarjeve ulice. Vsa slikarija in pohištvo je izvršeno v svetlem ton u in tvori nad vse prikupljivo harmonično enoto. Kakor sem videl, je delikatesa založena s preprostimi in finimi mesnimi izdelki in delikatesami, istotako špecerija s prvovrstnim blagom; da pa ima starosloveča vinarna »pri Da' i.tincu izborila vina, je pa dobro znano vsem. Kakor kaže, se v Ljubljani »r 'ia moda ne bo obnesla.
* Pobegnil je iz zaporov 191etni Miljutin Koranovič, nevaren tat, ki ima na vesti več raznih tatvin in vlomov. Begunec je doma iz Zabojnice pni Kragujevcu in je bil že v več zaporih. Kot vse kaže je pobegnil mož preko Hrvatske v Slovenijo.
CfuMfana
© Najvljudneje prosimo vse somišljenike, da opozarjajo delavce in delavke na volitve v Delavsko zbornico. Le danes in jutri je še čas, da dvignejo pri Okrožnem uradu, Miklošičeva cesta, nasproti sodnije, kuverto in glasovnico. Poagitirajte, da vsakdo to stori! Kdor ne dvigne dejansko voli s socialnimi demokrati. Naj vsakdo vzame s seboj kako izka-zilo, da more kuverto dvigniti.
0 K volitvam v Delavsko zbornico. V nedeljo smo poročali o nesvobodnih volitvah v Del. zbornico v obeh tovarnah bratov Franzl na Prulah. G. H. Franzl nam k temu sporoča, da on tisti dan, ko so »e glasovnice razdeljevale, niti doma ni bil in tudi, da na govora o tem da bi bil vplival na delavke, kako naj volijo.
© »Miklova Zaia« v Ljudskem domu. V nedeljo 31. januarja ob pol osmih zvečer vprizori »Krekova mladina« v Ljudskem domu »Miklovo Zalo«. Pri tej priliki obhaja g. Ivan Peterlin 25 letnico delovanja na raznih odrih. Vstopnice od četrtka naprej v predprodaji v tajništvu Jug. strokovne zveze, Stari trg 2/1.
0 Pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani. Odslej se vrše skupne vaje in sicer za ves ženski zbor vsak torek in četrtek ob četrt na sedem, za ves moški zbor vsako sredo in petek ob četrt na sedem. — Odbor
O Umrli so v Ljubljani: Ana Kožar, za-sebnica, 85 let. — Avgust Stalowsky, želez, uradnik, 53 let. — Ivan Kramar, delavec, 57 let. — Fran Nose, bivši dninar, hiralec, 61 let. — Marija Erjavec, to-bačna delavka v pok., 66 let. — Katarina Jančar, delavčeva žena, 71 let. — Avrelija Majcen, bivša poljska dni-narica, hiralka, 67 let. — Marija Kožar, služkinja, 51 let.
O Žrtev jsime. — Zmrznjeaec na hieva. Mesarski vajenec Jernej Kos, ki je uslužben priposestniku in mesarju Josipu J e 1 e n c u na Celovški cesti št. 54 je šel na domač hlev po seno za živino. Ko je brskal po senu je pograbil za nogo nekega moškega, ki je bil
skoro popolnoma zakopan v senu. Potegnil ga je iz sena, ker je bil uverjen, da je zašel na seno kak pijanec in se je tam prespal. Tresel je neznanca in ga klic:!, toda končno je fant ugotovil, da je inož ves trd, zmrznjen in mrtev. Poklicali so takoj policijo. Prišel je takoj policijski dežurni uradnik s policijskim zdravnikom dr. Avramovičem, ki je takoj ugotovil, da je mož mrtev in da je zmrznil. Ugotovili so da je .'.mrznjenec T" letni brezposelni delavec Ivan K i a m a r, rojen v Št. Lovrencu pri Celovcu, pristojen v Ljubljano, oženjen in brez slalnega bivališča. Kramar je prišel pred nekaj dnevi iz bolnice. Kdaj je prišel Kramar na hlev ne vedo, ker ga ni nihče domačih videl. Ležal pa je gotovo že okrog 4 dni mrtev v senu. Mož je bil znan, da je rad postopal in pijančeval, nočeval pa je v zadnjih letih odkar se je ločil od svoje žene stalno po hlevih in senikih. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Znakov nasilja na truplu niso našli nobenih
O Vlom v izložbeno okno. Neznan vlomilec je odprl s ponarejenim ključem izložbeno okno tvrdke A. Kune v Gosposki ulici. Vlomilec je odnesel kompletno obleko s stojalom vred i« je pustil okno priprto. Stojalo so našli kasneje v Vegovi ulici. Tvrdka ima okrOg 1700 Din škode.
O Ponesrečen vlom v Bohoričevi ulici. Ivanka Nosanova, kuharica v gostilni pri Dra-ščeku v Bohoričevi ulici je "utila okoli 10 ure zvečer sumljiv ropot v svoji sobi. Vzela je luč in šla gledat, kdo je v sobi. Ko je prišla pred sobo je opazila nekega moškega, ki se je skril za vrata. Ko ga je Nosanova vprašala, kaj išče, je vprašal neznanec, če ne stanuje tu g. Dra-šček. Odgovorila mu je, da je Drašček v gostilni, je mož naglo odšel, češ da gre k njemiu Nosanova se ni več brigala zanj. Ko je neznanec odšel je šla Nosanova v sobo in je ugotovila, da je bil ukraden iz njene košare manjši znesek denarja in nekaj perila. Pri košari natakarice Fani Windišerjeve pa je našla zlomljeno ključavnico, po košari pa je bilo vse premetano. Tat je bil prepoden. Po opisu Nosanove je bil vlomilec srednje šibke postave bled, čedno oblečen v zelenem površniku in s pepelnastim klobukom. Govoril je pristno ljubljansko narečje. Tudi eden domačih je videl neznanca, ki je prišel pa stopnicah. Pri veznih vratih se je pridružil dvema neznancema, s katerima je spregovoril nekaj besedi, nakar so vsi trije med glasnim krohotom izginili v noč. To sta bila gotovo vlomil-čeva tovariša, ki sta stala na straži. Po osebnem opisu je vlomilec isti, ki jc ukradel pred kratkim, kot smo že poročali najemnici gostilne »Koroški dom« na Poljanski cesti shranjen dnevni izkupi.ek 1100 Din.
© Razne tatvine v Ljubljani. Neka neznana ženska, srednjo postave, pristriženih las, čedno oblečena, doma baje iz ribniške okolice je ukradla iz sobe v Slomškovi ulici par ženskih čevljev in nekaj perila, ki je bilo obešeno po hodnikih. Tatico so domačini videli in jo na videz dobro poznajo. — Iz neke barake »Strojnih tovarn in livarn« je bilo ukradeno dvema delavce:-'.« 1200 Din gotovine. Obleko in perilo je tat pustil v kovčkih. — I/, delavnici* pleskarskega mojstra Franceta Rebernika v Kotnikovi ulici je bilo ukradenih več predmetov, kakor kompletno orodje za imitacijo hrastovega lesa, več čopičev in pa 20 kg bele oljnate barve v skupni vrednosti preko 1400 dinarjev. — V soboto zvečer je bilo vlomljeno v hlev hiše v Slomškovi ulici 21 in je bilo ukradeno hlnpcu Valentinu Pogača r ju več zimske obleke in nekaj perila in par čevljev.
razne kvalitete in barve dobiš najceneje pri tvrdk*
StaiikoFiorfančfč
trgovina z lieleznlno Ljubljana, Sv. PeSra c. 35
Dr. Fr. Grivec:
SCardlna! Mercier in ve-soSino cerkv. edinstvo.
Rajni kardinal Mercier je bil eden naj-izvirnejših in najbistroumnejših teologov katoliške Cerkve. Posebno se je odlikoval po izvirnem razumevanju Aristotelove in tomistič-ne silozofije; s tem je postal ustanovitelj novo-skolastične filozofske šole in je znatno vplival na napredek katoliškega bogoslovja.
Na izvenslovanskem katoliškem zapadu se more opazovati zanimivi pojav, da vprav taki izredni možje, ki se dvignejo visoko nad srednjo stopnjo bogoslovne znanosti, z vzvišenega znanstvenega stališča prvi spoznajo izredno važnost vesoljnega cerkvenega edin-stva in vidijo, da je nastopila odločilna doba za krščanski vzhod. Med take može spada sedanji sveti oče Pij XI., ki se je po bogoslovnem in jezikoslovnem znanju povzpel visoko nad italijanske bogos'ovne znanstvenike in ki je bil zmožen, da je leta 1918 in 1919 samostojno proučil in prav zato tudi globoko vzljubil slovanski krščanski vzhod. V vrsto teh izrednih mož spada Mihael d' Her-bigny, ki je že kot tridesetleten mlad profesor o ruskem filozofu Vladimiru Solovjevu napisal tako dovršeno delo, da je zbudilo veliko pozornost v Rusiji in na zapadu ter je bilo odlikovano od frannoak* akademije. V
to svrho Je spadal tudi pokojni kardinal Mercier. Upam, da me ne bo nihče dolžil indis-kretnosti, ako javno povem, da so te tri izredne može vprav zaradi skupnega zanimanja za vzhod vezale vezi iskrenega vzajemnega zaupanja.
Kardinal Mercier je po globoki izobrazbi in po širokem obzorju zbujal pozornost iz-venkatoliških krogov. Njegova osebnost je imela izredno privlačno moč. Odlični zastopniki onih angleških anglikancev, ki čutijo do-motožje po vesoljnem cerkvenem edinstvu, so se po svetovni vojski pričeli zaupno obračati na pokojnega kardinala. Tako je prišlo do treh znamenitih verskih razgovorov v Mali-nesu (Mccheln) v decembra in v novembru 1. 1923. Ko je dejstvo zaupnih razgovorov prišlo v javnost, so nekateri ozkosrčni angleški katoličani napadali postopanje odličnega belgijskega kardinala. Na te napade je Mercier odgovoril v pastirskem pismu dne 18. januarja 1924 s tem, da je mirno in dostojanstveno pojasnil nagibe svojega postopanja. Pred vsem sta ga vodila dva razloga. Prvič je smatral za svojo krščansko dolžnost, da izkaže krščansko ljubezen in gostoljubnost anglikanskim zastopnikom, ki so se tako zaupno zatekli k njemu. Drugič je hotel v bratski ljubezni anglikancem pomagati, da se zaceli rana, katero jim je zadala ločitev od katoliške Cerkve. Kot usmiljeni Samaritan je hotel vliti olja v to rano in ni hotel ravnati kakor oni judovski levit in duhovnik, ki je šel z oholo indiferentnostio mimo rani en ena popotnika.
To pismo je dragocen zgodovinski dokument. Kardinal Mercier je dobil izredno zadoščenje, da je Pij XI. v alokuciji dne 24. marca 1924 javno pohvalil njegovo ravnanje in se. mu zahvalil z besedami: »Globoko bomo hvaležni vsem katoličanom, ki po navdihu božje milosti ločenim bratom pomagajo utirati pot k pravi veri in pri tem posebno izkazujejo ono ljubezen, ki je znak Kristusovih učencev.«
Še bolj se je odlični kardinal proslavil t delovanjem za krščanski Vzhod, za Rusijo in za ruske begunce. Ko je Pij XI. v juliju 1922 izdal oklic za pomoč gladujoči Rusiji in | v Rusijo poslal dobrodelno misijo, takrat se je j temu klicu z največjim umevanjem in navdu-
I šenjem odzval kardinal Mercier; katoliško j Belgijo je tako navdušil za to delo„da ima se-| daj prvenstvo na tem polju. Dne 15. avgusta j 1922 je izdal posebno pastirsko pismo z naročilom, da se prečita v vseh cerkvah njegove škofije. V tem pismu s toliko toploto izraža simpatije nesrečnemu ruskemu narodu in ruskim beguncem, da ga ruski emigranti smatrajo za hajodličnejši pojav zapndnoevropskih simpatij in pomoči. Kardinal Mercier je najpopularnejši cerkveni knez med ruskimi begunci. V omenjenem pismu objavlja, da je ustanovil podporno društvo »Belgijska podpora ruskim dijakom« in da sta se že dva duhovnika namurske škofije popolnoma žrtvovala temu delu. S cerkvenimi in drugimi zbirkami je ustanovil nad sto Štipendij za ruske visokošolce. Za ruske visolcošolce, raz-kroDlieue po vseh delih sveta, je največja
sreča, ako morejo dobiti »Mercierovo štipendijo«.
Zadnje veliko delo pokojnega kardinala je bil bruseljski kongres za proučavanje vzhodne cerkve dne 22. do 25. septembra 1925. Na tem kongresu se je podobno kakor na ljubljanskem kongresu združevala molitev in znanost. Posebnost bruseljskega kongresa je bila. da se je v glavnih mestnih cerkvah vsak dan vršila služba božja vzhodnega obreda in da je nad 2500 vernikov pristopilo k svetemu obhajilu po vzhodnem obredu. Mnoge Belgijce in Ruse je do solz ganilo, ko so gledali, kako je po vzhodnem obredu pristopala k svetemu obhajilu mladina in inteligenca, vmes odlični voditelji belgijskih katoličanov, častiljivi možje, osiveli v delu za blagor katoliške Belgije.
Ob sklepu bruseljskega vzhodnega kongresa je imel Mercier svoj zaduji večji govor. Ta govor se lorej sme v nekem oziru imenovati poslednja volja velikega kardinala. Zato iz njega navajam nekoliko misli:
>Naš sveti oče Pij XI. oznanja, da je glavna naloga njegovega pontifioata delo za zedi-ujenje naših bratov v Kristusu, a ločenih od naše Cerkve.« Tako je doslovno govoril pokojni kardinal in po vrsti našteval, kako sveti oče Pij XI. priporoča to delo in kaj je že storil v ta namen. Potem je kardinal pojasnil, kako ln kaj nuj mi delamo. Prvo, kar je potrebno, je sočutje, simpatija. >S i m p n t i j a je po mnenju kardinala Nevvmana skrivnost čudovitih uspehov velikega apostola Pavla, to ie dar umevati in osvojiti čuvstva bližnjega.
—	V Bohoričevi ulici štev. 9 je vlomil neznan tat v neko podstrešno sobo in je ukradel iz košare, perilo in pa 20 Din gotoivne
O Poslovanje ljubljanske policijske direkcije v letu 1925. Policijsko ravnateljstvo je sestavilo točen pregled in seznam pošlo-vanja ljubljanske policije v letu 1925. — lz tega posnemamo in objavljamo sledeče izvlečke: Policijska varnostna straža in pa policijski detektivi so aretirali in prevedli tekom leta »kupno 1875 oseb. Od teli so jih izročili 664 eodišču, ostale pa so po prvi zasl šbi izpustili na prosto do zaklujčka obravnave. Ovadenih Je bilo radi raznih deliktov 4.287 oseb. Največ ovadb je bilo vloženih radi prestopka eestno policijskega reda in sicer 1921 oseb. Policijsko kaznovanih je bilo 3216 oseb in sicar jih je dobilo 278 zaporno kazen, 2983 pa je bilo obsojenih na denarno globo. Teh denarnih glob so iztirjali 169.360 Din. Ta denar --e je razdelil ubožnim zakladom v Ljubljani, na Viču, v Mostah in v Zg. š.ški. 11 policijskega okoliša ljubljanske policijske direkcije so od-gn li 347 oseb. Samomorov je bilo prijavljenih tekom leta osem, nesrečnih slučajev smrti pa 14. Dalje je izdala policija 1169 orožnih Kstov in pa 1239 dovoljenj za razne prireditve in prekoračenje pol.cij ke ure. V oddelku za potne liste je bilo izdanih 3.054 potnih listov, starih potnih listov je bilo podaljšanih 4.482, potnih L stov, kar kaže na precejšen tujski promet v našem mestu. V Ljubljani je glasoin prijav 80 radio sprejemnih aparatov. Dne 31. decembra 1925 beleži policijski seznam o Taznih vozjilih 299 osebnih in 76 tovornih avtomobilov, 10 avtobusov in pa 403 kočije. Radi neprijave vozil je bilo kaznovanih 24 strank in je znašala svota vseh glob 32.750 Din.
