glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko J-ETO XIII., ŠT. 57 — CENA 10 DIN SOBOTA, 14. maja 1960 r AKTUALNO VPRAŠANJE Z reformo finansiranja stanovanjske izgradnje so občinski stanovanjski sklad) močno okrnjeni. Zato smo povprašali na Občinskem ljudskem odboru v Tržiču, kako je v Tržiču s privatnimi sredstvi za gradnjo stanovanj. Takole .so nam odgovorili: -Privatnih sredstev za gradnjo stanovanj še ni nič zbranih, pač pa imajo privatniki svoja sredstva za gradnjo stanovanj — doma ali na hranilnih knjižicah. Oni se namreč za gradnje zelo zanimajo, vendar iz našega stanovanjskega sklada, ki ima letos skupno 155,565 milijona dinarjev razpoložljivih sredstev, od tega že lani angažiranih okoli 93 milijonov, ne bodo dobili ničesar, ker za privatne gradnje ni planiranih nobenih sredstev, razen še neizkoriščenih kreditov iz lanskega leta.« ■ Neodložljiv posel Novi predpisi o finansiranju stanovanjske izgradnje predvidevajo večjo udeležbo posamezni-skupin in podjetij pri zbilju sredstev, kar naj hi nadoknadilo zmanjšanje splošnih republiških, okrajnih, občinskih, ^edstev za gradnjo stanovanj. "°membno mesto v nadaljnji sta-"fvanjski izgradnji zavzema zadružna gradnja, predplačilo sta-n°vanjske pravice itd. Vse to pa je doslej V praksi se 2e'o nerazčiščeno in zato obstaja r?%r\a nevarnost- da se bo v pri-°dnje obseg gradnje stanovanj Zrn*njsal. Vzrok za tako stanje l treba iskati predvsem v dej-st*i. da pristojnim organom se .a1 ni jasno kako naj zbirajo *lVatnat sredstva za gradnjo sta-vanj in kakhic naj bodo obli-re te gradnje. Ni dvoma, da zbi-nje privatnih sredstev izključno Pospeševanjem gradnje indivi-a»alnih bti, ali dosed PRED MEDOKRAJN1M SREČANJEM VAŠKE MLADINE V NAKLEM Za zbliževanje in spoznavanje Zbliža nje in spoznavanje vaške mladine Slovenije, prikaz in popularizacija njihovega dela — to je glavni namen medokrajnega srečanja vaške mladine kranjskega, ljubljanskega in celjskega okraja, ki bo v nedeljo, 15. maja v Naklem. Celotni dopoldanski spored bo prenašala RTV Ljubljana. Srečanje sodi v okvir prireditev ob Dnevu mladosti. Sodelovalo bo okoli 300 mladincev in mladink. Prireditev se bo pričela dopoldne ob pol enajstih. Po kratkih nagovorih predsednika OK LMS Kranj Zdravka Krvina, predsednika AMZ Naklo Ivana Štularja in predsednika CK LMS Staneta Kranjca se bo pričela povorka kmetijske mehanizacije, ki bo prikazala današnjo in predvojno kmetijsko mehanizaci- Mladina celjskega okraja ima pripravljen pionirski tamburaški zbor, dekliški kvintet iz Liboj. harmonikarje iz Velenja, koroške plese v izvedbi folklorne skupine iz Polzele, prikaz jugoslovanskih narodnih noš in proste vaje 6 deklet iz Mozirja. Ljubljanska mladina bo na kulturnem sporedu sodelovala s jo. za njo pa bohinjska kmečka tamburaškim in harmonikarskim 2ad oseaanje o Mike ružne gradnje, z urbanistične-«g stališča ni sprejemljiva rešitev. industrijska naselja bi se po ?! logiki razrasla v dolge vasi, *ar bi izredno dražilo komunalne "sk?e itd. Zato je treba najti dru-8° obliko zadružne gradnje, ne kaditi vrstne hiše, marveč tudi tu uv da morajo podjetja prekomer-"° trositi razpoložljiva sredstva zadnjo stanovanj, čeprav bi nh morala — ali pa bi jih lahko ~7 .porabili za druge potrebe, bo-,St investicije v podjetju bodi<: •a dvig družbenega standarda v p°d)etju ali komuni. Na drugi \Tani pa posamezniki ves denar, ' K« zberejo na račun razlike P1** povišano plačo in povišano S'an°vanjsko najemnino, uporabiti za druge namene. Ta sredstva Potiskajo na tržišče in so močan Vzrok za nestabilnost cen. Se ved-n° Prevladuje zategadelj vtis, da K stanovanje pač nekdo dolžan cl°veku zagotoviti in da njemu ato ni treba zbirati sredstev, čeprav je zbiranje sredstev pr>Sameznikov za stanovanjsko %radnjo precej težaven posel, se ffa bodo ustrezni občinski organi n"lno morali lotiti bolj sistematič-no kot doslc,. Naše najmlajše smo lahko pred dnevi videli na Titovem trgu v Kranju, kako so preizkušali svoje moči (prireditev je bila v okviru praznovanja Dneva mladosti) ohcet. Nato se bo pričel prvi del srečanja vaške mladine vseh treh okrajev — kulturni spored. Praznik Pred Dnevom mladosti Medtem ko so v večina krajih začeli s prireditvami v počastitev Dneva mladosti že v aprilu, so v teh dneh prireditve vse bolj pogostejše in se bližamo osrednjim tekmovanjem. Povsod, mladina tekmuje v raznih športnih panogah, ima kulturne prireditve in se z vso vnemo pripravlja na zaključne nastope. Občinski komiteji LM Slovenije so izdelali obširne sporede prireditev v počastitev Dneva mladosti, ki pa ne zajemajo le sodelovanja mladih, temveč tudi starejših državljanov. To je povsem razumljivo, saj Dani mladosti sovpada z rojstnim dnevom našega Tita, ko mu hočemo vsi kar najiskre-neje čestitati. Ce gremo mimo raznih športnih tekmovanj, kulturnih prireditev, osrednjih občinskih slavnostnih akademij in kreso-vanja, ki bodo na večer pred praznikom, so v vseh občinah tokrat pripravili posebno prireditev, s katero bodo Dan PRED REORGANIZACIJO Kmetijske poslovne zveze Kranj Različni forumi že dlje razpravljajo o potrebni reorganiza-/jl kmetijske poslovne zveze Kranj in trgovskih podjetij sk , m »Zelenjava«. S tem bi predvsem močno utrdili pre-. r >0 gorenjskih središč s sadjem in