lita*. 101 (Posamezna številka 8 vinarjev.) -J C H. -- V Trstu«« t p rila 1918 3 i:.ii a vsak dan zjutraj, tudi ob nedetfah m praznikih. — Uredništvo^ l: »-.- Frs:iči;l:a Asif.kcga it 20, I. nadstr. — D*?isi naj s« po«Uajo b v-:-vii. — N'efranktranft pi«BJ » n« š»re]«n«Jo, rcfacpisi se he vrtajo. — ,, uaja'.dj in odgovorni »tftdnUt Štefan Godina. — Lastnih Konsorcft lista #V< . v.,ti". — Tisk Htkarae .Edino»tivpisane zadruge z omejenim poroštvom, « Trstu, ulica sv. Franfifca AaiStga it. 30 — Tekfon uredništva in nnrsrt 11-57. — Naročnina znaSa: fa teto leto K 31-20, pol leta K trt «nrscce K 7 80, za nedeijskt izdajo sa celo leto K 6-20, pol leta K 360. 10? Letnik klUS. Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo :ia milimetra T Sirokojii ene kolone. Cone: oglasi trgovcev iu obrtnikov .n.11 uo 10 ■n.7X i'J .in; •« j-o I l»a uu jjci Vlii I\ -; VSf!Kl n2il.1!j!!ll vrsta K 31.—. Man vin. beseda, najmanj pa 60 vin O^htie sprejeraa iti^eratni oddelek ^„„u . Naročnina in reklamacija se p<>£itjajo upravi l'uč'.ije m Izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toii se v Trstu. Uprava i3 iaseratni oUdeld* nahajata v uL$v. PrsnSilka As. 3t. 00. Poltnohran:! Steni r.Km ke zbornice osrednje rade, ki je bila poGVoOeoa odhio basurakukemu vprašanju. Voditelji vseh tralcd) so enersiCao protestirali proti mednarodol spekdacUi renunske vlade in izjavljali, da la karak nikakor aa odgovarja željam Ukrajincev, Mamcev in Bofsarov v Besarabiji in tudi ne žeQI moldavskega pvakivalstva. Dr. Kflhbaaaa odpotoval v gtaval stan. HEttOLIN. 14. (Kor.) Drima tajnik dr. Kulil-i-iaiin odpotuje dttts zvflčer v vakki slavni stan, da poroča kani, liliji - i rije posamični napadi na naše čete jugozapadno mere onemogočujeio izvršitev nalog, kakor si jo in severno Mervilla so bili po hudih bojih odbiti I predstavlja sam. »Morgenpost- piše: V dvoboju Njpad južno Mctereua je bil zavrnjen, istotako Czernin—Clemenccau se ie zgodilo, kar se pri Šiirje sunki jugovzhodno Bailleula. Pri teh brez- takih prilikah • zgodi često. Padel ie oni. ki ima Gmf Czenla Jc — Sel! Te dni smo oaglaSaH opetovano, da se je grof Czernin diskvalificiral kot minister za vnanje stvari v uaH narodnostni državi. Ta naš nazor je dobil sedai đfej&o potrdila v dejstvu, da Je gospod gro! podal 6emis!)o! In morda Se bolj v dejstvu, da |o fla vladar takoj urejol, naloživži le ministru, naj aadalje začasno vodi posle! Spričo tega poloma grofa Czernina se zopet nsiljiije vpraSaaia: kje je vzrok, da avstrijski ministri vedno tako ponesrcSajo tfl končujejo ne-: lavno? Vzrok |B pa star in zaan. V državt, ki ui uacijonalna. ki le marveč narodnostna, v kateri žive in se 6ora n*ed seboj ra^ičae narodnosti, morejo in tuife morajo aafodi tkati nacijonalno politiko. So naravnost dotfai to saai sebi. ako hočejo braniti trofa kožo. Nikdar pa bi Je ne smele vlade! V taki drŽavi je od strani vlade do -pnstna in koristni !e politika skupnosti, politika, ki je rezultanta interesov vseh komponentov države. Tega avstrijski državniki niso mogli, aH niso hoteli nikdar razumeti. Vedno so tirali tiem-Ško nr.cijonalno politiko — politiko manjšine v državi. Vedno so sužnji v službi za nemške interese. Tu fč tudi razlaga, kako da se je mogel grof Czernin v avofem glasovitem govoru tako nesrečno zaleteli. V prvo s tem, da je užalil vse nenemške In nemadjarske narode; v drugo pa s tem, da je tako neprevidno izzval Usti dvoboj s francoskim ministrskim predsednikom. Vsebina polemike Je znana: grof Czernin je trdil, da je Franćlia zaprosila, za pogajanje; Clemenccau je trdil nasprotno. Mi se nočemo in ne o pismu cesarja Karla in tudi nobene besede glede j vmešava« v merit«« tega prepira, mar- Bclgije. Na Alzacijo in Lotaringijo nanašajoči se Opuščamo radi, da ,e grof Czermn go-vor.l odstavek se popolnoma kriie z odstavkom, ki ga je objavilo zunanje ministrstvo. .