—	Javnih ljudskih sledov je bilo prijavljenih 47 in pa 441 društvenih občnih zborovanj. V vseli ljubljanskih prenočiščih in hotelih je bilo prijavljenih tekom leta 50.388 tujcev. Prijavljenih je bilo 689 najdb in pa 623 i/gub. V 173tih slučajih so se prijavljeni izgubljeni predmeti našli in so bili vrnjeni lastnikom. Iz tega je razvidno, da je imela policija v teh poslih v minolein letu precej posla ln tudi precej dohodkov. Poleg tega ima pa seveda še polno raznih drugih posluv ki tu ne pridejo v poštev.
MariJbor
□	Zdravstveno stanje zdravnika dr. Neu-
tvirla v Mariboru se je poslabšalo. Pred 14 dnevi se je izkušenemu in priljubi,enemu zdravniku omračil um. Prepeljali so ga v poseben zavod v Gradec.
□	Osebna vest. Novi okrožni zdravnik ▼ Kozjem g. dr. Vinko Kraser je te dni položil prisego v roke g. glavarju dr. Hra-šovcu.
□	Duhovske vesti. G. Jakob Zidanšek, kaplan v Sv. Lovrencu v Slov. goricah je prestavljen v Rajhenburg. Na njegovo mesto pride g. Franc Neudauer, ki je bil dosedaj na bolniškem dopustu.
□	Nova restavracija in kavarna v Mariboru. Časopisi so prinesli pred časom vest, da se otvori v hiši trgovca šošlariča v Cankarjevi ulici nova restavrac ja in kavarna. Po kavarnah in restavracijah so že govorili, kdo bo najl>olj prizadet in katera stara kavarna se bo morala zapreti vsled premočne konkurence. Kakor smo zvedeli, so se vršila tozadevna pogajanja in razgovori, vendar pa so se gospodje razšli in ta načrt je pade! torej v vodo. S to novo kavarno in restavracijo torej za enkrat ne bo nič. Tudi drugi načrt, ki se je za tem rodil, da se ustanovi slična restavracija in kavarna pri kolodvoru, za enkrat še ni žel uspeha. Vprašanje zase pa je, če bo Maribor ob pomanjkanju tujskega prometa tako število raznih okrepčevalnic sploh prenesel.
□	Surovosti vpoklicanih vojakov-fantov. Stari »Aufbiks« je pri vpoklicanju vojakov nj h stalni gost na cesti Zadnjič smo bili pri-
ča sledečemu dogodku; Fant, pijan do onemoglosti, s kvanto vsak trenutek na jeziku in s srbsko šajkačo na glavi, je bil predmet zasmehovanja precejšnega števila avstrijskih železničarjev. Prav ta okolnost, da je ravno v Mariboru vedno dosti Avstrijcev, predvsem železničarjev, bi naj bila slovenskemu fantu opomin, da tudi ob takih prilikah gleda vsaj na zunanjost!
□	Klubov! prostori krožka prijateljev angleškega jezika ln kulture v Mariboru v »Vesni« zagotovijo vsakemu gostu, da je — na Angleškem. Stene so preslikane s slikami angleških pokrajin in mož, da ima prijetna soba čsto angleški značaj. Požrtvovalnost in zanimanje članov tega krožka je torej nad vse razveseljiva. Kajti krožek se vzdržuje z vsem potrebnim sam in ne dobiva izdatnejših podpor od angleške države, če izvzamemo nekaj ilustracij, katerih krožek ne plačuje. In vendar nudi članom dovolj: trikrat na teden je odprta čitalnica in enkrat knjižnica!
□	Občni zbor krščanske ženske zveze. Za vzajemno podporo je ta organizacija namenjena in nedeljsko zborovanje je bila sijajna manifestacija te misli. Morda ni zlepa organizacije, katere občni zbor bi se mogel primerjati z njim. Iz tajniškega poročila smo posneli, da ima zveza v Mariboru in okolici 1735 članic, 1432 pa takih, ki dobivajo podporo za pogrebe od 500 Din naprej. Občni zbor se je spomnil svojega velikega prijatelja pokojnega dr. Medveda, ki je zvezi govoril nad tridesetkrat pri raznih slavnostih, in patra Kalsta. Za lansko Veliko noč je zveza obdarovala 27 revnih članic, o božičnici pa 96 članic v znesku 3940 Din. G. Filipčič je podal točno blagajniško poročilo in poročilo o spremembi statuta za plačevanje posnirt-nin, g. Zoliar pa je raztolmačil pravila. Končno je narodni poslanec g. dr. Hohnjec imel na zbrane lep nagovor o krščanskem javnem življenju. Občni zbor je šel na pot s parolo: Ljubezen in medsebojna pomoč naj pomaga tam, kjer odneha zakon in javne družbe — in v tem je ravno ona silna moč te lepe organizacije.
□	Turistika in šport. Tožbe o premajhnem razvoju tega zdravega gibanja so vsakdanje pri nas. Propngator koncerta Glasbene Matice je celo vrgel očitek, da zelo ljubimo beznice in v »Taboru« smo brali, kako se poročevalec smučarstva pritožuje nad premajhnim zanimanjem za zdrave in lepe izlete. Poudarjali smo tudi mi. da je naš šport brez sistema, nekako neznan in to vkljub temu, da ima naš Maribor v tem oziru naj'epšo lego. Neznanje rodi predsodke in te odstraniti bo naloga petkovega predavanja g. R o t -t e" j a o »Zimi in Alpah«. Naša želja je , tla se izletniki, ki dospejo do Limbuša ali do Ruš potrudijo tudi malo dalje — na Pohorje in no zavijejo v prvo gostilno. Kras našpga Pohorja bo gotovo vzpodbudil marsikoga in g. Rotter ga nam bo pokazal. Predavatelj je nedvomno eden najboljših poznavalcev našega Pohorja, katerega lepoto bo pokazal v nad 70 slikah, katere je sam Izdelal. — Da to stran našega življenja osvetlimo še s strani veleturistike, pripravlja tuk. Aljažev klub v 7vezi s Prosvetno zvezo teden nato skioptično predavanje o Mont-Blancu in sicer slovenskega turista, ki ga je lansko poletje kot prvi Slovenec posetil. Tudi starosta slovenskih planincev, g. Aljaž bo, kakor je že obljubil, prišel iz Dovjega izpod Triglava v Maribor. Naša želja je, da se pritožbam ravno s temi predavanji odponiore. Naj ne bo planinca in športnika v Mariboru, ki bi od njih izostal in želimo, da nas tukajšnji odbor planinskega društva blagohotno podpira.
□ Relirrajčnni na Pohorja. Pretekli teden | je obiskalo naše Pohorje tudi nekaj belgrnj-! skih smučarjev. Smuka je bila idealna. Vodil in spremljal jih je tuk. predsednik SPD dr. Senjor.
□	Ljudski oder. Razprodana dvorana — to je bil vsekako razveseljiv znak ob nedeljski predstavi Ljudskega odra in dokaz, kako globoko je ta organizacija zarezala med ljudstvo svoje brazde. Namenjen, da bodi matica ljudskih odrov po deželi, je Šel naš Ljudski oder letos predvsem vase. Ni bilo delo popolno, ki so ga nam podali v nedeljo, bil pa Je napredek, ki nas, ki ljubimo delo, razveseljuje in napolnjuje z upom. Naravne talente ima — to moramo priznati. Zimska sezona pa naj v odru samem poglobi izobrazbo. Menda je glavna hiba izgovarjava in temu vprašanju s® mora vodstvo posvetiti, če noče vztrajati pri golem diletantstvu. Vsi igralci so nas v drugem zadovoljili, ker je bila igra lahka. Strokovno sposobnost pa bo mogoče presoditi tedaj, ko nam bodo podali kako težje delo, Ljudski oder naj bo prepričan, da ima že številno prijateljstvo, ki bo pazno zasledovalo njegov razvoj in če izpolni nade. ki jih občinstvo na podlagi nedeljske predstave upravičeno vanj stavi, bo prostor — na solncu!
□	šolska vest. Ljudske šole so imele v soboto sklep prvega poletja, meščanske šole pa prihodnjo soboto.
□	Občni zbor društva kat. rok. pomočnikov se vrši prihodnjo nedeljo v dvorani društva kat. mojstrov v Vetrinjskein dvoru.
Bled.
Dne 13. t. m. je sklicala občina Bled, zdraviška komisija in prometno društvo sestanek radi skupne reklame in določitve cen. Tega sestanka se Blejci niso udeležili temveč so poslali dopis, da je preuranjeno določati cene, dokler ni rešeno vprašanje zdraviških taks. Kako more danes posestnik stanovanja določiti ceno, dokler ne ve, če ne bo treba od istega plačati dva- do pet tisoč dinarjev takse! Prvič se je morda zgodilo, da so nastopili Blejci tako enotno in polnoštevilno brez razlike strank — to je dokaz, kako občutno ogroža ta nesrečni sklep občine njih eksistenco! Gotovo je, da bo trajal ta energični skupni odpor toliko časa, dokler se to vprašanje ugodno ne reši. — Tudi ljubljanski in zunanji posestniki vil na Bledu so solidarni z Blejci. Iz zdraviliškega doma, radi katerega se tudi drugje plačuje taksa, se je napravila krčma, iz zdraviliškega parka je nastal neki stvor ki naj bo park, s posekanimi, obsekanimi in posušenimi drevesi — brez sence! Za 80 Din, ki smo jih plačevali doslej, bi nam moglo županstvo in zdraviliška komisija nuditi več, posebno kar se tiče prahu in razsvetljave. — Tako posestniki vil. Da pa tujci tudi ne bodo hoteli plačevati tako visokih taks, je še ! bolj jasno, ker za ta denar drugje že skoraj dobe stanovanja. Zupanovo sklicevanje na Rogaško Slatine je zelo ponesrečen dokaz! Roga-| ška Slatina ima lep zdraviliški dom in vse I udobnosti v njem. Krasno urejevane obsežne I naprave, predvsem pa zdravilno vodo in kar i je glavno, pridejo tja le posamezniki na zdravnikovo povelje za nekaj tednov iskat zdravja. Bled pa nima drugega kot naravne lepote. Drugemu županovemu argumentu, — da nam bo znižal davčne doklade, da pa naj se radi tega vpelje zvišana zdraviška taksa — ne verjamemo! Prvič vemo, da smo plačevali do sedaj tako visoke davke, kakršnih v bodoče ne bomo več zmogli. Da so se pa trenotno čisto minimalno znižale doklade, je samo pesek v cči! Ker se bo znižala davčna podlaga in ker imamo pkrčati en milijon dinarjev dolga — če ga ne bo plačal župan sam kot je Izjavil na občinskih sejah — se bodo morale občinske doklade ogromno zvišati! Toraj je bolje, da bi molčal o tem. Blejski interesenti so bili vsi vneli zia izvolitev župana Kenda, čeprav nI imel v kraju nikakih simpatij, ker so vsi pričakovali od njega kot največjega interesenta in hotelirja, da bo dosegel v prospeh Bleda več kot prejšnji župan. Tem večje je
Za tapetnike
Veseliti se z veselimi, jokati z jokajočimi (Rimlj 12, 15), skratka, poslati vse vsem, in to s popolno iskrenostjo, z vsemi utripi srca — to je prva in neobhodna stopnja za pridobivanje duš. Simpatija nas bližnje, zbi ja zaupanje in budi željo po prijateljstvu in ze-dinjenju. To je vir našega neomajnega zaupanja našim materam, ki vedno od dobre strani umevajo vse, kar jim zaupamo, se vesele. kadar se je treba za nas zavzeti in nam odpuščati. Tako materinsko nežnost je imel apostol Pavel... Dragi bratje po svečeništvu, pojdite k ločenim bratom, toda približujte se jim s spoštovanjem, ne vdira:te nasilno v skrivnosti njihove vesti, marveč čakajte, da vam jo prostovoljno odkrijejo; vaše poslanstvo je, obzirno pripravljati duše za milost; milost pa more dati samo Sv. Duh... Zalo nas sveti oče tako vztrajno opozarja, da od nas pričakuje posebno dela za zbližanje, »razsvetljevanja atmosfere« kakor se izražajo naši anglikanski prijatelji, kar se dosega z razpr-ševanjem nesporazumljenja in z vzajemnim odstranjevanjem predsodkov.«
»Druga oblika apostolstva je molitev; ta je vsem dostopna ter vodi naravnost ln gotovo k uspehu. V soglasju z vzvišenimi nameni našega svetega očeta vabim vse svoje vernike in tudi vse tovariše škofe, vabim vse rojake, da z vsem srrem vzljubijo vso krščansko in katoliško širokost ideje vesoljnega cerkvenega edinsiva in da v ta namen žrtvujejo svoje molitve.« Tako je kardinal Mercier podpiral prizadevanje Pija XL
Ne da se tajiti, da je velika ovira katoliškega delovanja za cerkveno edinost vprav tam, kjer je ne bi smelo biti, namreč v tem, da katoličani premalo sodelujejo z rimskimi papeži, ki tolikokrat priporočajo to idej) in to delo. Tudi sedanjega svetega očeta pri tem vzvišenem delu mnogo premalo podpirajo tisti, ki bi bili prvi k temu poklicani. Kako malo umevanjn je za to idejo! Zalo je razum-jivo, da je imel kardinal Mercier velik ugled na najvišjem mestu v veliki men prav zato, ker je izmed vseh cerkvenih knezov najgloblje umeval, najlopleje in najuspešneje širil idejo, ki je po«ebno draga sedanjemu svetemu očetu, ki z višine apostolskega prestola vidi, da je nastopila odločilna doba, katere ne smemo zamuditi.
Za nas katoliške Slovane bi bilo delovanje na tem polju mnogo laglje nego za neslovan-ske katoličane. Mi bi mogli na znanstvenem in na praktičnem polju bistveno pripomoči, da bi se to delo pospešilo. S tem bi najbolj koristili sebi in si priborili častno mesto med katoliškimi narodi. A dozdeva se, da bomo zamudili ugodno priložnost, ki «e ne bo nikoli več vrnila. Delo se bo zakasnilo, a prehiteli nas bodo drugi narodi, ki so od tega polja bolj oddaljeni. Naj nas spomin kardinala Merciera spodbudi, da ne prezremo po'ja. ki nam je blizu in na katerem bi mogli toliko koristiti svojemu narodu, krččnnski prosveli in vesoljni Cerkvi.