zelenjavo ter z ostalimi "^lijskimi pridelki. mladosti praznovali še lepše kot prejšnja leta. V Tržiču pripravljajo na sam praznik veliko parado, s katero bo mladina prikazala vsestransko dejavnost — od športa do kulture. Veliko parado pripravlja tudi mladina kranjske občine. Parada bo 22. maja ob 9. uri. Razen tega bo v Kranju na Dan mladosti velika okrajna revija šolskih mladinskih pevskih zborov, na kateri 'bo sodelovalo nad 1000 mladih pevcev. Radovljiška mladina bo v počastitev Dneva mladosti začela z lokalnimi mladinskimi delovnimi akcijami. Mladinci že grade in bodo še gradili športne objekte. Predvsem živahna dejavnost je v Radovljici, Kamni gorici in na Brezjah. Mladina iz Železnikov bo imela že danes veliko prireditev v Dražgošah. Nad 1000 študentov strojne in elektro fakultete iz Ljubljane se bo srečalo tam z domačimi mladinci, narodni heroj Tonček Dežman dn številni borci iz Železnikov pa jim bodo pripovedovali o bojih, ki so bili med narodnoosvobodilno borbo v Dražgošah. Tako kot v Kranju in Tržiču, tudi mladina iz Zirov pripravlja parado, v kateri bodo sode- Dneva mladosti otvoritev novega mostu čez Savo. Blejčani bodo imeli 28. maja ob 17. uri »Tek mladosti«, ki se ga bodo udeležile ekipe vseh občin kranjskega okraja. Mladina v Škof j i Loki pripravlja oddajo »Spoznavajmo svet in domovino« Tekmovanje prve stopnje bo že v nedeljo, tekmovanji ostalih dveh stopenj pa bosta prihodnji nedelji. Jeseniška mladina bo imela za osrednjo prireditev tradicionalni mladinski festival, ki ga bo letos priredila že de-vetič. In če k vsemu dodamo še, da bodo skoraj po vseh šolah pisali dijaki nalogo z naslovom »Kako si zamišljam Dan mladosti« (najboljše bodo nagrajene), da bo imela mladina številne izlete v razne zgodovinske kraje iz NOB, da SZDL in občinski mladinski komiteji prirejajo za najboljše pionirje in mladince slavnostne sprejeme in da bo 18. maj za vso mladino kranjskega okraja še posebno svečan, saj bo takrat po cestah Gorenjske tekla Titova štafeta, vidimo, da je mladina za letošnje praznovanje Dneva mladosti pripravila res bogat in pester spored. -bf zborom, s simfoničnim orkestrom, s folklorno skupino, ki bo izvajala gorenjske in belokranjske narodne plese, s pevskim zborom iz Jezice, s triom orglic iz Domžal in z mladinsko pihalno godbo kamniške občine. Drugi del srečanja bodo športna tekmovanja v šahu na 5 mizah, v namiznem tenisu na 3 mizah in v streljanju (iz vsakega okraja po 10 tekmovalcev). Popoldne pa bo na sporedu nogometna tekma in nato zabava s plesom. Na tiskovni konferenci, ki jo je v petek priredil Okrajni komite LMS Kranj, je predsednik Zdravko Krvina tudi pojasnil, zakaj je to prvo medokrajno srečanje vaške mladine prav v Naklem. Naklo ima namreč v zadružništvu že močno tradicijo; tu je bil leta 1955 ustanovljen tudi že aktiv mladih zadružnikov, ki vseskozi aktivno dela, predvsem pa so znani in že tradicionalni nakeljški živinski sejmi. 5 plenuma Občinskega komite/a LMS Jesenice Dan mladosti na Jesenicah Preteklo sredo, 11. maja, je bil v prostorih Zbornice občinskega odbora SZDL redni plenum občinskega komiteja LM Slovenije Jesenice. Na plenumu so med drugim obravnavali priprave na IX. mladinski festival in govorili o delu občinskega komiteja LMS in osnovnih organizacij v jeseniški občini. Letos bodo v času festivala športna tekmovanja v vseh krajih jeseniške občine. Tako bo kegljanje v Kranjski gori, v Mojstrani bodo organizirali mladinski gasilski teden, v Zi- lovale vse družbene organizaci- rovnici bo odbojkarski turnir, ni.11"?1' ncdavnim so o tem raz- V;lMi, na posebnem posvclo- lit j11'predsedniki občinskih Obi"•• 1 4M,h»rov In sekretarji IkSl komitejev zks kranj-KamV °kra 1,1 sta S(> 71 rvor~ Dod'r''0 /':o,:l' omenjenih treh ln„„ j ^kristalizirala dva pred- !?Ba= kaž, »rime ve,j,.( pa. da ie boljši in Po n° obveljal KmetPrv kmetijska poslov-Drisp^''714 s svojo kmetijsko- /iv"Uor,! """ ,lužb0 Priključi V()(|(1 Z***ko veterinarskemu za-tijsk kjer bo značaj kme- ovoo, Ii°!De*ev»lne službe ne- đroJi? S,< '»"M Pnšcl d(i veljave, kup : "Jene dejavnosti (od '•Ikovi Prod*J* kmetijski* url 'rtoviki ,)a nai M> ^ključi ' in „y . * Podjetjema -Sadje- bi nas« i"JUVtt"- 8 to BP°J|ivU« ktJe « n»«>čno trgovsko pod toidelkL ''"'""'t s kmetijskimi kot ifl.V ki st> tako strokovno "Tialno okrepilo, zlasti \ računovodski službi. Promet z živino, ki sa je doslej opravljala KPZ Kranj, bodo po tem predlogu prevzela mesarska podjetja, izvoz pa republiška izvozna podjetja, ki so že doslej opravljala ta posel. Ta predlog tudi predvideva prenos preskrbe z reprodukcijskim materialom (predvsem s semenskim krompirjem) na področna kmetijska posestva, ki so tak posel že sposobna prevzeti. Posestva bodo prav tako prcv/ela tudi skladišče semenskega krompirja. C) vsem tem bo razpravljal in sklepal še izredni občni zbor Kmetijske poslovne zveze Kranj. -k je. V Sindikalnem domu pa bodo taborniki otvorili svojo razstavo. Parado pripravljajo nadalje tudi v Bohinju. Organizacijo te prireditve so prevzeli taborniki in avto-moto društvo. Pričakovati pa je, da bo največja prireditev v počastitev na Javorniku tekmovanje v streljanju, medtem ko bodo modelarji tekmovali na Blejski dobravi. Na Dan mladosti, dne 25. maja, bo na Jesenicah tudi