- Dsmfs ja grofa Cidrnina. DUN4J. 14. (Kor.) Minister c. in kr. hiše in za zunanje stvari, grof Czernin, ie predložil danes Njegovemu Veličanstvu svojo demisijo. Cesar je blagovolil isto najrailostljiveje sprejeti in Je naročit groiu Czernlnu, naj nadaljuje posle do imeno. vanja naslednika. Neutški glasovi o odstopu grofa Czernina. BEROLIN, 15. (Kor.) K odstopu grofa Czernina piše »Lokalanzcigers: Ciemenceau se lahko poba-ha. da je z udarcem svoje šape dosegel vsaj oseben uspeh, nikakor pa ne stvarnega. Kajti saai> obsebi umliivo je, da novi zunanji minister monarhije ne bo zapustil pota dosedanje zvezne politike. Za to jamči brzojavka cesarja Karla cesarju Viljemu. Korak grela Czernina je korak moža, ki smatra resno svoje dolžnosti in svoj urad in ki se ne obotavlja izvajati konsekvenc, ako mu raz- PODLISTEK. Ali so ptKkl I Amerikanska sličica. Mr. Dixou vzame »Herald« in čita ves raz-burien naslednji članek: (Brzojavno.) Razburjenje v odlični družbi! Miss Dixonova poročena z nekim igralcem! Neka vrvohodka poročena z mr. flawkinsom! Zmaga ljubezni! —- Triurni časopisja!!! — J. K. — Piladelfija, 18. septembra. — V dr-dranju koles, sopihanju lokomotive, ki divja tja v nočno temo, v vozu vlaka št. 246 med Newyorkom in Filadelfijo sedeč, piše Vaš poročevalec to poročilo. M dospe v uredništvo, še preden se izvrše v njem sporočeni dogodki. Ko sprejmete to poročilo, se bo zibal Newyork še v trdnem snu. Občinstvo bo strmelo, ko bo čitalo današnji jutranji Herald«. Odlične družbe v »peti p reč niči« se pošasti nemajhno razburjenje zaradi v.sti. ki >•> objavi vllerald*. Ni dovoli, da »Herald« redovito nudi svojim čitateljem stvari, ki se bodo n. pr. šele štiri ure pozneje vršile v San Frančišku (v rcsnici pa so se zgodile na licu mesta), ali pa jim sporoča londonske dogodke, ki jih Londončanjc sami izvedo šele par ttr pozneje iz svojega časopisja — danes pa prekaša -Heraldc sam sebe, danes je v njem vest. ki iznenadi vso družbo in govori o stvareh, ki se vrše prav isti trenutek,'ko odhaja list iz odpravništva. Triumf časopisja! Ni ga več prostorčka na svetu, kicr ne bi se mudil *Heraidovt Poročevalec, pa bodi mesto z dvanajstimi prebivalci ali pa milijonsko mesto, bodi v pustinjah daljnega zapada ali pa v »beli hiši« v VVashingtonu, celo na velikih transatlantsklh prevoznih parnikih med starim in novim svetom — da, celo v železniških vlakih sedi opazujoči »He-raldov« zastopnik. Kak uspeh časopisja I Kaj takega še ni dosegel noben drug list na svetu!!-- Že dolgo časa je bila miss Mary Dixonova, pre-dražestna hčerka »zelo častivrednega« Jonatana Dixona, najprisrčneje naklonjena vrlemu, drznemu in lepemu mr. Arturju Busoniju. karakternemu igralcu gledališča »Star«. Katero dekle, ki bi se ji približal, pa bi se tudi moglo ustavljati temu plemenitemu in velikemu umetniku?! - Ktočasno pa resnico, ko ie rekel v svojem govoru, da je naša država pripravljena za pogatasla, ali o zahtevah Franciic po Aizadji in LotarinsHi da ne niore biti govora! Kakor rečeno: mi se ne spuščamo v miru um in daleč proč od nas Jo miaol, da bi hote!i braniti francosko stališče. Ne vkijub temu, ampak ravno zato pa pravimo in trdimo, da ie bil nastop Krofa Czernina skrajno nesrečen! Posebno z ozi-rom na dejstvo, da Je sedaj toliko prerekanja radi vprašanja, Kdo da ie kriv na podaljševanju vojne?!! Kdo da le kriv, da ae more priti do mirovnih pogafanj In do miru, ki ga koprneče pričakujejo vsi narodi?! Cim ie ta krivda na naših sovražnikih, pa im fe dal grof Czernin s svojim odgovorom orofjo ▼ roke, da se morejo vsaj navidezno braaiti in opravičevati. Pomislite le! Grof Czernin je odgovoril na francosko ponudbo, da smo pripravljeni za pogafenja, ob enem je pa dodal, da o AIzaeiH In Lotaringiji ne sme biti govora! Če vemo, da je ravno to vprašanje prva in glavna gonilna sila, ki je pognala Francijo