V izpopolnitev podatkov o življenju lega zna-1 tnenilcga moža, o kojega smrti smo poročali ie v i številki od 24 t. m., navajamo še:
Dc sire Joseph Mercier se je rodil 21. novem-; bra 1851 v Chateau de Castigier blizu Braine d' ■ Alleud pri Malinesu v Be'giji. študiral je pridno, 1. 1870. je vstopil v srmenišče v Malinesu in bil v mašnika poročen 1. 1874. Svoje študije je nadaljeval na vseučilišču v l.ovanju in ie potem postal profesor filozofije na semenišču v Malinesu. leta j 1882. pa na lovanjski uriverzi L. 19C6. je po smrli
1 kardinala Gooscnsa poslal nadškof v Malinesu in primas He'yije. 15. aprila 1907 pa je bil imenovan za kardinala. Kot profesor filozofije je obnovil skolastiko in nnp"sal mnogo del; najvažnejša so »Psi' o'ogija< (1892), »Logika« (1894), »Splošna metafizika« (1P91) in »Splošna kriterijologlja« (1899). Pod nemško okupacijo je kljuboval vsem trem nemšl-im generalnim guvernerjem: von Bis-singu, von Falkenhausnu in von der Lanckenu. l)al se nI od nobenega ustrahovati, dasi so Nemci napeli vso si'e. da ga pripravijo do molka in bi se ne bili ustrašili niti ječe ali pa še kaj hujšega. Če bi »e ne bali sv. slol'ce. ki ga je ščitila in pa javnega mnenja celoga krščanskega sveta. Znamenit je Mer-cierjev pastirski lisi >0 patriotizmu in vztrajnosti« na novega leta dan 1915. v katerem je javno ož'go-sal nemško nasilje Odšel je nato v Rim k pnpežu in vrnivši se početkom 1. 1910.. zopet objavil pastirski list proti nemški tiraniji v Relgiji. Nemški generalni (ruverner ni mogel vrč drugega kakor da ga je ostro posvaril Kardinal je tudi po mestih pridigoval zoper krivično nemško okupacijo. Po vojni je odpotoval v Ameriko, d« nabere denarja zn kat. univerzo v I ovanju. ko so jo bili Nemci znžgnll Znamenit je datum aprila 1024, ko sc Je o prilivi njegovegn 50 letnega mnšnpgn fubi!p|a vršila velika s'ove*"o*t, na kateri so odlil ovnll Vnr-dtnala kr."'j Albert, predsednik- francoske republike in zastopniki vseli znveznih držav.
priporoča lepe čcJke gradlne za žimnice, pravo platno, po jako ugodnih cenah
F. in I. GORIČAR - LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta it. 29.
danes njih razočaranje 1 Razen omenjene po-tvore zdraviškega parka, nekaj neokusnih betonskih škarp, ki temeljito kvarijo Idilo Bleda, nekaj dragih plotov svojim volivcem in še nekaj razdrtih in razdrapanih cest — to je vse, kar ima g. Kenda pokazati za ogromni dolg, ki ga je napravila občina. Edino protivrednost tvori par trotoarjev, ki bi pa smeli stati le 50.000 Din. Krona vseh njegovih del pa je nezmiselni razgledni stolp za gradom, ki je stal 60.000 Din. Če bi se postavil na Osojnico, bi imel vsaj nekaj zmisla, a sedaj stoji zadaj za gradom, ki je sam najlepši naravni razgledni stolp, in ki vrhu tega zapira razgled temu nepotrebnemu stolpu. Edino sredstvo, da se rešimo pričujoče krize — ki se ne sme rešiti s povišanjem taks in s tem vzeti Bledu možnost zaslužka še v tistih 6 tednih — je amortizacija obstoječega dolga na čim več let, da se ne bo preveč na davkih občutilo. Potem eventualna opustitev zdraviške godbe, ki je ne posluša noben gost. S tem si prihrani občina 80 000 Din, če ostane zdraviška taksa taka kot je bila do sedaj z godbeno vred. V prvi vrsti naj se pa stremi za tem, da bo Bled, ki je bil lansko leto polovico prazen, napolnil tudi to polovico in da bo imela občina s sedaj obstoječimi taksami polovico več dohodkov. To je edini izhod!
Mežiška dolina
Prosveta. Prvo nedeljo letošnjega leta Je uprizorilo prosvetno društvo v Guštanju igro »Božični večer sirote« v dvorani gosp. Franca Lečnika. Igralo se je pred napolnjeno dvorano prav dobro in se igralcem na tem mestu zahvaljujemo za izboreu užitek.
Nokoliko statist ko. V guštanjski župniji je bilo lani 54 krstov (1924: 61), med temi zakonskih 45; vsak sesti otrok je nezakonski (1924: 4), po odstotkih je bilo 83 odstot. zakonskih. Porok je bilo 11 kakor prejšnje leto. Umrlo je 35 oseb (1924: 25), od teh pod šestimi leti 13. Najstarejši moški mrlič je dosegel 82, in najstarejši ženski mrlič 81 let. Župnija It-je 2116 duš in ima 254 hiš.
Volitve v občinske odbore. Dne 17. t. m. bi se morale vršiti volitve v občinske odbore občin Tolstivrh, Kotlje in Guštanj. Občina Tolsti vrh je kmečka občina, a biva tam tudi precej v jeklarni zaposlenih delavcev. Ker voli Tolstivrh 17 odbornikov, niso mogli socijalisti sestaviti posebne liste, ker 74 kalinov Wisc mogli dobiti. Zato je izostala volitev tam 'že od začetka, ker je bila predlagana' samo lista SLS. Drugače je bilo v sosednji občini Kotlje, ki voli samo 9 odbornikov in 4 namestnike. Tam se je posrečilo komunističnemu agitatorju Matiji Gradišniku spraviti skupaj na poseben način dotično število kandidatov in videl je že pred seboj županski stolec, kjer bo on počival od trudapolnega dela v tovarni in v občini. Pa joj! ta smola! Med kandidati so bili tudi taki, katerim je oblast odrekla zmožnost občinskega odbornika. Še večja smola je bila, da se niso na kandidatski listi predlagani osebno podpisali, oziroma podpisi se niso dobili kakor zakon veleva. Še v soboto pred vo-litvijo je moral eden od predlaganih k okrajnemu glavarju in se tam izpovedati, kako je prišlo njegovo ime na kandidatno listo. Posledica je pa bila končno, da je bila ta lista razveljavljena in tako ostala tudi tukaj le ena lista SLS. Kajne, g. Gradišnik, to je malo hudo, da ste pogoreli na tak način. Kako bo pa zdaj s cesto mimo vašega stanovanja? — V Guštanju samem so pa volitve izpadle, kakor se je pričakovalo. Delalo se je s terorjem v časopisih (Delavska politika, Volksstimme) in grozilnimi pismi. Grozili so trgovcem in obrtnikom z bojkotom in marsikaterega s tem odvrnili, da se ni poslužil volivne pravice. Agitacijo so imeli res izborno, vodil jo je znani komunist Lovro Kuhar, ki si je pri tej priliki kupil klobuk kakor njegov somišljenik Ditin-ger, da sta pridobila enega obrtnika; zdaj imamo torej v Guštanju tudi agitacijske klobuke. Od 17 odbornikov so dobili 13, pomembna številka. Upamo, da bodo volitve razveljavljene, ker kakor gre govorica, se je radi terorja vložila pritožba.
Trnfika. V trgu z okroglo 1400 ljudi z veliko okolico imamo samo eno trafiko, ki je odprta šele ob 8. uri večkrat tudi pozneje, do 12. opoldne; od 2. ali pozneje do 6 ure Delavci in kmetje, ki prihajajo rano zjutraj v trg po opravkih, morajo čakati do otvoritve. Umestno bi bilo, da bi se otvorila še ena trafika, kar naj finančna oblast vpošleva.
Glasovnice za Delavsko zbornico se delijo strankam v jeklarni osebno, tako da temu ni oporekati, kaj se pa pozneje zgodi, ni znano. Le toliko vemo, da je v jeklarni vse prelep-ljeno s kandidatnimi listi.
Sedaj pa eno vprašanje. Pred leti se je iz sedanje Avstrije priselil obrtnik. Bil je tukaj še drugi popolnoma istega imena. Na pod-i lagi domovinskega zakona je bil drugi, ki je že dlje časa tukaj (nad 10 let), sprejet v občinsko zvezo. Dekret o novem domovinstvu je pa dobi! prvi. ki ?e ni bival 10 let tukaj, ampak komaj 5 let. Drugi dekreta sploh nI dobil. Ali je smatrati prvega za tukajšnjega občana ali za Avstrijca? Dekret se mu la na tmk
pomotoma dostavil, kar pa tedanji n e m i k i odbor ni popravil.
Reviiija v uradih za tavarovanje delavcev.
Vsled nerodnosti, ki so v zadnjem času prišle na dan v raznih uradih za zavarovanje delavcev, je minister za socialno politiko v sporazumu i Glavno kontrolo odredil revizijo vseh navedenih uradov.
Trbovlje
O Lista izžrebanih dobitkov loterije Dijaškega podpornega društva je na razpolago v DruStvenem domu. Dobitki se bodo dobili v Ljubljani cd 1.—28. februarja. V ta miren je treba tri dni preje spcrc&ti odboru DPD številko izžrebane srečke. Sr©5ko je treba izročiti ob prejemu dcbit'.;a.
^Socialistični shodi. V soboto popoldne Je primaršlral cel kordon agitatorjev za Delavsko zbcrnico v Trbovlje. Napovedana sta bila kar dva socialistična shoda. Enega so imeli kakor Jih imenuje delavstvo; »širni socialisti« v Delavskem domu, drugega pa Bernotova »kup na pri Forteju. Na prvem mestu »o nastopili kot govorniki gg. StukelJ, Peterkavič in Svetek iz Ljubljane, neoziraje se na domače govornike, ki so se radi pokazali na odru, zavedajoč se, da imajo vendar enkrat mir pred komunisti, ki so jim delali zadnja leta toliko preglavice, ob sedanj h volitvah pa pohabili svoja »načelna« stališča in se združili z socialpatrioti, kateri edini so krivi današnje-
ga cbupnega stanja delavstva. Vso govorniki so se največ br.vlli % agitacijo v Delavsko zbcrnloo. Sramežljivo je g Svetek prhnal, da Delavska zbornica do sedaj še nI naredila nič za delavstvo, seveda ni povedni, da je Del. Del. zbornica v njihovih rokah kakor tudi vse druge scclalne Institucije. Da nt v Sloveniji po njegovem mnenju nas. Ija, temu so se vsi navzoči delavci pomenljivo smehljali. O. Peter, kovič si Je pa poprej vse glavne točke svojega govora izpisal iz Zakona o zaščiti delavstva In sicer demasogično zahteval od vlade, kar je že uzakonjeno, medtem ko današnja Del. zbornica ni zn~la lega zakona Ščititi. Na dnevnem redu shoda je bila tudi točka o redukci ji delavstva. O tem ee je bore malo govorilo, bila je samo vada za shod. Kako bi se redukiji delavstva ustavila, ali kako bi se tem revežem pomagalo, ni nikdo vprašal. Po shodu, ki se je konJal brez vsakega navdušenja, je pa eden naših pobiral glasovnice in jih lepo število prinesel v tfjn/štvo »Strokovne zveze rudarjev«. Delavstvo pa tudi mi kličemo: Organiziraj se, pa ne pri socialdemokratih nego v naši Strokovnmi iveii rudarjev! To društvo ti je pomegalo največ zadnja lela in hoče pomagati tudi v bodoče brez fraz in farbarij.
& Lovsko društvo »Jelenca-Hrastnik-Trbovlje opozarja vse posestnike psov, da bodo lovski čuvaji uničili vsakega lo večera« pfa v času lovepusta no društvenih loviščih Marija Reka in Trbovlje. — Odbor.
Volitve v Delavsko zbornico.
Na »oddajni list« se vsakdo podpiše. Tega »oddajnega lista« ne trgajte proč.
Pravilno opremljene kuverte pošljite pod posebnim evojem priporočeno na tajn:štvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Delavska zbornica in soc. demokracija.
Fran Erjavec nadaljuje svoj članek o »Delavski zbornici« v Socialni Misli« (številka 2) takole:
»Za delo v delavski zbornici v preteklih Štirih letih pa nosijo vso odgovornost različne socialno-demok: atične frakcije, katerim je izročila SDS pri imenovanju prv.h članov glede na svoje intimne odnošaje z njimi zbornico v upravo. Socialisti so imeli absolutno večino v plenumu ter v upravnem odboru zbornice in Iz njihovih vrst je tudi vse uradništvo. Res je, da je bilo v opisanih razmerah n?mog«:če razviti delavnost, kakršna bi bila zlasti še glede na težak današnji položaj našega delavstva neobhodno potrebna, vendar je bilo tudi v teh razmerah dovolj prilike, da so mogli pokazati, kaj hočejo in kaj znajo. Njih lastno peročilo za prva leta je živ dokaz popolnega nerazumevanja nalog take važne institucije ter popolne nesposobnosti za zastopstvo najvitalnejših delavskih ipteresov. Skoraj vse njih delo vsa tri leta se je nanašalo na intervencije, za katere je bila pozvana in na cddajo mnenj o nekaterih pravilnikih in naredbah raznih ministrstev, dočim o kakem iniciativnem in ustvar-jajočem delu skoraj nI sledu. To, kar je delala in naredila doslej naša delavska zbornica, bi lahko in morala narediti prav vsaka povprečna delavska strokovna organizacija, dočim bi morali pričakovabi od zbornice, ki razpolaga pač t vse drugačnimi sredstvi tudi vse kaj drugega.
Skvenija zadnja leta ječi pod gospodarskim iziemanjem od strani osrednje vlače, vse panoge gospodarskega življenja propadajo, kar povzroča vedno obupnejši položaj delavstva, velik del zakonitega socialnega varstva je že leta in leta le na papirju, socialno političnim zavodom se cnemogoča vsako uspešno ude stvovanje in dan za dnem doživljamo naravnost protizakonite akte od strani posameznih mi nistrstev v škodo de'avstva, a kako je reagirala naša dela.vska zbornica na vse to? Par vodenih resolucij, par revnih dopisov in pri koncu smo. Nekaj krati sta v zadnjih letih zborovala plenutn zbornice in njen upravni odbor, a sposobna nista bila niti za eno v-čjo akcijo v prid stanu, ki sta ga bila dolžna zastopati, niti ena večja iniciativa ni vznikla iz zborr. e, niti eni grozeči krivici delavstvu se nista znala upreti, niti enega gibanja izvesti, niti eni upravičeni zahtevi dati primernega povdarka. Dcčim je zbornica za trgovino, obrt in industrijo pravo zatočišče in opora podjetnikom, njene seje pa prava revija slovenskih gospodarskih razmer, pa velika večina delavstva niti za eksistenco delavske zbornice do teh volitev sploh vedela ni. Njih lastno delavno poročilo je dokument idejne revšč ne in akcijske nesposobnosti, zato je bilo za naše delavstvo vprav fatalno, da je bilo zastopstvo njih interesov izročeno v take roke. SDS, zastopnica naše kapitalistične reakcije je dobro vedela, kaj dela, ko je izročala Delavsko zbor-nieo našim socialno-demokratičnim frakcijam ...«
ZADNJI DNEVL
Še danes in jutri, v sredo 27. t. m., Je čas, da delavci in delavke dvignejo glasovnice pri poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Kcfcf ne dvigne kuverte in glasovnice, ta dejansko glasuje za nasprotnike. Nujno torej prosimo: spominjajte in poučujte, da ne o;tane nobena glasovnica nedvignjena. Vsak naj vzame seboj kako izkazilo.
NABENE GLASOVNICE GLAVNEMU VO-LIVNEMU ODBORU PO POSTII
V vsako kuverto mora uradna gl»»:vnica in naš glasovalni listek. To dvoj. oboje, dru-tfuga nič.
