Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI. št. fvj LJubljana, sreda 8. Junija iznaja vsak dan popoldne, izvzerasi nedelje in praznike. — In sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. većji inserati petit vrsta Din i.—. Fopust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KJiailjeva ulica ttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c„ telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. teleton 3t. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoiu 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Iniciativen predlog angleške vlade — Posebna mednarodna naj na licu mesta ugotovi resnico o strahotnem bombardiranju v Rimu in Berlinu Da se prepreči pokol žensk in otrok Anglija zahteva mednarodno preiskavo v Španiji zastopnikov nevtralnih držav h mest v Španiji — Odpor španskih letal na francosko ozemlje in trdi, da je to manever rdečih oblastnikov, ki hočejo v zadnjem trenutku rešiti vlado v Barceloni na ta način, da bi povzročili mednarodni konflikt. Listi pišejo, da je važno, da je bila napadena ravno Francija, ker je to edina država, ki se še ni sprijaznila s Francovo zmago. in bombardira dalje Madrid, 8. jun. AA. Reuter. Nacionalistična letala so včeraj bombardirala Cejorbo, ki je ob cesti, ki vodi proti Teruelu in ob kateri prodirajo nacionalisti. V Cejorbi je bilo ubitih 12 in ranjenih 29 oseb. 5 nacionalističnih letal je bombardiralo Alicante, predvsem središče mesta. Po dosedanjih podatkih je bilo ubitih 32, ranjenih pa 100 oseb. Letala so vrgla 50 bomb. Angleški pod konzul se je rešil v zadnjem trenutku. Na parniku »English Tanker« je izbruhnil po-žaT. Tudi belgijski konzulat je začel goreti, vendar pa so ogenj kmalu pogasili. Bombe so porušile tudi eno cerkev. Daladier se je vrnil v Pariz Pariz, 8. jun. A A DNB. Daladier se je Sooči vrnil v Pariz s svojega inšpekcijskega potovanja v pokrajinah ob španski meji. Daladier ni hotel podati nobene izjave, ampak se je odpeljal naravnost v svoje stanovanje. Takoj je sprejel zunanjega ministra Bonneta in se z njim dolgo pogovarjal. Negrin na fronti Bilbao, 8. jun. AA. DNB. Po vesteh iz Barcelone se je predsednik republikanske vlade Negrin z letalom podal na castelon-sko fronto. Spremlja ga načelnik generalnega štaba Rojo. Zaradi stalnega prodiranja nacionalistov je položaj generala Miaje precej omajan. Po pregledu fronte je Negrin odšel v Sagunto, kjer si je ogledal tovarne vojnega materiala in pozval delavstvo, da naj podvoji svoje delo. Negrin je med drugim rekel, da bi zmanjšanje proizvodnje orožja pomenilo zlom republikanske fronte. London, 8. junija, br. Bombardiranje nezaščitenih mest v Španiji, ki ga vprizarjajo franeovci in ki je zahtevalo že toliko nedolžnih žrtev med civilnim prebivalstvom, zlasti med ženskami in otroci, je izzvalo silno razburjenje v vsej angleški javnosti. Vsi londonski listi z največjim ogorčenjem pišejo o tem nečloveškem početju in zahtevajo, da odgovorne vlade velesil p odvzame j o energične korake, da se temu početju napravi konec. Posebno je angleško javnost razburilo dejstvo, da so franeovci kljub ponovnim protestom na binkoštno nedeljo zopet bombardirali več španskih vasi v trenotku, ko so ljudje odhajali iz cerkve. Angleška vlada se je odločila, da pod vzame mednarodno akcijo. Predlagala je skandinavskim državam in ameriškim Zedinjenim državam, ki so v španskem problemu docela desintere-sirane in popolnoma nevtralne, naj bi Imenovale svoje zastopnike v mednarodno komisijo, ki naj bi odpotovala v Španijo in na licu mesta proučila, ali so v mestih in vaseh, ki so jih v zadnjem času bombardirali franeovci, kaki vojaški objekti, ki bi opravičevali tako postopanje Španska republikanska vlada, ki je s posebnimi notami opozorila na početje franeovcev francosko in angleško viado ter Društvo narodov, namreč trdi, da so to popolnoma nezaščiteni kraji, kjer ni ne blizu ne daleč kakih vojaških objektov ter da gre za preračunane napade na civilno prebivalstvo, da bi se tako povzročila zmeda in dvignila nevolja proti republikanski vladi. Skandinavske države. Švedska in Norveška, so že pristale na angleški predlog in določile svoje strokovnjake. ki bodo sodelovali v tej komisiji. Ze-dinjene države še niso odgovorile, vendar pa se čuje, da ne bodo ustregle angleškemu predlogu, ker se ne žele vmešavati neposredno v španski problem, pač pa bodo v vsakem pogledu podprle angleško prizadevanje, da se s posebno mednarodno akcijo uvedejo ukrepi proti takemu početju ne samo v Španiji, marveč tudi na Kitajskem, kjer počenjajo Japonci slična grozodejstva. K sodelovanju v tej akciji je angleška vlada povabila tudi Italijo in Nemčijo. Dočirn je Nemčija sodelovanje gladko odklonila, je italijanska vlada za sedaj še rezervirana in se še ni izjavila. Iz pisave italijanskega tiska pa se vidi. da tudi v Rimu v načelu odklanjajo angleško akcijo, domnevajoč, da utegne zelo škodovati prestižu generala Franca. Italijanski listi se v glavnem omejujejo na nasvete angleški vladi, naj opusti take akcije, ki nimajo nikakega izgleda na uspeh, ker se praktično ne da ničesar storiti, kar bi preprečilo bombardiranje iz zraka. Tržaški »Piccolo« pa bolj odkrito pravi, da se pod masko humanizacije vojne na Španskem pripravlja samo akcija proti generalu Francu na enak način, kakor se je za časa abesinske vojne delalo vse mogoče težkoče Italiji. Po mnenju lista gre vsa akcija zgolj za tem, da se prepreči končna zmaga generala Franca. V ostalem napada »Piccolo« londonski tisk in mu očita perfid-nost. Zlasti zamerja »Timesu«, ki piše, da hoče general Franco z bombardiranjem nezaščitenih mest in civilnega prebivalstva zlomiti odpor republikancev, da pa se je v tem zmotil. To njegovo početje je odpor le še podžgalo V ostalem misli vodilrri londonski list, da postopa general Franco samo po nalogu svojih zaveznikov, katerim se več ko mudi, da bi se španska državljanska vojna čimprej končala. Spričo take neenotnosti v naziranju velesil je malo verjetno, da bi angleška akcija uspela. Vendar pa utegne doprinesti k ugotovitvi resnice o dogodkih v Španiji, kar je prav tako velike važnosti za pravilno presojo položaja. Italijanski zagovor Rim. 8. junija. AA_ Štefani: »Giornale djtaiia* objavlja-uvodnik, v katerem pravi, da je red v Evropi v veliki nevarnosti zaradi napada rdečih letal na francosko ozemlje in zaradi francoskega omahovanja v španski državljanski vojni. List prezirljivo zavrača obtožbe francoskega levičarskega tiska proti Italiji v zvezi z neznanimi letali, ki so napadla francosko ozemlje. Nato poudarja list, da so ti skrivnostni letalski napadi novo izzivanje rdeče Španije. Francoski listi, tako posebno »Frgaro* in »Action Francaise« pišejo, da so skrivnostna letala prišla iz rdeče Španije. Zjutraj je francoski ra-dio objavil, da. so se letala vrnila v smeri proti Barceloni. »Giornale djtalia« piše nato, da so laži vesti agencij Radio in Havas, češ da so se španski in italijanski oficirji spopadli v raznih mestih rLaciortalistićne Španije. List poudarja, da je Francija vJotžiia človekoljubne proteste zaradi letalskih napadov, ki pa so bili namenjeni samo proti utrdbam in skladiščem orožja, ki sta jih Pariz m Moskva poslala rdečim v Španijo. Francoska in sovjetska skladišča za rdeče so v Barceloni, Ara gon u in Valenciji in zato je čisto razumljivo, da letala bombardirajo ta mesta. Franco dolži republikance Bilbao, 8. jun. AA. DNB. Španski nacionalistični tisk piše izkljiieno o napadih merika stopa iz rezerve? Senzacionalni govor ameriškega ministra po radiju o bodoči politiki Zedinjenih držav Obupna obramba Kitajcev Čangkajžek poziva k nadaljnjemu odpo* - iNtv* lork, 8. junija, br. Državni tajnik (minister) Seyre je imel sinoči po radiju govor, v katerem je razčlenil zunanjo politiko ameriških Zedinjenih držav. Napovedal je, da bodo Zedinjene države prenehale s svojo dosedanjo absolutno nevtralnostjo ter da se bodo združile z onimi miroljubnimi državami, ki žele ohraniti svetovni mir. Zato bodo z vsemi sredstvi nastopile proti izzivalcem in napadalcem. Nasiasil je, da Amerika ne more nadalje prinašati mučne negotovosti, ki vlada danes po vsem svetu Zato morajo Zedinjene države nastopiti i vso odločnostjo in se upreti agresivni nezakonitosti, ki se uve- ljavlja v mednarodnem življenju. Praktično je razvil program bodoče ameriške zunanje politike in navedel v glavnem naslednjih pet točk: 1. opustitev politike nevtralne izolacije; 2. ustanovitev mednarodnega razsodišča; 3. poglobitev mednarodnega sodelovanja; 4. okrepitev mednarodne zakonitosti; 5. pravica se ne sme nikjer vsiljevati z nasiljem. Amerika mora voditi tako politiko, je končal svoja izvajanja, da bo zopet postala upanje sveta, izmučenega in izčrpanega od vojn. Naš interes in naša civilizacija nam nujno narekujeta, da se pridružimo borbi proti nasilju. Msskol v francoski socialistični stranki Leona Bluma Ob zokliučku kongresa je levičarsko revolucionar;. i krilo objavilo svoj izstop iz stranke in ustanovitev lastne stranke Pariz, 6 junija br Davi v zgodnjih jutranjih urah je bil zaključen kongres socialno demokratske stranke v Rovanu. Kongres se je zavlekel zaradi velikih nesoglasij, ki so nastala zaradi zaključne resolucije o stališču stranke do perečih notranje in zunanjepolitičnih problemov. Blum si je vso noč zaman prizadeval, da bi dosegei soglasni sprejem resolucije. Kljub temu. da je ponovno spreminjal besedilo, se mu ni posrečilo preprečiti grozečega razkola Pri glasovanju, ki je bilo v zgodnjih jutranjih urah. je dobila Blu-mova resolucija 4872, resolucija borbene skupine Z i romskega 1735 in resolucija levičarskega revolucionarnega krila 1430 glasov. Po objavi rezultata glasovanja je levičarska revolucionarna skupina podala deklaracijo, v kateri objavlja svoj izstop iz stranke in ustanovitev posebne delavsko-kmečke socialne stranke, ki bo imela že julija svoj kongres. Svoj izstop utemeljuje s tem, češ da je Blum izdal program stranke in se udinjal desničarjem. Razkol v socialistični stranki je izzval veliko pozornost in računajo, da bo imel dalekosežne posledice za notranje politični razvoj v Franciji. Šanghaj, 8. jun. AA. Reuter: Kitajci se mrzlično pripravljajo na obrambo Hanko-va. Zgradili so novo obrambno črto, ki je kakih 18 milj severno od Hankova. Tja pridejo nove kitajske čete, ki so se urile 10 