v to svetovno vojno, potem razumemo, da. je naš minister s tem pogojem —' Franciji — zaprl vrata do konferenčna misa. Noben francoski in tudi najveći pacifist na bi mogel — kakor je razpoloženje v Franciji — sprejeti takega predloga. Saj ni trebalo — Bog ne daj! — da bi bil groi Czernin dajal Francozom kake določene in obvezne obljubo v tem pogledu. Temu bi se bil lahko izognil modro in taktično, ne da bi mu mogel kdo očitati, da je zatrl mirovno kal v Franciji. Reke! bi bil lahko nekako tako-Ie: O tem se bomo raogU po-žueje razgovarjati in vašo zahtevo bom uvaževal v kolikor je opravičena! Tako ne bi bil odbil Francije ln sebi bi bil vendar chranil svobodo postopanja. In če tega ni hotel, aH ni mogel in smel, paj bi bil vsaj molčal o oni ponudbi Francije in naj bi ne bil izzval tistega mučnega dvoboja s francoskim ministrskim predsednikom, ki navaja vodo na mlin sovražnikov. Saj vidimo, kako ga izkoriščajo, četudi neopravičeno! In če si sedaj postavimo vprašanje, kje je razlaga za ta tako nesrečni nastop grofa Czernina, stojimo zopet pred tisto usodno resnico, ki smo jo naglasili gori: vse zlo pri nas je» ker se vlade — tudi one za zunanje stvari — dajejo voditi od czirov na nemško nacijonalno politiko. Ali, konkretno — z ozirom na polom grofa Czernina: ker se je preveč vdajal ideologiji nemškega imperijalizma! Dokler ne izgine to zlo, boste naša v na uja in notranja politika vedno nesrečni. Zgodovina bo pisala nekoč o največi zmoti, ki so jo zagrešili avstrijski drZ*a\niki. ko so tako nasprotovali stremljenjem narodov po ujedinjenju v lastnih državnih tvorbah; ko niso razumeli, da prave spajajoče in ujedinjajoče državne misli ne more .gatl nemška uniforma, v katero bi hoteli utaknin državo. Ker niso razumeli, tla treba v tej državi nacionalnega fočenja, da pridemo potem res do močnega skupnega gospodarskega in drŽavnopo-litičnega teritorija. Tega potrebujemo. V tem bo edino prava avstrijska državna misel! Če se u-resničijo zahteve deklaracij slovanskih narodov, ki dado označeni skupni gospodarski teritorij, potem šele se ne bo moglo dogajati več, kar se dogaja sedaj in spravlja prebivalstvo te polovice v obup: ko mora ena polovica stradati, ko druga še vedno živi vsaj v relaUvnem Izobilju I Naš Trst — docet. Sedaj se bomo mora!! čutiti srečne, če bomo mogli dobiti mast iz Ogrske po — 50 ali se več kron. In še to ne morda po zaslugi države z nje — izborno organizacijo. Privatniki — tako-imenovant oderuhi in navijalci cen — morajo nastopiti kot pomočniki v stiski — pomočniki tisti organi7.iiciji, ki jo je ustvarila država v svoji neskončni modrosti. Je-li tako gospodarstvo patri-jotično, avstrijsko?! Ali so take razmere pripravne za .širjenje, in poglobljanje državne misli?! Kdor ima možgane v gtevi, naj presoja. Grof Czernin jo šel. Za nas je dogodek razveseljiv v toliko, kolikor vidimo na niem, da vladna nemška nacijonalna politika vendar ne more vsega, čim se znajo narodi oglašati in dajati veljave svojim protestom; če znajo s potrebno energijo uveljavljati svojo politično in narodno veljavo in moč, katere mera je — to si zapomnimo! — odvisna v prvi vrsti od njih samih, od njihove narodne in politične strukture. Sicer pa moramo svariti: ne udajajte se iluzijam in nadam, da bi že sedaj prišlo kaj boljšega. Po našem uverjenju ni padel groi Czernin zato, ker je nastopil, kakor jc nastopil; marveč v glavnem zato, ker je s svojo nerodnostjo spravil druge faktorje v neprilike. Da, pride, mora priti do iz-premembe, ko avstrijski državniki ne bodo več tirali nemške uacijonalne politike, marveč politiko. ki bo odgovarjala interesom vseh kompo-nentov države. Do tega mora priti. Ali dotlej, bo treba — na to bodimo pripravljeni - - še mnogo-kaferega težkega in trdega boja. Za te boje se moramo pripravljati: da bomo po konsolidiranih razmerah v notranjem življenju naroda