Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 P. b. b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro P#točnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XV. Celovec, petek, 17. jnnlj 1960 Štev. 25 (944) 0 prihodnosti sveta ne morejo odločati le velesile Po pariškem polomu »na vrhu" niso le vidni poizkusi zaostrevanja ozračja v odnosih med vzhodnim in zapadnim blokom, temveč tudi resna prizadevanja odgovornih državnikov izvenblokovskih držav, da privedejo mednarodna vprašanja spet v vode miroljubnih pogajanj na resnično mednarodnem forumu, kakor ga predstavlja OZN. Taka prizadevanja kažejo zlasti Indija, Združena arabska republika in Jugoslavija. Tako indijski premieer Nehru, kakor tudi predsednika Tito in Naser so podali izjave, iz katerih je razvidno, da v času, ko je ves svet gledal na Pariz in pričakoval od „vrha" ubiaženje mednarodnega ozračja, štiri velesile niso dovolj resno in miroljubno pripravile srečanja tega »vrha". Vsi trije državniki so mnenja, da se je za ubiaženje mednarodnega ozračja treba prizadevati v okviru OZN. (V plhuj(jjt3 Ut& Z današnjo številko stopa Slovenski vestnik v petnajsto leto svojega obstoja in izhajanja. Pred 14 leti, dne 14. junija 1946 je na Dunaju izšla njegova prva številka. Takrat za list koroških Slovencev, za glasilo naših prizadevanj in naše borbe v Celovcu ni bilo ne dovoljenja, ne tiskarne. Morebiti je prav to dejstvo najbolj zgovoren dokaz našega takratnega težavnega položaja, krivičnega odnosa takratnih oblasti do nas, ki smo si svojo svobodo sami priborili, istočasno pa dokaz uspešnosti borbe Slovenskega vestnika v zadnjih 14 letih. Pred nami leži 14 letnikov Slovenskega vestnika. Zloženi eden na drugega so skoraj pol metra visok zapisnik neštetih strani in vrstic> ki vse govorijo in pričajo o njegovi borbi za naše narodnostne pravice, proti krivicam in zapostavljanjem v teh letih in v letih poprej. Nešteto je strani in vrstic, ki so nas usmerjale v teh letih, nam objasnjevale razvoj v svetu, nas vzgajale in izobraževale ter vlivale vedno znova v nas samozavest in vero v naše lastne sile in zmago pravice. Po straneh teh letnikov pa je nešteto vrstic, ki pričajo o naših prizadevanjih v obnovi našega narodnostnega življenja, v obnovi in razširjanju našega gospodarskega in kulturno prosvetnega življenja. Ko prelistavamo vse te strani, rasteta v nas samozavest in ponos nad doseženimi uspehi, ki smo jih toliko bolj veseli, ker so bili res težko priborjeni. Bilo je pred 15 leti, v času, ko smo se po s‘rašnem nacističnem razdejanju vračali z vse’.' , tro-j svoje Je nove in s" lotevali c[ ' ve našega narodnostnega življenja in graditve naše bodočnosti na temeljih s krvjo priborjenih in v solzah gorja porojenih spoznanj. Kjer koli smo zarezali prve brazde, povsod kamenje in skale ovir. Meseci so minevali in še nam nista bila dovoljena niti obnova naših vsega premoženja in kulturnih dobrin oropanih narodnih organizacij niti naš list, naše glasilo Slovenski vestnik. Šele 14. junija 1946 je lahko prišla na svetlo njegova prva številka. Toplo smo jo pozdravili povsod in do zadnje naše družine ponesli njegove uvodne besede: „Veliko krivic se je nakopičilo v starem svetu — in ta svet jih je odločen braniti z vsemi silami. Naše zaupanje pa ne more veljati branilcem starih krivic, ki nam odrekajo pravico do življenja. Zato velja naša vera ustvarjalcem novega sveta, ki bo spoštoval načela pravičnosti do šibkih in upošteval pravice doslej preganjanih in zatiranih, kajti verujemo v zmago pravice.“ Tej izpovedi je Slovenski vestnik ostal zvest skozi vseh 14 let. In po tem spozanvanju smo okoli njega zbrani odločeni ravnati tudi v bodoče. Zaradi zvestobe temu spoznanju je bil Slovenski vestnik dvakrat pregnan iz Koroške na Dunaj, ga je zadela ekskomunikacija celovškega škofijskega ordinariata, je bil neštetokrat napaden in blaten od pobornikov in zagovornikov krivic starega sveta. Bil je — ker je razgalil razne zločine in krivice — posajen na zatožno klop sodišč, vendar je tam po svoji načelnosti, da služi pravici in resnici, kmalu igral vlogo tožilca. Vse to nas ni moglo omajati. Po vsakem udarcu in vsaki prizadejani krivici smo vzdignili glavo še bolj samozavestno, še bolj ponosno in še bolj odločno. Vedno spet smo videli, da ni malo naših, da nas je vedno več, da nas je nebroj. Pred petimi leti smo koroški Slovenci stopili v obdobje borbe za žetev sadov, katerih semena smo sejali v veliki narodno osvobodilni vojni, ko smo iz prepričanja stopili na stran ustvarjalcev novega sveta. Ta setev, od nas 10 let skrbno čuvana in branjena, je odločilno pripomogla do člena 7 državne pogodbe pred petimi leti. Od tedaj naprej je Slovenski vestnik prevzel odgovorno nalogo borbe za dozorevanje teh sadov, za njihovo žetev in njihovo uživanje. Ti sadovi bodo dozoreli in koroški Slovenci jih bomo deležni le, če bomo stalno in neprcnehno združeni Indijski premier Nehru je na zasedanju vseindijskega kongresnega komiteja v Punti povdaril, da se spopadi in nesporazumi v mednarodnih odnosih lahko odstranijo samo, čc bodo politiko sodelovanja spremenili po vsem svetu. Nato pa je dejal: ■ »Napačno je smatrati, da bi lahko o I prihodnosti sveta odločalo štiri ali pet I velikih sil. Potrebno je, da pride do tes-8 nejšega sodelovanja." V svojem govo-| ru, posvečenem mednarodnim proble- V teh dneh bo v zvezni vladi na Dunaju prišlo do zamenjave dveh ministrov. Namesto ministra Tschadeka, ki bo kot deželni svetnik vstopil v nižjeavstrijsko deželno vlado, bo pravosodno ministrstvo prevzel sedanji državni poslanec dr. Broda. V torek pa se je od ministrskega sveta poslovi, tudi dosedanji finančni minister dr. Kamitz, ki bo prevzel posle prezidenta avstrijske narodne banke. Za novega finančnega ministra je ‘OVP imenovala dr. Eduarda H e i -ligensetzerja, dosedanjega sekcijske-ga šefa v finančnem minisfrsfvu. Dr. Kamitz, ki je bil finančni minister od leta 1952, je že pred meseci podal ostavko. Verjetno častihlepnega ministra novo vodstvo OVP ni bog ve kako zadovoljilo. Od tega časa naprej so namreč vedno bolj pojemali nekdanji slavospevi o Kamitzovih branili svoje pravo in se borili za njihovo žetev, istočasno pa izpraševali vest drugih in svojo ter gojili in čuvali simpatije, ki jih ima do nas demokratični in miroljubni svet. V tej zavesti nas Slovenski vestnik v tej borbi vodi po poti združevanja naših sil v naših narodnostnih zahtevah, po poti pojasnjevanja in tolmačenja naše problematike in po poti razumevanja in sporazumevanja s pristaši strpnosti in naše enakopravnosti, zlasti v vrstah naroda soseda. Vodi nas pa tudi in kaže peti ebo odločnih nastopov proti vsem šovinističnim in neonacističnim ekscesom in hujskanjem, s kakršnim na naše proženje roke prav letos odgovarjajo krogi okoli Landsmannschaft in m men, je znova potrdil, da bo Indija vo-I dila politiko neprisfopanja k blokom te: I da ne bo napravila ničesar, kar bi ško-j dcvalo reševanju mednarodnih proble-B mov. Pač pa bo Indija storila vse, kar I je v njeni moči, da bi se zmanjšala na-I pe’c*t in da bi ohranila prijateljske od-B nese z vsemi državami. Predsednik FLRJ T i t o pa je ob priložnosti prihoda predsednika Združene arabske republike na državni obisk v Jugoslavijo v iz- gospodarskih in finančnih sposobnostih in šlagerji o njegovem »šilingu”. To in pa verjetno možnost, da zasede bolj komodno in bolje plačano