mesecev. Te kitajske čete so opremljene tudi z novim vojnim materijalom, ki so ga Kitajci dosedaj uporabljali le v omejeni meri. Po uradnem poročilu, ki je bilo objavljeno v Hankovu, se sedaj razvija bitka blizu Čungmoa ki je nekaj milj od Ceng-čua. Čangkajšek je tudi objavil, da bo precej okrepil obrambo Kantona pred letalskimi napadi. Čangkajšek je pozval vse Kitajce, naj maščujejo žrtve v Kantonu na ta način, da se bore za svobodo domovine. Žrtve, ki padejo danes, utirajo pot za jutrišnjo svobodo Japonci so snoči priredili tretji zračni napad na Kanton. Napad se je začel ob 20.30 in je po krajevnem času trajal do polnoči. Bombe so padle na vodovodno centralo in železniško progo. Kitajsko protiletalsko topništvo se ni oglasilo. Trije Angleži, ki so zaposleni v vodovodni centrali, so se samo slučajno rešili smrti. Materijalna škoda znaša več stotisoč dolarjev. Hankov, 8. junija, br. Kitajska vlada je objavila poseben proglas o bodoči taktiki kitajskega vrhovnega poveljstva, v obrambi proti japonskemu navalu. Novi načrt predvideva, da se mora prcbivastvo vseh večjih mest, ki z vojaškega stališča in obrambe niso važna, izseliti in bo razmeščeno v manjših krajih, kjer že z vso naglico grade zatočišča proti letalskim napadom. Obramba manjših krajev je lažja, ker ne zahteva tako velikih vojaških oddelkov. Za strategi-čno nevažne kraie so proglasili tudi Kaj-feng, Cengčaov, Kanton in Hankov in se je prebivalstvo teh krajev že začelo izseljevati. Kar se tiče položaja v pokrajini Ho-nan, se sedaj potrjuje, da se Čangkajšek izogiba velikim bitkam na ravnini zaradi pomanjkanja motoriziranih oddelkov Sprer-no pa izkorišča za obrambo vse klance, hribe in druge terenske prilike, ki omogočajo uspešno obrambo proti japonski invaziji Poštni promet z Nemčijo ostavljen Berlin, 8. junija, h. Uradno poročajo, da je z današnjim dnem usta v1 jen pisemski in paketni pošt med Nemčijo in Ki- tajsko. delfska mladina proti Židom Proglas dijaških organizacij v Varšavi Varšava. 8 jun. AA. Pat: Zastopniki dijaških organizacij v Varšavi so objavili proglas, v katerem je začrtan program poljske mladine v borbi proti židovskemu vplivu V tem programu zahtevajo dijaki, naj se popolnoma ukine ritualno klanje živine Žid je ne smejo biti več v državni in občinski službi in Židom naj prepovedo naseljevanje v glavnih industrijskih pokrajinah, pa tudi v svobodnih poklicih naj se Število židovskih upravičencev omeji. i Vojaška služba 2idov se naj zamenja s 1 prisilnim delom in plačevanjem vojnice. INazadnje zahteva ta načrt, naj vsem Zidom odvzame poljsko državljanstvo, v j kolikor so si ga pridobili po letu 1918. Varšava, 8. jun. AA. DNB: Tukajšnja policija je zaprla 5 Zidov, ker so pred angleškim veleposlaništvom vzklikati proti obsodbi vojnega sodišča v Hajfi, ki je dva židovska revizionista obsodilo na Prihod ameriških rojakov Ljubljana, 8. junija. Davi okrog 9 so se z jeseniškim brzovfia-kom pripeljali ameriški rojaki, elani hrvat, skega pevskega društva >Zora< iz Chicaga na obisk v domovino, z njimi ee je pa pripeljalo bodi okoli 30 Slovenk članic Katoliške podporne jednote iz CHevelaoda in raznih drugih ameriških krajev. Ha kolodvoru se je zbrala velika množica Ljubljančanov, ki je goste po prihodu vlakov prisrčno pozdravljala, a godba >Zarje< Je zaigrala v pozdrav Triglavsko koračnico. Američani so ee pripeljati v treh dolgih, udobnih puknanih, ker pa je bil čas pičlo odmerjen. Kazen predsednika Hlavsa m nekaterih drugih fankck»arjev >Zore<, meo izstopih* iz vagonov, pač pa so izstopite vse Slovenke. Hrvatske goste je najprej v imena banske uprave m izsejjeniškega komiea-rijata pozdravi komisar g. Fink želez da bi se v domovini prav tako areSno počutili kakor v tujini. Ta pozdrav naj velja kot dokaz, da domovina ni pozabila na nje. V imenu mestnega poglavarstva je nato izrekel prisrčno dobrodošlico dr. Brilej, nagfa- ki aa§ jih spaija in druži v ljubezni do rodne grude. V imenu hrvatskega društva >Napredak« >ih je pozdravil g. Peroinhč in izročil vodji Ilr-vatov g. Hhavsu krasen šopek s hrvatsko trobojko. Za pozdrave in sprejem se je zahvalil g. Hlavs poudarjajoč da jih je sprejem prijetno presenetil im podčrtajo«, da sta pesem in kultura glavni cilj >Zore<, ki ji je on predsednik. Godba je udarila še eno koračinico nato pa se je začel vlak s hrvatskimi gosti pomikati dalje. Za novim peronom so se medtem zbrale ameriške Slovenke, ki jih je tu najprej pozdravil za bansko upravo izseljeniski komisar g. Fink, za mestno občino dr. Brilej nato pa zastopnice raznih katoliških organizacij in v imenu Narodnega izseljenskega odbora g. Makse, naposled pa še za Rafaelovo družbo pater Zakrajšek. Za vse pozdrave sta se v priprostih, a zato tembolj prisrčnih besedah zahvalili Američanki Pongarčeva in Če. buterjeva. Strela ubila 20 svatov Manitla, 8. junija. AA. (Havas). V vasi Milaneu v pokrajini Lonion je strela udarila v hišo, kjer so ravno slavili poroko. Ubila je 20 oaebt mnogo pa jih je Zanimiva ugotovitev hatoliškega glasila Spričo zadnje škofovske konference v Zagrebu je »Slo\*enec« obja\nl članek, v katerem fe za\'račal stališče gotovih političnih drogov, češ da katoliki kot taki nimajo pr&vice se vmešavati v politične borbe ter poudarjal, da fe ne samo pra\'ica katolikov, marveč da imajo katoliki pravico, da se organizirajo tudi v politične stranke, ki zastopajo njihova verska in druga načeta »Obzor« je to v>Sloi'enčevo<* stališče v načelu osvojil, obenem pa ugotovil, da so razmere na Hrvatskem take da h' bilo za katoliško cerkev škodi iivo. ako bi se tu osnovala posebna katoliška politična organizacija, to je hrvatska katoliška stranka. O tem vprašanju ie sedaj •arrSOVOfi/ tudi »Katolički tjednik« k> je. v znano, glasilo sarajevskega wnOko4 • dr hana carića. »Katolički tjednik« r+dtočnn ra\-rača »Slovenčevo« in »Obrorr^-r«* narirmnfe in ugotavlja načelno: »D > i •< T" vsem nesporazumom in da te rer? i rr*hrawti odgovornost za politično defoi n'i fca* ' Iki r-r,/' tični profesionalci M\ m 7 te*li *f'»/rJTKV d.t so danes te teze n> l .' - I I .. kemu iMUsmcimi m on ah oni i..... nasprotnemu mišljenju načelno >/\eu d^fdcuftije in najsi se ponekod še pr-rV*'čnn f,,:"rirajo tudi razmere, ki niso s tem v popotnem soglasju, marveč so preostanek iz čatOV« ko ideie n'sn b;le niti na krrtiliški strani še docela izkristilizirane. Jasno ie torej i 4cn je treba oceniti *fn!išče !iub9]Mlikt?1lR »Slovenca«. Katoliki kot poed'nci ImttjO " ljanskn pra\'ico tako do f n'itirnepa delovanja, kp.knr do političnega uv<>-';av'ian j;t in organizacije, ali cerkev kot fr':šna in k • tolicizem kot versko-kulturna eelofj te pravice nimata. A politične str^pk^ nikdar ne morejo biti profesionalni pred^ta^'niki niti verske misli, niti verskih :ntere-ov Brezpredmetna ie torej absurdna di k; kot — v bodočnostifm — Radovedni smo. eko bo »Slo\'encc« zabe ležil to načelno stališče glede kaioHikih strank, ki gr> zavzema merodajno g!a~> sarajevskcen nrdškofa. Stavimo, da bo modro molčali Beseda o sven* Imltstrf Tehant Mafija Škcrbec ob j andfa v s\ctiern glasilu vtise z evh ari stičnega kongres i \-Budimpešti. Ti vtisi so prav zanimivi. T.? ko pravi med drugim: »Zdi se. da bi bilo naravnost koristno, ko bi bile vse sosedne države poslale čim več udeležencev ne se. mo na evharistični kongres, vmrak tudi nrt madžarsko nacionalno slavje, da bi se so sedje od Madžarov učili, kako c treba I ju biti svojo državo in biti ponosen nanjo. V nasprotju s »Slovencem«, ki je ostrit kr: iiziral ukrep (češkoslovaške, ki ie zač:isnn zaprla meje tudi proti Madžarski, poudarja Škerbec: ».Va kongresu /e ves svet občudoval češkoslovaško državo, ki je dovolila okrog 13.000 svojim državljanom, da so se udeležili kongresa v najtežjih dneh češkoslovaške države. To je širokogrudnost, ki je imponirala vsemu svetu . .« Gospodu dekanu osebno pa je imponirr.fo najbolj to-le: »Vrhovni državni poglavar in regent Horthy je kalvinec, pa je prišel k sprejemu papeževega legata, katerega je tudi slovesno sprejel na dvoru, kjer je bil papežev legat tudi nastanjen. Pri sprejemu na dvoru je imel Horthy krasen govor-, ki bi ga mogel goojnice, po cestah je bilo vse polno ljudi, ki so nestrpno pričakovali otvoritve sokolskih svečanosti. Ob 11. je bila otvoritev Sokolsakega doma. V lepih, jedrnatih besedah se je brat starosta dotaknil zgodovine krškega Sokola do današnjih ctai. Otvoritvi in nadalj-nim sokolskim svečanostim je prisostvoval kraljev namestnik, kateremu je Se posebej veljal sokolski pozdrav. Ob 15.15 je bHo razvitje narašcajskega prapora. Temu je sledila veličastna povorka skozi lepo okrašeno mesto. Pri tem sta sodeiovali dve gasilski godbi. Točno ob 16. je bil javni nastop vseh oddelkov. Nastopilo je nad 160 deoe obojega spola s prostimi vajami Temu je sledilo okoH 120 moškega in ženskega, naraščaja ter 80 do 100 članov in čtarrtc, ki so res težke vaje obvladali zelo zadovoljivo. Po teJovadSbd so se zbrali vsi oddelki na telovadažcu, kje so pozdravili državno zastavo ter vzklikali kralju in njegovemu namestniku. Godba je zaigrala našo narodno himno in >Hej Slovani!