ujedlnienl za brambo na /uuaj. Nimamo še razloga, da bi tri u m tirali na polomu grofa Czernina. utrjena pa sta nam zavesi in vera, da bomo triumiirali. če ostanemo neomajno zvesti smerem svoje setLtujo politike! je vzljubil edini sin »častivrednega« Abrahama Haukinsa ljubko ekvilibristko Bridget Mac Cor-mackovo iz Barmimovega ciklusa, katera mu je seveda najprisrčneje vračala Ijnbav. , Oboje ljubavno razmerje so |e zakrivalo staršem z ozirom na njihovo draSabno stališče. Morda se je z obeh strani pač slutilo kolikortoliko, a se le smatrala vse le za brezpomembno Salo. V resnici pa niti spostovanja vredni mr. Hawkins ml., niti dra-žestna in deviška miss Mary nista mislila ua to, da bi varala svotf ljubljeni osebi. Čudna igra usode! Zgodilo sa fe da sta sklenila očeta obeli teh dveh ljubljencev družbe, da naj bi se vzela njuna otroka, mr. Hawkiao ml. in miss Mary Dixonova, in sta jima tudi povedala to. Sedaj pa se jc pokazala plemenitost obeh mladih Hudi. Priznala sta si drug drusema, da ste njuni srd že oddani, in storila sta Jrmaikf sklep, da na povesta očetoma in ne odstopita od svojih obljub. Preko bojev*, ki so divjali dolso časa v obeh hišah, nai pridemo molče, kajti kenčalo se je dobro. Ljubezen si je priborila zmasol V srcih obeh očetov je zmagala ljubezen do otrok: privolila sta. Nezaslišano sicer, toda tem bolj vredno občudovanja. Seveda pa niso hoteli, da bi z zvezo teh neenakih parov kar naravnost stopili pred svet. temveč so jima rajši onšfivor češkega naroda Czernlnu. Veliko niKBiiesracijska zborovanje v Pragi. V Pragi se je vršilo v Reprezentančnem domu v soboto dopoldne veliko manifestiicijsko zborovanje, na katero so bili povabljeni vsi češki poslanci, člani gosposke zbornice, pisatelji in umetniki, akademija znanosti in zastopnik! vseh drugih slovanskih narodov, posebno Jugoslovanov da dajo javno duška svojemu ogorčenju proti divjim in naravnost blnznim napadom grofa Czernina na češki narod in proti omalovaževanju slovanskega življa v monarhiji. 2e dolgo pred pričetkom zbi-rovanja so se zbrale pred Reprezentančnim domom ogromne mase češkega naroda vseh slojev. Vsi češki avtonomni uradi v Pragi so za čas ma-nifestacijske skupščine ustavili poslovanje. Prvotno sc je nameravalo ustaviti tudi tramvajski promet, kar pa se je z ozirom na številne tujce pozneje opustilo. Dopoldne je prispelo v Prago z dunajskim brzovlakojn med drugiaii tuat .23 jugo- * slovanskih odposlancev, ua čelu jim načelnik Jugoslovanskega kluba. dr. Anton Korošcc. 13. april ostane v zgodovini češkega naroda zapfe»au z zlatimi črkami poleg 30. majnika in 6. januarju. Češki narod |e složno, sijajno in kar najtiostojnejef1 maniiestiral ta dan za svoje pravice iu odklanjal. z vso odločnostjo vsako razlikovanje med narodom in njegovimi politiki. 1 Zborovauje je otvoril predsednik iCeNkega Sva-za«, posl. Stanjek, ki je spominjal na zadnje poli-, tične dogodke, ki so v prvi vrsti izzvali današnjof manifestacijo, naglašal neobhodno poirebo narodne solidarnosti in poživljal ob živahnem odobra-: vanju k edinosti. Nato jc prečit al češki pisatelj Alojz Jirasek sledečo poslanico na čt .ko slovaški narod: Ceško-slovaški narod! Gigantska vojna ^c bliža vrhuncu. V bolesti in strahu trepetajo nepregledne množice češko-slovaških mož in ?cn. V potokih se pretaka ua bojiščih kri Ceh »-Slovakov. Nestrt po vseh trpljenjih, celo ojeklencl je upal in upa naš narod, da bo Iz viharjev svetovne vojne zasijalo tudi njemu končno novo, boljše življenje in da bo njegovo človeško hrepenenje blagoslovljeno s splošnim mirom, ki bo za * edno obvaroval človeštvo ponovitve sedanje kaiastro-fe. Mi nismo hoteli in nočemo tudi seda i nič drugega, kakor svobodo in samostojno' /t\ ijcnje. Zgraditi si hočemo svojo usodo iu sso.i obstoj neovirano in prosto, po čemer hrepeni vsak zavedeu narod kulturnega sveta. To je naša