Nečuven teror 3D3 v Lsšksm.
V Četrtek, t. j. 21. 1. 1926. je imel v Pivnici v Laškem javen shod g. dr. Pivko. Ob tej prilik« je rekel laški župan g. dr. Roš sledeče: »Apeliram na delavstvo, kot delojemalce, oso-fcito pa na delodajalce, da p: berejo glasovr.lce, jih nesejo meni, oziroma izročijo našemu tajništvu SDS in to jih bo poslalo tja, kamor spadajo in da bo častno.« Izvaja se pa teror od demokratske strani na sledeči način: V plvc-varnlci v Laškem je 56 uslužbencev. 23. t. m. ob petih so se delile glasovnice tako: Pri de-iivi so bili navzoči: Hasenorel, Cejhen Vladimir, Marzidovšek Miloš in Siljan. Povedali niso nikomur, zakaj pravzaprav gre. Povedali so samo, da so volitve za Delavsko zbcrnico. Niso pa povedali, koga kdo želi voliti. Glasovnice niso niti enemu dali. Vsak je moral kuverto podpsati in ta komisija je glasovalni listek opremila s kandidatnim listkom >RudlcIf Juvan«.
Prosimo vas nujno, ukren'te, da se take volitve takoj ovržejo in razpišejo vnovič in da se voli s kroglicami kakor pri državnozborskih volitvah! Sedanji način ;e sama goljufija, fca!:or je slovenski narod ni doživel! Ko so naši delavci zahtevali glasovalne listke in kuverle, so odgovorili: »To mora ostati pri nas. Nihče je ne dobi v reke.« Priče so na razpolago. Če bo pa še obstojal sedanji način volitev, prosim ukrenite, da se glasovnice delijo ob na"zočnrsti g. glavara Pinkave, ozir. g. vlad. tajnika Maršiča. Drug naoin je sama sleparija. V kuvertah ~> imeli že vse pripravljeno s kandidatno listo »R. Juvan«, V rudniku Huda Jama se gi;di isto. Pobiral je glasovnice paznik Peklar.
KAKO SAMOSTOJNI DEMOKRATJE DE-LAJO ZA ŽERJAVOVO LISTO.
Da ne bo izgledalo v javnosti kakor da so Žerjavovci pozabili, kako se volitve po balkansko delajo, odkar to pri nas socialisti prdf-ticirajo, naj sledi peročilo s Studenca pri Ljubljani;
Med trežnike v umobolnici je razdeljeval kuverte neki Viktor Rožanc. Prinese kuverto Matevžu Praprotnik. Ta pogleda in vidi, da je v kuverti listek za Žerjavovce. Praprotnik mu noče podpisati. Viktor Rožanc pa le lepo vzame ku-erto nazaj, pa je bilo opravljeno. Isti pirnese Francu Jančarju kuverto. Ta hoče pogledati, kaj je v kuverti, pa ni mogel, ker je ila že — zapečatena. Ko je hotel vedebl, kak listek je notri, se mu je reklo: »Mi volimo krščanske socialiste. Notri je Tcrseglav.« Jančar je verjel in podpisal. Ko je zvedel od drugih, da je prevaran, je zahteval kuverto nazaj. Rožanc mu je ni hotel izročiti, ampak je rekel, da jo je strgal. Gadnak Mariji je tudi noče dati, češ da je ni. — Pripcmniti je, da jc bilo dovolj kuvert dostavljenih. — Tako dela samostojni demokrat Rožanc. Upamo, da ga državno pravdnštvo ne bo pozabilo, ker so priče za vse to na razpolago.
SE NEKATERE MANIPULACIJE.
Iz Murske Sobote nam pišejo, da tamkaj neki Komavli razdeljuje kuverte ln glasovnice tudi takim, ki bi jih morali dvign ti po navodilih glavnega volivnega odbora osebno. So slučaji, ko je prinesel na dom, dal podp sati, ne da bi volivec kaj ve«del, potem na mirno spet spravil kuverto v žep in cdšel.
Prosimo, da te tega gotpoda in njegovo postopen e natančne], ogleda, ker j« baj. uradnik borz. dala«
Laško. Poročali smo, da je neki paznik strahoval delavstvo pri razdeljevanju kuvert. Popravljamo, da doličnik ni socialni demokrat, ampak samostojni demokrat. Vsekakor je zelo »demokratičen« mož.
V tovarni Franc Derenda v Ljubljani se je grozilo od strani podjetja, da oni, ki ne Lodo glasovali za Juvana (t. j. za Neodvisno del. listo), ne debe več dela v tovarni. Tako se je grozilo tam zaposlenima Jarcu Ivanu in njegovi ženi, katera sta zahtevala glasovnice zase, a jih nista dobila.
Pri tvrdki Eatje1, Ksrlovska cesta, je razdeljeval kuve< te neki Cotlč. Mlajšim delavcem ni dal glasovnice, ampak samo kuverto. Ko so to opazili, so zahtevali še glasovnice. Ta pa jim je mirno izjavil, da jih nima. Tako so spet delavci od osrečevalcev delavstva —- socialistov oropani volivne pravice.
A Tudi pri posvetovanju o trgovinskem ministrstvu v finančnem odboru se demokratska tigra nista premaknila iz svojega brloga, da bi branila interese slovenske obrti, trgovine in industrije ter opozorila na protislovensko stališče gg. Saviča in Kalafetoviča glede naše industrije, ki jo hočeta la dva gospoda popolnoma demontirali. Pač pa se demokratska tigra pereta v »Jutru«, da nista člana finančnega odbora. Če tudi nista člana, gotovo pa je, da sla namestnika in vsak dan lahko vslo-pita v odbor in tam povzdigneta svoj glas za slovenske volivce. Toda slovenski demokratje so si od kluba izprosili izjemno stališče, da jim ni treba nastopati proti sedanji vladi, ker bi s tem spravili v nevarnost oba slovenska velika župana in finančnega delegata, ki pripadajo k njihovi slranki. Smešna je trditev v »Jutru«, da Demelrovič in Popovič branita tudi interese »mnogo bolje nego gg. Puše-njak in Kulovec«, tako smešno, da pred slovensko javnostjo o tem ni treba izgubljati besede. Ne samo volivci naše stranke, ampak vsi pravično misleči Slovenci brez razlike strank priznavajo, da sta marljivo in vešče zastopala slovenske inlerese v finančnem odboru. Nasprotno pa je dejstvo, da se dr. Žerjav in Pivko niti enkrat nista pojavila v finančnem odboru. Kakor Pucljevo tako je tudi njih molčanje le novi dokaz, koliko so jim potrebe in želje volivcev resno na srcu.
A Napredna koncentracija še vedno dela skrbi »Jutrovcem«. Narodne socialiste imajo že na vrvici. Koliko so stale te vrvice, o tem seveda zgodovina molči. Dr. Niko Zupaničeva struja v radikalni stranki pa je že od zadnjih volitev bliže demokratom nego radikalom, čeprav si V Belgradu še domišljujejo, da je dr. Zupanič edin pristen radikal v Sloveniji. Kristanove, dr. Korunove in Makučeve zveze z samostalnimi demokrati pa itak ne datirajo od včeraj. Zdaj naskakujejo Pucljeve in Prepelu-hove trdnjave za koncentracijo. Zato nedeljsko »Jutro« zopet proglaša deslo, »da naj hite vsi dobri naprednjaki nazaj pod staro, edino dosledno, napredno in narodno (slovensko?) za-: slavo SDS.« Hilrost pa nikjer ni dobra, zato ! so »naprednjaki« pač rajši počasni.
A Železniška zveza Slovenije z morjem je propala vsaj do novega proračuna in to po zaslugi člana sedanje vladne večine g. Puclja fn njegovih tovarišev. Sedaj lahko do te dobe posodi Prepeluh Puclju eno »dolenjsko železnico « ki jo je svojčas teden za tednom vozil po »Avlonomislu«.
A Samostojni demokrati proti interesom Slovonije. »Jutro« opetovano laže, da so naši poslanci odobravali proračun vojnega ministrstva. Dasi smo to laž že opelovano ovrgli, vendar ne da »Jutro« miru. Naj bi to ubogo »Jutro« pometalo pred svojim pragom, pa bi mu ne bilo treba stikati za Lažmi. Zastopnika SDS gg. Popovič in Demelrovič nista v vsej proračunski debati niti besedice zinila, za dobro Slovenije. Nasprotno! V včerajšnji debati o prosvetnem ministrstvu sta javno pokazala, da sla proti kreditom za slovensko univerzo. Samostojno demokratska stranka v finančnem odbrou je složno z drugimi srbskimi strankami briskirala vse slovenske zahteve.
§§®m sls
V D. M. v Brezju pri Mariboru je bil I 24. januarja shod SI.S, ki je bil dobro ob-j iskan. Zborovalci so prišli iz vseh okoliških i vasi. Predsedoval je g. Fr. Maher. Govorili so: par, posl. Fr. Žebot, dekan Sagaj, delavca Miki in Polše in posestnik Florjančič. Na shod je prišel tudi radičcvcc Kobale, ki pa je med splošnim pritrjevanjem izjavil, da soglaša in odobrava izvajanja naših govornikov. Eden zapuščeni socialist se je skrival v kotu in ni upal nastopiti. Zbor je izrekel Jugoslov. klubu z vsemi proti enemu glasu popolno zaupanje.
Cuvaitc sifol obraz
mkHS^SHSE&SŠ
Ualti* 7.a mnlvrOe "' "1*"	nS|,n ,mii«I*UO •»»
-lan. Dobiva •»*jen_ > ■ ,fk,pnic0. <11 a*no • <»•
BCnfige in revije
Dr. Janko Kotnik, Rlovensko-franroski slo.
var s seznamom nepravilnih glagolov. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena vez. izv 70 D.n. — Po svetovni vojni re je tež šče gle 'e znanja tujih jezikov slovenskega naroda p< mak-nila od nemščine k francoščini in čez deset let bo znal vsak izobražen Slovenec frr.niosko, kot je znal svoje <!ni nemško in ker je v srednjih šolah francoščina upoljnna Je v drugem razredu, se bo naš dijak v sedmih letih f.p prav dohro navadil tega svetovnega jezika naših Mitičnih zaveznik ,v. Za "o moramo samo z največj m veseljem pozdraviti dejstvo, da je Jugoslovanska knjigarna izdala prepotreben slovensko-francoskj slovar. Besednjak jo plod mnogoletnega dela in truda nriznnncm strokovnjaka dr. Kotnika. Ima približno if> 000 slovenskih izrazov, besed-izločnic. franco kili bo-sedi pa skoro še erkrat toliko. Ako s 1000 besedami za silo že govorimo tuj jezik in za prvo potrebo lahko s 1000 besedami Izražamo, in nko vemo, da povnrečen Inteli»ent v Jeziku, v Vaterem govori, ne rabi več kot fiOOO do 8P00 r nam obilica besednega zaklada v tem bese'niid<u no 6amo imponira ampak nas naravnost preseneti. S pomočjo tega slovarja bo učenje francMfne prava igrača, trgovec bo segel po njem. li'«l<u bo Izborno služil, vsakomur, ki bo iskal francoske«« izraza, bo prišel prav Vsebuje tudi nijskritcj5e besede slov. besednega zakladi, nVravmn „ vse stroke, od filozofije do vsakdan ih potreb preproste govorice, od znansva '>n mImivo. od re ne plati do hvmorističnegn shvačanja. Tudi na fraaeolo-g'jo se v potni meri ozira. Koncem knjigo je ]>ri-delan še vr'o potreben seZtmn francoskih nepravilnih glagolov, ki je prav« tolažba vsakemu ne-froncozu. Knllga je nrlnčim in zelo okusno opremljena, lisk lep, jasen, či^t in nepremajhen, papir prav dober. t.iko da lahko trdimo: /.lato jedro v okusni opremi. — Ufočnsno opozarjamo na dr. Janko Prefnfri<>v Frnucosko-slovonski slovar, ki s'ane vezan 70 Din.
Efublgan&lko (jledlišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Torek 20 jan.: Zaprto. Sreda 27. jan.: Zaprto. Četrtek 28. jan : HENRIK IV. Red A.
Opera.
Začetek ob nol 8 zvečer. Torek 2fi. jan.: SRCE 17. I.FCTA, POZIV JTA
PLES, CAPRICCIO ESP A O MOLE. Red F. Sreda 27. jnn.: ZVEDAVE ŽENSKE. Red D. Četrtek 28. jan.: Vojaška predstava. Izven. * »v *
Gostovanje ljubljanske dramo v Celjo,
znanjeno za prihodnjo sredo, je preloženo na -začetek februarja. V sredo dno 27 t. m. ostane ljub-
TuristHicc?
Kranjska pora. Ob 7 — 10" C, barometer s. dviga, brez oblakov, pršič suh sneg 63 cm, saninea in smuka ugodna.
Uohinjska Bistrica. Ob 7 — 9° C, vreme jasno, snega 60 cm, smuka in saninec ugodna.
Ntzszttfinižja
Slovenska krilantka lenska zveza ima svojo redno sejo danss v torek ob 5 v Jugoslovanski tiskarni.
VI. biblični veler za izobraicnce bo jutri v sredo ob pol 8 v predavalnici Doma za duh vaje. Predava msgr. dr. Ujčič. Etični problemi v evangeliju sv. Mateja.
Jugoslovansko društvo za proufavanjc angleškega jezika naznanja svojim člarnm, da s« vrši članski sestanek mesto v sredo 27. t. m. p<* poldne, zvečer ob 20. uri v damski sobi kavarn« »Unionc. Po želji revije na razpolago. Tajništvo i« knjižnica pa posluje a še vedno ob sredah od 17 do 10. ure. — Odbor.
Učiteljsko pernico dru&tvo. Odbor učit. pevskega društva obvešča, da se bo vršila prihodnja pevska vaja 31. 1. ob 9 v Glasb. Matici in bo trajala do 2. II. Ker je to zadnja vaja pred koncertom, prosimo tečne udeležbe vseh Prinesite seboj tudi pesmarico. Pevce in pevke, ki so se v začetku sezone vpisali v društvo in dobili note pa pošti, pa se niso udeleževali pevskih vaj. prosimo, da vrnejo note na naslov Mirko Dermelj, učiteli gluhonemih v Ljubljani.
Drui'vo nimešiencev mastnega dnhodarstvfinega urada v Ljubljani priredi dne 0 februarja od časa svojega obstoja prvo veselico v veliki dvorani mestnega doma s pričetkom ob osmih zvečer do štirih zjutraj. Za izborno godbo, domača zabavo In najboljšo postrežbo jo preskrbljeno v najboljši meri. Ker je čisti dobiček namenjen društvenemu podpornemu skladu, se priporočamo za obilen obiik.
Odbor.
Ustanovni olčni zbor dmitra »Zveza absot' venlnv rudarskih ioU, katerega pravila je gospod veliki župan že potrdil, se vrši v Trbovljah na nedeljo 31. januarja 1926 ob desetih dopoldne v po» sebni sobi gostilne g Antona Volker. Tovariši, ab-solventl rudarskih šol, bivajoči na ozemlju ljubljanske in mariborske oblasli, jugoslovanski državljani, pokažiie in poskrbite za čim številnejšo udeležbo. Srečno I — Pripravljalni odbor.
Naše prireditve
Kat. prosv. društvo t Porovnlcl prlred! v ne«
deljo dne 24. januarja ob treh pop burko »Svet«.