mesto prezidenta narodne banke, ga je napotilo, da je odstopil. Za njegovega naslednika je bila med skupinami OVP huda borba, ki je končala pred 8 dnevi z Raabovim porazom in z zmago OVP-jevskih deželnih glavarjev. Novi finančni minister ni prevzel zavidanja vreden položaj. Kakor pravijo, je pustil Kamitz precej izpraznjeno državno blagajno in dosti dolga. Ob Kamitzovi zamenjavi se je spret razširila govorica, da bo še letos zamenjan tudi zvezni kancler ing. Raab. Izgleda pra, da je okoli osebe njegovega naslednika z vrhovih OVP še več trenj in težav, kakor jih je bilo okoli Kamitzovega. sorodnih nacionalističnih združenj od Koroške gori do Dunaja in Hamburga. Ko Slovenski vestnik stopa v svoje petnajsto leto, hočemo ta svoja prizadevanja še podvojiti. Naš čas kaže za uspešnost teh prizadevanj ugodna znamenja. Načela in misli Slovenskega vestnika hočemo še bolj kot doslej ponesti do zadnjega človeka širom naše zemlje. Samozavestno povemo, da smo ponosni na prehojeno pot, da smo na tej poti nepremagljivi in da tako najbolj koristimo mi in z nami vsak, ki se nam pridruži, naši skupni stvari: uresničenju enakopravnosti in mirnega sožitja prebivalstva v naši deželi in stvari miru in enakopravnih odnosov v svetu sploh. menjavi zdravic dejal, da je po pariškem polomu postal svet razočaran in zaskrbljen, Kaj se bo v blokovskih odnosih sedaj zgodilo. Po dogodkih v Parizu, je dejal Tito, se je pokazalo »da predstavniki največjih sil, ki so se sestali na najvišji ravni, ne morejo urediti problemov splošnega značaja, pomembnih za ves svet, za vse človeštvo. Niso se prizadevali, da bi ustvarili politične pogoje za takšen sestanek, na katerem naj bi razvozljaii tako resne probleme v trenutku, ko je vse človeštvo zaskrbljeno za svojo usodo, za svojo prihodnost. Ker je tako in ker smo se prepričali, da se velike sile doslej niso mogle konkretno lotiti razvozljanja teh problemov, menimo, da ne smemo pasivno motriti dogodkov in čakati ob strani, kakšno usodo bodo krojili na tem ali onem sestanku velikih sil. Nas, ki doslej nismo bili navzoči, je več zlasti zato, ker so pristaši takšne politike, kakršno uveljavljamo mi, v vreh državah. Nikoli nismo bili zato, da bi o usodi sveta odločali samo v ozkem krogu nekaj velikih sil. Bili smo vedno za to, da se mednarodni problemi urejajo v Združenih narodih, kjer je zastopana večina držav na svetu." Predsednik Tito je ob tej priložnosti zavrnil sumničenje o prizadevanjih za ustanovitev nekakšnega tretjega bloka in povdaril, da bi bila to samo napaka več. Predsednik Naser je v odgovoru na Titovo zdravico omenil prizadevanja ZAR za obdržanje pozitivne nevtralnosti in za uveljavljanje neodvisne politike in politike nepo-vezovanja s kakršnim koli blokom. Ko je govoril o pariškem polomu in omenil, da so svetovna vprašanja danes bolj zapletena, kot so bila, je dejal: I »Mi smo izrazili naše poglede o teh I stvareh in rekli smo, da morajo vse drža-I ve prevzeti nase svojo perspektivno od-I gevernest v tej odločilni dobi zgodovi-I ne sveta, da bi se izognili vojni in da bi I se ohranil mir in da bi zavladala har-■ menija namesto sumničenj in nesoglasij”. Take in podobne izjave prihajajo po pariškem polomu z vseh delov sveta. Povsod kritizirajo sebičnost in neodgovornost štirih velesil za časa prihajanja „na vrh“. Vedno močnejši postajajo glasovi po večji aktivnosti v mednarodnih odnosih s strani držav, ki jih veliki puščajo ob strani, ker se prizadevajo za neodvisnost od njihovih blokov. Ob takem razvoju bo jesensko zasedanje Generalne skupščine OZN zelo zanimivo in velikega pomena. To toliko bolj, ker poleg azijskih tudi afriške države — ki so sedaj zbrane v Addis Abebi na svoji konferenci — zahtevajo ne le popolno neodvisnost, temveč tudi soodločujočo vlogo pri reševanju mednarodnih problemov. Eisenhower na Daljnem vzhodu Predsednik ZDA Eisenhovver je zadnjo nedeljo nastopil 35.000 km dolgo potovanje, na katerem bo obiskal ameriška vojaška oporišča v Alaski, na Filipinih, Formo-si, Južni Koreji in Havaju. Na tej poti bo kljub množičnemu protestu ljudstva, ki je tokorekoč že izgnalo njegovega tajnika Hagertyja, obiskal Japonsko. Na Japonsko bo Eisenhovver prispel v po-nedeljek, zapustil pa jo bo v sredo. Kišije-va protiljudska vlada ima za njegovo zaščito pripravljenih 25.000 policistov. Sploh je Eisenhovver na fem svojem potovanju močno »oborožen”. Spremljajo ga namreč vojna letala z radarjem, helekopterji in ladje po posebnem »načrtu Kosmos”, ki krožijo po Tihem oceanu in nad otoki Daljnega vzhoda. Dr. Aleš Bebler predaval na Dunaju Kakor je poročala »Die Neue Zeli" v svoji torkovi številki, je prispel na Dunaj predsednik zunanjepolitičnega odbora Ljudske skupščine FLR Jugoslavije dr. Aleš Bebler. Na Dunaju je predaval o položaju narodnostnih manjšin v Jugoslaviji. Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu priredijo v nedeljo, dne 19. junija, ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe (Konzerthaus) v Celovcu pevski koncert pod naslovom ..Pesem povezuje14 Prvi del programa obsega pesmi evropskih narodov v originalnih jezikih. V drugem delu koncerta pa bodo dijaki prepevali slovenske pesmi. Porabite to priložnost, da vidite svojo mladino na odru! Že lanska prireditev 5. in 6. junija je dokazala, da se na slovenski srednji šoii v Celovcu opravlja resno delo. Tudi letos ne boste razočarani. Vstopnice dobite v šolski pisarni oziroma jih naročite pismeno ali telefonično pod tel. štev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov. Sprememba v vladi: Neslavni konec „slavnega“ Kamitzovega obdobja v OVP Zimski turizem zadovoljiv, a poletni gostje izostajajo Pred procesom proti Eichmannu: Argentinija zbirališče vojnih zločincev V ponedeljek, 23. maja je predsednik izraelske vlade Ben Gurion sporočil javnosti, da je bivši SS-Obersturmbannfuhrer in eden največjih živečih vojnih zločincev druge svetovne vojne, Adolf Eichmann, padel v izraelske roke in da bo postavljen pred izraelsko sodišče. Eichmann je namreč kot šef židovskega oddelka gestapa kriv množičnih pobojev, pokoljev in zaplinjevanj Židov v času druge svetovne vojne. V svojstvu šefa židovskega oddelka gestapa je Eichmann od 1938 naprej organiziral preseljevanje Židov, po letu 1942 pa je v fazi „končne rešitve židovskega vprašanja" po svojih „komandosih“ množično pobijal in streljal Žide. Ker se mu je ta način zdel prepočasen, jih je pričel v sto-tisočih moriti s plinom. O Eichmannovih zločinih so na razpolago številni dokumenti. Med njimi je tudi njegovo poročilo Himmlerju, v katerem pravi, da je bilo likvidiranih 6 milijonov Židov. Od tega so jih v taboriščih ubili 4 milijone, 2 milijona pa so jih likvidirali posebni oddelki SS in policije ter različni „komandosi". Do-kazalni material o Eichmannovih zločinih se v zadnjih 14 dneh še naprej kopiči. Tako so med drugimi z dokumenti proti Eichmannu pripravljeni nastopiti čehoslovaška vlada, za-hodnonemški javni tožilec in bivši pomočnik glavnega tožilca na procesu v Niirnbergu, ameriški pravnik Robert Kempner. Po kakšni poti je prišlo do Eichmannove aretacije in kako je prišel v Izrael, točno ni znano-, vesti o tem pa je veliko. Točno je Is to, da je Eichmann od leta 1950 živel v Argentiniji z argentinsko osebno izkaznico na ime Ricardo Clement iz Božena v „N emčiji". Pc raznih poročilih je bil pred tem 8. maja 1945 pod tujim imenom ujet od Amerikancev. Iz