najsvetejša pravica, narodna in mednarodna pravica, pravica| naroda, ki ima zasluge za kulturni svet in ki se je s svojo izobrazbo In moraličnimi silami iu s svo-' jim gospodarskim razvojem ponosno uvrstil v prvo vrsto demokratičnih narodov sveta. To !e enotna in svobodna volia naroda. Cc»r. v\Iov;>vkt' narod! Zbrali smo se danes tu kot poklicani zastopniki, da (zaplenieno) manifestirr. ;io. da jc ves češki narod edin, kakor še nikdar v zgodovini, da stoji kakor granitna Jez za vsem, Vnr co proglasili njegovi poslanci v znamenitih 7'^odovlnikih spomenicah. Taki smo. In v trdnem, neomajnem zaupanju v stvar pravičnosti, v miago pravice* nad silo, svobode nad suženjstvom, deri- kracije nad privilegiji in resnice nad prevarami, vstajamol tu ob velikem mejniku v svetovni zgodovini In pri zvesti misli na prednike pred očmi zo^t oživljenega naroda in prisegamo nad grobovi r-dhh v mogočnem soglasju naših duš iu za \ >o bodočnost: Ostati hočemo, kamor smo se postavili, zvesti delu, zvesti v boju, zvesti \ življenju do groba. In mi bomo vztrajali, dokler ue zmagamo, vztrajali bomo, dokler ne utemeljimo samostojnosti nar,oda. Nazdar, češko-slovaški narod! Ostani rastoča veja, dokler ne-napoči Tvoj dan! Rasti in cveti, svobodno v Tvojih Ue/eiah, v veliki; bratski rodbini svetovnih narodov, na Tvojo lust-* no srečo in v blagor bodočega osvob« uiega človeštva.« Ta prisesa je bila spreieta soglasno z velikanskim ploskanjem in navdušenjem. Nato so govorili zastopniki jugoslovanskih go-, stov, med njimi načelnik Jugoslo-, anskega kluba dr. Korošec, ki jim je odgovaijal dr. K.irel Kra-^ inaf. Dr. Kraniaf. ki ie bil pozdravljen . neopisniin navdušenjem — zborovaLi so \ vtaii ra/ !*edeže, ko je stopil na govorniško tribuno. s.e ie iskreuo' zahvaljeval imenom vsega naroda zastopnikom Jugoslovanov, da so sc odzvali češkemu povabilu, in prišli, da dajo Cehom bratsko desnico v tre-1 notkti, ko kljub vsem natolcevanjem, 1 i govore o razporu dobrega naroda in njegovih hudobnih; voditeljev, ko prisegajo vsi reprezentanti vsega* naroda, vsi njegovi sloji, mo/ie iu žene, da hočejol vztrajati do konca v boni za samostojno življenje svojega naroda. Zahvaljujemo se Vam z dna duše. da ste prišli ravno sedaj, da dokažete vsemu svetu, da bojujemo skupen hoj. da jc skupno naš« trpljenje, skupna pa tudi naša zmaga. Miti Vas nitii j nas ne strašijo nobene grožnje niti natolcevanja.! i .M', ki smo na svoji lastni ko/i \ » . v nem ua-I rodnem trpljenju najbolje spoznali, kako zlo jc« tlačenje kakega naroda potom Jru,.c. a. sao s pri-* srčnim čustvom in svetim navdušeni«, m sprejeli! vzvišen klic o svobodi vseh narodov, tudi naj-,' manjšega, kot edino jamstvo trajnega miru iu sre-. če na zemlji in odrešenja človeštva vseh grozotj v katerih živimo od nričetka svetovne vojne. In zato so dvignili naši narodi s t.:ko elementarno, silo svoje klice po svobodi in zato sino bili vsi: tako hvaležni svojim zastopnikom v parlamenta' ko so prvo priiiko svobodnega govora uporabi!!; za to, da naznanijo v znameniti maimski deklaraciji vsemu svetu neomajno voljo na-ib narodov.' Vam vsem jc bilo od tega dne Jasno, da je postala? naša usoda neločljivo zvezana. Zavedali smo se, da med nami r.e obstoja samo kaka parlamentarna koalicija, ki traja nekai časa in potem zopet sama po sebi izgine, ampak da nas je združil zgodovinski trenotek za večne čase. ne samo naše zastopnike, ampak naše narode (zborovale! so se prt teh besedah dvignili raz sedeže, in jc sledilo en- prepustili, da se zgodi to potom sedaj tako priljubljene pobegniive. Toda tudi tu se je pokazalo plemenito mišljenje mladega mr. Haukinsa. Ni hotel bežati, temveč sc je da! danes ponoči popolnoma natihoma poročiti s svojo ljubljeno Bridget, katero velikodušni in razboriti > časti vredni« — ali da ga imenujem tako, kakor zasluži: »zelo častivredni« Hawkins sprejme kot hčerko v svojo hišo. 2al mu gotovo ne bo, kajti — kakor ve poročevalec — je mlada mrs. Hau'kmsova po materi starega francoskega plemiškega pokofenja in je le vsled udarcev usode postala umetnica v cirkusu. Je pa zelo dobra in \isoko naobražcjia. — Druga dvojica, ki je nekoliko romantičnejc navdahnjena, pa se danes zjutraj poroči v Filadeliiji. Vaš poročevalec je tako srečen, da jima sme biti za pričo pri poroki.