atletski četveroboj med jeseniškimi šolami. Dne 24. maja zvečer bodo po okoliških hribih zagoreli kresovi. Posebnost letošnjega tekmovanja v okviru festivala je v tem, da bodo mladinski aktivi izvedli najprej predtekmovanja na svojih terenih in bodo na festival poslali res najboljše tekmovalce. Festival bodo otvorili v ponedeljek, 21. maja, ko bo s Triglava prispela plamenica. Takoj naslednji dan, 22. maja, bo kmečka, šolska in delavska mladina odšla na izlet po partizanskih poteh v Pri- Ob tednu Rdečega križa Zlata značka na Bledu Bled, 13. maja — Sinoči je bila v kinodvorani na Bledu posebna akademija v počastitev Tedna Rdečega križa. Po uvodnem govoru, ki ga je imel pred- Britof ob 15-letnici osvoboditve V nedeljo, 15. mnjn, bo v Bri-tofu pri Kranju velika proslava v počastitev 15-letnice osvoboditve .Proslavo pripravlja krajevna organizacija Zveze borcev NOV. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi prapor te organizacije, ki mu bo kumoval kolektiv' fcagt Britof. Ob isti svečanosti bodo odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši FrattCI Kerna v Orehovljah, ki je padel kot komandir VOS v Kamniku. Zt glavni govor ob tej svečanosti pričakujejo predsednika ObLO Franca Puharja. V kulturnem programu pa bodo sodelovali: godba kranjske Svobode, pevski zbor Franceta Prešerna, pionirski odred »Crni« iz Pre-doselj in drugi. -an sednik Občinskega odbora RK dr. Janko Benedik, je sledil dobro pripravljen in prisrčen program. Sodelovali so večinoma pionirji in šolska mladina z raznimi recitacijami in solo-spevi. Mladinski pevski zbor pa je zapel nekaj zbranih in dobro naštudiranih pesmi. Predsednik Okrajnega odbora RK tovariš Janez Ogorelec je ob tej priložnosti svečano podelil tri odlikovanja za dolgotrajno nesebično in požrtvovalno delo v organizaciji. Najvišje odlikovanje je prejel dr. Janko Benedik, ki je že v času NOB vestno pomagal ob ustanavljanju in vzdrževanju pre-potrebne zdravstvene pom Več mladih v organe opravljanja v. Obiskali smo predsednika Občinskega komiteja LMS v Skofji Loki in mu v zvezi z delom komiteja postavili nekaj vprašanj: »Koliko osnovnih organizacij je na območju škofjeloške občine in koliko je organizirane mladine?« »V naši občini je 18 mladinskih organizacij, od tega je 11 mladinskih aktivov v podjetjih, 4 po šolah in 3 na vasi. V vseh teh organizacijah je vključenih 1050 mladih ljudi. Letos pa smo sprejeli že 150 novih mladincev in mladink.« »Kakšno pa je delo teh organizacij in s čim se trenutno ukvarjajo?« »Letos je mladinsko delo v osnovnih organizacijah ponovno zaživelo. Osnovne organizacije po podjetjih iz dneva v dan dobivajo pravo IZIDOR STUCIN predsednik ObK LMS I vlogo v gospodarskem in po-litičnem življenju v podjetju. Tako se mladi člani kolektiva v podjetju zanimajo za sodelovanje v organih upravljanja. Na žalost pa ponekod starejši člani delovnega kolektiva nimajo zaupanja v mlade ljudi; da je tako nam > dokazuje naslednji primer: '* od 500 mladih, ki so v škofjeloških podjetjih zaposleni je le 15 takšnih, ki so člani delavskih svetov. Ker letos praznujemo 10-letnico delavskega samoupravljanja in ker smo ravno v času, ko volimo nove delavske svete, je naš komite imel poseben plenum v zvezi z vključevanjem mladih v novo izvoljene samoupravne organe. Delo osnovnih organizacij je še posebej zaživelo z uvajanjem nekaterih novih oblik. Poseben nauka predek je čutiti na škofjelo- ški gimnaziji, ker je tamkajšnja organizacija znala preko raznih klubov vključiti vso mladino v izvenšolsko kulturo, politično in športno dejavnost. »Zanima nas, katere naloge in probleme rešujejo prav sedaj mladinski aktivi?« »Trenutna dejavnost aktivov je v glavnem usmerjena na priprave za Dan mladosti. Program smo že začeli v občini izvajati v obliki športnih tekmovanj med aktivi.« »In ob koncu, kakšno je vaše sodelovanje s Socialistično zvezo, občinskim komitejem Zveze komunistov in ostalimi družbenimi organizacijami?« »Lahko rečem, da je sodelovanje med mladino in Socialistično zvezo ter občinskim komitejem Zveze komunistov dokaj dobro in uspešno. Več pa bi moralo v prihodnje sodelovati mladih ljudi v družbenih organih občine.« V. R. zveden smo.. Mladina na Beli je delovna I Na hemeinski rmnllri P*»trOI v NEPOKLICAN GOST V vasi Okrog pod Menino je prišel pogledat svoje ovce na ograjeni pašnik posestnik Leopold Poljanšek. Presenečen je obstal, kajti na tleh je našel le še ostanke dveh ovc, dve ovci brez drobovja pa zakopani nedaleč stran. Nepoklicani mesar je bi! medved, ki so ga v naslednjih dneh tudi videli na planini. Zadnjega kosmatinca so ustrelili pred dvemi leti pri Novi Štifti na štajerski strani Menine. • Na bencinski črpalki Petrol v Skofji Loki prodajo dnevno 4.000 litrov raznega goriva za vse vrste motorjev. Mesečno imajo 8 do 9 milijonov dinarjev prometa. • Od 142 stanovanj in 60 garsonjer, kolikor jih je bilo predvidenih na Jesenicah, bo izgo-tovljenih v letu 1960 le 48 stanovanj in 60 garsonier. • Prvi delavci iz tovarne čevljev Planika iz Kranja bodo odšli v Počitniški dom v Portorož že čez 14 dni. Pripravljalna dela v domu gredo namreč že h koncu. • Za volitve v delavski svet, ki bodo 20. maja bodo imeli v Železarni Jesenice pripravljenih 2iJ volišč. • V lanski statistiki jeseniške