ujetništva je pobegnil po 18 mesecih ter se nato skrival v Severni Nemčiji; 14. julija 1950 pa je s potnim listom Rdečega križa in vizo argentinskega konzula v Genovi odpotoval v Argentinijo. Tam je pod Peronovim režimom dobil osebne dokumente na ime Ricardo Clement. V Argentiniji je živel kot družabnik hrvaškega vojnega zločinca Ante Paveliča, s katerim sta imela podjetje za izdelavo gradbenega materiala, dokler ga niso izsledili židovski prostovoljci, ki so ga iskali že več let. Medtem ko ves demokratični svet soglaša z Eichmannovo aretacijo in njegovim sojenjem v Izraelu, kaže Argentinija veliko ogorčenje nad „njegovo ugrabitvijo". V preteklem tednu je v posebni noti zahtevala od Izraela, da Eichmanna „še v tem tednu vrne", drugače bo zaradi „kršenja svoje suverenosti" vložila pritožbo pri OZN. Istočasno je Argentinija odpoklicala iz Izraela svojega poslanika, argentinska policija pa je zaplenila vse dokumente. iz katerih je razvidno, kako je Eichmann prišel v Argentinijo in do argentinske osebne izkaznice. Zadržanje Argentinije je več kot svojevrstno. Kakor znano, je tam kljub večkratnim zahtevam po izročitvi svobodno živel hrvaški vojni zločinec Ante Pavelič. Z izsleditvijo Eichmanna pa ne potihnejo več vesti, da se v Argentiniji nahaja tudi v Niirnbergu na smrt obsojeni vojni zločinec, zadnji namestnik „Fiihrerja", Martin Bormann in verjetno še dolga vrsta vojnih zločincev, od katerih jih imajo samo izraelski organi zaznamovanih 20.000. Njeno zadržanje v zvezi z Eich-mannom kaže, da je Argentinija zascitnica vojnih zločincev druge svetovne vojne, ki se jih drugače ves svet brani. V zvezi z vestjo, ki jo je baje dal Eichmann in jo potrjuje Daily Mail, da je tudi Bormann še pri življenju, je prav na svojstven način reagirala b o n n s k a vlada. Njen predstavnik je izjavil: Če je Bormann še res živ, potem mora priti pred zahodno-nemŠko sodišče, ker je Zahodna Nemčija med tem časom postala suverena država in torej smrtna obsodba, ki jo je nad Bormannom izreklo mednarodno sodišče v Niirnbergu ni več veljavna. „V Zahodni Nemčiji pa, da ni smrtne kazni" je še pristavil zahodnonemški minister za pravosodje. Ta izjava ne presenča le iz političnega vidika, temveč tudi iz mednarodno-pravnega vidika. Sodbo niimberškega sodišča namreč lahko razveljavi samo Kontrolni svet za Nemčijo, ki pa ga ni več. Gre torej le za vprašanje. kdo bo obsodbo nad Bormannom izvedel, ne pa za to, kdo mu še lahko sodi. Ta izjava odkriva težnjo bonnske vlade, Pretekla sezona zimskega turizma na Koroškem je bila prav zadovoljiva. Število prenočevanj, ki je v sezoni 1958/59 znašalo 225.864, je v sezoni 1959/60 naraslo na 270.600. Ta porast, ki znaša skoraj 20 %, je toliko bolj zadovoljiv, ker ga lahko zabeležijo vsi kraji zimskega turizma, kakor tudi mesta, ki se bavijo s tujskim prometom. Približno polovico prenočevanj v zimskem turizmu odpade na mesta. Med temi je Celovec zabeležil v pretekli sezoni 60.826 prenočevanj (porast za 6.422), Beljak pa 46.864 prenočevanj (porast za 13.058). Pa tudi v tradicionalnih krajih zimskega športa na Koroškem, kakor so to Heiligenblut, Tur-rach, Mallnitz in Kanzel, se je število prenočevanj vidno povečalo. Posebno očiten skok v številu prenočevanj so v pretekli sezoni zimskega turizma zabeležile občine v območju Dobrača (n. pr. Fellach od 302 na 1.434), Albeck (od 433 na 983) in Slovenji Plajberk (od 479 na 802). Med turisti, ki so v pretekli zimi prišli v kraje zimskega športa na Koroškem, so z 168.925 prevladovali domačini odn. avstrijski državljani. Inozemcev je bilo 101.675 nasproti 88.413 v sezoni 1958/59. Med ino-zemci je bilo dobre dve tretjini Nemcev, v ostali tretjini pa so bili Italijani, Holandci, Angleži in Amerikanci. Po razveseljivem razvoju turizma v pre- Po podatkih, ki so jih Turistični zvezi Slovenije posredovala jugoslovanska turistična predstavništva iz petih držav, v Sloveniji pričakujejo, da bo letos pritok inozemskih turistov najmanj takšen, kot je bil lani. Iz nekaterih držav, zlasti iz ZDA, Francije, skandinavskih držav in Švice pa računajo letos z mnogo večjim obiskom, kakor je bil v preteklih letih. Iz ZDA je prišlo lani v Jugoslavijo okoli 32.000 turistov, kar je za četrtino več, kot jih je prišlo leta 1958. Tudi trancoskih turistov je bilo lani več kot predlanskim. Iz Švedske računajo, da bo prišlo letos okoli 17.000 turistov. Lani jih je bilo 14.000. Nič manjši ne bo porast števila turistov iz Deželni mladinski referat pri uradu koroške deželne vlade je minulo soboto pričel „Teden mladine 1960". V okviru tega tedna, ki bo zaključen v nedeljo, 19. junija, so bile doslej v Celovcu že raznovrstne mladini namenjene prireditve. V soboto je Sporazum o kompenzacijah na koroškem velesejmu Na Dunaju so v preteklem tednu podpisali sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo o kompenzacijah ob priliki Koroškega velesejma 1960. Po tem sporazumu so na Koroškem velesejmu odobrene kompenzacije uvoza in izvoza v vrednosti 14 milijonov šilingov. V okviru tega sporazuma bo Avstrija med drugim izvozila v Jugoslavijo stroje, elektro-material, nadomestne dele za motorna vozila, zdravniške aparate in orodje, kemikalije in radioaparate. Iz Jugoslavije pa bo med drugim uvozila: usnje, zdravilne rastline, sadje in zelenjavo, med, vino, ribe, turnije, preproge in marmor. Še vedno pogajanja za splošni zakon o kmetijstvu V ponedeljek se je na Dunaju sestal koalicijski odbor vlodnih strank, ki se je zlasti bavil z odprtimi vprašanji osnutka splošnega zakona o kmetijstvu. Pri pogajanjih so bili doseženi nekateri sporazumi. Zato z njimi nadaljujejo. da bi prikrila ali omilila vse to, kar spominja na mednarodno obsodbo nemške preteklosti in njenih preživelih temeljev, ki vse bolj postajajo tudi temelji povojne Nemčije. To težnjo Nemčije pa zasledimo tudi v tendencioznih poročilih nemškega tiska v zvezi vojnim zločincem Eichmannom, nenavsezad-nje tudi med vrsticami tukajšnjega nemškega tiska. tekli zimi poletna sezona doslej ni izpolnila pričakovanj. Številni hoteli, zlasti pa privatni oddajalci s o b ob Vrbskem jezeru so v velikih skrbeh, ali bodo v prihodnjih tednih zasedene njihove sobe in postelje, katerih število so v zadnjih letih močno povečali. Kakor zaenkrat kaže, se letos uresničuje že večletna bojazen, da bo v poletnem turizmu Koroške prišlo do razvoja navzdol. Vzroki te bojazni so različni: preveč prenočišč in premalo restavracij; preveliki hrup ob jezerih zaradi avtomobilov, na jezerih pa zaradi motornih čolnov in drugo. Veliko krivde pa nosijo turistična podjetja sama. Že par let sem je naraščajoča draginja uslug ob naših jezerih predmet ostre in upravičene kritike. Številna turistična podjetja so ob naraščajočem pritoku letoviščarjev v zadnjih letih mislila, da svoje usluge lahko računajo, kolikor hočejo. Naravnost pohlepno so navijala svoje cene in so se zaradi tega v širnem svetu močno zamerila. Namesto da pošiljajo tujskoprometna združenja Koroške svoje reklamne ekipe po svetu, bi bilo bolje, da bi skrbela za normalizacijo cen za sobe, postelje, hrano in pijačo po hotelih koroških turističnih centrov. Tudi od letoviščarjev se sme zahtevati le toliko, kolikor se jim na postrežbi v resnici nudi. Norveške in Danske, dočim pričakujejo s Finske isto število kot lani. Najbolj se za letovanje v Jugoslaviji zanimajo Švicarji. Leta 1957 je v Jugoslaviji letovalo 13.000 Švicarjev, v letu 1958 je njihovo število naraslo na 18.000, lani pa na 26.000. Letos je svoj obisk v Jugoslaviji napovedalo 33.000 Švicarjev. Kar tiče obiska avstrijskih turistov računajo, da bo prišlo letos v Jugoslavijo enako število, kot lani. Lani je Jugoslavijo obiskalo 200.000 avstrijskih turistov. Na splošno torej izgleda, da bo letošnja turistična sezona v Jugoslaviji zabeležila ponoven rekord obiska inozemskih turistov. bila v deželnem muzeju odprta razstava ..Mladi talenti sc predstavljajo”, v nedeljo so predvajali film ..Dvanajst porotnikov”, v modri dvorani Doma glasbe pa je bila v ponedeljek Igra ..Alkestiade”, v torek pa literarna ura. Četrtek so izpolnili z nogometnimi tekmami, danes zvečer pa je v veliki dv?