-- Gledališče »Star« in Barnumov cirkus izgubita izborni moči, občinstvo pa dva velika umetnika. Gospod Busoni najbrže zapusti oder, ker se je baje izrazil »zelo častivredni Di.xon, da mu izroči večje imetje, v gotovini in zemljišču.-- Ko prejmete to brzojavko, ste obe dvojici žc poročeni. Želimo jima vso srečo, ki gre vztrajni in junaški ljubezni. Očetoma, ki sta v dosego prave sreče za svoje otroke opustila vse stanovske in A! imovinske predsodke, pa bo svet izkazoval svojo občudovanje in spoštovanje.* Mr. Havvkins. stokajoče: s-Ali je to vse?« Mr. Dixon: >Da! Ali nI dovolj?« Mr. Havvkins: Orožno! Moj sin z vnrt* hodko----« Mr. Dixon: »Moja hči z gledališkim igralcem!« Mr. Havvkins: *Kaj storite vi? Razdedmienje.,.-ločitev... izključitev Iz rodbine...« Mr. Dixon: »Nič takegx Ravnal se bom po »Heraldu«. O, ti časnikarji! Poročevalec je oči-vidno sporazumljen žnjimi. Kaj naj storim drugega? Svet misli, da se strinjava z otroki in najn smatra za junaka. Skfatka... jaz se vdajam ln odobruiem vse!« — Mr. Hawkins: »O! Saj moram tudi jaz tako! Samo da bi bila ta vrvohodka vsaj kolikortoliko sposobna za našo družbo!« Mr. Dixon: »Torej hitro... haid v FiladelfijoM Mr. Havvkins: »Brzo... v Barnumov cirkus!« --- Oba odhitita. Odzunaj stt še čujtjo glasovi: »Čestitam! — —; Lepo so nam nakuhali!--Naši otroci!--; o PLičkil! (KonccO stran n. „EDINOST44 Šiev. 101 * isru ane io. apnia tuziiastično ploskanje) in mi smo silno srečni, ko vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 1761—2110 iob. št. l posameznih uiogah, zlasti pri trgovcu Brumiiu, smo videli, da je velika doba tudi Vas vse, Vas, dragi bratje s slovanskega Juga, združila v neločljivo celoto. In ist< tako. kakor sie prišli Vi k nam, da zapečatite s svojo navzočnostjo vez, ki nas ftpaja, obljubljamo tudi mi in ves tiaš narod, da Vas tudi mi nikdar ne bomo pustili na cedilu, da Je Vaš boj naš boj, naša zrnata vaša zmaga in to ne samo tako dolgo, dokler nas združujeta skupna nevarnost in skupni veliki cilj. ampak za vso bodočnost. V tej edinosti je najmočnejše jamstvo za naše svobodno življenje nasproti vUcrabljtne Sabinke« so burka, ki je obromala takorekoč vse odre in povsod dosegala najboljši uspeh; zakaj naj bi ne dosegle tndi pri nas? Z dobrimi, rutiniranhni igralci je tej tako spretno zgrajeni in izprcpleteni burki uspeh v resnici zajamčen; pri nas pa je stvar — vsaj prvikrat — precej šepala. Čutilo se je, da igralci večinoma niso bili posebno trdni v svojih ulogah, da so se precej zanašali na šepetalca. Ob ponovitvi, upamo, bo ta uedostatek odpravljen, kakor tudi upamo, da bo uglajen tudi še marsikateri oster rob v Najprimerneje izvedeni ste bifi ulogi profesorjeve soproge (gdč. 2eie/nikova> in hišne Urše (gdč. Šrritiova). Le-tej bi celo ne bilo škodovalo Se nekoliko več drastike v govoru in kretnji. Gdč. Kavčičeva je bila v ulogi Marijane v ostalem prav dobra, le odvadila naj bi se nekaterih subretskih kretenj, kakor n. pr. neokusnega dviganja noge, koi pač tudi v burki ne gie za profesorjevo hčer, ki je notarjeva sopro&a. Gdč. Gradišarjeva je po-daiu drugo, nedoraslo profesorjevo hčerko Pavlo v nekaterih priborih res hvalevredno; posebno oni prizor pri vedeževanju s kartami je bil izveden prav dobro. Ob daljši vaji pa Ji gotovo izgine tudi še ona negotovost, da ne rečemo morda, strah, ki kolikortoliko vpliva na točnost izvajanja uloge. Moške uloge tokrat niso bile izvedene posebno srečno. G. Vončina