Železarne je bilo ugotovljeno, da se je največ nesreč pri delu zgodilo v prvi delavni uri m sicer 14,3%. Proslava RK Kropa, 13. maja. — Moški pevski zbor in pionirji člani Podmladka RK v Zireh so se marljivo pripravili na proslavo RK. ki bo nocoj. Proslava je organizirana v okviru prireditev Tedna RK. V letošnji dejavnosti bo tamkajšnja organizacija RK pripravila številna zdravstvena predavanja po okoliških vaseh. Predavanja bodo o splošni in osebni higieni in o posameznih značilnih boleznih. V nedeljo, 18. maja popoldne, je bila na Beli pri Preddvoru polletna mladinska konferenca, ki so se je udeležili tudi predsednik obč. komiteja LMS Kranj Franc Rogelj in nekateri člani komiteja. Po konkretnem poročilu o delu aktiva, ki šteje 34 mladincev in mladink in ki ga je podala predsednica aktiva Zo- rica Karačič, je sledila živahna razprava. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da je mladinska organizacija na Beli med 18 osnovnimi organizacijami na vasi, kolikor jih je v kranjski občini, med najbolj delavnimi. Mladina se zelo zavzema za politično in ideološko izpopolnitev, saj se je politične šole za mlade Marljive priprave Ze več kot mesec dni se vsak večer iz kulturnega doma v Re-tečah čujejo glasovi harmonike, klavirja in zbora. Mladina v Re- NAŠA ANEKDOTA ČASOVNE REZERVE Zadnjič 5.0 se na seji nekega političnega foruma razgovarja-/;, kdaj bi bil najprikladnejsi čas za seje in kateri dan v tednu naj bi bile. Nekomu je bil najbolj po godu torek, spet drugemu sreda, pa četrtek itd. Pa pravi Tone: »Kaj pa če bi izbrali kak dan izven tedna!* tečah pri Skofji Loki se namreč pripravlja na letošnji Praznik mladosti. V počastitev tega dne bodo pripravili veliko glasbeno akademijo in sicer v nedeljo, 15. maja popoldne. Program bo pester, saj bodo sodelovali moški in mešani pevski zbor. solisti, orkester in tamburaški zbor. Z naštudiranim programom nameravajo gostovati tudi v okoliških vaseh. Po akademiji bodo priredili prosto zabavo s plesom. Dobljena sredstva bodo uporabili za ureditev igrišča za odbojko, nabavili bodo mizo za namizni tenis in kar bo še nujno potrebnega. aktiviste udeležilo kar 6 ml«" dincev, 2 pa sta odšla na na'** dinsko delovno akcijo Paračin--Niš. Program dela za prihodnje vsebuje okrasitev vseh spomen'" kov iz NOB na tem terenu, z* Dan borca bodo izvedli prosla**' med svoje vrste nameravajo Pn" tegniti še več članstva itd. ČEBELARJENJA SE UČIJO Na osnovni šoli v Lešah v žiški občini imajo pionirsko z»~ drugo, katere člani so se vklju" čili v enoletno tekmovanje družnikov in dosegli že lep n* predek. Vsi trije krožki, ki de~ lujejo v okviru zadruge s° P°7 spešili celotno dejavnost na > soli. Člani čebelarskega krož*3 so nabavili AZ pSij s čebela*^' spoznali pa so se tudi z orodJ6^ m opremo, ki jo morajo po20* čebelarji pri svojem delu. pred dnevi so imeli poučno pr^^t* nje »Čebele v zgodnji pornla' Naj omenimo se to, da Je. zj_ s-tvo zadruge preko letoSnJ* me naredilo 35 ptičjih krrnJ1^ v katere so vso zimo pridno sili ptičjo krmo. Delaven j(1 * sadjarski odsek, ki se PraV. v daj ukvarja z deli na vrtu »• sadovnjaku. S sodišča VSS MU JE PRIŠLO PRAV Od lOta 1948 dalje je bil Jože Ničman zaposlen kot strojnik v hidrocentrali Železarne Jesenice v Radovni. Njegovi sostanovalci so se že dalj časa čudili, kako to, da so električni števci za njegovo stanovanje kljub številnim tihi U U" I lil I napravam, ki jih je Uporablja] v gospodinjstvu, izkazoval i tako nizko mesečno po-rttbo električnega toka. Znano je bilo, da uporablja v gospodinjstvu za kuhanje hrano ter ogrevanje prostorov in kurnika kar tri električne kuhalnike in eno električno peč. Zaradi tega so 29. januarja letos izvedli v njegovom stanovanju hišno preiskavo. Pri peg leti u stanovanja ko našli organi LM v kuhinji kar dva vroča kuhalnika. Svojo iznajdljivost je skušal tudi tokrat koristno porabiti. Mod preiskavo je na skrivaj odklopil električno peč in ne kuhalnik ter skril pev na podstrešje, kuhalnik pa v spalnico pod posteljo, okna spalnic*' pa na stožaj odprl, da bi ne bila preveč vroča. Na vprašanje, kje ima električno peč, je pokazal miličnikom še vso s pajčevi-no prepredeno električno pec. ki jo je prinesel iz podstrešja. Pri nadaljnjem iskanju so preiskovalci našli tudi vse skrite električne kuhalnike in peč, ki pa ie na njegovo razočaranje se ni ohladila. Tok je jemal na ta način, da je nalašč pokvaril merilne naprave, da niso bile sposobne registrirati porabo električnega toka. Mod službo mu je prišlo v roke I« v« v drugih predmetov, last Železarne, ki so bili spravljeni v prostorih centrale. Ker se ni n »dejal, da bo kdo te predmet. zaradi slabe evidence pogrešal, še manj pa. da bi se našel kdo, ki bi njega osumil tatvine, jih je začel postopoma jemati in nositi v svoje stanovanje. Na glavni obravnavi so ugotovili, da si j«- prilastil med letom 1959 najmanj 4000 kw/h električnega toka in števec, vreden po normalni tarifi 13.100 din, po dodatni tarifi, ki se lahko v takih primerih zaračuna pa 57.970 din. Razen tega si je od v elektrarni spravljenih predmetov prilastil večjo količino lakov in oljnatih barv, raznovrstne bakrene žice in kabla, 29 kg raznovrstnih žebljev, kar 33 kosov žarnic in 72 kosov električnih varovalk V skupni