Krekova prrsvcta v Ljubljani. V nedeljo dno 31. januarja občni zbor ob petih popoldne. Pred občnim zborom skioptično predavanje: Sv Tarči-zij. junak iz dobe katakomb. — Zjutraj ob pol sedmih sv. maša s pridigo. Vse društvenice povabljene.
Abslincnisko akademijo s prav pestrim sporedom so priredili člani in članice podružnice Svet« Vojske na 111 državni realni gimnaziji v Ljubljani, v nedeljo dne 24. januarja 1926 ob pol treh popoldne v dvorani Rokodelskega doma. Po kra kem pozdravu je predsednik podružnice razložil pomen današnje akademije. Nato so se pričele izvajati posamezne točke: Recitacija: Mens sana in cor-proe sano, katero je tovariš Roth prav lepo pred-našul. Sledile so: »Duševna zaostalost« in »Demone, ki sta žela burno odobravanje. Nato jo sledil prireditveni govor tovariša Seibilza, ki je v izbranih besedah razložil in dokazal, kako škodljivo je pijančevanje, kako a'kohol škoduje duši in telesu Pozval je vse navzeče. da kolikor je v njih meči, pripomorejo z besedo in dejanjem, da se abstinenca razširi med ljudstvom in sploh predvsem med mladino — kot bodočo nosileljiro. branileljko ln tvoriieljico naše domovine. Šaljivi pii«or »Majot in njegov stuga< je žel očividno največje odobravanje. Kot zadnja tečka se je tivajala burka »Bu-cek v strahu«, pri kateri so se ljudje nasmejali ve« kot dovolj ler »o tako mogli odnesti najbolišs utiso, da aa med diiaitvnm vandnrla nakai vihli*. Jainaki
Znanstvo.
Se predno je pri nas kdorkoli kaj napisal ali povedal o psihoanalizi, so naši listi po inozemskem tisku posneli senzacionalno vest: nekje — v Ameriki, če se ne motim — je živčno bolan mladenič, ki ga je lečil zdravnik po moderni psihc analitski metodi, storil samomor; juristi so okrivili psihijatra in njegovo metodo in dvignili glavo proti psihoanalizi. — Funkcija dnevnega tiska je ta, da sledi z nedohitljivo brzino drvečemu javnemu življenju, da beleži politične, družabne in kulturne veličine in senzacije dneva in tako tvori neko vez med publiko, širokim svetom in žarišči življenja. Ni njegov poklic, da bi izrekal poslednjo besedo v sodbi o novih kulturnih pojavih in odkritjih. Toda baš zato, ker je tako tesno zvezan z vsakdanjim življenjem in ker tvori kos večnega vsakdanjega kruha dušam množice, je dnevni tisk najbolj v stanu, da pomaga novim kulturnim dogodkom do popularizacije, to se pravi do njih pravilnega razumevanja pri publiki. V tem bi bila ena njegovih poglavitnih nalog.
Prvi, ki je pri nas pričel razpravljati o psihoanalizi, je socialno-pedagoški krožek na univerzi. Ob prilični udeležbi učiteljstva, di-jaštva in drugega občinstva je ta krožek v poslednjih treh tednih na učiteljišču priredil troje zanimivih predavanj: o Freudu in njegovi teoriji panseksualizma (dr. Bartol), o psihoanalizi in vzgoji (univ. prof. dr. Ozvald), o psihoanalizi in razlagi snnj (dr. Bartol; samo tega ne vem, čemu spravljnjo v promet germanizem >izlagnnje«, in da še bolj bode v oči, pišejo v listih in na lepakih brez vsakršne potrebe: izlaganje = Auslegung).
Psihoanaliza je delo dunajskega psihijatra pros. Sigtnunda Freuda. Zdravniku za živčne in duševne bolezni, ki je bil doslej navezan samo in izključno le na zunanje simptome pri zdravljenju svojih pacijentov, ki v mnogih primerih ni zamogel razbrati organične, vzročne zgradbe danega bolezenskega pojava, je odprla čisto nov svet: napotila ga je k podzavestnemu doživljanju bolnikovemu. kajti postavila je tezo, da tu tiči vzrok večini duševno - abnormalnih pojavov. Ta trditev je pri razumevajoči kritik spočetka vzbudila očitek, da je psihoanaliza od tistih misterijoznih tajnih >ved«, ki se za denar po sejmih razkazujejo lahkovernim gledalcem. Ko pa je rodila prve uspehe, je padel ta predsoc.ek in danes se vsak mlad nemški psihi.jater pa tudi pedagog, ki se ne da voditi ie po tradicijah, s pridom okorišča z novimi metodami, v Franciji in Angliji pa smatrajo za stvar bon - tona, da zna človek v družbi reči kakšno o psihoanalizi.
Ena kardinalnih trditev psiheanalitskega nauka je: človeška psiha je zgrajena iz dveh neenakih polovic, iz zavestne in podzavestne; po obsegu je podzavest bogatejša od prve, v njej se dcgaja več in odločilnih doživljajev in zlasti oni, ki igraje glavno vlogo pri živčnih in duševnih boleznih. Psihologija razpravlja o pojavih zaveslne, psihoanaliza o pojavih podzavestne duše.
Človek v družbi ne nastopa takšen, kakršen je sam po sebi od nature. Z ozirom na
1 Dobro kritiko tega >panseksualisti6neg."K nazora podaja znani Sprarger v svoji »Psyc'o'ogie des Jugendallersc, 1925, 6. poglavje: Der 7,us."m-menhang von Erotik und Sesualitat, str 128—139.
Is feoloMfteffa s¥J&ž<
CIKAŠKI KONGRES.
Poročali smo že, da je sv. oče izbral za glavni predmet razprav na kongresu »Evhari-stija in krščanska družina.« Na kongresu bedo pri glavni sv. maši peli Missa de Angelis, za kar se že sedaj vadi 50.000 otrok čikaških šol. Vsi otroci bodo oblečeni v belo. Pričakujejo 2,000.000 udeležencev.
NAVODILA FRANCOSKIM KATOLIKOM ZA L. 1926.
Predsednik narodne katoliške federacije general Castelneau je razposlal na vse katoliške organizacije in delovne člane proglas, kjer podaja smernice aktivnosti za letošnje Isto. Povzemimo v par besedah:
V preteklem letu so se katoliške moči zelo povzdignile in okrepile. Tudi vspehi, ki so jin katoliki dosegli, so vsaj momentnno pre-ceisnn. Poslaništvo pri Vatikanu je ostalo le, *er so bili katoliki ta! o agilni. Svnječasno h« ,ie pričel silen boj zoper nekatere kongre-garije pa so Se ostale vsaj začasno. Frama-soni so hoteli ustavo Alzacije-Lorene kar po-gazJti. a jo morajo še vedno upoštevati in spoštovali. Ti in drugi uspehi navdajajo katolike z velikim upanjem v bodočnost.
Borili se bodo v prihodnjem letu predvsem za lo, da dosežejo redovnikom in redovnicam pravico do poučevanja, da se torej ukinejo pristranski zakoni iz 1. 1901. in 1904., po katerih nimajo redovi niti pravice do obstoja, Boriti se je treba predvsem zoper zahtevo framasonstva, ki si hoče šolstvo čisto menopolizirati; vsaj duš nedolžnih otrok nikakor ne smejo dobiti v svojo brezbožno sužnost. Cerkev je dušni blagor svojih vernih vedno neizprosno zastopala in tako tudi sedaj zahtev nadzorstvo pri pouku zase.
« Revolucionarni duh 80.000 učiteljev, ki so M zadali čas združili v neki komunistični or-
etiko in druge norme kultrunega življenja mora svojo osebnost izoblikovati in prilago- j goditi. Utajiti mora marsikako poželenje in J misel in jo zatreti sam vase. S tem pa seveda, da se je trenotno premagal, tega nagona ali potrebe še ni iz svoje duše eliminiral. V podzavesti tli še dalje, tu pa tam se v svoji nad-ležnosti vrača v zavest, ali pa, pod skorjo zavedne duše skrit, kuje in zastruplja človeka in pozneje morda povzroča neuvrozo, histerijo, neurastenijo itd.
Druga trditev Freudova, da so vsi človekovi nagoni v bistvu seksualni, seveda le na prvi pogled ni sprejemljiva. To mnenje bo brez dvoma razvoj psihoanalize sam korigiral.1 Jasno pa je, da je seksualni nagon eden najsilnejših v človeški naturi in je zato njega vloga v psihoanalizi jako velika.
Zdravnik - psihoanalitik stopi v tesen duševni kontakt s pacijentom. Ko si napravi jasno sliko o njegovi bolezni, skuša iz njegovega tekočega in zlasti minulega življenja poiskati momente, ki imajo kakršnokoli zvezo s patološkim pojavom. Pacijent je morda kdaj doživel dogodek, ki se mu je kasneje zbrisal iz zavestnega spomina, pod zavestjo pa živi dalje in snuje in truje; morda se mu je kaj čisto na skrivnem vtihotapilo v dušo, o čemer si nikoli ni bil in si je zdaj še toliko manj nn jasnem. S tem, da zdravnik pacijenta koncentrira na njegovo notranjost, da z njim vred skuša dognati kavzalne odnošaje med njegovim življenjem in boleznijo, in če pri tem prizadevanju več ali manj uspe, se mu posreči iz bolnikove duše izluščiti zastrupljajoči nagnn, misel itd. in ga tako ozdraviti.
V ponazoritev tega abstraktnega razlaganja — en primer ki ga pripoveduje dunajski psihijater-psi! analitik.
Mlada žena se je nenadoma znašla v neznosnem razrvanem živčnem stanju. Vsako noč jo morijo grozno sanje, strašen, na pol blazen obraz se ji prikazuje in nekaj težkega ji lega na prsa, jo duši in davi. Raz.ume se, da tudi podnevi ne najde počitka in miru, vrhu tega pa se je pred majhnimi prostori loteva needoljiv strah. Zateče se k zdravniku. Z bodrilno besedo in vztrajnostjo je ta tekom štirinajst tako-le razbral položaj: Doma ima teto, ki ni povsem normalna. Pred davnimi leti, ko je bila še majhno dekletce, je z nekaj starejšo teto sama spala v sobi. Naenkrat začuti neki pritisk na prsa in vrat. prebudi se in nad seboj zagleda strašni idijotski tetin obraz. Zakriči. Noro dekle ji maši usta in ji zagrozi, naj nikomur ničesar ne pove. Otrok je molčal in polagoma je ta dogodek v zavestnem spominu splahnel. Po letih pa se je v nerazumljeni in strašni obliki pričel vračati v njeno zavest in jo vznemirjal. S tem, da se je potom psihoanalize izločil iz podzavesti, je bolnica ozdravela.
Psiheanalize Freud ni ustvaril — ona je stara kakor človek — pač pa jo je odkril kot znanstveno metodo in jo spravil v sistem. Vsak inteligenten človek je kolikor toliko psihoanalitik. V medicini In tudi v pedagogiki pa pomenijo Freudova odkritja velik napredek.
ganizaciji, zahteva v šolskih zadevah še podvojene previdnosti.
Prav ta<ko važna in nujna pa je tudi skrb za to, se uvede v vseh deželah zopet v družino pravo katoliško življenje in se uposta-vijo zapravljene verske tradicije.
RAZMAH MISIJONSKEGA DELA.
Najvažnejša misijonska organizacija je brez dvoma Družba sv. apostola Petra, ki ima v prvi vrsti namen, da vzgoji domači duhovniški naraščaj med narodi, med katerimi katoliška cerkev izvršuje svoj misijonski poklic. Ta družba razvija silno energijo ki naj zlasti zajnrne mis'jonske rokra;'ine Indijo, Korejo, Afriko in Oceanijo. Pobuda za ta velevažni misijonski pokret je izšla iz Normandije. Uteme-Ijiteljica tega društva, ki druži v svoji sredini najngilnejše misijonske delavce in katerega tajnik je znnni kardinal van Rossum, je bila gospa Š!efanija Coitin, ki je v svoji brezmejni vnemi za povzdigo misijonskih poklicev v poganskih deželah zbrala okrog sebe še veliko plemen iih in idealnih žena Delovanje tega društva je zavzelo široke dimenzije. Italijanski episkopat ki knže izredno zanimanje za tozadevno delo. je združil okrog sebe celo armado mlndih. idealnih ljudi, ki pomagajo pri tem velevažnem misijonskem delu; zlasti italijanska semenišča praktično udejstvujejo to idejo. Nad vsem tem gibanjem pa sloji sveti oče kot moralni zaščitnik društva. S papežkim breve je bila 24. julija 1925 proglašena sv. Te-rezika od deteta Jezusa za priprošnjico in za-ščitnico tega društva, ki naj siplje svoj blagoslov na misijonsko polje, ki ga s tolikim uspehom obdeluje Družba sv. apostola Petra. Velike vsote so se že nabrale v podporo temu misijonskemu delu. Na prvem mestu sloji Holandija. na drugem pa Belgija. Družba napreduje korak za korakom in pomaga v ve-liki meri reševati duie poganov.
11 starodavnih grobnic.
prenašajo dragocene najdenine v egiptovski narodni muzej. Na sliki vidimo kako prenašajo faraonovo krsto z vojaškim spremstvom.
Gospodars/vo
spodarske koncentracije v enaki meri.« — Če bo res tako, bomo še videli.
Uradni kurzi za februar. Iz Belgrada po* ročajo, da je finančno ministrstvo odredilo za mesec februar sledeče uradne kurze: napole-ondor Din 218, turška lira 246, angl. funt 274, dolar 56.40, kanadski dolar 56.15, nemška marka 13.42, poljski zlat 7.75, šiling 7.94, 100 francoskih frankov 212, 100 švicarskih frankov 1090, 100 lir 277, 100 belg. frankov 255, 100 hol. goldinarjev 2.265, 100 roon. lejev 25, 100 bolg. levov 40, 100 danskih kron 1.404, 100 švedskih kron 1.505 100 norveških kron 1.147, 100 španskih pezet 801, 100 gršluh drahem 75, 100 Kč 167, milijon madžarskih kron 790.
Zvišanje cen sladkorju. Iz Belgrada poročajo, da je sladkorni kartel dne 20. t m. zvišal cene sladkorju za 10 par pri kg. To povišanje cene razJagajo s čvrsto tendenco na tujih tržiščih, ker so prišle slabe vesti iz Kube. — Pri nas so vse tvornice zaključile kampanjo in strokovnjaki cenijo produkcijo na približno 50.000 ton-
Bilanca Narodne banke.
V inseratnem delu belgrajskih listov smo čitali te dni bilanco Narodne banke. Ker je Narodna banka notni institut, ki je važen za celo državo, prinašamo bilanco za 1. 1925. (v oklepaju navajamo postavke za leto 1924. in 1923. in sicer vse v tisočih dinarjev).
Bilanca.
Aktiva: gotovina 1.391 (5.370—4.638), zlato in srebro 93.428 (89.816—86.114), inozemski korespondenti 365.634 (379.905 do 348.067), menični portefeulle 1,207.926 (1,289.283 do 1,333.714), lombard 163.266 (205.711—189.966), državni dolg 4,466.585 (4,520.6S6), bančni fondi 11.300 (9.242), pen-kovanega denarja 27.234, kurzna diferenca po 8.125), nepremičnine 74.018 (47.539—29.309), inventar 3.667 (3.029-2.354), depoji 37.241 (35.751—40.309), kontokorentni depoji in kavcije 4,723.367 (4,640.939—4,459.196), drž. domene 2,138.377 (2,138.377-2,138.377), depo kovanega denarja 27.234, furzna diferenca po kupljenih raznih devizah 728.674 (595.451 do 211.400), skupaj aktiva 14,053.634 (13,969.906 do 13,383.594).