je pač v nekaterih prizorih razmeroma še precej zadel tip profesorja, Id bi se rad proslavil s svojim delom, a mu manka za to vsega, predvsem poguma, zlasti napram svoji lastni soprogi, toua enotnosti r.i bilo v njegovem izvajanju uloge, vživel se ni vanjo, temveč je je iskal od prizora do prizora. Najbolje se mu je še posrečil odhod po prepiru v tretjem dejanju. Njemu, kakor njegovemu zetu. notarju dr. Novaku (g. Gctjup). se je odlučnu poznalo, da bi bila morala bolje memorirati uiogi. O obeh teh nlogab je treba reči, da gre velik del netočnosti in oglatosti izvajanja pač na račun začetništva; vztrajna vaja in> ljubezen do odra ponjava gotovo preko teh ne-dostatkov. G. Požar je bil kot gledališki ravnatelj špinčič v svojem miijeju. Uloge sicer tudi ni memorira! ravno najbolje, kar mu Je tupatam delalo težave v igri. a znal si je pomagati. Semtertja je nekoliko pretiraval, a proti koncu Je kot sa&itnik miadih dveh zaljubljencev ušel nekoliko iz uloge mogočnega gospoda ravnatelja. G. Kralj kot »Zve-zdan* nam ni ugajal preveč. Splošni očitek slede memoriranja zadeva tudi njega, a vkljub svoji ulogi prisilnega člana šmire, bi ne bil smel prihajati na oder z onim zvijanjem telesa in pačenjem obraza. Ob ponovitvi naj opusti to, !n »loga, Id Jo je v ostalem izvajal dobro, bo vse drugačna, kot je bila sedaj. G. D. Bukovnik je bil t ulogi trgovca Brumna očividno v največji nepriHkl Postavil Je na oder namesto nekoliko robatega, malo bahavega, sicer pa odločnega moža-trgovca. gavedajoče-ga se svoje poioe motnje, pač nekaj, kar nikakor ni spadalo k celoti in kar čisto nični odgovarjalo ulogi. To ulogo je treba temeljito opilltL Manjši ulogi šolskega sluge (g. I. Bukovnik) in hBue Avguste ste bili primerni. V celoti torej igra ni uspela kar najbolje; prtila je pač, kakor se nam vse zdi, prezgodaj na oder. Mankalo je vaj. kar se vsekakor nadomesti 4» ponovitve. Občinstvo se je vkljub raznim pamanldJfTOStlm zabavalo prav dobro in tudi n! ttedilo m odobravanjem. — Za ranjene in boine vojake so darovali: ga. Svoboda več kosov perila, ga. N. N. 1 letnik »Ted. slik«, g. N. N. več iztisov »Slov. Naroda« šn »Slovenca . ga. Rovinsky poljske knjige in časopise. — Franjo Piciga, Kjarbola Zgornja, je ob priliki Krekove slavnosti v Skednju daroval 2 K, za podružnico CM1) pri Sv. M. M. Zgornji. Denar hrani blagajničar. — Nadučitelj Franjo Orel v Kortah daruje K 10 za Krekov spomenik. Denar hrani uprava. — Za šentvidsko šolo darujejo: nadučitelj Franjo Orel v Kortah K 10, rojanski kader nabral pri Katalanu v veseli družbi K 20, Joško Vončina za storjeno uslugo g. M. Klavora K 5. — Denar hrani uprava. Prlpsrocšliiia fivrđka- Dsmska krojačnica A. HTEGER, Trst ulica Comia-rc ale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke u poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 Češko Bodjevička Restavracija (Bos4-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) SJoven&ka postrežba m slovenski jedilni listi. :: Imu OšLASi:: se računajo po 6 stot. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša 60 stotlnk. :—: f>|la wi;a poročno in j« Tramvajska postala OpCtae, trg Stanič, ulica Riolln plccolo it-14. LavrenCIS, trg Casenaa it I. Baje, ulica Geppa it. 2 L Fajdiga* ulica Coroneo it i. Furlan, prosta iuka. Geržina. Rojaa. Južni kolodvor. Lovšin, ulica Ed. d*Amicls, it f. Državni kolodvor. Sv, Andrai Schiinpt državni kolodvor. Anion Gcdina, V rdela. Gregor Zidar, RoccL Cergolj, Barkovlje. Narodni dom, Barkovlje. Sancia-DrejaC, SkcdtoJ. Flego. Skedenj. L. Fonda. Skedenj. dekle, ki je nekoliko izurjena v izdelovanju iroških oblek. br. Ivan 699. 2046 ||I £em mehanično del ;vnico za popravo _ TI dvokoles. šivalnih strojev, gramofonov ter trgovino % raznimi »truji. -- Sprejmem tndi učenca. F. Batjel, Oonea, mehanik m t g >ven z raznimi stroji. 