vrednosti 50.826 din. Tatvino je sprva trdovratno tajil, češ da ima vse predmete še izza okupacije, šele pozneje ko je videl, da mu laž nič ne pomaga je dejanja priznal. Ker je bil to njegov prvi spodrsljaj v življenju, ga je sodišče v Radovljici obsodilo na razmeroma milo kazen petih mesecev zapora pogojno za dobo štirih let. z nadaljnjim pogojem, da bo v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe povrnil železarni vso povzročeno škodo in plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečni ne 6000 din. Seveda M lahko organi upravljanja, tatvine pravočasno preprečili, če bi imeli vsaj minimalno evidemo nad predmeti, spravljenimi v elektrarni. runi /mihi v Ni POMAGALA Za J. F. z Brezij ne bi mogli reci, da živi v težkih razmerah, zaradi katerih ne bi mogel pln-čevati družinskih obveznosti. Na Brezjah ima veliko kmetijo, mlm in žago. Razen tega je zaposlen kot nakupovalec lesa za neko večje mizarsko podjetje v Viž-marjih pri Ljubljani, s katerim prav tako nima razčiščenih računov. Navzlic dobremu zaslužku, pa ni hotel plačevati preživnine za svojega, izven zakona rojenega sina Slavka, za katerega bi moral po sodni odločbi plačevati mesečno po 2.000 din. Ne samo. da ni plačeval preživnine za otroka, marveč se je skušal tudi vnaprej izogniti plačevanju. Brž ko je bila proti njemu vložena tožba za ugotovitev očetovstva in plačevanja preživnine, je dal v zemljiški knjigi z darilno pogodbo prenesti vse svoje nepremičnine na svojo ženo. S prepisom posestva na ženo je skušal že vnaprej onemogočiti vsako prisilno izterjavo preživnine iz svojega premoženja. Ta špekulacija, s katero se je skušal otresti družinskih obveznosti, pa mu ni dosti pomagala, ker se je moral zaradi neplačevanja preživnine zagovarjati pred sodiščem v Radovljici. Sodišče ga je spoznalo za krivega, ter ga obsodilo na tri mesece zapora. Ker pa je potem, ko je videl, da gre zares, že poravnal na račun neplačane preživnino 55.000 din, mu je sod: e izvršitev kazni pogojno odložilo za dobo treh let pod nadaljnjim pogojem, da bo preživnino od 1. maja 1960 dalje v redu plačeval, ter da bo ostanek dolga v znesku 49.000 din poravnal do 1. 1. 1961. Kolikor pa postavljenih pogojev ne bo izpolnil v določenih rokih, bo moral zaporno kazen odsedeti. Plaćati bo moral tudi stroške kazenskega postopka, ki so zaradi njegovega zavlačevanja s plačilom precej narasli »KRESNA NOC« Kranjsko turistično in olepševalno društvo se že sedaj pridno pripravlja na Turistični teden, ki bo v času Gorenjskega sejma. »Kresna noč«, to je prireditev, ki jo letos prvič pripravljajo. Razen te prireditve, ki jo bodo izvedli na prostem, se člani društva prizadevajo, da bi čim lepše uredili Kranj z njegovo okolico. V tem mesecu bodo pričeli tudi s tečaji za turistične vodiče, uredili bodo sprehajališča ob Kokri, na novi avtobusni postaji pa bo vsak mimoidoči lahko opazil turistične letake, ki jih bodo večkrat menjavali. 100 STOPINJ POD NIČLO Tovarna Motor v Skofji I^oki izdeluje' v obratu na Trati vse kvalitetnejše hladilne naprave za restavracije, prodajalne in druge javne lokale. V posebnih hladilnih napravah za laboratorije je moč držati temperatur« ct lo 100 stopinj pod ničlo. To seveda ni potrebno za navadno hladilnike, saj pivo ispod l'.i stopinj nad ničlo niti ni zdravo /.merljivost njegovih hladilnih omar je tudi dO r>00 litrov. PRED NOVIMI DELOVNIMI AKCIJAMI Mladinska organizacija na kamniški gimnaziji bo tudi v letošnjem letu ustanovila delovno brigado, ki bo pomagala pri delovnih akcijah v mestu in okolici. Predvsem bodo nadaljevali z že lani načetimi deli v partizanski vasi Rudnik. VELIKO MLADINSKO TEKMOVANJ E Mladinska organizacija Poljane nad Skoljo Loko in Občinski komite LMS Skorja I^ika prirejata v počastitev IS. obletnice osvoboditve, 10-letniee delavskega samoupravljanja in Dneva mladosti 3-stopcnjsko prireditev •Spoznavajmo svel in domovi i10-. Prva stopnja bo 15. maja ob 20. uri v dvorani Gorenjske predilnice na Trati pri Skofji Eoki. druga stopnja 2*. maja ob 17. uri v Poljanah in tretja ■ toplija v sobote. 28. maja ob 20. uri, v Skolji Loki. To bo letošnje največje mladinsko tekmovanje v loški občini in bo naslonilo f) ekip i/ raznih mladinskih aktivov v 6 različnih temah. Nova trinlCI v Skolji Loki Imi tf letos dograjena in bo s svoja /u na njo podoho prav gotovo v okras mestu Kam v ncdsljo? SKOFJA LOKA Jutri dopoldne bo ob l°j^ uri košarkarska tekma repu liške lige med kluboma 1 Škofje Loke in iz Šoštanj Popoldne ob 15. uri bo n_ tamkajšnjem igrišču pfvcn stvena tekma gorenjske ug med NK Prešeren iz Lesc in NK Ločan iz Škofje Loke. " 18. do 22. ure bo v dV»rW» Partizana mladinski 'v Istega dne priredi AMD Sk°** ja Loka na trasi Skofja I-0* - Cerkno - bolnica Fi;"^0 ocenjevalno vožnjo. Stari ob 8. uri na Mestnem trgu Skofji I/oki. KRANJ Jutri ob 16. uri bodo Kr',nJ' čani uprizorili v Prešernov**? gledališču komedijo V tr^ dejanjih LJUBEZEN iN ^ G A RITMI. Popoldne ^ uri bo na igrišču Triglava n gometna tekma slovensK consko lige med NK Tr'^u in NK Rudar. Na Mladosti bo ob 10. uri rt* metna tekma med ženakni*' ekipama RS Mladost in h Slovan. Danes ob 15. uri bo n igrišču Triglava srednje«0 sko atletsko prvenstvo ™ renjske. bodo V Cu- li S INK I Danes oh !!