Pasiva: vplačan kapital 28.299 (25.466 do 22.148), bankovci v obtoku 6.062.684 (6,001.504—5,790.241), državne terjatve 388.138 (367.963 do 455.378), kentokorent 491.051 (629.579—366.983), fondi: rezervni 7.282 (5.833 do 5.311), ažija (za kupovanja zlata) 75.906 (G3.169—49.136), za popolnitev dividende 15.938 (13.486—7.644), za amortizacijo nepremičnin 13.414 (8.088—6.243), za amortizacijo inventarja 2.108 (1.504), fond za zidanje skladišča 1.836 (1.336—1.106), fond za pomoč po-ljudelstvu 334 ('-85), za pomoč poljedelski književnosti 180 (—156); pokojninski zaklad bančnega osobja 11.528 (8.841—7.634), neizplačana dividenda 1.676 (1.838—1.723), depoji 37.241 (35.751—40.300), konto korentni depoji in kavcije 4,723.367 (4.640.939—4.459.159), državne domene 2,138.377 (2,138.377 do do 2,138.377) tantijeme 3.789 (3.508—4.238), čisti dobiček za dividende 23.746 (21.985 do 26.558), skupaj 14,053.634 (13969.906—13,383.594).
Račun zgube in dobička
Dobiček: lombardne obresti 10.723 (9.529—8.037), menične obresti 62.746 (75.841 do 82.119), obresti od drž. posoji'1 9.233 (9.380 do 6.699), ra no 18.254 (2.737—2.268); skupaj 100.957 (97.487—99.123);
izguba: splošni stroški 31.567 (30.424 do 26.953). dubioza 1.161 (7.118—1.536), tan-tijcme3.789 (3.508), odpisi 5.074 (1.474-4.238), drž. delež na dobičku 35.619 (32.978—39.&T7), čisti dobioek 23.746 (21.985—26.558), skupaj
100.957 (97.487—99.123).
•
Reorganizacija prodaje trboveljskega premoga. Zagrebški listi poročajo o tem: »V zvezi s prejšnjimi vestmi in poročiii o novem načinu prodaje trboveljskega premoga, poročamo danes, da je naredila Trboveljska pre-mogokopna družba v resnici nov velepotezen načrt za prodajo premoga, s katerim bo doseženo dvoje: Prvič se bo pocenil premog vsled večje razprodajne možnosti in s tem zvezanega večjega konsuma. S tem bo zmaj-šana cena premogu, ki bo tako konsumen-tom cencje na razpolago. Drugič bo z novim načrtom poenostavljena organizacija razprodaje, ki jc bila doslej pri naših večjih premo-| gokopnih podjetjih, posebno pri Trboveljski i premogokopni družbi, precej zamotana in ' različna. Doslej je namreč obstojalo več teh ' organizacij, ki so v poprevratni dobi bile le 1 pomožne in med seboj popolnoma neodvisne, in v vsem svojem ustroju niso mogle primerno razviti svojega dela. S tega stališča jc tore) novo organizacijo prodaje trboveljrkega premoga pozdravljati, ker ustreza tako potrebam prebivalstva kakor tudi načelom jjo-
Horsza
Dne 25. januarja 1925.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.41—13.51 (13.42—13.455), Italija 227.1750-229.5750 (228-228.25), London 274.125 - 276.125 (274.75-274.85), Newyork 56.153 —56.753 (56.43—56.45), Pariz 211.30-215.30 (212 -213), Praga 166.64—168.64 (167.525-167.555), Dunaj 7.9180-8.018 (7.96), Curih 10.8865-10.9065 (10.8825—10.9625), Amsterdam 22.62—22.82
Cnrih. Belgrad 9.175 (9.175), Budimpešta 72.50 (72.60), Berlin 12330 (123.30), Italija 20.90 (20.91), London 25.20 (25.17375), Newyork 518.25 (518.75), Pariz 19.35 (19.37), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 72.90 (72.90), Bruselj 23.52 (23.52), Buka-reSt 2.245 (2.375), Sofija 3.55 (3.55), Ateno 7.10 (7.10), Varšava 72 (72.50), Amsterdam 208 (208.12).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.535, Kodanj 176, London 34.49, Milan 28.58, Newyork 709.5, Pariz 26.46. Valute: dolarji 710.75, angleški funt 34.46, francoski frank 26.40, lira 28.52, dinar 12.5, češkoslovaška krona 20.97.
Praga. Devize: Lire 136.55, Zagreb 59.89. Pariz 126.425, London 163.50, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—79, vojna odškodnina 310 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20 —22, Celjska 200—205, Ljublj kreditna 210—220, Merkantilna 100—104, Slavenska 50 den.. Kred. zavod 175—185, Strojne 120—125, Vevče 110 den., Stavbna 100-110, šešir 115—120.
Zagreb. 7% invest posoj. 76—78, agrari 44— 45, vojna odškodnina 310—311, februar 286—288, Hrv. esk 120-123. Kred. 133-135, Hipobanka 64.50—65. Jugobanka 106—107, Praštedmiona 955 —960, Ljublj kreditna 210 den., Slavenska 50 d., Srpska 144—144.50, Narodna banka 4350 den., Eksploatacija 40 bi.. Ker„rana 395—410, Nihag 35 bi., Gumann 300—330, Slavex 150—155, Slavonija 42.50—43, Trbovlje 335-345, Vevče 111-120.
Dunaj. Pod on .-sa vska-jad r. 627.000, Živno 269 000, Greinitz 125.000, Kranjska industrijska 310.000, Trbovlje 451.000, Hrv. esk 144.000, Lev-kam 152.000. Avstrijske tvornice za dušik 206.000, Gutmann 900.000, Mundus 948.000, Slavonija 53.000.
Blago.
Ljnbljana. Les: Hmolovke, od 6—10 m dolge, 6 cm debele, fco naklad, post. 5.50 bi., bukova drva suha, fco naklad, post. 21.50 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka. fco vag. naklad post. 2 vag 310—310, zaklj. 310 pšenica banotska, fco vag naklad post. 2 vag. 305—305, zaklj. SOS. pšenica domača, fco vng. prekmurska post. 320 bi., koruza umetno sušena, fco vag. sremska post. 150 bi., koruza, času primerno suha, fco vag. slavonska post. 5 vag. 122.50—122 50, zaklj. 122.50, koruza, času prlmcno suha, fco Jesenice tranz. za II. 1 vag. 165—165, zaklj. 165. koruza, času primerno suha, fco vng. naklad, posl 120 bi., koruza medjimurska fco vag. medjimurska post 1 vag. 175—175, znklj. 175, koruza drobna, fco v. prekmurska posl. 175 bi., oves srbski, fco Postojna tranz. 1 vag. 220—220, zaklj. 220, ječmen 60-07, par. Ljubljana 235 bi., ajda domača, fco vag. prekmurska post. 265 bi., rž domača, fco vag. prekmurska post. 215 bi., proso rumeno, fco vag. prekmurska post. 215 bi., otrobi drobni, pšenični, fco vag. nnkalad. post 125 bi., ježice, zl itorumene, fco vag. dol. post. 250 den. — Gradbeni materija!: la Porllmidremrnt >SaIonn<c-Tour. fco v. Solin: v jutavrečnh po 50 kg 40 bi., v panirnntlh vreč.nh po 50 k« 45 hI. v sodih nn 150. 180. 200 ka ».50 bi.
Jos. Ilc, Kočevje:
Železniška zveza Slovenije z morjem.*

Koliko prerekanja je že bilo do danes o tem fnko perečem gos|>odarskem vprašanju Slovenije! Skoro toliko smo pisali o tej zvezi kakor o davčnih bremenih, ki tiSČe dnevno hujše vse naše gospodarstvo. Poklicani in nepoklicani so porezali v boj, pred vsem so se do danes odlikovali prijatelji varijnnte Kočevje— Lukovdol—Vrbovsko ali Klodič-Hrovaove zveze, ki niso zamudili ne doma ne v Belgradu, a ludj ne v Zagrebu in ne dru-zod, da ne bi po svoje v svojem smislu hoteli informirati v svojo korist naše javnosti.
Kot tajnik akcijskega odbora za gradnjo železnice Kočevje—Brod Mornvice hočem objektivno premotriti to vojevanje in osvežiti v spominu mnoge trdi.ve in dejanja naših nasprotnikov.
Boj, ki ga vodijo pristaši Klortift-Hrovatove železniške zveze Slovenije z morjem proti nani, ni resen. Stališče našega odbora je bilo od vsega početka njegovega delovanja, da naj dobi Slovenija z morjem tako zvezo, ki bo zanjo najboljša. Ko so prišli za nami s svojimi projekti gg Kavčifi, Klodič in Hrovnt. jih mi nismo šli pobijat, ne — naš odbor je temeljito proučil njihove varijante in os al tudi še nadalje pri — svojem delu. Prepričali srno se, da zastopamo popolnoma in edtno pravo stališče. Nasprotniki pa so se tedaj zagnali v boj z letaki in brošurami, z osebnimi napadi po Časopisju in slikanjem ter opisovanjem na?ega projekta, kukor bi bili v Kočevju sami koristolov-ci, ki iščejo sebe in svoje gozdove ter hočejo za-llačanili ponovno najmanj pol Slovenije in požreti niilijiirde državnega denarja.
Gre za korist Auersperga! Dobro — preglejte kataster in videli boste, da ima Auersperg s svojim velepossestvom prepredeno celo Kočevsko, dasi so seveda deli ob Klodič-Hrovatovi črli veliko manj vredni od onih ob Musilovi. Gospodom projektantom Kočevje—V-bovško je kct strah zašel v kosli g A. Kajfež — ne bojle se — ne košček njegovega posestva ne leži od Livoldn dalje (4 km od Kočevja) ob Musilovi progi, merltem ko ima ob Klodič-Hrovat-Kavčičevem »kompromisu« tako v kočevskem kakor tudi v črnomeljskem okraju zelo lepe in dobro kultivirane gozdove, ki bi na vrednosti bistveno pridobili, ako bi se zidale te vnrijante. In tako gre ta pesem dalje, kakor da bj ne bila železnica za to tukaj, da vozi blago ter služj tudi lokalnemu prometu, zlasti ako
!e la tako velik, da sam rentira železnico! »Pa re-em ti, da mi ne rečeš,c tega načela se drži g. Lu-Šin. ki ima svojo parno žago in gozdove samo ob Klodič-Hrovatovi železnici. On ve, /lakaj se peha, ramo njega prašajtel
»Ob progi Kočevje—Brod Moravice ni naro-
* Objavljamo, ne da bi se sami izrekli za la ali oni projekt, ki tvori diskusijo med strokovnjaki. — Opomba uredništva.
da,< so kričali! »to je gozdna železnica za Auer-spergove medvede« in tako dalje se je glasila njihova »vizac. Nekaj desetič nad 10 000 je direktno mtereslranih prebivalcev na progi Klodič-Hrovat, na naši pa dale« nad 27.000 — to smo kostatirali in od tedaj Imamo mir s tem očitkom.
Vzpon 25n/«> jim je bil na poti — no glej — pa ga imajo v svoji trasi tudi oni sami v isti smeri in istem razmerju!
In pa ti preklicani predori! Najdaljši predor je pri črti Kočevje—Brod Moravice 1580 m dolg, ako bi os alo pri Musilovem projektu, ostalih predorov je za polovico manj v doižirnh. ki zdrleka vse skupaj seštete ne dosežrjo Klodič-Hrovatovih predorov pri Knežji Lipi in pa Lovnik pri Vrbov-skem kjer gre cela črta po Hrvatski sploh samo po predoru. Gosp. ing. Klodič naj nam pojasni, kako dolgo bo gradil te nredore ter kaj stane na primer 20 predorov po 300 m dolgih <n kaj stane 1 predor dolg 6 km? Vsi strokovnjaki so bili do dnnes soglasno mnenja, da bodo stroški za predore na projektu ntšega akcij-kpga odbora v primeri z drugimi varijan'amj mali. Na razpolago bo na dveh mestih električna stroja za vrtanje, vrhu tega pa jih vsled njihove geološke sestave tudi ne bo potreba obzidavati.
In pa plazovitost terena! Pre'iravania niso nikaka čednost resnih mož. Poslušajte, kaj je dognala o tem preiskava na licu mesta zunaj v terenu:
»Pokrajina, po kateri gre trasa Kočevje—Brod Moravice. spada v zgodnji trhs. Ima pa ti'di, oso-bi'o na hrvatski strani, karbonske pešeence in škriljevce. Proga se prične na dnu kočevske doline kota 471, in se vzdigne na slovenski strani na kraško visoko planoto, povnreeno K00 m nadmorske višine. Od nekoliko višje planote na hrvatski strani jo loči globoko vrezana dolina Kolpe. kota 222. Visoka planota na slovenski strani obstoji iz kraških apnencev hollstatiske sluipine in iz guten^tajnskih apnencev, ki ?o zeln čvr>t> ter dajejo dober kamen za zidanje in posipanje V te sklade segajo na kvišku iz drline Kolpe posamič peščene! in apneni škrlljevci, ki so bnlj nam.ieni k preperenju nego apnpnue. Vsi predori na slovenski strani leže v apnencu.
Na hrvatski strani prevladujejo peščenri in škriljevci. Peščencl so običajno prav Izvrstne kakovosti. ker so pomešani s kremenom. Pobočja na hrvatski s'ranl so strma, iz česar «k'epamo, da je skalovje trdno. Tal. ki bi se vzfajno ruši'a. kakršne prereže proga Zagreb— Ri<eka v km 94V, ter pri km 90—96.4 na progi Koče-ie—Rrod Moravice ni. Predori na hrvatski strani leže v apn^iv-u oziroma pe^črnei. Na novj progi je pov-od lahko dobili dobreea kamenja za zidanje, prav t-kn gramoza za nasip.«	(Dalje.)
Spori
Spor fini teden
V nedeljski številki je ta rubrika vsled pomanjkanja prostora žal izostala.
Povedali smo že, da sc vrši v marcu na Sem-meringu v hotelu Panhaus velik šahovski turnir, ki se ga bo udeležil tudi naš prvak Vidmar. 8. marca bo pozdrav, turnir se prične 9. marca popoldne ob dveh. Cas igranja od dve') do šestih ter od 8 zvečer do pol 12. Igrali bodo petkrat na teden, četrtek je prost, sreda je dolo-eena za izvojevanje visečih partij. Mojstri so gosli hotela Panhaus, turnir vodi dunajski Šahovski mojster Wolf. Daril je osem: 3500 šilingov, 25C0, 2000, 1500, 1200, 1000, S00 in 600; šiling je circa 8 Din. Prva darila so torej zelo lepa. Poleg Vidmarja so glavni udeleženci Aljehin, Bogoljubov, Grtinleld, RuHostein, Reti, dr. TarraschI, Tartako\ver in Nim-zovič.