-rcni Doma glasbe komorni orkestralni koncert. V okviru zaključnih prireditev v nedeljo bo ob 10. uri v modri dvorani Doma glasbe koncertna matineja, popoldan ob 2. uri pa na velesejmskem razstavišču spretnostne tekme z mopedi. Pred znižanjem carin med članicami EFTA Po svoji pogodbi bodo članice EFTA — to so Anglija, skandinavske države, Avstrija, Švica in Portugalska z 1. julijem znižale medsebojne carine. Tako bo carina za osebne avtomobile znižana od 20 na 16 °/o, za kuhinjske in gospodinjske stroje od 25 na 20 °/o, odnosno od 23 na 18 %>. Carina za hladilnike, kupljene v državah, ki so članice EFTA, bo znižana od '17 na 14 %t, za razne gospodinjske pripomočke na električno ogrevanje pa od 27 na 22,5 °/o. Za peči na olje pa bo carina znižana celo od 32 na 23,5 %>. Avstrijski uvoz teh predmetov iz držav Članic EFTA je v letu 1959 predstavljal vrednost 185,5 milijonov šilingov. Pri tej vrednosti znaša prihranek vsled znižanja carine ca. 7 milijonov šilingov na leto. Potrošniki pričakujejo, da bo znižanju carin sledilo tudi znižanje cen na domačem trgu, ker le tako bo dosežen pravi smisel tega meddržavnega trgovskega in gospodarskega združen|a. To pričakovanje je z ozirom na zadnje ukrepe paritetne komisije proti navl|anju cen še posebej upravičeno. Veliko zanimanje za letovanje v Jugoslaviji Teden mladine 1960 Bonn. — Vzhodnonemška vlada je poslala vladam ZDA, Anglije in Francije protestno noto proti novačenju za vojaško službo v zahodnonemškem Bundes-vvehru mladeničev iz zahodnega Berlina. V noti poudarjajo, da zahodni Berlin ni sestavni del Zvezne nemške republike. Rim. — V začetku junija je storil samomor v reki Aniene kmet Perucci iz Rivi-ana, star 57 let. Njegovo truplo so našli orožniki. Našli so tudi pismo, v katerem piše, da ni mogel več prenašati hude mednarodne napetosti, ki se je povečala zlasti po neuspeli pariški konferenci na vrhu. Ankara. — Vodja republikanske stranke in bivši predsednik turške republike Ismed Inoeni je izjavil posebnemu dopisniku beograjske »Politike", da je njegova stranka vedno želela prijateljske odnose in sodelovanje z Jugoslavijo in smatra to kot zelo važno delo svoje politike. Dalje je dejal: Če obstajajo med državama določene razlike v pogledih, smo mnenja, da so prijateljski odnosi in sodelovanje v obojestransko korist. Neapelj. — Iz Los Angeles so pripeljali z ladjo avtomobil na sončni pogon Nato so ga z vlakom odpeljali v Rim, kjer so ga razstavili na mednarodni razstavi elektronike. Dunaj. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju profesor Jože Zemljak je prejšnji teden obiskal zunanjega ministra Krei-skega, s katerim se je razgovarjal o aktualnih vprašanjih s področja odnosov med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Avstrijo. Moskva. — Agencija TASS je sporočila, da je predsednik vlade Nikita Hruščev poslal Oliveru Powersu, očetu pilota letala „U-2", pismo, v katerem odgovarja na pismo pilotovega očeta. Piše, da je pripravljen olajšati očetov prihod v Sovjetsko zvezo, če hoče obiskati sina, toda sodna razprava proti sinu bo v skladu z zakoni Sovjetske zveze. Hruščev piše: »Zakon je zakon in jaz ne morem posredovati v tej zadevi, ki spada izključno v pristojnost pravosodja". New Yoik. — Bivši predsednik ZDA Truman je izjavil, da je Eisenhovverjeva vlada odgovorna za poslabšanje odnosov med ZDA in drugimi prijateljskimi deželami kakor Japonsko, Venezuelo in Kubo. Glede vesti, da so ameriška vohunska letala letela nad SZ že leta 1951, ko je bil on predsednik, je izjavil, da so se možno taki poleti dogajali, toda da je bil tedaj mnenja, da niso potrebni. Dodal je: »Vohunska dejavnost je umazano delo, toda potrebno ga je opravljati". Pariz. — Na sestanku predstavnikov Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje, ZDA in Kanada so sklenili ustanoviti delovno skupino za urejanje problemov v odnosih med Skupnim trgom in Evropskim združenjem svobodne trgovine. Skupina bo začela delati v Parizu prihodnji mesec. Moskva. — Na povabilo jugoslovanskega veleposlanika Lazarja Mojsova so številni veleposlaniki v Moskvi obiskali jugoslovansko razstavo blaga za široko potrošnjo. Potem ko so si diplomati ogledali razstavo, so jim predvajali tri jugoslovanske dokumentarne turistične filme in sicer o Bohinju, Dubrovniku in jugoslovanskih loviščih. Dunaj. — Vlada je dodelila milijardo šilingov kot izredno posojilo za olajšave pri izvozu industrijskega blaga v azijske, afriške in druge prekomorske države, ki se šele razvijajo. Izredne kredite sta za-htevala trgovinska zbornica in združenje industrialcev, ki žele, da bi s pomočjo državnega finansiranja povečali izvoz blaga v slabo razvife dežele. — Sovjetska družba za plovbo po Donavi je odprla stalno potniško progo med Dunajem in sovjetskim pristaniščem Ismailijo Črnem morju. Vzdrževali jo bosta dve najsodobnejše opremljeni potniški ladji- Brisbane. — Potniško letalo avstralske letalske družbe se je pred nekaj dnevi zrušilo v morje v bližini Makaya v severni Avstraliji. V letalu so bili štirje član’ posadke in 25 potnikov, med temi 1 otro Sodijo, da nesreče nihče ni preživel. Slovenska filharmonija je spet očarala Celovec _ Simfonični koncert Slovenske filharmonije, ki je bil v okviru kulturne izmenjave med Koroško in LR Slovenijo pretekli ponedeljek v Celovcu, je bil veliko doživetje. Pod vodstvom svojega dirigenta Sama Hubada sta orkester in solist Aci Bertoncelj naravnost očarala hvaležno publiko, ki se koncerta žal ni udeležila v takem številu, kakor ob gostovanju 17. aprila 1958. To pot se je orkester Slovenske filharmonije predstavil s Sinfonietto mladega slovenskega skladatelja Uroša Kreka, s Chopinovim klavirskim koncertom v e-molu >n Šoštakovičevo VI. simfonijo. V Chopinovem klavirskem koncertu se je Celovcu predstavil tudi mladi, veliko obetajoči slovenski pianist Aci Bertoncelj. Tako on kakor 85 članski orkester godal in trobil so pod vodstvom svojega dirigenta — ki kakor redko kdo zna povezati številne inštrumente v homogeno celoto — dali Celovcu koncert, ki ga ni imel več od njegovega zadnjega gostovanja pred dobrima dvema letoma. Težko je nazorno opisati veličino tega koncerta. Edinstveno lepih partij polne skladbe šo bile mojstrsko izoblikovane, interpretirane in odigrane. Krekova Sinfonietta — moderno delo mladega slovenskega umetnika — je dopadla zaradi svoje razgibanosti, širine Celovški gitarist dobil v Angliji prvo nagrado Na mednarodnem iekmovanju gifaristov na „29. Cheltenham Musič Festival" v Angliji je nastopil tudi celovški gitarist Konrad Ragossnig in med 23 nastopajočimi dobil prvo nagrado. Žirija mu je prisodila 185 točk. Drugo nagrado je dobil londonski gitarist Nicholas Moes. Ragossnigove sposobnosti so kritiki ocenili zelo laskavo. Tako je v teh kritikah rečeno, da svojo dovršeno tehniko povezuje s „presegajcčo muzi kal nos tj o. Po Konradu Ragossnigu predvajana dela so bila sijajna predstava velike muzikalične vrednosti. On je dovršen mojster svojega inštrumenta." Stoletnica gledališkega življenja v Jugoslaviji Na skupščini Zveze poklicnih gledališč Jugoslavije v Novem Sadu so v preteklem tednu razpravljali o proslavi 100-letnice gledališkega življenja v Jugoslaviji. Sklenili so, da bodo vsa jugoslovanska poklicna gledališča sodelovala v proslavi tega pomembnega jubileja. Na sporedu gledališč bo mnogo sodobnih dram. Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu bo med proslave 100-letnice gledališkega življenja uprizarjalo iz.ključno sodobna dramska dela jugoslovanskih avtorjev. in jasnosti. Bila je brilantna in lep dokument ustvarjalnosti mlade generacije slovenskih glasbenikov. V Chopinovem klavirskem koncertu se je orkester sijajno prilegal klavirju, iz katerega je Aci Bertoncelj edinstveno dovršeno izvabljal zvoke in ritme melodije in spremljave. S Šoštakovičevo VI. simfonijo pa nas je orkester muzikalično popeljal na prostrane ruske planjave in občutno predvajal veter, ki veje preko njih, brenčanje čebel in žgolenje ptic. Čudoviti so bili pianissimi godal, soli trobil in mogočni forti, ki jih je orkester precizno in z veliko disciplino odigral. Prav tu je pokazal višek svojega znanja, Samo Hubad pa kot samozavesten in ob čutljiv dirigent neprecenljivi talent doživljanja, smiselnopravilne interpretacije in plastičnega oblikovanja skladb. Koncertu Slovenske filharmonije v Celovcu so vsi celovški dnevniki posvetili obširne, hvale in zasluženega priznanja polne članke. Navzlic temu pa so vsi članki le skromen odsev priznanja in aplavza, s katerim je hvaležna publika počastila orkester ter njegovega dirigenta in solista. Po končanem sporedu koncerta aplavz ni odnehal, dokler orkester kot nameček ni zaigral še Leskovčevo Kolo. Ob lej priložnosti pa je treba izreži tudi kulturnemu referatu deželne vlade, ki je s tem koncertom spet poživil tako plodne kulturne stike s Slovenijo, zasluženo priznanje. S tem je v veliki meri spet ustregel nedeljivi želji ljubiteljev kulturnih stvaritev, ki vedno znova želijo gostovanj slovenskih kulturnih skupin in ki bi prav radi pozdrc- Slovensko prosvetno društvo ..Edinost' v Pliberku Ob desetletnici smrti koroškega pisatelja Prežihovega Voranca v nedeljo, 26. junija 1960 v Pliberku Prosvetni dan Podjune o b 9.00 uri d o p . : Sprejem in koncert godbe mežiških rudarjev na glavnem trgu v Pliberku Sodelujejo: Združeni moški zbori Podjune Pevski zbor „France Pasterk-Lenart’ Planinski oktet iz Maribora o b 14.30 uri pop.: Spominska svečanost v telovadnici glavne šole v Pliberku Igralska skupina drame „Jernejevc pravica’ Godba mežiških rudarjev Vstopnina 5 šil. Rojaki! Počastimo spomin na našega velikega pisatelja z obilno udeležbo! Veliko zanimanje za mladinski film „Kekec“ Slovenski mladinski film „Kekec“, ki ga zadnje tedne predvaja potujoči kino Slovenske prosvetne zveze, naleti povsod na odprta srca in veliko priljubljenost. Povsod je občinstvo navdušeno nad njegovo prisrčno vsebino in čudovito lepimi motivi življenja prebivalstva slovenskih planin. Zlasti pa povsod dopadajo mladi igralci Kekec (Matija Bart\ sirotica Mojca (Zdenka Lobnikarjeva), Kekčeva sestra Tinka (Alenka Lobnikarjeva) in pastirček Rozle (Jože Mlaakar). Film dopada tako starim kot mladim. Potujoči kino SPZ je film ze predvajal v Št. Janžu, Bilčovsu, Št. Primožu, na Trati pri Glinjah, v Kotmari vasi, Slovenjem Plajberku, Šmihelu in na Radišah. Slovenska prosvetna zveza je s filmom seznanila tudi slovenske d i j a k e v Celovcu. V četrtek, 9. junija je v dvorani realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu „Kekeca“ gledalo več kot 250 slovenskih dijakov iz celovških srednjih sol. Za binkostne praznike pa je SPZ potom kinopodjetja Ziegler v Železni Kapli posredovala „Kekeca“ tudi prebivalstvu Železne Kaple in okolice. Podjetje je film dvakrat predvajalo in obakrat je bila dvorana polna. V petek prihodnjega tedna pa bo film predvajal mestni kino Borovlje. Ker Slovenska prosvetna zveza s tem mednarodno priznanim filmom razpolaga tudi se v juliju, zaradi njegove priljubljenosti priporoča vsem prosvetnim društvom, da tudi v svojem območju omogočijo njegovo predvajanje. Pri tem še zlasti opozarjamo, da avstrijsko prosvetno ministrstvo film za šolsko mladino posebej priporoča. Gradiščanski Hrvati Zelo obširno so o neurejenem vprašanju hrvatskega šolstva razpravljali na letnem občnem zboru Hrvatskega kulturnega društva dne 20. junija 1954 v Filežu, kjer je bilo poudarjeno, da je treba posvečati posebno pozornost šolskim razmeram v bor-tanskem okraju, kjer spada veliko število hrvatskih vasi pod nemške župnije in vodijo v hrvatskih vaseh obstoječe konfesionalne šole nemški učitelji, ki so odpravili Pouk hrvaščine, ali pa morajo hrvatski otroci iz vasi, kjer ni hrvatskih oziroma dvojezičnih šol, obiskovati drugod popolnoma nemške šole. Iz poročila o poteku zborovanja Hrvatskega kulturnega društva v Fi-iežu, ki ga je objavilo glasilo gradiščanskih Hrvatov „Naš Tajednik", je razvidna velika zaskrbljenost Hrvatov, ki jim jo povzroča neurejenost hrvatskega šolstva in s tem povezana ogroženost narodnega obstanka.12) Druga avstrijska republika ne samo da ni popravila velike škode, povzročene hrvatskemu življu na Gradiščanskem potom nasilne germanizacije v dobi nacizma, marveč nasprotno nadaljuje s potujčevanjem Hrvatov z drugimi manj hrupnimi sredstvi. <2| Zmotno i|odnica HKD-a u Filetu. .Hat To|ednik', Vil. Bet 1*54, jj. To se je pokazalo tudi pri uradnem ljudskem štetju 1. junija 1951, ko so — kakor je bilo že omenjeno — hrvatsko narodno manjšino zdecimirali kar za 10.000 oseb na 30.599 ljudi s hrvatskim občevalnim jezikom. Posebno pa je izpostavljena potujčevanju hrvatska mladina v šolah, kjer je iz leta v leto opaziti občuten padec števila otrok, ki obiskujejo hrvatske oziroma dvojezične šole. Tako je število teh otrok o 4 leta 1947 do 1950 padlo kar za 1164, od šolskega leta 1951/52 do 1952/53 pa za nadaljnjih 456 šolskih otrok. Leta 1954 so imeli Hrvati na Gradiščanskem 17 ljudskih šol s hrvatskim učnim jezikom in 23 dvojezičnih šol; poleg tega je bil obnovljen hrvatski deželni šolski inšpektorat, katerega vodstvo je takrat ponovno prevzel prof. Klaudus. Večje število hrvatskih otrok po je moralo obiskovati ali nemške konfesionalne ali pa državne in občinske ljudske šole, na katerih se hrvatski jezik niti kot predmet ni poučeval. Materni jezik šolarjev zapisujejo učitelji na podlagi povpraševanja otrok. Ti statistični podatki pa pogosto ne odgovarjajo resničnemu stanju, ker hrvatski otroci pod vplivom nemških ali narodno nezavednih hrvatskih učiteljev čestokrat navedejo name- sto hrvatskega nemški materni jezik. Leta 1955 je hotel hrvatski deželni šolski nadzornik prof. Klaudus na neki šoli preizkusiti zanesljivost teh podatkov in je učence pozval, naj tisti s hrvatskim maternim jezikom vstanejo. Dejansko jih je vstalo mnogo več, kot jih je izkazovala statistika, vendar pa so se mnogi takoj spet vsedli in se odločili za nemški materni jezik. Klaudus je ugotovil, da se je to zgodilo na pobudo učitelja, ki je, stoječ za njegovim hrbtom, mahal z roko in otrokom kazal, naj se vsedejo.13) O poslabšanju razmer na šolskem področju je razpravljal tudi napredni list gradiščanskih Hrvatov „Naše selo", ki je julija 1949 tožil, da vprašanje manjšinskih šol za Hrvate, odkar je bila Avstrija osvobojena, sploh ni bilo načeto in da se nadaljuje nacistična praksa čimprejšnje germanizacije mladine. Po statistiki iz leta 1954 je bilo na Gradiščanskem vsega skupaj 309 javnih ljudskih in 4 privatne ljudske šole, katere je obiskovalo 24.131 šolarjev, ter 25 javnih in 3 privatne glavne šole s skupno 4344 učenci in učenkami.14) V šolskem letu 1954 1955 je bilo na glavni šoli v Železnem vpisanih 200 fantov in deklet, ki so navedli 13) Brojenje in statistika. .Na! Tajednik”, Bet 1955, str. 12. 