() uri se jeseniški gledališčniki • farjevem gledalištu P,Vch predstavili s komedij" v tr,* dejanjih KUKAVIČJE GN^ DO. Jutri, to je v nedeljo w do igro ponovili in sicer 20. uri. NAKLO v Jutri ob 10.30 uri no Naklem pri Kranju medokrai no srečanje vaške ink«1"1 " Na prireditvi bo !' j',,-mladina in pionirji ce'Js , ga. ljubljanskega in kra ikega okraja. MOJSTRANA v V ni daljo dopoldni *><\ dolini Vrat pod TrigK]V tradicionalni Triglav — 'J rOSOV smuk. GORENJSKE SOBOTA, 14. maja 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Ob otvoritvi prvih samopostrežnih trgovin Iz anket in izkušenj strokovnega izpopolnjevanja HS'IS Izobraževanje delavstva Prihodnje leto že trgovin na Končno smo dobili samopo-strežne trgovine tudi v Kranju, in sicer kar dve hkrati, trgovino Potrošnik na Koroški cesti in ^govino Postrežba pri Savskem mostu. To sta prvi tovrstni proda jalni na Gorenjskem. Zalo bo zanimivo, če že takoj ob začetku ugotovimo njihov pomen in izkušnje prvih tednov poslovanja. Samopostrežne trgovine, ki se v širokem obsegu uvajajo povsod Po svetu, pa tudi v naši državi, lrnajo predvsem namen, da kupcem omogočijo hiter nakup (brez vsakega čakanja), nadalje, da se kuPci lahko povsem sami, brez Prigovarjanja prodajalcev odločijo o nakupu, da prodajajo vnaprej pakirano blago, ki naj jamči tagioničnost, kvaliteto, točno težo itd. Važen pomen tega prodajnega sisrtema je tudi v racionalizaciji poslovanja in večji zmogljivosti prodajaln, saj lahko na primer v istem prostoru dnevno postrežejo tuda do dva-več kupcem kot v običajih prodajalnah. S tega stališča so te trgovine nedvomno zelo potrebne tudi pri P**i saj imamo premalo trgovin n* osebja, kupci morajo večkrat dolgo čakati na postrežbo, higie-n* živil je v številnih primerih neustrezna td. Zato moramo pojav teh obratov vsekakor pozdraviti. Seveda pa ima vsak začetek ^ie probleme in težave, brez nlih tudi niso naše nove samo-P°slrežne trgovine Ti problemi ,n težave pa so dvojne narave, fehnične in osebne. Tehnične se lzražajo predvsem v relativno "Majhnih prostorih in še nezadostnih količinah ter izbiri vna-Pakiranega blaga. Zaradi ^>a je osebje prodajaln še pre-CeJ obremenjeno s pripravo bla-8a- kar ne bi smelo biti, vendar ^ ho to trajalo še nekaj časa. Druge težave pa obstoje predam v privajanju osebja in strank novemu načinu prodaje. ^hko rečemo, da kljub zmat-I1JJn oviram tako kupci kot oseb-Je v prodajalnah vse začetne "evšečnosti kar dobro prernagu-J.eJ°, celo bolje, kot je bilo pričakovati in zaradi tega prodajal-^ dosegata že kar lepe poslov-Uspehe. Vsaka nova stvar pa ima se-*k svoje pristaše in nnsprot-n*o. Tisti, ki j'im je samopo-strežn;i način kupovanja všeč so 86 Sa kar resno oprijeli in da J* teh veliko, dokazujejo dnevni J^ržki prodajaln, ki so večji od ^odanjih. Tisti pa. ki jim ta "ačin ne ugaja, se ga seveda ne r^nžujejo, čeprav morda pod Pliv<;11l ,,ia.i(),v< da je blago v ."nopo.treznih trgovinah dražje j^tOd. Nekateri .potrošniki ži-7*** telo v prepričanju, da je ;'^o v samopostreinih trgovi-n,'h kar za 5% dražje kot v ^lih. kar seveda ni res, saj se ■Ktdajajc živila v teh trgovinah »stih cenah kot v vseh osta- 12 samspostrežnih Gorenjskem hh. Nobena prodajalna sedaj ni zvišala cen zaradi preureditve. Zanimivo bo povedati tudi ali je res upravičena bojazen, da si bodo stranke v samopostrežnih trgovinah prilastile preveč blaga. Prav povsod se najdejo izjeme, pa tudi v poštenju ljudi, loda no pozabimo, da so to le izjeme, medtem ko imamo veliko število dokazov, da so skoraj vsi kupci po naših trgovinah in drugih lokaLih vredni popolnega zaupanja. Kaj bi bilo v gostinstvu, če bi gojili do gostov takšno nezaupanje kot ga posamezniki v primeru samopostrežnih trgovin? Doslej so se pri nas spozabili tu in tam predvsem lahkomiselni otroci. Treba je razumeti, da sta sedanji samopostrežni trgovini šele začetek. Postopoma se bodo odpirale nove in nove, konec letošnjega leta jih bo na Gorenjskem že šest (v Kranju 3), leta 1961 že 12, v naslednjih letih pa še več. Ze v doglednem času pa se bo večina prodajaln preusmerila na samopostrežni ali vsaj prilagojeTotii dinamičnim potrebom gospodarstva Zavod za izobraževanje kadra in proučevanje organizacije dela v Kranju je izdelal nek?.i zanimivih zaključkov na osnovi dosedanjih izkušenj pri izobraževalnem delu. Hkrati s praktičnim delom na tem področju, kjer so ugotovili posamezne slabosti in začetne težave, so za pravilno oceno te dejavnosti izvedli tudi številne ankete. Tako so neposredno od delavcev zvedeli za mnoge težnje in stremljenja glede izobraževalnega dela. Prva ugotovitev je, da je pri naših delavcih močna zavest, da se je treba nenehno izpopolnjevati oziroma izobraževati. To so ugotovili zlasti v anketi, ki so jo izvedli med 9819 delavci v 16 gospodarskih organizacijah. — Skoraj polovica anketiranih (48 odstotkov!) je namreč v anketi izrazila željo, da bi se radi izobraževali. Pri tej želji po izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju pa je značilno, da ne preneha ob enem samem tečaju, kar je popolnoma logično. To se je zlasti izrazito pokazalo v podjetju LIP na Bledu. med ljudmi. To velja predvsem za vodilno osebje: za oddelko-vodje, mojstre, preddelavce itd. Podrejeni delavci se pogosto pritožujejo, da jih pri delu