Danes teden omenjeno evropsko prvenstvo v hockeyu na ledu je dovojevano. Zmngala je Švica z 11 točkami, druga je Češkoslovaška z 10, tretja je Avstrija z 9 točkami. — Pri zadnjič omenjenih rekordih v Klrostnem drsanju na ledu smo pozabili na razliko med amaternimi in profesionalnimi rekordi. Absolutni rekord na 500 m ima Norvežan Mathieeen s 43.4, Ie4a 1914. v Davosu v Švici; 1500 m Mathiesen 2:174, 1914 v Davosu; 5000 m Norvežan Sirom 8:26 5, 1922 v Oslo; tO000 metrov Mathicsen 17:22.6, 1913 v Oslo. — Ameriški profesional Bob Mac Lean je predrsal te dni 500 m celo v 41 sekundah, pa mu rekorda ne bodo šteli, ker ni bil postavljen na normalnem 400 m do'gem drsališču, temveč na daljšem. — V Trondlijemu Je predrsal 500 m Lnrseti v 44.9, 1500 m Ballan-
grud v 2:26, 5000 m isti v 8:51.8. — Mathiesen je porabil zadnjič za 500 m 44.2, za 1500 pa 2:26.8. Ameriški manager Tex Kickard mu ponuja 5;:00 dolarjev, če gre v Ameriko kosat se z imenovanim Boboin Mac Lean. — Omenimo še Ciristensena 500 m v 45.4, 1500 v 2:25.8, Moena 5000 m v 8:575. Sedaj smo jih dosti naSteli, in naj se naši drsavci malo ogledajo. Prav tako jih bo zanimal izborni smuški skok Norvežana Thomsa G3 5 metrov.
Nihče ne bi bil mislil, da bodo Italijani v nogometu potolkli Cehe; pa so Jih, 3 : 1.
Sta ze govoril i, W i 1 j s o v a in L e n g 1 e -nova. VVillsova se je pripeljala iz Amerike, je šla v Pariz, je ostala tam šesl ur in je odšla brž v Cannes, ker so jo Časnikarji z nadležnim vpra-ševnnjem preveč mučili. Pravi, da proti Suzani ne more nastopiti pred tremi tedni, ker se mora seznanili s francosko žogo.
V New Yerseyu v Ameriki bodo napravili areno za nogomet, lahko atletiko itd. Stala bo 700.000 dolarjev in bo imela prostora za 40.000 gledalcev. — Kakor so nas presenetili Uruguavci s svojo nogometno igro. tako presenetljivi so njih uspehi v kratki zgodovini uruguayske lahke atletike: na primer 1(X) m v 10.8. skok v daljavo 7.27, v viš;no 1.961 — Finec 9lenross, olimpijski maratonski zmagovalec, je pretekel 5 milj (8.045 km) v 26:21. — Ničlo smo zndnjič slabo zapisali in je tiskarski nagajivec dal Thorpeju 46 let namesto 40. — Houben je prišel v Ameriko in se je sam sebi Čudil, tako prisrčno je bil sprejet. Življenja nisi bil varen, takšna je bila gneča ob njegovem prihodu v Newyork; vse si je hotelo ogledati tekača, ki hitreje teče kol Paddock in Mure' ison. Sploh so šprinterji nemški ponos; 100 m Iloubon 10 5. Bfich-ner 10.5, Carts 10.6, Kornig io.6, VVcge 10.6, Schtil-
ler 10.7 itd. 200 m Houben 21.6, Btichner 21.6, ' SchUlIer 21.7 i. dr.
Od uspeha do uspeha hiti Rigoulot Zadnjič se pri dviganju 280 kg ni popolnoma zravnal in mu jih niso priznali. Je pa zato par dni nato pravilno dvignil 282 kg; seveda nov svetovni rekord, že priznan, ker je bil pri dviganju navzoč tudi Rosset, predsednik Mednarodne težkoatletske zveze. Zveza je nadalje priznala kot svetovne rekorde levoročni poteg »peresnika« I.incka 07 5 kg in že omenjeni obojeročni poleg Aeschmanna (lahka srednja teža) 101 kg ter njegov obojeročni sunek 131.5 kg. Gotovo bo priznan tudi levoročni poteg Francoza Arnouta (lahka teža) 75 kg. Obenem je Arnoul, natančno 66 kg težak, sunil tudi dvojno svojo težo kvišku, 132 kg, seveda ne s prostim dvigom, do prsi.
Rokoborec Jaago se nam pa nič ne do-pade. To nI športnik. Sam sebe imenuje »nepremagljivega« in je obljubil 5000 frankov francoskemu mojstru Deglaneu, če se mu eno uro upira. 115 kg je bil Jaago težak, ko je nastopil, Deglane pa 96 kg; ura je potekla, Deglane pa še zmeraj ni bil na plečih. Tako je t>il Jargo hud, da je dal Deg'aneu par klofut, ga je dvignil visoko v zrak in ga je vrgel med gledavce. Občinstvo je »nepremagljivega« bombardiralo z oranžami in bananami.
Med najstarejšimi športnimi vajami sveta je boksanje; gojili so ga zlasti Grki, že pred več kot 2000 leti. Leta 450 pred Kr. je zmrgal v boksanju Thengenes, ki mu zgodovina našleje 1406 boksarskih zmag. — Carpenlier se bo boril z Mac ' Tigueom, in je vsemogočna boksarska konrsija do- j ločila, da se bo zmagovalec v tem boju moral bo- i riti nato z Berlenbackom. — Erminio Spalla se po i 15 mesečnem odmoru v boju z malo znanim Ho- | landcem Holtkompon ni nič kaj obnesel Borba se j je končala v tretji rundi, ko je Holandec odstopil; ' zato, ker ga je Spalla tolkel po tilniku, kar ni do- ! voljeno. Erminio ni v formi, bo pa nastopil proti ' Tunneyu, Firpoju in Paolinul
Ederlova je hotela lani preplavati Kanal; letos bo njen poskus ponovila druga Američanka, \Vainwright (izgovori: uejnrajt). To ni kar tako; poleg vseta drugega je stvar tudi zelo draga, 2000 dolarjev. Potreben jet renfer, mas&r, veslaški
čoln, motorni čoln, posadka v obeh, pri poskusu pa še posebna majhna ladjica. Torej jako zamotan aparat.
Najbolj priljubljen nemški kolesar Valfei Riltt je stopil po 25 letnem športnem delovanju v športni pokoj. Imenujejo ga »kralja šestih dni«. Spori ga je ohranil tako svežega in mladega, da je Še lani z isto vztrajnostjo tekmoval v šestdnevni teknil kakor leta 1007. Prvič je nastopil 27 maja 1900, 17 let star. Število njegovih uspehov našteli je isto kakor pisati debelo knjigo. L. 1913. si je iz-vojeval svetovno prvenstvo; v Šestdnevnih dirkah vidimo njegovo Ime devetkrat med zmagovalci in so mu zalo dali omenjeni naslov; tudi pri lanskem 13. berlinskem šestdnevnem dirkanju je zmagal, skupaj z Belgijcem Aerlson. Odslej naprej bo deloval organizatorično. Zgled! — V letošnjem berlinskem šestdnevnem dirkanju je zmagal par Mac Namara—Horan s 3604 64 kilometri; drugi par sta bila Rleger—Giorgetti. Kilometri zmagovalenga para so pa daleč za svetovnim rekordom, ki sta ga postavila leta 1024. Huschke In Krupkat s 4544.? kilometrov.	v. S.


Naš
Igorček
je Sel danes med angelčke. — Umrl je v ponedeljek, 25 januarja,' ob 7 zvečer v krogu svojih najdražjih.
ViSnja gora, 25. januarja 1926.
Žalujoči rodbini:
Omahen - Prijatelj.
m mM	m
Vremensko poročilo
(lne 25. januarja 1926.
Kraj	Cas	Baro-meier	Temperatura	Rel. vlaga V °/„	Veter	Oblač-nosi	Padavine v mm	
LJubljana	1	776-4	-9-4	83	j. ju'40.zh.	lU	0	megla
	14	775-5	-28	73	jrg	Vi	—	
	21	777-0	—	84	jug	3li	—	megla
Maribor	7							
Zagreb	7	775-8	-7-0	90	sev. zah		0	
Belgrad	7	774-2	-5-4	93	jug. zah.	v,	0	
Sarajevo	7	777-6	- i i-o	95	brezvetr.	11i	0	
Praga	7	/68-1	+ 3-0	—	z.sev.zah.	2li	0	
						1		
Barometer je reduciran na morsko gladino.
Pregled vremena od 14. do 27. Januarja 1926.
14.	Jedro jakega pritiska se pomakne iz severne v južno Sibirijo. Zahodni del anticiklona teži osobito nad doljno Volgo (789). — Središče depresije že 3. dan na islem mestu (Corsica 750). Do danes je naraščala v obsegu, kar daje tudi pri nas povod k trajajočemu dviganju toplote (od — 8° do —0"), padanju baromeira in snega (Messina 18", Alene 13"). V južnem Primorju »široko« z obilnim dežjem V izhodnem delu Balkana začne razsajali močan vzhodnik imenovan »košava«. — Že nekaj časa trajajoča islandska depresija doseže izredno nižino (721) ter izzove v kanilu La Manche močan, hladen veter s strani visokega tlaka Rusija —Sibirija. Mraz traja naročilo v sev. vzhodni Evropi in Sibiriji. (Petrograd — 17").
15.	V Rusiji je še tlak zmiraj dovolj močan (Moskva 783). — Sredozemska depresija tudi danes v istem položaju (Livorno 750). Pojavlja se pri nas z dviganjem toplomera od — 6° do —3", s padanjem baromeira, nadalje z dežjem ter sodro iz višinskih toplejših jugozapadnih oblakov. — Od Severnega morja se pomiče proti izhodu val slabljenja zračnega tlaka, ki pa s svojim vplivom ne prihaja vpoštev za naše kraje, pač pa v okrožje Baltika prinaša močne vetrove. — Oblačnost je vso-
splcšna, v srednji Evropi sneži, mestoma tudi i zahodni (Madrid, Pariš, London); dežuje večinoma v neposredni okolici tirenske depresije — v Italiji.
10. Najjačji pritisek v Rusiji znaša danes 778 mm. — Vsled lirenskega, srednjenizkega tlaka struji do našega 1'rimorja močan juguzahodnik. Oblačno je do malih izjem (Petrograd, Barcelona) povsod; v zahodni Evropi precej snega ca do Ljubljane. V nizkih plasteh valovi od zapada hladnejši zrak.
17.	Ruski anticiklon popušča dalje (v Uralu 779). — Iz severozahoda prodira nova depresija (Sille 749 v Franciji). — Tirenska poglobljena depresija (Rim 749) nagiba h Grški ter izliva ponekod močne vetrove. Snežno vreme sega do severnih delov S1IS; dežuje pa v našem Primorju, obilno ▼ srednji in južni Italiji (Firenza 30, Rim 12 mm), nadalje v odseku Pariza in Alene. V Češkoslovaški (Bratislava — 15") in Lombardiji pritiska mraz.
18.	Razdelitev pritiska v Evropi menja slabo, zato se tudi vreme v splošnem ne spreminja. — Ruski oslabljeni maksimum (visok tlak) miruje (778). — Od Španije je na potu v srednjo Evropo novi maksimum, tudi njegov vpliv nam bo ojačil mraze. — Depresije, Islandska in sredozemska, se
Olreka kapitana Granta.
180
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. C.
— Precej, gospa, in Angleži sami so morali če-sto občudovati neustrašenost Novozelandcev. Divjaki dobro vedo, kateri uačin vojskovanja jim je priklad-nejši. Prežijo na majhne oddelke, vpadajo, plenijo naselbine. Generalu Cameronu ni bilo prav prijetno pri srcu, ko je moral po teh planjavah preiskati vsak grmiček. Po dolgotrajnih in krvavih bojih so imeli 1. 1863. Maori še vedno zelo močno postojanko ob gorenjem teku reke Vajkate. Branili so jo pripravni grički in tri vrste umetnih utrdb. 2reci so proglasili za vse maorske redove sveto vojsko za rodno grudo in jih podžigali, naj iztrebijo »pakeko«, to se pravi belokožce. Pod zastavo generala Camerona se je zbralo tritisoč mož, ki niso mislili prizanašati Maorom, odkar so tako nečloveško kruto ubili stotnika Sprenta. Nato so prišle bitke za bitko, druga bolj krvava od druge. Nekatere so trajale celih dvanajst ur, ne da bi se Maori umeknili evropejskim topovom.
Divje pleme Vajkatov pod poveljstvom Williama Thompsona je tvorilo vedno jedro svobodoljubne vojske. Ta domači vojskovodja je imel spočetka do dvatif oč petsto borcev, pozneje pa že osem tisoč. Na pomoč so mu prihiteli tudi podaniki Šongija in He-kija, dveh mogočnih poglavarjev. Tudi maorske žene nteo hotele zaostajati za možmi v tej sveti vo ski za očetniavo. Prenašale so hkrati z borci strahovite napore. Pa kaj hočete, pravica ni še zniaga. Po krvavih bojih se je generalu Cameronu ali pravzaprav njegovim topovom posrečilo, da so zasedli pokrajino Vajkato, ki so jo našli prazno In zapuščeno, nakaj Maori so se jim izmuznili na vre strani. Tu so bili Evropejci nriče neverielnih junaštev. Štiristo Maorov.
zaprtih v trdnjavici Oralcan, obleganih po tisočerih Angležih pod poveljstvom brigadirja generala Ca-reya, je bilo že dolgo časa brez vode, brez živeža, a podati se niso hoteli. Nato so si nekega dne pri belem dnevu utrli pot skozi 40. polk in se rešili v močvirja, potem ko so bili prizadejali Angležem težke izgube.
—	Ali je zasedba dežele Vajkate napravila konec krvavim bojem? je vprašal John Mangles.
—	Ne, prijatelj, je odgovoril Paganel. Angleži so se odločili, da napadejo deželo Taranaki. Oblegati so hoteli Malajlavo, trdnjavo in glavni stan Williama Thompsona. Res so jo zavzeli, toda šele po ogromnih izgubah. Takrat, ko sem se odpravljal iz Pariza, sem še čital, da sta guverner in general sprejela odposlanstvo plemena Taranga in mu obljubila, da bodo smeli obdržali Iri četrtine svoje zemlje. Namigovali so tudi, da se misli glavni vodilelj vsla'e, William Thompson, podati Angležem. Toda časniki, ki sem jih čilal v Avstraliji, niso potrdili teh ve^ti. Nasprotno, po njihovih poročilih je verjetno, da so se prav sedaj začeli upirati s podvojeno žilavostjo.
—	In po vašem mnenju, gospod Paganel. je dejal Glenarvan, se vrši ta borba v provincah Taranaki in Auckland.
—	Mislim vsaj.
—	Torej v provinci, kamor nas je zanesla nesrečna M a k a r i j a ?
—	Da, baš v njej. Stopili smo na suho par milj nad pristanom Ka\vhia, kjer gotovo še sedaj plapola narodna zastava Maorov.
—	Torej bi bilo pametno, da se podamo na pol proti severu, je zaključil Glenarvan.
—	Zares, najpametnejše, je dejal Paganel. Novo-zelandci so vsi divji na Evronpl',» in posebno na An- i gleže. Glejmo torej, da	idemo v roke.
—	Mottote 6rečamc	evrooskih čet? so i
je tolažila gospa Helena. To bi bilo zares zaželjeno srečanje.
—	Mogoče, gospa, ji je odgovoril zemljepisec, toda dosti upanja nimam. Manjši oddelki ne hodijo radi sami po teh nevarnih krajih, kjer najmanjši grm, najšibkejše drevo lahko skriva spretnega strelca. Zato raje ne računam na oddelek štiridesetega polka. Pač pa je na obali, ob kaleri bomo hodili, nekaj misijonskih krajev. Tako bomo hodili polagoma od ene postaje do druge, dokler ne pridemo v Auckland. Upam celo, da pridemo na pot, ki je po njej hodil gospod von Hochsletter, ka je zasledoval tek reke Vajkate.