14) Schulbesucher im Burgenlond. „Wiener Zeitung”, 1955, itev. 48, str. 9. . vili v Celovcu spet Slovensko nerodno gledališče oziroma njegovo opero. Prav letos, ko gotovi krogi neodgovorno zastrupljajo ozračje na Koroškem in odnose med obema deželnima narodoma, je še posebej potrebna povečana izmenjava kulturnih dobrin, kajti le-ta je najboljši most k medsebojnemu razumevanju in mirnem sožitju med obema narodoma. Objava slovenske gimnazije Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v soboto, dne 9. julija 1960, to je prvi dan velikih počitnic. Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole. Prijave za izpit so lahko ustne v pisarni šole, Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1960. Pismene prijave je treba kolkovafi s 6 šil. Prijavi je treba priložiti rojstni list in potrdilo o avstrijskem državljanstvu. Šola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje popis učenca (Schirlerbe-schreibung) direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22. Na dan Izpita mora učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo, katero bo dobil 8. julija 1960. Glede izpitov za višje razrede dobite podrobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan popoldne. Ravnateljstvo Pričetek letošnjih poletnih iger v Brežah Poletne igre na Pefrovi gori pri Brežah, ki so si v zadnjih 10 letih z velikim prizadevanjem priborile veliko umetniško priznanje in mednarodni sloves, bodo s svojim letošnjim sporedom pričele v soboto, 25. junija. Ta dan bo zvečer ob 8. uri premiera Schillerjevih »Razbojnikov”. Isto igro bodo uprizorili v juniju še v nedeljo 26, v sredo 29. in v četrtek 30. junija. V juliju je predvidenih nadaljnjih 8 predstav, v avgustu pa 9. V soboto, dne 2. julija pa bo premiera veseloigre »Vesele ženske windso:ske”, ki jo bodo ponovili prvič v nedeljo, 3. julija, nato pa še devetkrat v juliju in osemkrat v avgustu. Letošnj^ poletne igre na Petrovi gori, ki so pod pokroviteljstvom deželnega glavarja VVedeniga, so povezane z 1100 letnico obstoja Brež. Vstopnina znaša 10 do 40 šil. in so vstopnice v predprodaji pri deželnem potovalnem uradu v Celovcu. Na dan predstav vozijo iz Celovca v Breže posebni avtobusi avstrijskih zveznih železnic, vsakokrat ob 6. uri zvečer s Kardinalovega trga, nazaj v Celovec pa po končani predstavi. hrvaščino kot svoj materni jezik; to je skoraj polovica otrok, ki so obiskovali to šolo. Koliko hrvatske mladine je takrat obiskovalo ostale glavne šole. pa podatkov ni na razpolago. Na gimnaziji v Železnem pa je bilo v navedenem letu vpisanih okoli 25 dijakov s hrvatskim maternim jezikom, od teh 12 v višjih razredih. Na katoliškem ženskem učiteljišču v Železnem, ki ga vodijo usmiljenke, je bilo v šolskih letih 1953 1954 in 1954/55 po 18 dijakinj s hrvatskim maternim jezikom. Toda niti na glavnih niti na srednjih šolah se ni poučeval hrvatski jezik, pač pa so na glavnih šolah poleg angleščine poučevali še madžarščino, ruščino in latinščino. Hrvati so neštetokrat opoza:jali na nemogoče razmere, ki jih povzroča pomanjkanje slehernega pouka hrvatskega jezika na učiteljišču in v srednjih šolah. Vendar pa oblasti v tem pogledu niso ničesar ukrenile, kar pomeni da namenoma nočejo, da bi se vprašanje hrvatskega pouka premaknilo z mrtve točke. »Naš Tajednik" se je 1. maja 1954 v uvodnem članku pritoževal glede teh razmer in med drugim zapisal: »Prepričani smo, da učiteljice za ljudske šole boljše obvladajo ročno delo, kot obvladajo hrvatski učitelji in učiteljice po svoji maturi hrvatski jezik. Zakaj zvezna vlada ne omogoči, da bi se mogli hrvatski dijaki v srednji šoli naučiti hrvatski književni jezik?" (Nadaljevanje sledi) Zadružniki iz mariborskega okraja na Koroškem Pred nedavnim so bili zastopniki koroških slovenskih zadrug gostje Zadružne zveze za okraj Maribor, kjer so si ogledali vrsto različnih zadrug, se seznanjali z načinom organizacije in delom zadružnih ustanov, razen tega pa so navezali številna osebna poznanstva s tamošnjimi zadružnimi predstavniki. Vrnili so se polni lepih in nepozabnih vtisov ter spominov, hkrati pa z novimi pobudami za še uspešnejše in vztrajnejše prizadevanje pri naših kreditnih in gospodarskih zadrugah. Skupina 32 predstavnikov Zadružne zveze za okraj Maribor, pod vodstvom predsednika Jožeta Globačnika, je prejšnjo soboto vrnila obisk. Na meji jih je sprejel in pozdravil poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zzvitter, ki jih je potem na dvodnevnem potovanju ves čas spremljal in nenehno pripovedoval ter jih seznanjal s kraji skozi katere in mimo katerih jih je vodila pot. V Šmihelu pri Pliberku sta goste pozdravila v markantnih besedah zaslužna zadružnika oče Bicelj in Mirko Kumer, pozdravila pa jih je tudi mala Lidija Malej ter jim podarila šopek koroških rož. V Dobrli vasi jih je pozdravil domačin dr. Luka Sienčnik in nakazal zgodovino dobrlavaške zadruge. Po ogledu ustanov Deželne kmetijske zbornice v Celovcu, so se gostje odpeljali preko Gospe Svete na vzorno urejeno posestvo prezi-denta deželne kmetijske zbornice in državnega poslanca Hermanna Gruberja. Zelo vljudno jim je prezident Gruber obrazložil in pokazal način svojega vzornega gospodarjenja na obsežni kmetiji. Na večer pa so v Bilčovsu pripravili dragim gostom prisrčen, lahko bi rekli družabno- zadružni večer. Spregovorili so predsednik Zveze slovenskih zadrug Lapuš, predsednik domače hranilnice in posojilnice Kulnik in Ogris. Vsi so naglasili pomen medsebojnh stikov med zadružniki tu in onstran meje in še posebej pomen zadružništva za naše koroške slovenske razmere. Gostom so prepevali otroci, pozneje fantje ter se je na mah razvila prijetna neprisiljena družabnost. Po kratkem spanju v hotelu Korotan so gostje drugi dan obiskali puškarski obrat Borovnika in zadrugo v Borovljah. Nato pa so se oglasili pri drugih zadrugah v' Rožu in na Zilji. V Št. Janžu je štajerskim zadružnikom spregovoril in izrekel dobrodošlico med drugimi predsednik Hranilnice in posojilnice Krasnik, Tišlerjeva Dragica pa jih je prijetno presenetila s prisrčnim nagovorom in šopkom cvetlic. Skratka gostje so bili dobrodošli in prisrčno sprejeti pri vseh zadrugah, kjer koli so se pomudili. Gostje so zagotavljali, da so bili z obiskom na Koroškem zelo zadovoljni. Medsebojni sti-k' zadružnikov, izmenjava misli in izkušenj je brez dvoma v obestransko korist. Koroški Slovenci smo posebno hvaležni za obisk izkušenih zadružnih delavcev iz slovenske Štajerske. Klic „na svidenje“ je bil zato ob slovesu nadvse iskren in prisrčen. PLIBERK V vsej okolici znani in priznani zdravnik dr. Erich Fritzer se je pred nedavnim