3178 12aJk|M učitelja ali učiteljico za razgovor ilov-ld«tlU venskem jeziku. Plamene ponudbe pod .Razgovor14 na Ins. odd Ediuosti, B 10 podružni gostilni na lipakem DU&UAUi/I t-gu it. 7 dobijo vedno tojpla jedila, po zmernih cenah. Voditelj Fr. Novak. (1&)L Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju lUIUilfUI t Trstu. Via delle Poste it 10. 40 Resna 2enl!na ponudim, hibo na nogi), ki je svoj. ftas dovršil kmetijsko iolo, Z par desettisoš kron prihranka, bi se rad, Eriženil na tako posestvo, kjer bi se bavil s po-jedelstvom, živinorejo, vinarstvom, sadjarstvom itd. bel bi tudi na gostilno, kjer bi se dalo vpe- j lj a.ti vin-ko ali k.Jco drugo trgovino. Ugleden po-sređo\ alec proti dobri nagradi ni izključen. Pjd-pisano ponudbo, 6e ia mogoče s sliko, po>lati do 5. maja Ins. odd Eaiaosd pod Odvetnlikesa sprejme takoj dr. Edvard Slavfft odvetnik v Trstu Dunajska uElea Sfev. 10, I. rad .t. F ^ " ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermal: v Trsta, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečin. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE — - rsa Cp£ina!i prodala frns in bslo u!r.3 g osi mm večje posestvo (nekdaj štreKijevo posestvo) v Gorjanskem pri Koir u, blizu železniških postaj Nabreži . oziroma Štanjel, obstoječe iz dv< i enonadstropruh hiš in go-podars i poslopij ter okroglo 58 oraiov vrta, njiv, travnikov, pašnika in go^da. Natančni pogoji se izvedo v HEItJ/ hranilnici Uabljsn^l v lluW:ai. EJ3 J sečnica'. Tajnost zajamčena. S >mo8 ojna n tm a > vsaHl veter ob SV. §3 er Bi iila 3 SV^ Vstopnina K 1 le J ! KaSaM-f MII | Trii - Uia Siadlan 19 - Trst 1 Odprt ođ V 2 zvsčMprs] Ustopnlna K 2 == 1= 3- - -"1TJV 13MCT3 tTL ^Tma đoSrs, skrbno, pošteno že priletno gospodinjo k velikem posestvu in šievilnim otrokom brez matere. Naslov: Rudolf Makarovič, Novomesto. Kklo vodo GfSilva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSET p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove Snk destilirao Iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti ia želodčnih teli. le lz vica destiliran star konjak že stoletja Jti.j.. > preizkušeno okrcpčllo 12 let starega v 4 poi-litrskih steklenicah posijetn franko za K bč. mlajšesa 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdr-Kava'no sredstvo zopet treanje v u d i ti, 4 p I-Utrske steklenice K 60. — Vino od 56 litrov napre beli burgundec K 5.60 rdeči burstundcc l K BE&ZCIKT HERTiL, veieposestnlh graščftia GfHiCe pri Kcmjicah, Štajersko. ZiGlamlM ^ G. 1* 2 rs & n w Trstu wt Je preselft« na Corto It. 15 v bivfo slatamlco C Zercorritr St FlgMo- Velika Izbera srebrnih in zl .tih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceoc zmerne. Cene zmerne. DAROVL — Za Krekov spomenik je daroval fr Mfltt Ma- ber^oj 3 K. .— Za slovensko sirotišnico je darovala prodajalna »Kat. tisk. društva« v Ljubljani 20 K. SIC A Trst, m Cassa tfl Rlspirmo šteu. 5 (Lastna posl3?]2) Kspital In rezerva K 23,500.000.— Pllljaike: Dunaj Tegethoistrasse 7—Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metkov ć Opatija, Split, Šihenih, Zadar. Vloge sa knjliice 3 1a ° o Vloge na kn]§2!ce od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plajije banka od svoj-jga. Obrtstovanje vlog na tekočem in žiro-ra unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice o vsa tu-ia inozemska tržišča. — Kupuje^ ir prodaja: vrednostne papirje, ie te, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, aev ize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v javnih skladi čih. - Sare Deposits. — Prod ja srečk razredne loteriie. Zavar vanie vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja »rećk itd. brezp ačno Stavbni kreJit, rem o.irs krediti. — Borzna naročila.--inkaso.---Menjalnica. — — Eskomnt menic Telefoni: 1463, 17S3 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA == Uradne ure: od 9 do 1 popoldne -