—	Ali je bil to tudi eden izmed potnikov, gospod Paganel? je vprašal Robert Grant.
—	Seveda, dečko moj, bil je član znanstvene ekspedicije, ki se je podala na avstrijski fregati No-vari na popotovanje okoli sveta 1. 1858.
—	Gospod Paganel, jo nadaljeval Robert, ki so se mu kar oči zasvetile, kadar je napeljal pogovor na slavna dela, ali je imela tudi Nova Zelandija tako slavne raziskovalce kakor sta bila Burke in Stuart v Avstraliji?
—	Nekaj jih je že bilo, Robert, kakor na primer doktor Ilooker, profesor Brizard, naravoslovca Die-fenbach in Julij Haast; toda čeprav jih je nekaj od njih plačalo s smrtjo svojo slrast za iskanje, vendar niso niti od daleč lako slavni kakor avstralski ali afri-kanski popotniki...
»Pa bi mi vedeli kaj povedali o njih? je vprašal znova radovedni Robort.
—	I seveda! In ker vidim, do bi rad vedel toliko kakor jaz, ti hočem tudi povedati.
—	Hvala lepa, vas žp poslušamo, gospod Pagnnol. se jo vmešala Glenarvanova gospa. Saj ne bo prvič, da nas je slabo vreme prisililo, da slišimo kaj novega in zanimivega. Govorite glasno, gospod Paganel, da slišimo vsi. ne &aino iuali radovednež.
ESIIEIII
HlEiliE
^r« "is s ® i 3 j j-s
K C {-
■o i £ a . • s
h
S I- C J-
** S *.! s c j •■•5-2
E k t; a
£ ~ £ * I t- •• > —
S V
i> . g
- > | -M 1 D Ot*
m Jr —
® I - J£ 2.
a, -. e
•c cs ^ s
"E - o Is?
r. e
5-3
S	■
c .i C fc e
S s.	£ S
< -	k"* K' 1
£ S	o
as B	u «i >f
c "	5 S I N
e. o	o o i
cs c -o a a S. 1(9 v'A3 a -c .i — e
"2 »'i«;? illElli-
=111=111
polnila (London 752 včeraj, 760 danes. Rim 749 včeraj, 754 danes). Kazlike med zračnimi tlaki so Bi.njše in vetrovi radi lega slabejši. — Povsod je oblačno, sneg pada krog Danske, mestoma tudi pri nas; dežilo je v Curihu, Parizu, na Malti. Mrael val občutijo najbolj v Lombardiji (— 18").
19. Visoka tlaka v severovzhodni (779) in jugozapadni Evropi se držita. — Iz severozahoda pluje nova depresija (742), pojavlja se krog Škotsko i jako močnimi vetrovi in dežjem 0(1 nje prodira na mrzlo plastjo topel val širom Francije (Pariz 1" danes, včeraj 0"); v Italiji so nastopile močne nevihte* — Mrzel val —■ posebno občutljiv razen v Lompardiji tudi v Burgenlandu — znižuje v SHS toploto ob porastu barometra Oblačnost traja, nekatere dele pokriva zopet megla; vedro je le malokje. V srednji Evropi sneži, tudi v Parizu in Brestu dežuje.
20.	Razlike pritiskov zopet zmanjšane (uralski maksimum 776, španski 767). — Sredozemska depresija je danes manj izrazita, medlem se pa snuje nad Črnini morjem nova, z močnimi vetrovi. —. Vpliv severozahodnega minima (= nizki tlak, depresija) nekoliko popustil. — Vobče je vreme oblačno, pri nas tudi megleno. Sneži od južne Nemčije do Poljske; dežuje v bližini Šibenika, Tarenta in na Malti. Mraz v Lombardiji traja. Pri nas se je znižala včerajšnja toplota od — 3 na — 6
21.	Severozahodna depresija oživela z jakimi vetrovi na Angleškem. — Razlike zračnih tlakov so v ostali Evropi zopet manjše, radi tega tudi vetrovi slabejši. Vreme skoraj povsod oblačno ali megleno. Sneg še pada v Nemčiji, na Češkem in Poljskem, dež pa na Angleškem in našem južnem Primorju. Vsled vpliva lombardskega mrzlega vala se je ohladil zrak do Črne gore (Mostar — 1).
Spitebergi .	...			_	_	—.	—	-21	-28	-83	-82
Moskva • .			• .	-16	-17	—	-—19	-10	_	—	—.
Varšava . .				—B	-2	-8	—4	—7	-6	-9	-8
Odesa . .				—3	_	-1	-8	-4	-1	_	-6
Budimpešta	K . 4	1	N	—1	-2	-1	-7	—i	-4	-8	-4
MUnchen	. t .			-10	-5	-12	—	-5	_	-4	-2
Berlin . .				—10	-2	_	mm	-8	_	-6	-6
Seydisfjord (Island)		N	II		—8	0	4	—	0	0	0
London . .		I		—	—1	-4	1	2	n	2	2
Lyon . . ,	1 • i			-9	-7	—	-5	2	i	0	-8
Madrid . ,			H	—	-5	-5	—	_	_	5	7
Messina i		1	t	18	_	11	10	—	3	_	12
				_	14	2	8	5	0	4	-1
Benelke . .			1	—	2	—1	-1	-1	-1	-8	—
Atene . .			k	13	14	13	10	7	5	8	10
				-2	1	3	—	—1	—	—4	-2
Aleksandria	• 1 i	I	h	—	11	—	14	11	13	15	—
Barvne trakove, ogl.eni-, povoščeni-, kopirni papir, hektograflčni zavitki in druge potrebščine pri Lnd. Baraga, SdeH5S?!!i*,8? 6/1
mal
Vsaka drobna vrstica FJJrt !'50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko.
ŠIVILJA za staro in novo perilo se priporoča na dom. Ponudbe upravi lista pod: »Šivilja« 555.
hlapec
neoženjen, zanesljiv in trezen, se sprejme takoj v lesno trgovino v Beogradu. - Plača mesečno 1400 Din in prosto stanovanje. Ponudbe je poslati na A. TEVŽ, trg., Gornjigrad.	529
kmečki fant
pošten, marljiv, trezen, leli k dobremu trgovcu mešane stroke, najraje v Krškem ali novomeškem okraju. Vešč je slov. in hrv. v govoru in pisavi ter računstva. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Poštenost« 539 upravi.
FPAN ŠTUPICA, rotar Sv. Lenartu v Slov. goricah — sprejme
NOTA^S^EGA
kandidata
tudi začetnika, le z dobrimi ambicijami. Piača po dogovoru. - Ponudbe naravnost.	541
Izurjen krojač
gre šivat na dom proti malemu plačilu. Ponudbe upravi pod »Modno« 553
Dve GOSPODIČNI
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Cena 750 Din. . Naslov v upravi lista
pod štev. 554.
Blagajričarka
IZAČETNICA) solidna, iz boljše hiše, se sprejme takoj v prvovrstno hotelsko restavracijo. Hrana, stanovanje v hiši; plača dobra. - Naslov se izve v upravi lista pod št. SOS.
Kupi se in plača takoj
v Ljubljani, predmestju ali na periferiji čedna enonadstropna, eno- ali dvodrnžinska
hiša ali vila
z vpeljano elektriko in vodovodom ter obširnim vrtom in po pogodbi prostim stanovanjem. — Ponudbe pod: »TAKOJ« št. 538 na upravo lista.
klavirji!
Tovarna klavirjev in zaloga prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdel-; kov. Poseben oddelek za j popravila. Uglaševanje in ! popravila za Glasb. Ma-j taco, konservatorij in za i druge institute se izvršujejo od moje tvrdke. -Točna postrežba, zmerne cene tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. WAF.BINEK - Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5/1.
Odda se takoj
v najem v novozgrajeni enonadstropri hiši, cirka 12 km od Ljubljane, v prometnem kraju, več lepih prostorov, primerni za trgovino ali obrt, in več stanovanj. - Poizve se v upravi tista pod št. 445
■gSjBP/Z^ T. RABIČ *j
o. Ljubljana ftj
DRVA-CEBIN
WoIlova ulica 1/11. - Teleton Sli
LOKAL
se daje v najem pod zelo ugodnimi pogoji ali pa se išče kompanjonka na zelo prometnem mestu v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod it. 493.
Kuhinjsko cmajlirano
posodo
vseh vrst in dr. potrebščine, dobite najceneje pri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni tri št. 5.
V Mariboru kupujem staro
Zelo dobičkanosno
zastopstvo
oddaja velika inozemska tvrdka agentom, zastopnikom itd. - Dopise pod: »Ohne Kapital und Vorkenntnisse« na Piras A. G., Praga, Jindrlšska it. 18, ČSR	483
Carin, deklarant
z daljšo prakso v koloni-jalni stroki, se sprejme v večjo importno trgovino v Ljubljani. - Ponudbe pod: »Import« Stev. 428 na upravo »Slovenca«.
Pletilne stroje
8/20, 8/35, 11/30 poceni naprodaj. - Kamnik, Čutna 33.	556
Inserirajte v
»Slovencu1!
»»»»»♦<WWWM<H<
Majhno posestvo
dobičkanosno, pri Sevnici ob Savi, 15 min. od postaje: 2 vinograda, gozd, njive, travniki, zasajeni s sadjem plem. vrst, naprodaj. - Naslov in natančna pojasnila daje A. šramelj, žel. in pos., Sevnica o. S
PERJF!
kokošje, purje, račje, gosje in gosji puh,
prodaja in razpošilja po najnižji ceni
E. VAJDA
Čakovec, Medjimurje
umet, zobovje
26. in 27.* januarja 1926 hotel »ČRNI OREL« — soba štev. 12.	554
Wert!ieim
VEČJO, kupim takoj. Ponudbe na
golebiowski
LJUBLJANA.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da ne pripoznam več Franca ZUPANA kot rodnega brata.
Zupane Alojz,
strugar drž. železn.
IZJAVA.
Podpisani preklicujem vse, kar sem meseca decembra 1925 žaljivega govoril o Alojzu Zupancu pri železniški direkciji in proti stražniku Karolu Steinerju. Priznam, da je moja obdolžitev, da bi bil Alojz Zupane kradel pri železnici in zastrupil nekoč neko žensko, popolnoma neutemljcna in neresnična in brez vsake dejanske podlage.
Lfubljara, 22 I. 1926. Zupan Franc, šofer.
Večjo mrožino cepanih,
meter do!gih
bukovih drv
imam naprodaj. Cena sc izve pri lastniku Josip Koleinik, pošta Brezno
Hočevarjeva aromatična
železn. tinktura
priznano najboljša zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za od-rastle in otroke. Ne kvari zob! Pollitrska steklenica 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 stckl. Izdeluje in razpoiiba samo lekarna HOČEVAR, Vrhnika 23.	417
Zelo dobro vpeljana in izvrstno vspevajoča
gostilna
v Mariboru
se radi bolezni lastnika takoj proda ali cdda v najem. Samo resni re-flektauti z gotovino naj naj se obrnejo na Oglasni zavod Kovačič, Maribor Slomškov tr« 16. 1V4
popusta 40°|o
Elektro-motorji
elektr. lestenci, svetilke (nmpel), žarnice, radio-aparate in materijal
Mu£»ljana, Sv. Petra cesta 25
Kdo da več
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način re-klame Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje ikode.
MeilRorodni veleselem v BUuimiesli
od 17. do 26. aprila
prirejen od Badimpeštanske trgovske in obttniike komore
Skladišče prosto carine
Polaišave pri prevozu, potniških voznih listkih in vizumu — Centralni biro: Budapcst V., Szemere 6 Generalni zastopnik: Dr. Szill4gyi Geza, Beograd, Strahiniča Bana 43/a
Vsem sorodnikom in znancem sporočam žalostno vest, da so naš skrbni ata
danes zvečer ob 9. uri umrli, prevideni s svetimi zakramenti, v 79. letu starosti.
Pogreb bo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne v Selcih.
Spominjajte se jih v molitvi! Selca - Horjul, dne 22. januarja 1926.
V imenu vseh:
FRAIJC, sin — župnik.
		
f V <		
	■* !>; • > ■''V/—'-i _,..	• •: -».-v, i j
Išče se
za grajski vrt, predvsem veščak za cvetlic« in zelenjavo. Prednost imajo oženjeni brez otrok, srednje starosti, ki znajo nemški. . Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava (elektrika) ter druge ugodnosti. Stalno do-življensko mesto. Plača po dogovoru. — NASTOP ČIMPREJ. - Ponudbe z navedbo starosti in kratkim opisom dosedanjih služb
pod: »Perfekten vrtnar« štev. 438
na upravo »Slovenca«.
IIDSBIIIDIIIII
Podizanje dve zgrade za stanovanje i četiri cetvoro-struke sporedne zgrade na stanici Brod.
Direkcija Državnih Železnica u Subotid na temelju rešenja Generalne Direkcije Državnih Železnica G. O. Br. 4257 od 4. novembra 1925. godine i u smislu članova 86—98. Zakona o Drž. Računov, raspisuje na dan 25, februara 1926. godine prvu ofertalnu licita-ciju za izvršenje Zemljanih, zidarskih, tesačkih, limarskih, stolarskih, staklarskih, mazalačkih, farbarskih, pečarskih, tapetarskih i vodovodnih radova oko podizanja dve zgrade za sta-novanje sa osam stanova i četiri četvoro-struke sporedne zgrade na stanici Brod.
Kaucija od 5 % ponudene sume za naše, odnosno 10 % za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Dr-žavnom računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u zapečače-nom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izvršenje zemljaniih, zidarskih, tesarskih, limarskih, stolarskih, staklarskih, mazalačkih, farbarskih, pečarskih, tapetarskih i vodovodnih radova oko podizanja dve zgrade za stanovanje sa osam stanova i četiri četvoro-struke sporedne zgrade na stanici Brod od ponudara N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II. sprat, vrata br. 9.),
Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila porez za tekuče tromesečje.
Zastupnici ponudača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, predračuna tro-škova i ugovora, opšte i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 50 Din nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije.
Naknadne ili telegrafskim putem podneto ponude neče se primiti.
Iz Dirckcije Državnih Železnica u Subotid Br. 48.652/1925.
Bf111»
Sorodnikom, prijateljem in znancem nr-nanjamo prebridko vest, da se je prečastiti gospod
Dp. Josip M. Hržišiili
dekan v Trnovem pri Bistrici
po kratki bolezni v petek dne 22. januarja ob 6 zvečer, v 61. letu starosti »vtadoma preselil v večnest.
Pogreb bo v ponedeljek 25. januarja na grobišče pri Sv. Petru v Trnovem ob 10. uri dopoldne.
Blagopokcjnika priporočamo v molitev. Trnovo, dne 22. januarja 1926.
Frančiška Kržišnik, mati. Franc in Janez, brata. — Frančiška Krek roj. Kržišnik, Marija Tavčar roj. Kržišnik, in Minka, sestre.
Potrt Vam naznanjam, sobratje, da je dne 22. januarja umrl
Bp. Josip 1. Kržišnih
dekan v Trnovem pri Bistrici.
Pogreb bo 25. januarja ob 10. dopoldne. Težke so take žrtve. — Spominjajmo se ga v molitvi. Trnovo, dne 22, januarja 1926.
Rafael Morel,
kaplan.
Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karol Če&
izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc Tcrseglav.