na cesti med Zvabekom in Gornjo vasjo s svojim motor nim kolesom hudo ponesrečil. V brzini, znano je, da zdravnik ni imel navade voziti počasi, je zadel v mopedista in posledica je bila, da sta oba strmoglavila. Dr. Fritzerja je v loku vrglo več metrov daleč na cesto, kjer je obležal hudo poškodovan. Mopedist je odnesel le lažje poškodbe. Ponesrečenemu zdravniku je zdravnik dr. Schtissler iz Labota nudil prvo pomoč in takoj odredil, da so ga prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec. Ugotovili so poškodbe hrbtenice, kar je nevarna zadeva, in nekaj polomljenih reber. Vest o nesreči priljubljenega in sposobne ga zdravnika je vzbudila v vsej okolici veliko pozornost in zanimanje za njegovo stanje. Nekateri so že vedeli povedati, da je podlegel poškodbam, kar pa je bilo brez podlage. Ljudska prislovica pravi, da človek, o katerem govorijo, da je že umrl in to ni res, potem še dolgo živi. To želimo tudi dr. Fritzerju in kakor slišimo njegovo stanje ni brezupno. Zaradi tega obstoja upravičeno upanje, da ga bodo spretni zdravniki- strokovnjaki spec spravili k sebi in na noge. Pevski koncert ob jezeru Z Logavaščani v Hodišah. — Za binkošt no nedeljo je Slovensko prosvetno društvo „Zvezda“ v Flodišah vabilo na pevski koncert, ki ga je priredilo pri Ravšu v Šmiklavžu. Povabilu so se odzvali tudi pevci Slovenskega prosvetnega društva „Svoboda“ iz Loge vasi pod vodstvom našega tovariša Hanzija Aich-bolzerja. Obetajoč si lep užitek, sem izrabil priložnost ter se tudi peljal v Flodiše. Na poti sen; obujal spomine in se spominjal kako rad in neštetokrat sem hodil v zadnjih tridesetih letih, že od svoje rane mladosti, na prireditve Dijaški dom SPZ bo lahko sprejel z novim šolskim letom nekaj več dijakov pod svojo streho. Starši, ki želijo pravočasno zagotoviti svojemu dijaku dobro oskrbo, sodobno urejene pogoje za telesni, umski in duševni razvoj ter skrbno nadzorstvo, naj pohitijo s prijavo, dokler še niso vsa razpoložljiva mesta zasedena. Prijave za sprejem so možne osebno vsak dan med 8. in 10. uro ali pa pismeno na naslov: Franjo Ogris, upravnik Dijaškega doma SPZ, Celo-vec-Klagenfurt, Tarviserslrasse 16/1. v Hodiše. Videl sem, ko so igrali ^Desetega brata“, „Miklovo Zalo" in mnoge druge igre. Najbolj v spominu mi je ostala velika prireditev ob praznovanju dneva osvoboditve maja leta 1946 in prireditev ob obletnici smrti Miheja Habiha septembra leta 1937. Pod vodstvom, žal ne več živečega, Haizija Kropivnika iz Brnce so peli skupni moški zbori na grobu. Mogočno in svarilno je zadonela pesem „Oj Doberdob, slovenskih fantov grob ...“ B A D I Š E Prejšnji ponedeljek sta se poročila Hanzi Hribernik, p. d. Boštjanov v Tucah in Rožmanova Neži, roj. Thaler iz Radiš. Z mladima novoporočencema smo se veselili tudi mi, saj sta po svojem značaju in mišljenju iz vrst, ki se poleg marljivega vsakdanjega dela prizadevamo tudi za našo prosveto, kot pomembno sredstvo za utrjevanje naše narodne zavesti in splošnega kulturnega napredka. Zaradi tega smo tudi v prijetnem razpoloženju praznovali poročno slavje, kjer so prišli do veljave stari ob takih priložnostih udomačeni ljudski običaji, slavje pa je olepšal razen tega še pevski zbor pod vodstvom zborovodje Šimeja Wrulicha, ki je marljivo in ubrano prepeval. Nevesta Neži in ženin Hanzi sta zrasla iz zavednih družin, zdravih naših korenin. Družini nista klonili nacističnemu nasilju, zato jima tudi ni bilo prizaneseno, ko so nacisti hoteli nasilno iztrebiti slovenski živelj na Koroškem. Aprila leta 1942 so jih izselili in ženin in nevesta sta morala takrat še kot otroka okusiti bridko usodo preganjanja. Po vojni sta se ženin in nevesta vključila predvsem v pevsko dejavnost pri domačem slovenskem pevskem zboru, kjer marljivo sodelujeta. Slovensko prosvetno društvo je mlademu paru podarilo spominsko sliko in ob čestitki izrazilo željo, da bi oba še nadalje zvesto sodelovala pri našem prosvetnem delu, o čemer smo seve tudi prepričani. Ob razigranem ženitovanjskem veselju nam je bilo težko, da nevestin oče ni mogel biti navzoč med veselimi svati, ker je oviran zaradi zdravstvenega stanja. Pridno nevesto bodo zelo pogrešali na rojstnem domu, pač je ženin dobil na svoj dom krepko oporo in dobro gospodinjo. Nevesta si je osvojila v gospodinjskih tečajih koristno znanje, ženin pa je bil v slovenski kmetijski šoli v Podravljah. Strokovno znanje bo lahko obema v veliko korist pri nalogah na skupni življenjski poti. Mladima novoporočencema tudi mi srčno čestitamo in želeimo vse najboljše in najlepše mnoga desetletja! ŽELUČE Vsa vas žaluje, ko je pred nedavnim preminul starosfa našega kroja Janez Selan-d e r, p. d. Kajžnik. Pokojni je dosegel častitljivo starost 89 let. Zibelka mu je tekla v tukajšnji vasi v domačiji pri Tavžažu. Rodil se je v hiši, kjer so otroke vzgajali v prav značajne člane človeške družbe in občestva, med katere vrline spada pri nas brez dvoma tudi narodna zavednost, na katero pod kvarnimi vplivi nekateri pozabljajo. Zgledne lastnosti so roditelji privzgojili tudi že kot otroku in mladeniču rajnemu Kajžnikovemu očetu, ki jih je čuval, negoval ter lepim vzorom ostal zvest vse življenje. Razen tega je bila pokojnikova lastnost tudi krepka življenjska sposobnost in podjetnost. Se mlad si je uredil lasten dom in ustanovil To pot je bila prireditev ob idiličnem Rav-šovem jezeru. V zasedeni prostorni in lepi dvorani je navzoče prisrčno pozdravil predsednik društva Schottl, p. d. Žaborc, prav posebno je pozdravil pevce iz Loga vasi in pevce nemške peismi društva „Leonhardgilde“. Prvi je nastopil mešani zbor iz Hodiš. Kar s prvo pesmijo se je izkazal pevovodja Fol-tej Pavlič v izboru pesmi in pravi mojster kot vodja zbora. Peli so „V Gorenjsko oziram se skalnato stran", sledila je „Rož, Podjuna, Zila“ in vrsta drugih pesmi. Nastopil je moški kvintet Hodiše. Vsak posamezni pevec je bil na mestu in postavil svojega moža. Predsednik Žaborc je s ponosom gledal na svoje pevce, med katerimi sodelujeta njegova dva sinova kakor dve hčerki. Spet pod vodstvom Folteja Pavliča so nastopili pevci „Leonhardgilde“. Nato je navdušeno pozdravljen nastopil lo-gavaški pevski zbor. Kadar jih kličejo in vabijo, Hanzejevi pevci so tu, bodisi ob poroki, pogrebu, na kakšnem slavju in seve na naših prireditvah doma ali drugod. Logavaški pevci so vedno na mestu. Ob zaključku so nastopili v pevski zbor „Vrbsko jezero" združeni moški zbori Hodiše, Loga vas in Škofiče, pod vodstvom Hanzija Aichholzerja. Kot zadnjo pesem so izvrstno podali „Juhe, pojdam v Škofiče". Predsednik Schottl se je zahvalil pevcem in v svojih poslovilnih besedah dejal, da je prav pesem most, ki povezuje narode in izrazil željo, da naj bi pesem posebno tudi na Koroškem doprinašala k boljšemu in prijateljskemu sožitju med obema narodoma v deželi. Uspela prireditev v Hodišah je spet enkrat pokazala za Hodiše in preko njih za vso našo zemljo, da še vedno veljajo besede pesnika, ki jih je 13. 10. 