« Omeniti moramo, da je bila sokolska povorka skozi mesto pravi trtumf sokolske misli. Ljudstvo je vzklikalo kralju Petru II. in kraljici Mariji in vsemu kraJgev-skemu domu. Raz oken je ljudstvo počastilo Sokole s cvetlicami in sokolskim pozdravom. Po telovadbi se je razvite, velika narodna veselica s plesom. Ove godbi sta skrbeli za dobrc razpoloženje, ki je trajalo pozno v noč. Sokolskih svečanosti se je udeležilo mnogo Sokolov iz Radeč, Zidanega mosta, Loke, Sevnice, Rajhenburga in Brežic. Navzoč je bil tudi župni delegat iz Celja. Bil je tep sokolski praznik, kakršnih je le malo v našem Zasavju. * Medžupni vestnik »Sokol«. Zupe Ljubljana, Maribor in Novo mesto izdajajo že tretje leto vestnik »Sokol« kot medžupoo glasilo. S 6. številko, ki je izšla 1. t m. v 6.000 izvodih kot propagandna številka za župni in praški zlet, stopa to glasilo v tretje leto. Številka je izšla na 32. straneh Na 1. strani prinaša sliko dr .Edvarda Be-neša v počaščen je njegovega 54. rojstnega dne. Vsemu Sokolstvu priporočamo, da prečita članek o pomenu X. vsesokolskega zleta v Pragi, Sokolicam pa še posebej članek »Našim članicam«. V listu je objavljen govor župnega načelnika na n. obrambnem zboru v Ljubljani ter obširen popis veličastnega vsesokolskega zleta v Pragi. V posebnem članku je priobčen uspeh izbirne tekme članic za mednarodno tekmo v Pragi. Sokolska župa Ljubljana poziva uprava župe na župni zlet, poroča o poklonitvi Sokolstva na Rakeku, o poteku n. obrambnega zbora in o uspehih bojne tekme članstva in naraščaja na obrambnem zboru. Priobčena so navodila in podroben spored za župni zlet List krasijo številni izredno uspeli posnetki z Rakeka in II. obrambnega zbora ter pregledne razpredelnice o gibanju župnih pripadnikov v letih 1930—1937. Številka stane 2 din in se naroča pri upravi lista v župni pisarni na Taboru. — Uprava. Sokol I. Ljubijana-Tabor poziva vse ono članstvo, ki se je prijavilo za zlet v Prago in že vplačalo prispevke za potovanje, da do srede 8. junija 1938 20. ure prinese osebno v društveno pisarno svojo člansko legitimacijo, kjer bo moralo podati še nekatere podatke, potrebne za skupni potni list. — Državno in samoupravno uredništvo pa mora do tega dne obenem s člansko legitimacijo predložiti še potrdilo svojega predstojnega urada, da mu je potovanje v Prago dovoljeno. Obenem se poziva vse to članstvo, da se podvrže preiskavi društvenega zdravnika, ki bo v torek 7. in sredo 8. junija 1938 ob 20. uri v vaditelj ski sobi na Taboru. Brez potrdila zdravnika, da je prijavlje-nec sposoben za potovanje v Prago ne bo mogel nihče potovati s sokolskim trans-pcitom. Zdravo I Uprava. Sokolska župa Ljubljana obvešča ne-telovadeče članstvo, da so župcri zletrri znaki po 10 din na razpolago v pisarnah pri vseh ljubljanskih drufirvih. Vabimo članstvo, da si jih nabavi. — Kino Matica: Rosalle.- Pričakovali smo vsaj tako dober film. kakršen je bil >Ro-semarie«, ko smo Čitali med pevci ime Nel-sona Eddyja, nepozabnega junaka iz »Jor-govana«. Obetali smo si tuđi precej od njegove partnerice Eleanore Powel, ki smo jo občudovali v »Broadway« melodijah. Toda bili smo nekoliko razočarani. Nelson Eddy je v tem filmu slabo plasiran. Kot prebojen pevec pesmic, katere občinstvo še dolgo po predstavi prepeva m požvižgava, se ni uveljavil, se pravi, režiser tega filma je zrežiral nekakšno zmes pevskega, operetnega, šlagerskega in revijskega filma z razkošno opremo in z izredno številnim osebjem, a preveč je bilo dobrega hkratu, da bi film kritičnega gledalca zadovoljil. Priznati je treba, da so posamezni revijski nastopi »kolosalni«, da je Eleanor Povvell odlična stepariča, da je Nelson Eddy lepo zapel nekaj pesmic, a režiser je imel nesrečno roko pri komponiranju vseh tako raznolikih filmskih elementov v celoto. Gledalca motijo tudi stilni skoki iz pravljičnega sveta v realni svet in obratno. — Kino Union: Divji lovec. Po znanem Ganghoferjevem romanu je vzeta vsebina tega nemškega filma, ki je v splošnem dober film, če ga primerjamo s podobnimi filmi nemške filmske produkcije. Umetnosti predelave romanov v filmski scenariji nemški režiserji seveda niso vešči. Čedalje bolj se nam vsiljuje prepričanje, da je v tem Izvor slabe kvalitete nemških filmov, kajti igralce imajo jako dobre in tudi njih filmska tehnika je na dostojni višini. V »Divjem lovcu« so kar občudovanja vredni posnetki v naravi, v barvarskih gorah. Tekst romana pa je nefilmsko obdelan, mnogo je prizorov, ki so zelo efektni v knjigi kot pisana beseda, a so v filmu skrajno dolgočasni, mnogo je dialogov, ki so na mestu v romanu, a v filmu poslušalca dolgočasijo. Skrivnost prirejevalca filmskega scenarija je v tem, da s filmsko najbolj učinkovitimi besedami, kretnjami, prizori - in dogodki predoči kakršnokoli vsebino, pa naj bo le-ta še tako zamotana. V tej umetnosti se odlikujejo Američani v navadnih gangsterskih in kriminalnih filmih. Vlak odrezal železničarju nogo Trbovlje, 7. junija Na binkostno nedeljo zjutraj se je pripetila na železniški progi med postajo Tr-bovlje-jrudnik in rudniško separacijo težka železniška nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje jedva 31 let starega, simpatičnega uslužbenca drž železnice Kok-ca Fridolina. Dodeljen je bil lokomotivi, ki jo uporablja tukajšnja postaja za premikanje in razna druga dela pri dovla-čilTiih tirih. Med premikanjem pri odskoku iz vozeče lokomotive je priletel na tla tako nesrečno, da mu je spodrsnila desna noga pod kolesje lokomotive, katero mu je zdrobilo nogo v stopalu ter mu prizadejalo še druge težje poškodbe desne noge pod kolenom. Ljudje, ki so bili pri nezgodi slučajno navzoči, so o njej nemudoma obvestili šefa tukajferje postaje g. Erkerja, ki je takoj pozval na pomoč reševalce rudniške gasilske Čete. že Čez nekaj mmiit so bili le-ti na mestu in so nudili ponesrečencu, ki je bil ves Čas od nezgode do prevoza v ljubljansko bolnico pri pomi zavesti, prvo pomoč. Med tem je privozil mimo beograjski brzovlak, ki je imel k sreči ta dan nekaj zamude, sicer bi moral ponesrečenec čakati za prevoz v bolnico do opoldanskega vlaka. Ta brzovlak so v Trbovljah ustavili naložiM nanj težko ra-nfjesrjega Koteča, istočasno pa je bila fele-fonično obveščena ljubljanska, rešilna postaja z nalogom, da ukrene vse potrebno za pravog ranjenca v državno bolnico. Kakor doznavamo, so nesrečnemu Kokcu morali zaradi zadlntoJjeeih poškodb amputirati desno nogo malo pod kolenom, Z nesrečnim železničar jem, ki je postal žrtev zapolnjevanja svojega težkega poklica in je znan v Trbovljah po svojem ^niTTuaarri znača/j.u) in prirojenem humorju, sočustvuje vsa trboveljska dolina. rtna nesreča Jesenice, 7. junija V nedeljo zvečer se je na .glavni cesti med Radovljico in Lescami pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje 28-letnega Silvestra Pogačnika, zaposlenega kot kljuČuv-xiLearja pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Pogačnik se je vozil z motociklom iz Podnarta na Jeeonloe. Na motociklu je sedel tudi Alojz Pfaprotnik s Koroške Bele.. Nekako sredi poti med RadovijLco in Lescami jima je privozil nasproti osebni avto, katerega žaromet je Pogačniku vzel vid, da je z vso silo treščil v brzojavan" drog. kjer je obležal nezavesten v mlaki krvi. So-vozača Praptotnika pa je sunek vrgel v velikem loku kakih 15 meftrov daleč vstran ne da bi se prt tem kaj poškodoval. Nezavestnega Pogačnika so z reševalnim avtom radtovdhske gasilske čete prepeljaai v bolnico Bratovske skladnice na Javornik. kjer mu je zdravnik s. dr. Čeh nudil prvo pomoč, toda zaman; Pogačnik Je v ponedeljek popoldne podlegel hudim poškodbam. Njegovo truplo so začasno položili na oder v potniški mrtvašnici, v torek pa je bilo prepeljano v njegov rodni kraj Ovsose pri Podnarta, kjer bo tudi pokopano. Bodi rim-pationemu mladeniču ohranjen blag spomin. Zagonetna tatvina sukna Škof ja Loka, 7. junija V noči na 3. junij je prišlo na Suhi, blizu Zakotnikove kovačije do težje avtomobilske nesreče. V globok jarek je zdrknil avto trgovca Jožefa Šlibarja, ki sta se vozila v njem tudi železničar Andrej Poren-t» in zidar Ignacij Naglic, zaposlen ta čas pri gradnji nove reteske sode. Vsi trije so se biK pripeljali omenjenega večera iz Re-tsč v Skorjo Loko, kjer so se zadržali v gostilni pri Ani Smidovi. Okrog 23. so se peljali nazaj v Reteče. pa jih je doletela nesreča. Slibar In Pomen te sta odnesla lažje poškodbe. Nepoškodovan pa je ostal zidar Nagbč, ki ae je vedel dovolj čudno. Pod pretvezo, da ho prinesel vode, se je odda-IjU od Porente in SKbarje, ki sta ležala še vsa zmedena in prestrašena v travi. Toda Nagb&a nI bilo nazaj, izginil je, ne da bi bfl jMOcarecencema pomagal. Nipfnio vedenje bi boso koncem kon- cev še razumljivo, toda na svoje veliko presenečenje je moral fr<*o~ve"C~~Ugotoviti, da mu je zmanjkalo par zavitkov blaga v skupni VTednosti 1400 din. Slibar je bil odpeljal dva zavitka sukna in kovčeg iz ReteČ v Skcfjo Loko, po nesreči pa, ko je hotel vzeti blago s kovčegom iz avtomobila, je opazil, da rta zavitkov. Zmanjkalo je blago za črno in rjavo moško obleko, blago za žensko obleko, povrh pa še pripomočki za britje. Tatvine so osumili zidarja Naglica zato, ker je sedel zadaj v avtomobilu sam. Naglica so prijeli, a mož tatvino odločno zanika, češ. da je mogel lahko ukrasti blago tudi kdo drugi, saj je bil avto itak ves čas odprt, tudi ko so bili se v Retečah. Tatvina bi bila ostala nepojasnjena, da ni bila medtem izvršena v Prelesnikovi gostilni v Retečah preiskava in to v skednju, kjer Naglic spi. Nad posteljo, na tako zvanih petrah, so zakopana v sodu in slami našli oba zavitka. Navzlic temu pa Naglic soudeležbo pri tatvini še vedno zanika, češ, da mu je moral nekdo blago podtakniti. BLajjo jc bilo seveda zaplenjeno in ga bo dobi trgovec Slibar iz Ljubljane-Koseze nazaj. Kako in kaj pa jc z Nagličevo nedolžnostjo, bo dognalo sodišče. Tihotapstvo saharina Zidani most, 7. junija Te dni so naše železniške varnostne oblasti prišle na sled tihotapstvu saharina v vlaku proti Zagrebu. Orozniški podnared-niK Mičić je postal pocaoron na sumljive potnike- Uspen ni izostal. Posebno mu Je bila sumljiva potnica Radoslavnik Pavla, ki je potovala iz Sv. Petra v Savinjski dolini pioti Zagrebu. Pri preg-ledu njene prtljage je našel deset zavitkov saharina, katerega je zaplenil in izročil starešini finančne kontrole v R&deoah. Pri preskavi se Je ugotovilo, drv je osumljena Radoslavnik Pavla, stara 51 let, vdova, stanujoča v Zagrebu. Konvička ulica 10- Niti njenega tihotapstva so vodile v Sv. Peter v Savinjsko dolino k posestniku Berniku Mihi, kjer je orožnik g. Mičić našel še mnogo saharina in več nedovoljenih reči, kakor samokres itd. Z zadevo se bo pečalo sodišče. Požig Trata, 7. junija Zanimivo je, kako je pogorela Brezar-jeva gozdna bajta na Meji, blizu glavne ceste, ki vodi na robu Sorskega polja v Kranj. Požig so spravljali prvotno v zvezo z divjimi lovci, poznejše ugotovitve pa so pokazale, da to ne drži. Zdi se, da ima požig na vesti neki siromak. Oni dan je odšlo iz Godešiča pet moških proti Meji. Spotoma so se zadržali tudi v skromni bajti, že poprej so bili zunaj zakurili na jazbec in ah ogenj, ker so imeli namen z ognjem prisiliti jazbeca, da bi se prikazal iz svojega domovanja. Zdi pa se, da je bil njihov poskus brezuspešen, kajti jazbeca ni bilo na spregled, pač pa je začela naenkrat goreti bajta vprav pri izhodu, na pragu. Kakor so pač mogli, so ljudje, ki jih je bilo tudi še nekaj pod streho, ušli na prosto, a medtem je ogenj z veliko naglico zajemal kočo. GJorelo je, kakor bi imel pred seboj bakljo, kajti bajta je bila deloma obi ta z lubjem. Zgorelo je vse, med drugim 4 sekire, potezna amerikanska žaga, sodček, več suknjičev, površnik, par parov Čevljev, nekaj jestvin (masti, sladkorja, kruha) tako da je skupne škode okrog 2000 din. O požaru trdijo, da je nastal po nesreči. Vse kaže. da je bil namenoma podtaknjen. Sum se obrača proti nekemu Tonetu, pohajaču, ki je bil tedaj tudi poleg. Iz Maribora — Zanimivo politično predavanje. V ponedeljek zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru članski sestanek sre-ske organizacije JNS. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je vodil predsednik g. dr. Ldpold, ki je toplo pozdravil govornika g. dr. Vrčona političnega urednika >Jutra<. Dr. Vrčon je v zello zanimivem in stvarnem izvajanju orisal položaj Jugoslavije glede na dogodke v Srediuji Evropi. Govornik ja bil nagrajen z živahnim odobravanjem. — Policijska vest V VL skupino je napredoval višji nadzornik policijskih agentov pri predstojnišfcvu mestne policije v Mariboru g. Franc Ganjko. — Šentiljske slovesnosti. Na binkoštni ponedeljek je potekk) 150 let, odkar je biia v Št. liju postavljena ljudska šola, ki je bila kulturni branik ob naši severni meji. Ob tej priiiki c*e je obmejno prebivalstvo zbralo na lepi svečanosti, ki je potekla brezhibno m ie pokazala, da je ta zemlja naša in bo nas&. Proslave so se udeležili številni mariborski odJiičniki ki jih je prisrčno pozdravil šolski upravitelj g. SaTdoc. Šola nosi Lme pokojnega generala Maistra kot simbol svobodne in trdne Jugoslavije. Zelo ganljiv je bil tudi dirugi del proslave, v katerem Je sodelovala šentiljska mladina. — Vesel dogodek v parku. Že dalje časa so postajali obiskovalci parka pozorni na labodico ,ki je na otočku sredi ribnika v mestnem parku valila, kar je baje pri teh ptičih precej redek slučaj. Mladiči so se pred dnevi izlegli in sedaj razkazuje ponosna mati mnogim občudovalcem našega nasada svojih petero mladičev, ki se z qjeno pomočjo uvajajo v tajnosti ribnika, — Iz gledališča. Ta teden priredi znana zagrebška plesalka Mercedes Gorič-Pa-veličeva plesni večer. — Ženski krojni tečaj. Krojni tečaj za žensko krojaštvo v Mariboru se zaorwj kon-nec julija in bo trajal šest tednov z dnevnim triurnim poukom. Prijave sprejema urad za pospeševanje obrti pri sreakem načelsAvu v Mariboru. — Kavarnar KleŠie — 60-letnik. V pone-deliak je tukajšnji lastnik >Velike kavaroec g. Aleksander Klešic slavil 60-Letnico rojstva. Jubilant ei je na polju gostinstva pridobil kot izvrsten strokovnjak mnogo zaslug in je kot tak že več iet predsednik Združenja gostinskih podjetij v Mariboru. Spoštovanemu in priljubljenemu jubilantu tudi naše čestitke! — Koliko birmancev je bilo v Mariboru. Za binkoštne praznike je bila v Mariboru običajna birmanska živahnost. Letos je bilo v tuka janji stolnici 1397 birniancev in bir-roank, prvi dan. 1231, drugi dan pa samo 166. _ Jan Kiepura in Marta Eggert v Sloveniji. Kakor bliak se k razširila po eoii Sloveniji vest, da sta V ponedeljek potovala skozi Slovenijo priljubljena filmska igrafea svetovnega alovesa Marta Eggert in Jan Jvie-pura. Vračajoč se k Italije s** umetnika z brao v lakom potovala preko Pragerekega na Madiam^fco •< v». . — Sebi je prere«ala vrat. V Brerzufli pri Racah ei je v rm^rvni rlrpresiii hotela knn čati življenje 4o-letna zasebnira Jožefa C, V navaki razburjenosti jc žena vzt-.la kuhini&ki noz ki ai prerezala vrat. Obupni ko «0 n>mu-doma prepeljali v mariborsko lK>lnioo. k\er ie mjeno življenj*' v resni nevarnosti. — Z lizolom v -mrt. Na --a*litem v hu t-< ie v ponedeljek i>or>o!dne v neki gostilni zastrupila 19-letna tovafnSka dolavka Ivan ka Gramer. Iz ljubosumnost' je spričo *>\o iega izvoljenca izpila večjo količino lizola. Mladenka je med prevozom v tK>lnioo iz. i h nila. KOLEDAR Danes: Sreda, 8. junija katoličani: Me-dard DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Rosalle Kino Sloga: Hadži M ura t Kino Fnlon: Divji lover Jugo*ilov.-cesko«lovaSka lig^a obćni zbor ob 20. v II. nadstropju Zvezde DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetaka ceata 10. Bohinec ded.. Cesta 20. oktobra SI. 3mo€)J mita Če te zanese pot čez mejo. se te rad* prime neka posebno bolezen. Nakupova M manija ali mrzlica bi jo lahka imenovali Hodiš od izložbe do izložbe tn kupuješ \ sc vprek ne glede na cene. Ko pa prideš do mo\\ se prepričaš, da bi bil lahko kupil enako ali pa še boljšo robo doma za ist: denar. Le v redkih primerih kupiš v tuji ni kaj boljšega ceneje kakor doma. Toda bolezen je bolezen in proti tej skoraj n, leka. Iz bivše Avstrije so hodili železničarji na Jesenice kupovat obleke, ker so bile ba je cenejše kakor v Avstriji. Kekemu avstrij skemu železničarju se je pripetila pri tem čudna nezgoda. \ra Jesenice se je odpeljat v raztrgani obleki, da bi oblekel no\o, stara pa vrgel proč. Tako bi spravil domov novo obleko brez carine. Na Jesenicah se mu je pa mudilo na vlak in v naglici so mu zavili samo suknjič in telovnik, hlač pa ne Mož tega ni opazil. V karavanskem pre doru, kjer je hotel na stranišču obleči no vo obleko, je najprej vrgel skozi okno ffaro, potem je pa naenkrat opazil, da mu hlače manjkajo. Tako je oblekel samo suknjič n telovnik ter izstopil v Podrožčici brez hlač samo v spodnjih hlačah. Seveda so se mu smejali, da so se kar za trebuhe držali in takoj so vedeli, kakšna nezgoda ga je dole tela odnosno kaj je nameraval. Nekoliko spominja na to nezgodo Ueia, ki je doletela na binkoUni ponedeljek neko gospo iz Ljubljane, ko se je hotela vr niti iz Italije z novim dežnikom. Med vo/ njo do meje ga ej nekoliko raztrga!.:. tU b mogla carinikom dokazati, da ni nov. K<> ga je pa na meji vpričo njih odprla, so za gledali cariniki v njem pritrjen listek 1 Številko in ceno. Morala je plačati carino, povrhu je pa prinesla domov še raztretan dežnik. Iz Celja —c Aktivno In upokojeno uciteljstvo bo t*k> rovalo. Sresko društvo JTJTJ v Celju bo zborovalo v soboto 11. t m. s prićetkom ob 8.30 dopoldne na mestni narodni šoli v Celju. PoJeg rx>ročrl o delovanju sekni centrale JTJTJ, volitev delegatov ter sestave predlogov za banovinsko in državno sfcupsčino JTJTJ je na dnevnem redu tudi predavanje pisatelja g. Janka Kača o Liku savinjskega kmeta«. Upokojeno uci-teJrjatvo iz Celja in okolice je vabljeno, da se tudi udeleži tega zborovanja. PopoMno bo priredilo upokojeno ueiteljstvo izlet v Žalec Odpeljalo se bo iz Celja z vlakom ob 16., v Žalcu pa bo sestanek v gostilni g. Lorberja. —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 14. t. m. od S. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Napad tn nesreča. Blizu Skalne kleti« v Celju je neki moški v ponedeljek zvečer v prepiru sunil l«Metne|ra delavčevega sina Milka Orterja s Sp. Hudinje v iarefc. Orter si je pri padcu zlomil levo ključnico. V ponedeljek se je peljalo već oseb z g*asrilskim avtonioibilom v Laško. Med udeleženci Meta je bil tudi 281etni najemnik Leopold Razboršek v Loške gore pri Zrečah. Na cesti v Debru pri Laškem je zadel gasilski avtomobil v neki avtomobil, ki je bil privozil nasproti. Zaradi močnega sunka je padel Razboršek z avtomobila in priletel tako nesrečno na tla, da ai je zlomil levo nogo. Poškodovanca se zdravita v celrjski bolnici. Iz Ptuja — »360 žena« na ptujskem gledali&keni °dru. Pretekli teden so vprizorih člani mariborskega gledališča znano tridejan-ako veseloigro 5360 ženac. Igra je polna humorja in je bilo občinstvo z vprizorit-vijo zelo zadovoljno, zal, da je bilo gledališče slabo zasedeno. — Lepi binkostni prazniki so izvabili meščane v ptujsko okolico. Mnogo jih je šk> zlasti v Haloze. Tudi letovišče v Dobravi, last ptujske Posojilnice, je bilo zelo dobro obiskano. Radi vročine je bilo tudi mestno kopališče polno kopalcev. — Prah po me»tnih ulicah je vedno ne-znoatnejši. Potrebno je, da se ulice večkrat na dan Škrope Upamo, da bo sedaj bolj&e, ko ari je mestna občina nabavila še drug škropilni avto, ki bo v kratkem pripeljan iz Nemčije. — Tepefc. Na binkoštno nedeljo je bila v Doma vi veselica, kjer so se pa vročekrvni fantje, katerim je zlezlo vino v glavo, pošteno spoprijeli. V akcijo so stopile sekire in pa ročice ter nozi. V ptujsko bolnico so pripeljali težko poškodovanega 39Vetnega kovač z Osvalda Petka. — Nezgode. Pri Sv. Barbari v Halozah je neki kolesar povozil i21etno Marijo Les-jak iz Velikega Okiča. Deklica je dobila težje notranjo poškodbe, poleg tega si je pa tudi zlomila roko. — v Narapljeh pri Majsperku je padel 6letni delavčev sin Friderik Jarc tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Oba ao prepeljali v bolnico. — Saje so se vnele. Pri mesarju č>učku na Slovenskem trgu je nastal v kamimi ogenj. V prekajevalnlci so istega dne malo več zakurili tako, da je začelo goreti. G. Cucek ima škode okoli 2000 dan, Za časa uelesejma različno blago in ostanki po izrecno nizkih cenah pri turdfti J. C. MAVER Ljubljana, Stritarjeua ulica. DNEVNE VESTI — Osebna vest. Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani a. Peter KerSi* je odšel na da»!jši bolezenski dopust. Nadomestoval ga bo sodniik g. Tone A v ser. — Mladinski dom tira'.-ke banovine °b morju. Banaka uprava dravske banovine je kupila blizu Splita večje zemljišče ob morju, kjer ho že letos zgradila mladinski dom. l>om začno v kratkem graditi. Stroški todo znašali okrog 1,500.