ovirajo tudi nepravilni odnosi predstojnikov. To so izrazili tudi v anketah. Vodilno osebje bi moralo posvetiti večjo skrb kadrovsko-socialnim problemom, organizaciji dela v podjetju in podobno. V mnogih primerih je tudi ugotovljeno, da dosedanje delo pri izobraževanju ni zadosti upoštevalo konkretnih razmer in potreb. Vse preveč je še klasičnega načina poučevanja, ki /a odrasle udeležence ni privlačen in zato tudi ne učinkovit. Tudi programi strokovnih šol ne ustrezajo potrebam proizvodnje v tistih podjetjih, za katera se kader usposablja. Več odgovorov v anketah je bilo tudi o samoupravljanju. — Razen strokovne sposobnosti je jetja kot celote, od dela samoupravnih organov, ki to gospodarstvo usmerjajo itd. Tudi ugotovitev, da so žene delavke ponekod zapostavljene pri izobraževanju, je zelo pomembna. V tovarni Tiskanina, v Planiki in drugod, kjer je velika večina delavk in to s sorazmerno nizkimi kvalifikacijami, se je pokazalo, da izobraževalno delo vendar ni zajelo teh žena kot bi bilo želeti. To je važno vprašanje, ob katerem bi se morale organizacije v posameznih podjetjih zelo zamisliti, o tem razpravljati in skušati pomagati delavkam, d?, pridejo do višjih delovnih sposobnosti in s tem hkrati tudi do višjih prejemkov. fj) Splošna ugotovitev pa je, da £t je treba izobraževalno delo, ki fj) je zelo živahno, bolj prilago-4) jevati potrebam gospodarstva, f) Treba je iskati tiste oblike iz- delaveem namreč potrebna tudi $ obraževanja, izdelati take učne delno samopostrežni sistem, kar O planski anketi je namreč 52 je za Gorenjsko, ki je dežela z odstotkov vprašanih izrazilo že- relativno visokim standardom in močnim turističnim prometom, povsem naravna pot. Temu razvoju se ne bodo mogli dolgo upirati tudi tisti trgovski delavci, ki danes še z nezaupanjem gledajo na to »-novotarijo-- in iz teh ali onih razlogov raje vidijo, da bi ostalo tako kot. je. Posamezniki spremljajo pojav samopostrežnih trgovin tudi z neko mero škodoželjnosti in si mislijo; naj poizkusijo, saj tako ne bo dolgo. Toda ljo po izobraževanju. Zato so organizirali razne tečaje po želji interesentov. Ko pa so vsi ti tečaji končali in so izvedli novo anketo se je kar 68 odstotkov vprašanih (se pravi več kot pred začetkom tečajev!) Izjavilo, da se želi še vnaprej izpopolnjevati. Se pravi, naloga izobraževanja ni trenutnega, enkratnega, marveč je nenehna, stalna naloga vseh organizacij v kolektivu. Važna je tudi ugotovitev, da ni potrebna samo ozka izobrazba, splošna ekonomska in družbena razgledanost. To ni važno samo iz političnega vidika, marveč je prav tako v ekonomsko korist delavcem samim. Za nenehno zviševanje njihovih prejemkov namreč ni dovolj s»mo delovni učinek vsakega posameznika na njegovem delovne mmestu, marveč je veliko odvisno tudi od pravilnega gospodarjenja pod- f) programe, ki so v resnici po-f) trebni udeležencem na njiho-Q vem delovne mmestu, kar ne-4) posredno pospešuje njihovo a> produktivnost in s tem tudi Q njihove prejemke. Na takem fi) izobraževanju pa je seveda f) življensko zainteresiran sle-a) herni naš delavec in to mora A) biti tudi osnova vsakega iz-£} obraževanja. K. M. Gospodarske vesti • Prvi naftovod v Jugoslaviji. 1. maja je pričel poiz-kusno obratovati prvi jugoslovanski naftovod, ki veže rafinerijo v Sisku z 20 km oddaljenim naftnim poljem v Stružcu. Strokovnjaki menijo, da je na tem polju, več kot 16 milijonov ton nafte. • Preskrba gradbeništva z ravnim steklom. Z namenom, da bi omilili hudo pomanjkanje gradbenega stekla v gradbeništvu, bo letos uvoženo več kot 1.200.000 m2 ravnega stekla. Sklenjen je že sporazum za uvoz 800.000 m2 dvomilimeterskega in 350 tisoč kv. metrov trirnilimeter-skega stekla. S tem bo za letošnje- leto zagotovljen mnogo bolj zadovoljiv potek gradenj. • Domači stroji za potrebe tekstilne industrije. Tovarna tekstilnih strojev »Tekstil-stToj« iz Zagreba bo letos izdelala 1.380 statev, ki so pred vsem namenjene za potrebe domače tekstilne industrije, delno pa tudi za izvo. To podjetje bo izdelalo 250 vol-narskih statev, 800 avtomatskih statev tipa »PresidenU in 330 atatev tipa ~ART-<. Lani je omenjeno podjetje izdelalo 800 različaih statev v skupni vrednosti 1 milijarde 184 milijonov dinarjev. Delo naših kmetijskih zadrug] čas gre naprej in neusmiljeno oziroma tehnično-strokovna spo-pušča ob strani tiste, ki ne gre- sobnost, ampak da je zelo važno do z njim vštric. -iš tudi znanje in sposobnost za delo Občni zbor Kmetijske zadruge Podnart Povečana proizvodnja V Cerkljah 170 pogodb Bodo zadružnikom iz Brnika v slediti še oni Iz Velesovega? po Preteklo nedeljo je bil v Pod-nartu občni zbor Kmetijske zadruge. Na njem so se med drugim pogovorili o delu v preteklem letu, gospodarskem načrtu za leto 1960 in razpravljali o pritožbah in priporočilih članov Kmetijske zadruge. Kritizirali pa so OZZ Kranj, Poslovno zvezo, in Občinski ljudski odbor Radovljica, ker nobeden od teh na občni zbor ni poslal svojega za-slopnika. Kmetijska zadruga v Podnar-tu je dosegla lani plan realizacije 117 % in imela nad 62 milijonov dinarjev prometa. Vsi odseki pri zadrugi so dosegli lepe uspehe, predvsem pa strojni odsek, ki je v prejšnjih letih delal z izgubo, lani pa je imel nad 200.000 dinarjev dobička. — Uspešni so bili tudi odkupi, saj je Kmetijska zadruga odkupila nad 105 ton živine, nad 182 ton krompirja, 29 ton sadja, 3410 m' lesa itd. Zadruga je lani nabavila nov traktor z vsemi pri- Kmetijska zadruga v Cerkljah s pogodbami okoli 500 ton tržnih uspešno utira pot napredni kme- viškov krompirja, tijski proizvodnji. V zadnjem Zanimanje za pogodbeno pri-obdobju se je zlasti organizacij- delovanje in pitanje, se počasi, sko in kadrovsko okrepila. Raz- toda zanesljivo širi. Zlasti za pi-vessljiva pa je novica, da so se tanje telet in svinj je dosti zanimanja. Zadruga je sklenila pogodbe za proizvodnjo 255 tisoč litrov mleka. 