1920 takratni društveni tajnik zapisal v društveni zapisnik: Potreti nas moreš, a streti nikdar, usode sovražne besneči vihar! ____________________________________M. K. družino. Za svojo zvesfo spremljevalko skozi življenje si je izbral značajno in narodno zavedno Tišlerjevo Lenijo na Bistrici pri Št. Jakobu v Rožu. V lepi harmoniji sta vzgojila številno družino in vsem vsadila v srce ljubezen do rodne zemlje in materine govorice. Na žalost, pa vsem domovina ni mogla nuditi kruha, temveč so morali iskati življenjske možnosti v daljnjem svetu, v Ameriki, Holandiji in drugod. Nikdar pa niso prekinili vezi z domom in nikoli niso pozabili svoj rod in svoje domovine. Rajni oče nikoli ni tajil svoje pripadnosti k slovenski narodni skupnosti. Okoli trideset let je zastopal naše koristi v občinskem odboru v Zgornji Vesci. Razen tega je bil tudi soustanovitelj naše hranilnice in posojilnice v Bilčovsu ter je sodeloval pri zadrugi dolga leta kot odbornik. Nenehno se je zanimal za uspeh naših organizacij in če je le mogel, nikoli ni zamudil nobene naše prireditve. Slovenski tisk, časopis in knjigo, je bil vedno njegovo razvedrilo, s čemer s^ je pridobil res visoko stopnjo izobrazbe. Kmetje pa so ga iz vse okolice klicali, da jim je svetoval ob različnih živinskih boleznih, kajti za živinozdravsko pomoč je bil posebno nadarjen in spreten. Menda je ni hiše v bilčovski občini, kjer ne bi bil pokoj-n: s svojimi dobrimi nasveti rešil kmete pred škodo, ki bi nastala z izgubo živali zaradi obolenj. Tudi za to njegovo nesebično dejavnost in vso korist, ki jo je storil domačemu slovenskemu ljudstvu, mu velja prav iskrena zahvala. Številna udeležba žalnih gostov ob pogrebu je zgovoren dokaz, da je bil pokojni Janez Šelander zares vsesplošno spoštovan. Slovenska pesem, ki jo je tudi sam ljubil vse življenje, mu je v ganljivih žalo-stinkah zadonela v slovo na domu žalosti in ob grobu. Domači g. župnik Štih je spregovoril poslovilne besede. Spoštovani oče naj v miru počiva v domači zemlji, žalujočim svojcem pa izrekamo naše srčno in odkrito sožalje. RUTE PRI ŠMIHELU Dolgo ni bilo dežja, končno pa je 8. t- m. le nastala nevihta z močnim deževjem. Vmes je bliskalo in grmelo in naenkrat je pri Biclju udarila strela, da so popokale žarnice in števec. Na srečo so ravno letos napravili strelovod, ki je strelo pritegnil nase, čemur je pripisati, da ni nastala večja škoda, o kakršnih beremo in slišimo iz različnih krajev. Varstvena naprava strelovodov je pri poslopjih nadvse priporočljiva, razen tega pa upoštevajo strelovode tudi zavarovalne ustanove pri določanju premij. Zveza slovenskih organizacij obvešča: Letošnje letovanje otrok na Jadranu Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok je določeno v 2 skupinah in sicer bo prva skupina na letovanju v času od 12. 7. do 2. 8., druga skupina pa v času od 4. 8. do 25. 8. V vsako skupino bo sprejetih 55 otrok. Otroci bodo kakor lani letovali v Savudriji. Starši, ki želijo svoje otroke poslati na letovanje, naj vložijo za sprejem pismeno prošnjo s priporočilom krajevne slovenske prosvetne ali zadružne organizacije. Za letovanje pridejo v poštev otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Prošnji s priporočilom je treba priložiti še naslednje podatke: 1. ime, poklic in naslov staršev, 2. ime otroka in njegove rojstne podatke, 3. če je otrok že kedaj bil na letovanju in kolikokrat. Poleg tega je treba prošnji priložiti osebno izkaznico otroka s sliko. Veljavna je samo izkaznica (Perso-nalausvveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da nima nič proti potovanju otroka v inozemstvo. Najbolj priporočljivo pa je, da starši oskrbijo za otroka potni list. Prošnji mora biti nadalje priloženo tudi zdravniško spričevalo in režijski prispevek v znesku 150 šilingov. Termin za vlaganje prijavnih prošenj je določen do 30. junija 1960. V prošnji starši tudi lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali svoje otroke na letovanje. Ta želja bo po možnosti upoštevana. Starše, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bomo po končanem prijavnem roku pismeno obvestili ter jim sporočili nadaljnja navodila. Ne zamudite prijavnega roka ter pravočasno pošljite prošnje in prijave na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klagenfurf, Gaso-metergasse 10. LJUBELJ Pred nedavnim, bilo je na binkoštno nedeljo, sta se poročila nevesta Ivanka Saši, p d. Pamževa v Ljubelju in ženin Lojze V/aldhauser iz Kotmare vasi. Preden pa je prišlo do zakonske zveze, so nevesti trdovratno zapenjali ter zahtevali visoko odkupnino. Končno pa so se le pobotali in mlada ženitovanjska kandidata sta dosegla svoj cilj ter si obljubila trajno zvestobo za skupno življenjsko pot. Cerkvene poročne obrede v Ljubelju je opravil g. župnik iz Slovenjega Plajberka. Veselo ženitovanjsko slavje pa je bilo v gostilni Deutsch-Peter. V gostilni so si prizadeli, da je bila postrežba prvovrstna, razpoloženje gostov pa je bilo razigrano ter je trajalo vso noč. Poročno slavje je imelo lep domač slovenski značaj. Med drugim so prišli do veljave stari domači ženito-vanjski običaji, ki so ob takih priložnostih v naših krajih v navadi že od nekdaj. Zares je prijetna noč vsem prekmalu minila in prišla je ura slovesa, ki je bila nekoliko bridka. Nevesta, mlada žena, je zapustila naš kraj in njen mož jo je povedel na svoj dom v Kotmaro vas. Novoporočenca izvirata iz družin, ki so ohranile in čuvajo pristen domač značaj ter zvestobo idealom, ki so jih izročali predniki iz rodu v rod. Prepričani smo, da bosta vzorom svoje mladosti, ki sta si jih osvojila po dobri vzgoji, ostala zvesta tudi Ivanka in Lojze ter da bosta v takem duhu vzgajala tudi svoj naraščaj. Mladima novoporočencema srčno čestitamo. Petek, 17. jurvij: Adolf Sobota, 18. Junij: Efrem Nedelja, 19. junij: Julijana Ponedeljek, 20. junij: Silverij Torek, 21. junij: Alojzij Sreda, 22. junij: Ahacij Četrtek, 23. junij: Krej zdravje — 20.00 Pesmi iz letošnjega festivala otroških pesmi —'21.20 Lepe melodije. Sreda, 22. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.20 Počitniško popotovanje od strani do s'rani — 8.35 Z glasbo čez kontinen te — 11.00 Potpuri za zabavo — 11.35 Arije s Puccinijevih oper — 12.25 Harmonika in orgljice — 13.30 P°' zdrav iz Kosova in Metohije — 14.35 Od valčka do ca-lypsa — 16.00 Novost na knjižni polici —- Miško Kranjec: Nad hišo se ne kadi več — 16.20 Koncert po željah 17.20 Parada plošč — 18.00 Kulturna kronika — 18.1^ Radijska univerza — 20.40 Radijska opera: Štirje 9r0 bijani — 22.15 Plesna glasba z vsega sveta. četrtek, 23. Junij: 5.00 Pisani glasboni spored — 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem lotu — 8.55 Po preriji — 10.1® Osomdoset minut v svetu melodij — 11.30 Oddaja za cicibana — 13.00 Poslušajmo kmečko godbo — 13.30 P° pularrri italijanski napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Iz svetovne književnost* — A. Morison: Rokoborba v Jago Courtu — 16.40 P°* glod z ljubljanskega gradu — 17.10 Turistična oddaja “~ 18.00 Iz slovanskih oper — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Pesem starega mornarja 22.15 Od Sanrema do Neaplja. Petek, 24. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Arije iz Mozartovi oper — 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.00 Pesmi, ki so si osvojilo Oscarja — 10.10 Iz sloveo ske solistične glasbe — 11.00 Samospevi Benjamin® Ipavca — 11.15 Naš podlistek: Smrt na Nilu — .Dobra volja je najbolja" — 12.40 Domači napevi •* pod zelenega Pohorja — 13.30 Melodija po Vašem °kl/ su — 14.35 Operni orkestralni spored — 16.00 Huma reska tega tedna: Veseli dogodek — 18.00 Zabavni orke ster Andre Kostelanetz — 20.15 Tedenski zunanje-pa tičnl pregled — 20.30 Balet skozi stoletja — 21.15 O daja o morju in pomorščakih — 22.15 Od comba big banda.