(XX) din. V domu bo prostora za 200 otrok. Blizu njega zgradi svoj doni ludi Jadranska straža. — Mnogo neni>kih letovištarjev na Bledu. Ker se je skupna kvota turističnih mark za nemške letovišča rje v na2*5 državi povečala od 700.000 na 1 400.000 mark, prihaja letos k nam Ha i^oitnice mnogo več Nemcev kakor lani. To se pozna tudi na Bledu. V ponedeljek sveder jc prispelo na Bled 250 nemških letoviščarjev. ki ostanejo tam 14 dni, ta ca« bodo pa prirejali izlete po Gorenjskem in v t>ližnia italijanska mesta. — Fuzija Trepće—Kopaonika in Zletova. -Antrloški listi poročajo, da se bližajo koncu pogajanja med družbami Trepča—Kopaonik in Zletovo ter jugoslovensko vlado o zgraditvi topilnice svinca in cinka v Jugoslaviji. Če bodo pogajanja ugodno zaključena se bodo družbe Kopaonik—Novo Brdo in Zle-tovo fuzionirale v družl>o TrepČa-Mines potom izmenjave delnic, obenem pa bo emitiranih 1.600.000 novih delnic po 5 žte-rlingov nominale. Nove delnice bodo vpisovali samo stari delničarji sorazmerno s starimi delnicami. — Odmev letošnjega občnega zbora UROIR. Xa letošnjem občnem zboru Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov v Beogradu se ie posebno naglasala potreba pomagati našemu malemu človeku, našemu kmetu, ki je njegovo delo temelj države, ki pa navzlic temu preživlja najtežje čase. Posebno obupne so razmere na jugu države, kier so prišli že mnogi kmetje, vojaki iz svetovne vojne, na beraško palico, da morajo kot dninarji trdo delati, če hočejo preživljali sebe in svo-je družine. Posebno kričeč primer bede se ie pokazal na Rudniku v Srbiji kjer je kmet Dracoliub VuČetić pod težo obupnih razmer že ornagoval, pa so mu v zadnjem trenutku priskočili na pomoč rezervni oficirji, ki eo zbrali med obedom zanj 1.600 din kot dokaz, da ni pozabljen, marveč da njegovi vojni tovariši mislijo nanj. Te dni >e imela >AgTarna misao< na Rudniku-Kačerekem veličasten shod. na katerem je v imenu Udruženja rezervnih oficirjev in ratnilkov general Todor-čevič izročil to skromno podporo ubogemu, bolnemu kmefu Med Todorcevićevim govorom so se marsikomu zalesketaile solze v očeh. Dragr>l?uh Vučetič je Se vedno bolan in brez pomoči zato so ga takoj odpeljali v Beograd v državno bolnico, kjer bodo skrbeli zini rezervni oficirji. •KINO SLOGA, tel. Z7-30"5 Vsi proti enemu Sylvia Sidney Henry Fonda Režija : Fritz Lang, ki je znan po filmih Nibelungi, Metropolis, dr. Ma-buse, je ustvaril s tem filmom remek delo evropskega duha in ameriške tehnike. li*ar obleke prispele, prekrasne aove stvari, cene znano nizke. Sedaj Tivar obleke v vsako hišo. Tivar obleke za vsakogar. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana. Prešernova 54. nasproti glavne poŠte. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št. 46 z dne 8. t. m. objavlja pravilnik o kontroli cvetličnega in travnega semenja za izvoz, navodila o vračanju in obračunavanju nadava (are) iz bombažnega sklada, navodila o izplačevanju razlike v ceni in prevoznih stroških kupcem domačega bombaža iz bombažnega sklada pri Drž. hipotekami banki, navodila za dajanje podpor iz sklada za oljnato semenje, avtentično tolmačenje uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, odločbo glede izločitve avstrijskega šilinga in razne objave iz s Službenih novin«. — Iz banovbiske službe. Po potrebi službe sta bila premeščena inž. Jošt Josip, banovinski uradniški pripravnik od ribogoj-nega zavoda v Bohinjski Bistrici k banski upravi v Ljubljani in Pišek Pavlina, banovinska uradniška pripravnica od banske i 1 , uprave k sreskemu načelstvu v Ljubljani, j cena1.*^1le. Imenovani so za banovinske uradniške pripravnike dr. Slavko Ocvirk, volonter banovinske bolnišnice v Celju pri banovinski boinišnici v Brežicah, ing. Trček Alojzij pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani in inž. Martin VraniČar pri gozdno tehničnem odseku za urejanje hudournikov v Ljubljani. Premeščen je bil od banske uprave v Ljubljani k banovinski bolnišnici v Celju in zopet nazaj banovinski dnevničar-služitelj Viljem šorli. — Cvetlični dnevi, splošno žensko društvo je oklenilo prirediti takoj po velesejmu, ko bo zaključena tudi cestna razstava, cvetlični dan najprej v Ljubljani, pozneje pa še po drugih mestih Slovenije. Naše požrtvovalno ženstvo bo na teh cvetličnih dnevih nabiralo prostovoljne prispevke za graditev modemih avtomobilskih cest, kakršna je ona od Ljubljane proti Kranju V Ljubljani bo cvetlični dan najbrž v nedelio 19. t. m. _ Malarija ▼ Medjimurjn. V Medjimurju ie malarija precej razširjena. Samo v Dolnjem Medjimurju ie bi3o lani ugotovljenih nad 4.000 primerov te nevarne bolezni in med bolnike so brezplačno razdelili okrog 11 kg kinina. Letos se ie pojavila malarija ze v marcu, toda kinin so jeli deliti brezplačno šele v maja, ker ni na razpolago denarnih sredstev. Ambulanta za zatiranje malarije je odprta v Čakovcu samo dvakrat na teden. Javilo e=e je že okrog 1.000 bolnikov. — Rekonstrukcija ceste Split — Omiš. Gradbeno ministrstvo je odredilo, da se bo popravilo od 4 milijardnega notranjega posojila 7,000.000 din za rekonstrukcijo ceste med Splitom in Omišem. Cesta bo razširjena na 8 m, obenem bodo pa znižani klanci in odpravljeni ovinki. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in soparno vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je znašala najviSja temperatura v Splitu 30, v T>u- brovniku in Beogradu 27, v Zagrebu 26, v Ljubljani 25.4. na Visu 24, v Sarajevu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.6, temperatura je znašala 14.6. — Rodbina, ki šteje 56 članov. V vasi Koračah pri Slavonskem Brodu živi rodbina 76 letnega vpokojenca železniškega uslužbenca Ivana Makovca, ki šteje 56 članov, hčera, sinov, vnukov in pravnukov. V rodbini je 25 otrok. Vsi člani rodbine se med seboj dobro razumejo. — Mati, hči in sin utonili. Iz Bitolja poročajo o strašni nesreči v vas-i Vranjevci v morihovskem srezu. Dojčin Zdravkovič je s svojo ženo, hčerko in sinom okopaval koruzo na nfivi. Kar se je vlila silna ploha in Zdravkovič se je zatekel v strelski jarek, ki je ostal tam še od svetovne vojne. Tedaj je pa prihrumel po hribu narasli gorski potok, voda ie zalila strelski .jarek in utonili eo Zdravkovićeva žena. hči m sin. — Na sodišču ustrelila fanta. Na hodniku okrožnega sodišča v Peči je vaška lepotica Danica Knežević včeraj opoldne ustrelila maturanta Gjorgja Bešovica. Fant je živel v vasi kot kolonist, ker ni imel sredstev, da bi nadaljeval študije. Danica se je zaljubila vani in pred sedmimi meseci je zanosila. Fant je zahteval, naj odpravi telesni Diod, ona pa ni hotela o tem ničesar slišati. Tožila ga je, da jo je zapeljatL Fant je pred sodiščem trdil da sploh ni imel z njo nobenega ljubavnega razmerja. Ko je bilo zasli-šanie končano, je Danica na hodniku potegnila samokres in dvakrat ustrelila na Bešo-vica. Zadela ga je v srce, da je bil takoj mrtev. — Požar na Dravskem polju. V Braun-švajgu pri Racah na Dravskem polju je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestni-ce Marije Tikavčičeve, ki ima 20.000 din škode. Ogenj so zanetile iskre iz dimnika, zaradi katerih se je vnela slamnata streha. Iz Lfubljane —lj Vsedržavni trgovski kongres. Združenje trgovcev obvešča: Bolgarski gostje ter prvi ndeležnlki vsedržavnega treovskeara kongresa pri^po v Ljubi iano že v petek 10. I t. m. z brzovlakom ob 9.30. uri. Trgovci ter ostalo občinstvn se naprošajo, da se tega o?i_ ! cijelnega sprejema udelefce v žim večjem • številu. Hišne posestnike vljudno naproša-i mo. da v počastitev gostov v^edrtavnega tr-1 gorskega kongresa izobesijo zastave. Uprava. —lj Ljubljana v oblakih P^ahu. Samo ; stepna mesta imajo toliko prahu kakor Ljub-. liana. Celi oblaki tega sovražnika ljudske-j ga zdravja, se vale po mestu, zlasti po ce-! štab in ulicah, kjer je živahnejši avtomobilski promet. Komaj pet minut hodiš po me-; stu, pa se že ne pozna več, kakšne bar\e j so čevlji, toliko ie na njih prahu. Vse kaže. da sta Sava in Ljubljanica usahnili. Drugače ne moremo razumeti, da občinska uprava ne poskrbi za škropljenje na^Lh ulic in cest. Sicer ie pa menda ptav tako. bedo naši gostje vsa i videli, da je Liub!jaina res bela tudi poleti, ko nimamo snega. —lj Jubilejna razstava Srednje tehnične šole. Za 50-letnico svojega obstoja priredi I Državna srednja tehnična šola od 17. do 23. I t. m. jubilejno šolsko razstavo. Razstavili bodo vsi šolski oddelki svoja grafična dela in izdelke delavnic, laboratorijev in ateljejev. Razstava bo otvorjena v petek 17. t. m. ob 10. dop. _lj Na slavnostnem koncertu Akademskega pevskega zbora v pe'ek, 10. t. m. ob 20. uri v veliki unionski dvorani boste slišali slovensko narodno pesem iz vse naše zemUe. Koneert bo voli! dirigent Franc Ma-rolt, naš najboljši poznavate!! folklore. Pe-I srni so v priredbi avtorjev Marije Tomca, j Franceta Marolta Emila Adamiča, Oskirja j Deva, Josipa Kocijančiča. Pohitite z nakupom vstopnic v \Tafarfev! loži na univerzi. Tsrfotam se dobijo tudi koncerrni programi; —I i Zadnja prodskcU* ?o jercev šole Gu.is-bene Matice bo v petek 10. t rp ob lV7 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopi 22 gojencev klavirskega in violinskega odde.ka in sicer iz klavirske šole prof. Sešeko^e, Hra-šovčeve. Šmalceve in sonca; iz violinske šole prof. Pfeiferja in TvanČiča. Spored, ki velja obenem kot vstopnica bo v prodiji v knjigarni Glasbene Matice po 3 din. —lj V ponedeljek 13. t. m. bosta dve produkciji gojencev drž. konzervatorija in sicer ! to ob lU7 v veliki Filharmoimcni dvorani produkcija komorne glasbe (šola prof. Karia , Rupla), ob uri pa produtkerja operne Šole v opernem rjledaliSču. Podrobnosti slede — I j Koncert Hubadove. pevske župe to v soboto, rine 11. t. m. ob M7. uri zvečer pred poslopjem Glasbene Marice, ko odkrile Glasbena Matica spomenic skladatelju Emilu Adamiču. Na tem koncertu nastopilo naslednji zbori: Narodno žel-ron. dr. Sloga, Dekliški zbor II. dri. mešcamske šote. v enem zboru združena dVustva Edinost—Radomlje. Lipa—Jarš« in pevski krožek Koli čevo. dalje zbor K rakovo— Trnovo. Bežigrajsko pevsko društvo. Delavsko glasbeno društvo. Društvo Sava Ljubljanski Zvon. Pevski 'Zbor Glasbene Matice in godba Sloge. Vsak zfcor zapoje po več Adamičevih skladb. Koncert pose* i jo tudi gostje, ki pride fo v Ljubljano tiafce dni nar trgovski kongres. Opowiam0 vse prijatelje *ladatelja Emila Adamiča na počastitev najplodovctejšega slovenskega skladatelja. Sedeži se dobe v knjigami Glasbene Matice. —IJ Vid v&Stl* od si obvarujete le z optično Čistimi brušenimi stekli, katere al nabavite pri strokovnjaku It. p. Zajcu, izprašane m optiku. Start trg 9. Ljubljana. —lj Cerkveni koncert z izredno bogatim in pestrim sporedom bomo imeli ▼ ponedeljek, dne 13. t. m. v Frančiškanski cerkvi. Vrsto najlepših det iz domače in svetovne cerkvene glasbene literature bodo izvajali naslednji umetniki: ga. Zlata Gjungjenac-Gavella (sopran). Aleksander Kolacio (bariton), Pavel Raneigaj (orgfle) in Ljubljanski godalni kvartet- V sporedu imamo raziične kombinacije: glas, violina, orgle — glas, kvartet, orgle — orgle — solo, itd. Skrbno sestavljeni spored in odlični izvajalci zaslužijo vso nado pozornost in obisk cerkvenega koncerta. Začetek ob 349. uri zvečer v Fran-čišk. cerkvi. Prodaja v knjigarni 01. Matice. u— Društvo »TabOr«. Drevi ob 20. bo v beli dvorani TJ ni ona redni članski sestanek. Na programu je petje zbora, recitacije, skioptačne slike in govor dr. Branka Vrčon*'.. članstvo in prijatelje vabimo, da se udeleže sestanka, v čim večjem številai Vstop prost. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 8.: Zadrega nad zadrego. Red Sreda. Četrtek, 9.: Lopovščine. Red Četrtek. Petek. 10.: Zaprto. Sobota. 11. junija: Rdeče rože. Cene od 20 din navzdol Nedelja, 12. junija: 3>Lažnikkopaii6cu. Pokojni je bil zelo dober in simpatičen mož, dober gospodar in iskren družinski oče. Bodi mu ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje! — Slike, objavljene v sobotnem > Slovenskem Narodu« med člankom »Jesenice nekdaj in danes« nam je iz prijaznosti dal na razpolago France Pavlin, fotograf na Jesenicah. Iskrena, hvala* — PrOmet ob praznikih. Ob praznikih je bil promet na železnici in na cestah izredno živahen. Nešteto Jeseničanov se je peljalo na ljubljanski velesejem ter na Bled in v Bohinj ter v kraje v Zgornji savski dolini Velike množice izletnikov pa so dospele na Jesenice, tako da so se v dolgih vrstah pomikale skozi mesto in po planinski cesti naprej tja gori proti Golici, kjer so narcise v polnem cvetju. Skozi mesto je te dni vozilo nešteto avtomobilov proti nemški in italijanski meji ali nasprotno od meje na Bled, Bohinj in v Ljubljano. — Ogromen potniški promet. Za binko&ne praznike je bil na zidanmoški postaji ogromen potniški promet, ki je znova pokazal, da ta postaja nikakor ne zadostuje za taiko ogromno množico potnikov. Bik> je toliko izletnikov iz Zagreba, MaTibora in Ljubljane, da so bili vVi vlaki prenatrpani in imeli so mnogo več vagojvov kakor običajno. Želeli bi, da bj i=e vprašanje zidanmo^ke postaje pričelo končno reševati. Ker ?e promet vsako leto veča, bi bilo potrebno, da bi oblasti začele razmišljati, kako bi se povečala tudi postaja sama. Obstoje že tozadevni načrti, po katerih naj bi se povečala postaja za en tir, .ki_ naj bi bil zgrajen nad Savo. Ker se tudi čuje, da se bo še letos pričela graduia drugega železniškega tira od Zidanega mosta do Sevnice, bi bilo najpripraiv-nejše. da bi se pričela tudi dela na povečanju zidanmoške postaje. Iz Slov. Bistrice — Člani narodnega gledališča v Mariboru bodo gostovali z izborno tn zabavno veseloigro »360 žena« v petek 10. junija ob 20. v Slov enaki Bistrici v hotehi »Beograd«. V nedeljo 12. junija ob 20. pa v Rušah v Sokolskem domu. Preakrbite si pravočasno vstopnice. Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Kongres jugoslovenskih slaščičarjev Tuđi slaščičarje tarejo skrbi, tudi oni bije jo trd boj za obstanek Z Zidanega mos&a — Sprememba v železniški sluibi. Te dni bo premeščen z naSe železniške postaje upravni uradnik g. Janko Jeglič, ki je več let služboval kof železniški blagajnik na Zidanem mostu. Premeščen je k občemu oddelku železniške direkcije v Ljubljano. Ze&imo mu vse najboljše na novem službenem mestu! Z Rakeka je premeščen na našo železniško postaio g. Pojedel Andrej, ki bo opravljal službo prometnika. Želimo mu, da se čim boljše počuti v naši sredi. Ljubljana, 8. junija Danes Sq imeli delegati iii- državnega, kongresa Zveze slaščičarskih mojstrov glavno zborovanje v veliki dvorani Zbornice za toi. Zborovanje je otvori] predsednik Zveze Bogdan LubardiČ, slaščičar iz Beograda. Pozdravil je delegate, ki se jih je zbralo okrog 30 iz vse države ter zastopnike, g. Sinka, ki je zastopal bansko upravo, g. ctr. Pretnarja, tajnika, ki je zastopal Zbornico za TOI ter predsednika obrtnega odseka Zbornice g. Ogrirta. Kot domačin je prvi nagovoril delegate podpredsednik Zveze g. Karel Vilar iz Logatca. Očrtal je cilje organizacije slaščičarjev in pozval vse, naj se še bolj tesno oklenejo svoje stanovske organizacije, ki ščiti stanovske interese in slaščičarsko obrt. Nato je predsednik Lubardič obrazložil položaj slaščičarjev v državi. Zborova lce so pozdravih g. §ink, dr. Pretnar in g. Ogrin. Soglasno je bil sprejet predlog, naj se odpošljejo udanostne in pozdravne brzojavke na najvišja mesta. Poročilo upravnega in delovnega odJbo-ra o delu Zveze v preteklem letu, ki ga je p reci tal predsednik LubardiČ, je pričalo o izredni delavnosti odbora, ki je moral premagati velike težkoče pri korakih za obrambo pravne slaščičarjev. Predsednik LubardiČ je r^rocal o potrebi spremembe zakona o odpiranrju In zapiranju trgovin in delavnic, v kolikor trna slaščičarska obrt zaradi določb tega zakona večjo škodo. Poverjenik Zveze za dravsko banovino g. Karel Lenardič iz Ljubljane je govoril o razmerah in položaju slaščičarske obrti v dravski banovina. Opozoril je na škodo, ki jo utrpijo slaščičarji v dravski ha novini zaradi nelegalne konkurence. Slaščičarji so močno obremenjeni z javnimi dajatvami in mnogi se bore za obstanek. Bolj kakor kdaj poprej je potrebna" enotna organizacija vseh slaščičarjev v državi. Številni protesti proti šušmarjem in nelegalnim konkurentom pri oblasteh doslej niso imeli uspeha. Izdelovanje sladoleda in slaščic se v slaščičarnah strogo kontrolira, higijenski predpisi pa se morajo natančno izpolnjevati, dočim izdelujejo številne gostilne, restavracije in buf-feji sladoled brez kontrole. Tako zvani orientalski slaščičarja (alvadžije) so preplavili tudi dravsko banovino in prodajajo sladoled ter bonbone, katere navadno izdelujejo v nehigijenskih prostorih. Mlekarne in branjerije lahko prodajajo pecivo, in slaščice prodajajo že celo v trafikah. Slaščičarske obrtnike je presenetila odredba baiisike uprave, da morajo slaščičarji zapirati celo trgovine po zimi ob 8. uri, poleti pa ob 9. zvečer, med tem ko v buf- fejih in gostilnah lahko prodajajo slaščice in sladoled do pomoči. Zborovalci ao sprejeli obširno resolucijo, v kateri zahtevajo med drugim, naj se prepove vsem gostilnam, restavracijam in bufrejem prodaja sladoleda, naj oblasti zlasti na deželi kontrolirajo prodajalce slaščic in sladoleda, naj se prepove mlekarnam m bran je v-kam prodaja slaščic in naj se prepove tudi pekom izdelovanje peciva. Otrok utonil v Ljubljanici Ljubljana. 8. junija Včeraj sta se tik za mestno klavnico kopala lOletni Janezek Lapovšek in lllet-ni Niko Hafner, sin železniškega sprevodnika s Poljanske ceste. Dečka sta zašla v pregloboko vodo in močna struja ju je potegnila s seboj. Dečka nista znala plavati in kar naenkrat sta začela gagati. Ljudje z obrežja so opazili nevarnost in hipoma se je pognal v vodo artist Albin Rob, ki je pograbil lOletnega Janeza Lapovška tn ga nemudoma odnesel na bližnjo stražnico, odkoder so poklicali reševalce na pomoč. Roh ni opazil, da je drugi deček že izginil pod vodo, pač pa je videl delavec Albin Ban, ki je tudi skočil v vodo in že nezavestnega Hafnerja potegnil na suho. Na kraj nesreče so prihiteli reševalci, ki so Lipovška Se spravili k zavesti, dočim Niku Hafnerju niso mogli rešiti življenja. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega Štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Četrtek, 9. juni.ia 12: Operni odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Znani plesni orkestri (plošče). — 14: Napovedi.— 18: Zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester). 18.40: StoveniSSna za Slovence (g. dr. Rudolf Kolari6). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. —* 20: Iz opernega sveta (Radijski orkester). — 21.10: Rondo — V. ura. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radi'jski orkester in g. Mirko Prem-alč. Konec ob 28. uri._ VZDIH — Ce bi bila tako bogata, kakor sem lepa, bi ne potrebovala svoje lepote. V KINEMATOGRAFU — Prosim vas, katko dolgo pa že teče ta film? .Midva ne veva. ker sva zaljubljenca. :£i:ini£!ni!!.wiK :irnTirrrnrmjamtimm!rmmiGrt!i:::npt»'tmmri!:ri!fiia ALI OGLASI Beseda oO par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ' iininmniiTini.....i r'1 ^rrimTfTir'iiitiiiDf i'- iii^n n'nitiiiiiaHiMJfrtnriiiTMnifcmii,!--1 ^riM ■irfMit«mi[miihl-iiilinrir;jniini.uji^-m,^Julijana«, Gosposvetska c. 12. MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 1615 SKRBI? Obrnite se na grafologa KARMAHA, ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo-gije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani — hotel >Sočac, sv. Petra cesta — vsak dan od 9—12 dop. in od 14—19 pop. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. — V Ljubljani ostane do dne 17. t. m. ČATEŠKE TOPLICE pošta Brežice, železniška postaja Brežice in Do bova, najbolj vroči 590 C radioaktivni vrelec v dravski banovini. Sezona od L maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! Z neprekosljivim uspehom se zdravijo Visoki krvni pritisk, revmattem, vnetje, protm, nevralgično trganje, kronični katarji, ženstce tAJSeuuii Ho± BBSBl Pred otvoritvijo trgovskega kongresa Našo državno gospodarsko politiko je treba tako, da bo v skladu s temeljnimi potrebami vseh gospodarskih panog Ljubljana, 8. junija Le še nekaj dni nas loči od ITI. vsedr-žavnega kongresa trgovcev Jugoslavije v Ljubljani, ko bodo oživele ljubljanske ulice zaradi kongresnih udeležencev iz vse Jugoslavije. Kakor bo zunanja slika kongresa impozantna, pa je vendar pravi pomen kongresa v njegovem idejnem programu. Sedaj tik pred otvoritvijo kongresa je treba na ta program opozoriti vsaj v par besedah. Glavna misel kongresa, ki se bo vlekla kot rdeča nit skozi vse referate, je. da je treba našo državno gospodarsko politiko usmeriti tako, da bo v soglasju s temelj" ni mi potrebami vseh gospodarskih panog, da se torej doseže aktivno sodelovanje gospodarskih stanov z vodilnimi činitelji naše gospodarske politike. Logično bo zato zahteval kongres večje upoštevanje vseh gospodarskih in stanovskih organizacij, da se bodo vsi gospodarski zakoni izdajali le v soglasju z njimi. Naravna posledica izvajanja tega načela je. da se uveljavi že sklenjeni in od ustave zahtevani gospodarski svet in enako potrebni banovinski gospodarski sveti. Prva in osnovna zahteva kongresa je torej: dvig našega gospodarstva. Ko pa govorimo o gospodarstvu, mislimo seveda predvsem na nacionalno in na domače gospodarstvo in zato logično izvira iz prve zahteve kongresa njegova druga zahteva, da je treba dati interesom domačega nacionalnega gospodarstva prednost pred interesi tujega gospodarstva. Zato ne davčne prostosti in drugih privilegijev tujemu velekapitalu. da ta s temi ubija domača podjetja, temveč prednost domačim podjetjem, da bodo ta že enkrat mogla mačeti ustvarjati domaČi kapital. Misel o naši gospodarski osamosvojitvi ne sme biti le lepa fraza, temveč mora biti program vse naše dravne politike. Nujno mora zato trgovski koirjre«; nastopiti proti navalu tujega kapitala in proti njegovemu brezobzirnemu izkoriščanju našetra trga in naših naravnih bor^tev Trgovski kongres bo z vso odločnosti o nastopil za nacionalno gospodarsko politiko in zato bo trgovski kongres tudi na^o^alni kongres, ki je v interesu vsega naroda Imajoč vedno pred očmi dvig našega nacionalnega gospodarstva, bo zato nastopil trgovski kongres proti vsem napakam in proti vsem zaprekam, ki ovirajo razvoj narodnega gospodarstva in zahteval samo stvari, ki morejo pospeševati napredek našega gospodarstva. Zato bo kongres zahteval zboljšanje cestnega in železniškega prometa, da se s tem poveča tujski promet in olajša zamenjava blaga. Kongres bo opozoril na nujno potrebo dviga kupne moči najširših slojev, zato bo zahteval pocenitev življenja z odpravo previsokih trošarin, uvoznin in taks na glavne življenjske potrebščine. Iz istega razloga bo tudi zahteval reformo davčnega sistema v tem smislu, da davčno breme ne sme biti nikdar tako veliko, da bi ogrožalo pridobitno eksistenco ljudi .Davčno breme mora biti tako razdeljeno, da bodo proporcionalno v enaki meri plačevala davek največja podjetja kot najmanjša. Danes pa počiva glavno breme davkov na malih in srednjih ljudeh. V skladu z vsemi temi osnovnimi načeli bo trgovski kongres zahteval poenostavljenje gospodarskih zakonov, odpravo pretiranega etatizma in škodljivega birokratizma, zahteval bo večje pravice za zasebno iniciativo, ki pa mora biti vedno tudi v skladu z interesi celote Zato mora nastopiti kongres tudi proti diktatu cen, ki ga izvajajo karteli na škodo vsega prebivalstva. Seveda pa bo kongres z vso odločnostjo nastopil tudi za pravice nacionalne trgovine in trgovskega stanu. Toda vse te zahteve bodo globoko utemeljene in tako usmerjene, da nikdar ne bodo v nasprotju z interesi celote. Jugoslovanski trgovec je nacionalno zaveden narodni delavec in bo to svojo zavest naglasil tudi v svojih zahtevah. III. vsedržavni kongres trgovcev Jugoslavije zato ne bo le ozkosrčen stanovski kongres, temveč nacionalni kongres, ki bo predvsem posvečen nacionalnim interesom, da se z dvigom nacionalnega gospodarstva ustvari materialna podlaga za kulturni in socialni napredek našega naroda Poncftisllijeva opera »Gioconda« Oper- i sezona je prinesla izredno efektno italijansko novost v dobri izvedbi in lepi opremi Ljubljana, 8. junija Za zaključek smo dobili veliko paradno opero, ki daje solistom, zborom in orkestru velike. t-;žke naloge, režiserju in scenografu pa dosti prilik, da se odlikujeta. Besedilo Arriga Eo:ta po bujni romantični drami V. Huga pr naša obilico strastnih, neprestano do skrajnosti napetih prizorov iz krvoločne renesančne dobe z značaji potenciranega čustvovanja in aktivnosti v spletkarstvu. ovadustvu, uporabljanju strupa, vrvi ali bodala. Romant:čna teatra lika. ki jo poznamo iz oper Verdija, njegovih sodobnikov in celo v novejš'h, mlajših delih italijan. skladateljev, se razkošno izftivlla tudi v >Giocondi« v pe3trih in kričeč'h barvah. Verdi pa je ljubil tudi liriko in je podal v nji svoje nailepde. dočim hoče Ponchiel-li dosezit; učinkovitost predvsem z dramskimi efekti, velik*mi arijami, zbori, pa z ogromnimi ansambli. Vse ?e dogaja bučno, orkester ie glasen, zbori napeti v dinamiki in solisti morajo uporabljati vso si'o svojih glasov: le redkokdaj srečaš umirjenost, iziemoma celo nežnost. Vidno ie nnši publiki bravuroznost solistov mogočmh glasov ugaiala ;n je dajala svojemu zadovoljstvu večkrat izraz. Brez dvoma nahaia ga O. Oijdekcpova z naslovno partijo pr iazen oimev pri svoji publiki prav svoiskega okusa. Pcnolv'elli je bogat na cvetoči melodiki. obvladuje orkestracijo blesteče. pše zvonke zbore včasih čisto priproste, a zelo prijetne oblike n vsebine. soi;st; pa nizajo samospeve, ki se preTvajo v efektne zveze in končno v ansariblske stavke k? -.mponi-raio. Mnogo lepe melolike se čtne. oose-bej je krasna uvodna glasba, ftmle TTT. dejanja, zbor ob iadrnici. tenorski ^nevi, velik samocT^v :nkviz;torja in partija Laure in Gocon^e. Seveda se o>-n^ dejaniem spomi- njati dueta Aide in ^ti^'f Othella. Jaga in Desdem°ne n**~"* ^iv4*" hi*** T-«=onore, ki uide sramot"' :7? 1)nTin t^,,u-r«; «. c...,]noTr, kakor Gioconda. Glasba "PlCca ur« ie stal- na točka salonskih orkestrov operetnega značaja. Da spada »Gioconda« med glasbo, ki posebno vžiga italijansko publiko svojskega temperamenta, ni dvomiti. Zlasti v okolju Benetk, v doževi palači in z »levjim žrelom«, na razgibanem morskem nabrežju, v Zlati hiši in naposled v opuščenem gradu. Tu se odigravajo borbe src, ljubečih, ljubosumnih, maščevalnih in požrtvovalnih. Pisana množica vrvi; tu so mornarji, maske, plemstvo, visoko uradni-štvo, ljudski pevci in vojaki, lepe dame in živahne plesalke. V godbi in dejanju vlada patos romantike, ki ima svojo navdušeno publiko. Dirigent M. Polič se je vidno močno zavzel za »Giocondo« in skrbno izdelal zlasti orkester. Morda bi zbori potrebovali še pile. V splošnem bi s: želel ^*eč umirjenosti, kajti hrušč in trušč ni prijeten. Scenograf ing. E. Franz ie ustvaril zanimiva in lena prizorišča. Zakai je dvor šče doževe palače z znanimi stopnicami med rjavimi stenami, ki so v originalu bel marmor, ne vem. Zlasti lepo je pr zori šče z jadrnico ob morju. Režiser prof. šest je dal vsemu doga jar iu prav zadovojiivo razg'banost. O. Olidekopova se i° posvetila plemeniti pevki Giocondj z veTFJco vnemo v igri in spevh ter prejela poleg aplavza tudi dosti cvetja. M. K o ge jeva. ie b:la odlična Laura ter se ie leno razr^a ;n z igro polno ustrezala. Ta prvka stalno napreduje in dokazuje široko sposobnost. Impozantno osebnost je z inkvizitorjem ustvaril g. F. Schiffrer Navi gin ter žel za veliko ar'io v 3. dej. topel aplavz. Vtisk pa sem imel. da glasovno ni bil najbolje razpoložen, želimo ga slišati še v drugih vlogah. Globoka altovska partiia slepe Giocon-dine matere bi pristojala Fr. Golobovi, ali Nuša španova je storila zanjo vse, da je ustrezala. Veliko partijo Enza, kneza ge-noveškega, je imel Iv. Franci se zmagovito boril z orkestrom in podal več mest z zadržanostjo v lepem spevu. Veliko vlogo spletkarja in zločinca Barnaba je podal Janko pevski in igralski učinkovito. Glasovno opozarja nase L. Delničar, ki je lepo zapel meniha, A. Orla mornar, Hva stja kot pevec in Sla do v je v kot pisar so ustrezali. Plesi vsega baletnega zbora z Golo vinom, Moharjevo in Bravni Sar jeva kot solisti so bili izvajani prav zadovoljivo. Gledališče je bilo polno in priznanje občinstva zek> Živo. Torej se nadejamo, da bo »Gioconda« privlačevala. Fr. G. Praktična iznajdba državnega nameščenca Novo mesto, 7. junija V jetnišnici novomeškega okrožnega sodišča je te dni napravil, drž. nameščenec strojnik g. Rudolf Pintar zanimiv poiskus s svojim patentom — zložljivo posteljo. Na presenečenje vseh prisotnih, je g. Pintar odvil kratek — malo več kot pol metra dolg, okrogel platnen ovoj, iz katerega se je mehanično sprožila zložljiva postelja, ogrodje, ki se je mehanično sprožilo, se je postavilo na tla, na vrh pa se je pritrdilo dva metra dolgo rjavo platno in postelja je bila v dobri minuti pripravljena. Tudi nosilnost nožnega ogrodja oz. podstavka je bila takoj preizkušena. Z lahkoto in brez tresljajev je vzdržala 300 kg obtežitve. Na prvi pogled je izdelava zelo enostavna, ven- dar glede na zložljivost, harmonično povezanost in prožnost, precej komplicirano delo tako, da je iz tehničnega vidika na višku. Postelja, ki je zelo prikladna za letovišča, turiste, skavtska taborišča lazarete, vojašnice in za domačo uporabo, tehta samo 7 kg. Posteljo, ki je ena celota, lahko lastnik nosi v obliki ovoja na usnja-tem držaju v roki, ali pa v nahrbtniku. Mož, ki je v svojem prostem času večinoma ponoči napravil izdelek po velikem 1 trudu in dolgih preizkušnjah zasluži ne samo priznanje ali pohvalo, temveč tudi to, da bi se našel med domačimi finančniki mož. ki bi delo odkupil in v serijah izdeloval te vrste praktično novost. Ali so vaši možje copat ar ji? Deset vprašanj, ki naj na nje odgovore zakonske žene trdilno ali nikalno Seveda nobena žena noče imeti za moža copatarja. Da bi bile čitateljice prepričane, da njihovi možje niso copatarji, jim svetuje neki ameriški ženski list, naj odgovore na naslednja vprašanja: 1. Ali ste blagajničarka rodbine, ki daje možu od njegovega zaslužka denar za vsakdanje potrebščine? 2. Ali sama odločate o sporih svojih otrok in seže te po potrebi tudi po ^telesnih eksekucijahe ? 3. Ali ste vi tista, ki daje na obiskih navadno signal za odhod- Zelo pozno Je že, možiček, domov morava, 4. Ali določite svojemu možu Čas, kdaj mora zvečer v posteljo, in ali pričakujete, da se bo po tem ravnal? 5. Ali se vam zdi samo ob sebi umevno, če greste z možem v kino, da imate pravico izbirati film? 6. Ali vas prosi mož, p redno gre s prijatelji v gostilno ali na partijo taroka, že vnaprej za dovoljenje? 7. Ali prinašate svojemu možu na mizo jedi, o katerih veste, da jih nima rad, o i katerih pa verujete, da bodo koristile nje-1 govemu zdravju? 8. Ali smatrate za svojo pravico odpirati moževa pisma v njegovi odsotnosti? 9. Ali opozarjate moža najmanj enkrat mesečno, naj iz zdravstvenih ali finančnih razlogov opusti kajo ? 10. Ali se vam zdi samo ob sebi umevno, da mora vaš mož nositi srajce in kravate P° vašem okusu? No, drage ženice, na koliko vprašanj ste odgovorile »da« ? Ce ste odgovorile na tri ali še na manj vprašanj, so vaši možje gospodarji v domu, Če ste pritrdile na štiri ali na pet vprašanj, storite prav, če se v bodoče nekoliko omejite v svojih zahtevah. Ne smete pozabiti, da ni vsaka žena v hlačah tako mikavna, kakor Marlene Dietrich. Če ste pa pritrdile na sedem ati osem teh vprašam j, ni dvoma, da nosite hlače v domu ve. č>e ste pa odgovorile na vseh deset vprašanj trdilno, je pravi čudež, da vasi možje Bo r»iso zahtevali ločitve zakona. Pustolovski knez Rrdzivvill Poljski knez Radziwill, ki se zadnje dve leti svetovni tisk tako živo zanima za njegove ljubavne in ženitvene pustolovščine, se je oni dan v Londonu poročil s Harriet Steward Dawsonovo. On je star 68 let, ona pa 57 let in ni posebno prikupi j ive zunanjosti. Ta zakonska zveza naj bi pozlatila z imenom in premoženjem po letih že častitljive neveste oblegeli grb kneza, ki so ga hoteli sorodniki in poljska sodišča še nedavno proglasiti za neodgovornega. Toda nova zakonska zveza večno mladega kneza Mihaela, zdaj bratranca bivšega nemškega cesarja Viljema, bo imela takoj za posledico celo vrsto tožb in obravnav skoraj po vsej Evropi. Komaj je odpotoval s svojo novo ženo na ženi tovar j sk o potovanje, ko so bile že vložene tri tožbe proti njemu. Takoj v Londonu, ko se je poročil z bogato Angležinjo luškega porekla, je vložila prot njemu tožbo temperamentna, razmeroma še mlada Angležinja Suche-stowa, s katero je bil še nedavno zaročen. Ta zahteva od njega 7.000.000 odsTcodnine, ker je prekršil obljubo zakona in še ta znesek smatra za zelo zmeren, glede na to, kar ji je knez obljubil in kar je ta čas zamudila ugodnih prilik. V Varšavi, kjer je bil tudi zaročen z neko l71etno Židovko, zaradi katere so ga hoteli sorodniki j žensko postopanje zaradi bigamije. Zadnja j knezova ločitev leta 1933 v Franciji v i očeh poljskih oblasti namreč ni veljavna. Razen tega ga pa toži v Francija njegova bivša žena markiza Marie Aliete de Santa de Martinezova, češ, da mu je dala hipoteko na njegov grad v Biarritzu, obenem pa zahteva še 2,000.000 frankov, kolikor ji je plačal premalo ob toČAtvi. Poleg tega je vloženih pri sodiščih raznih evropskih držav še mnogo tožb upnikov proti bogato oženjen emu knezu, čigar dolgovi znasarjo najmanj 30,000.000 frankov. Škandal donski družbi Londonska družba ima zopet družabni Škandal, ki ga pcemlevajo po vseh salonih kot največji dogodek. Slavni londonski zdravnik dr. Neilson se je poročil pred petimi leti z lepotico prvega londonskega Music-Halla Celio Glvrmovo. Zakonca se pa nista dolgo razumela in zakon je ostal brez otrok. Nekega dne je dobila Neilso-i nova večji znesek od znanega bankirja ra londonski borzi Prinsepa, kar je odkrilo njuno razmerje. Najprej je bil to samo flirt, ki se je pa kmalu izpremenil v strastno ljubezen. Najbolj je bil zaljubljen bankir. Sledilo je nekaj skupnih izletov, potem je pa Neilson zahteval ločitev zakona, kar je tudi brez težave dosegel. S tem bi bila ta vsakdanja zgodba kon-vtakmti v sanatorij, teče proti njemu ka- j čana. Senzacija je pa nastala, ko je dr. Neilson proti vsem pravilom in običajem v angleški dru&bi tožil na povračilo .škode in odškodnino za svoj prizadeti ugled Pred sodiščem je izjavil, da :nu je bila ugrabljena žena in dfe prepuSCa odločitev sodišču, ki naj oceni denarno vrednost te izgube. Ločitev je moril zahtevati, ker ni mogel več živeti v zakonu, v katerem je njegova žena pripadala dingernu. To je bit pa dolžan storiti tudi glede na svoj družabni položaj. Sodišče mu je odmerile od-škodnino v našem denarju na poldrug milijon. Londorskr. družba jc pa o.jorčena nad tem tn pravi, da je bila vse to samo igra m da je bnnkir Pr.ns* p t "Veilsona ženo kratkomalo kupil. Sleparski davčni efltsskatoc V francoskem me?ru Chainpigitv ni aretirali davčnega elcsekutarj* \d< 'h - i \uscli-na zaradi poneverb in sitnari Neka bogata vdova je /a^ " nv-*i: * --e >vojc premoženje, v našem denarju okn : $00.000 Davčni eksekutor bi moral -.lični vrednost ne papirje naložiti v Narodni banki, kar je rudi storil, toda naloži' jih k :ui listno wne. Tako mu je bile omogočeno brez«krb no življenje. Najel W |c novo >'.nu>vanje. kuharico in šoferja kupit je r>a tudi kra sen avto. Pri vsem tem redi BI m ose' pogrešati ljubice Z avtomobilom sc Je vozil v službo, f bližino pisarne, večkrat ie pa obiskal tudi svojo sestro, ki m opazila iznciuncmbc i je mislila, da jc brat ie vedno licvoaM davčni eksekutor. Shlžmčad ga ie pa srna traLa za bogatega trgovca. Samo njeg<>\ ljubica si s tem ni belila glave, bila je H dovoljna, da jc bogat in radodaren Ause linova sreča pa ni trajala dolgo. Ko je hote lo mesto prodati vrednostne papirje, da hi moglo plačati nujne investicije, je prišla slepar'»a na dan in Auselin .ie bii aretiran Izreki Diplomat je človek, poklican k temu, da odvrača zapletljaje. ki bi nikoli ne nastali, če bi na svetu ne bilo »riploina'ov. Mnoge žene store veliiko napako, ko pie puste skrb za raztrgane noga vire ovojih mož druffiim zonam. Če zavzema kdo virok i^oloiaj. pomeni to, da drugim ukazuje in ce nima -/nanja. jc to najboljši predstojnik. Tisti, ki nokaj z^na. >e namreč potaplja v podrobnostih svoje učenosti Najboljši in najvažnejši del naše 0SSUFC je tisti ki si ca damo sami. Vsak izmed nas |e sam svehi potonve in prednik ker podeduje svojo lastno preteklost in si določa bodočnost. Poznamo več nepotrebnih ne g o koristnih stvari. Znati, skriti svojo spreuiosi K visok spretnosti. Lov za srečo Zara. ki v njo mečejo obiskovalci letošnjega velesejma kupone vstopnic, v prijetnem pričakovanju, da jim bo sreča naklonila eno izmed lepih daril, ki jih je obiskovalcem valesejma pripravila uprava v vrednosti nad 75.000 din. Razpis nagrad se močno pozna pri prodaji vstopnic- Ljudje so se zadnje čase nekako navadili na razne nagrade, lov za srečo postaja od dne do dne priljubijenejši Kupni domače blago! KTTTHRKR^FR- m 42 ROMAN otok gol)2i?cet> Sketch se ni podvizal, ker je hotel dati svojemu nasprotniku dovolj časa za razširjenje te vesti. Ustavil se je. Sem od vasi so se začuli vriska in kriki, videli so domačine, kako tekajo razburjeno med kolibami. Sketch je potegnil iz žepov svoji pištoli in poskusil, če sta v redu Trije potepuhi so segli skoraj istočasno v žepe in potegnili iz njih pištole. — 2e dolgo nisem streljal, — je vzdihnil eden izmed njih. — Pripravi se — streljal boš zdaj, — je dejal Sketch in spravil svoji pištoli nazaj v žepe. Potem je pa krenil odločno naprej. Bližali so se vasi in domačini so jih opazili. Mrki domačini so stali v vrsti na cesti in jih merili s sovražnimi pogledi Sredi njih je stal belokožec. ki še ni bil opazil njihovega prihoda. Potem je pa opazil, da gledajo domačini na cesto in vrnil se je. Prebledel je in se hotel preriti skozi množico. Domačini so pa stali tako tesno skupaj, da ni mogel skozi njihove vrste. — Kam hitite, Burne? — ga je ustavil oster glas. Zadrhte! je in se obrnil bled kakor zid. Po- tem mu je pa šinila v glavo rešilna misel in kriknil je: — To je tisti potepuh, ki je umoril vašega Ti-nanivirija! Domačini so se obrnili proti prišlecem in že se je dvignilo več rok. Množica je zavalovila in ozračje so presekale srdite besede. To je bil najbrž poziv za napad. Trije potepuhi so počasi segli v žepe in potegnili iz njih pištole. To je učinkovalo, toda vsi so vedeli, da nekaj pištol ne bo zadržalo razjarjenih Samoj anov. Sketch ni segel v žep. Sploh se ni zmenil za srdite obraze, temveč je mirno in brezbrižno stopal proti Burnu. Bilo je nekaj usodnega v njegovi počasni hoji in Burne je spoznal, da je spopad neizogiben. Samo zavest, da ima za seboj domačine, mu je dvigala pogum. Razen tega se je spominjal, kako je Sketch dejal, da ga ne bo ubil. Kri mu je pritisnila v glavo in razkoračal se je na svojih krepkih nogah. Njegovi prsti so se večkrat krepko iztegnili in skrčili, potem so se pa stisnili v pest. Da ni bilo pištol v rokah treh mož, bi ne bilo prišlo do boja, ker bi bili domačini planili na Sketcha in ga raztrgali. Vladala je grobna tišina, v kateri se je začul liki grom daleč in jasno slišen Sketchev glas: — Nekoč sem vam obljubil, Burne, da vas pre- mik astim, kadar ne boste v damski družbi. Pripravite se — — Dolg jezik imate, potepuh, — je dejal Burne in njegove roke so se razmajale ob telesu. Sketch je stal zdaj dober meter od njega. Ustavil se je in brezskrbno ogledoval mrke obraze domačinov. Obrnil je Burnu hrbet in to je bil za Burna pravi trenutek, čeprav je to nasprotovalo vsem pravilom rokoborbe. Pognal se je naprej liki mačka, še predno je mogel kdo Sketcha posvariti. Toda svarilo bi bilo odveč. Sketch je namreč vedel, da bo Burne planil nanj, čim zagleda njegov hrbet. Bliskoma se je sklonil in Bumove iztegnjene roke so zamahnile po zraku. Sketch ga je zgrabil za zapestja in z vso težo svojega telesa ga je potegnil na tla. Burnovo telo je padlo na njegov hrbet, se preganilo in zletelo čez njegovo glavo. Burne je priletel z glavo na tla, toda takoj se je zavedel in navalil na svojega nasprotnika. Divje je mahal s pestjni v prazno. Vsaka Sketcheva kretnja je bila premišljena in zdelo se je, da je silno uren, čeprav je delal počasi Svojega nasprotnika ni podcenjeval, čeprav je bil zelo zadovoljen, da je Burne takoj izgubil glavo in hladnokrvnost. Njegovi levica je opisala lok in padla dvakrat krepko na Burnov nos. Burne je razprostrl roke in se opotekel, padel pa ni. Zdaj je mogel Sketch udariti, ker je bilo nasprotnikovo obličje odkrito. Toda Sketch je čakal, da bi se Burne zavedel. Burne si je obrisal kri z obraza ter navalil v obupu in z zadnjimi silami na Sketcha. Mislil je na zvijačo, toda Sketcha ni presenetil. Dočim je z obema rokama istočasno zamahnil proti Sketchevemu obrazu, je krepko sunil z desno nogo naprej, da bi zadel Sketcha v trebuh. Sketch je pa spretno odskočil, ujel Burnovo nogo v zraku in jo na vso moč potegnil navzgor. Burne je težko padel v pesek na teme in srdito zarjul. To pa še ni bil konec boja. Pokleknil je na koleno in njegova desnica je udarila nič hudega slutečega Sketcha v trebuh. K sreči je bil že tako oslabljen, da njegov udarec ni bil hud. Toda ta način borbe je tako razkačil Sketcha. Ha je sklenil boj čim prej končati. Pustil je Burna vstat1' potem ie pa planil nadenj. Njegovi roki sta švignili po zraku liki dve jekleni kači in v strašnem udarcu padli na Btir-novo spodnjo čeljust. Burne je odletel in padel vznak Oblež.tl je nepremično. Iz ust, iz nosa in iz oči mu je tekla kri in zamolklo je hropel. V naslednjem trenutku sta pa počila dva strela in Sketch se je naglo obrnil. Zagledal jo kariero se cev v Petrovih rokah in domačina, kako je padel na obraz v pesek. Drugi Tongajci \a S^mojani so se prestrašili, potem so pa zagnali d'v j. k.-i k ter se pripravili planiti na Sketcha in ni^g^/e tr. prijatelje. Štirje možje, poslušni eni misli, so sogli po pištolah. Urejuje Josip Zupančič _Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za opravo in inseratni dal Usta Oton Christof — Vsi v Ljubljani