200 belih mesnatih prašičev, za 170 telet in še več deset glav ostale govedi. Zal bi ji pridružili tudi člani KZ Bmi- ključki, motorno kosilnico, po- ki. Morda bodo uvideli tako po- snemalnik, zgradila zbiralnico trebo tudi zadružniki Velesove- mloka itd., tako da je imela na ga. Saj bo le močna zadruga kos zaključku leta za 1,5,660.731 di- svojim nalogam: bo lahko zapo- narjev osnovnih sredstev. Prav slila ustrezne kmetijske stro- gotovo ima zadruga največ te- kovnjake, nabavila mehanizaci- žav zaradi pomanjkanja kadrov, predvsem zato, ker nima lastnih stanovanj. Tako bi bilo lahko izvršeno vse škropljenje sadnega jo itd. Sedaj ima KZ Cerklje nekaj nad 300 članov. Sicer lastne pro-izvodnje še nima, ustvarja pa drevja, razen tega pa ne more P°Soje ^J0- Zato Pa 001J P^i vzeti od kmetov vse zemlje, ki 113 pogodbeno proizvodnjo. Le- jo ponujajo to^ imn pogodb za skupaj 138 hektarov površin, medtem ko je Gospodarski načrt za letos Dilo iani tega precej manj. Naj- predvideva povečanje realizaci- voc pogodlb so sklenili za pride- je od lanskih 62 milijonov na lovanje krompirja, posebno se- 69,920.000 dinarjev, in sicer od- monskoga. Letos ga bodo pride- kupi kmetijskih pridelkov 29.5 lovali na 9 hektarih, prihodnje milijonov, lesa 26,5 milijona, leto pa že na tridesetih. V ni- mlcka 2.5 milijona, kooperacija žinskem predelu bodo sadili 1.7 milijona itd. Na zboru so tu- predvsem industrijski krompir. lahko spitali še več telet, pa jih ne morejo dosti dobiti. Kot smo uvodoma omenili, se je zadruga gospodarsko okrepila. Skupna vrednost njenih osnovnih sredstev je ocenjena na okoli 57 milijonov din in so jih lani povečali za 5 milijonov. Zadruga ima pet traktorjev, velik kombajn in vrsto drugih strojev, s katerimi upravlja strojni odsek. Le-ta je že nekaj let aktiven. Ob tem lahko ome- jemanjem zemlje ali drugimi oblikami, ki jih bo prinesel čas in razvoj. Ker je v Brnikih večji hlev splošnega premoženja, nameravajo v njem urediti pitališče za približno 40 telet. Potrebna bo samo manjša preureditev in spet bo ustvarjena enota za razvoj lastne proizvodnje. -k Prijetno potujejo na delo V kamniška podjetja so več let prevažali delavce s kamioni, ali pa so bili delavci prisiljeni voziti se s kolesom. V slabem nimo prve začetke lastne proiz- vremenu je bi to velik napor za vodnje. Trenutno imajo 1,6 ha delavce, pa tudi mnogo nezgod di sklenili, da boto letos zgradili remizo za stroje, za gradbeni les pa bodo prosili kmete. V zadnjem času so člani zadruge pri čolri pitati poleg prašičev, govejo živino za izvoz. v drugem predelu pa najkvalitetnejši jedilni krompir. Za prvega so uvozili seme iz Poljske, za jedilnega pa so izbrali naj-tudi boljši domači križanec iz Crne-lovega. Hkrati je zadruga zajela libezovega nasada, s priključitvijo KZ Brnika bodo pridobili $'i 70 arov zemlje pod ribezom. V najem so vzeli tudi 2 ha njiv, kamor so letos zasadili krompir. Okrog teh majhnih enot nameravajo razvijati lastno proizvodnjo, je bilo na poti v tovarno, ali pa iz nje. Odkar pa se je kamniški Avtopromet združil s podjetjem Ljubljana-Transport so uvedli kulturnejši prevoz delavcev iz okolice na delovna mesta. Sedaj obsežnejšo obratujejo 4 delavske proge, ki bodisi /. prevozijo vsak mesec 15.000 pot- vključevanjem zadružnikov, na- nikov. taa Razprava naših delegatov na V. kongresu SZDL Strokovno usposabljanje žena Nedavni V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je bil zelo bogat ne samo po vsebini glavnih poročil in v delu plenarnega zasedanja, marveč tudi v razpravah v komisijah. — številni delegati so tam razpravljali o važnih problemih, ki so danes pereči za določen kraj ali republiko ali pa tudi značilni za celotno Jugoslavijo na današnji stopnji družbenega razvoja. Delegati iz na.šoga okraja so dali dokajšen pri-Ipevek tem razpravam v komisijah. Ker je njihovo gradivo zelo pomembno in konkretno napolilo za nadaljnjo delo SZDL in za vse druge organo in organizacije, bomo postopoma objavljali njihovo razprave. To pot objavljamo krajšo razpravo de-Icgata /. Hloda, tovarišice Marijo Stare: Spi ^PrdL >e Znano< ^J >e i^r^ 7a c'' fri zaif0^en'b kakor pri tistih, 1m,/ji * strokovnosti vseh dr- ki še iščejo zaposlitev, pa je te- ' kvallt'e oziroma vzgoja nove- mel'na ovira močnejšega uveljav- st'^Va;lltetnega strokonega kadra lianja zene kot proizvajalke, !4oofl • Premajhna in da to t,»iur'f,''Vo vPl'va na zahtevo raz-*£* *e gospodarstva. Hrok,1''!"" /''< to pri Z? s'lj,iem "■'posabljaniH žensk. 0i"' lUVO izobra/bc je pri «vkab pogosto nižji kot pri aVc'h. Pomanjkanje kvalifika tem pa tudi kot enakopravne državljanke in upravljavke, še danes mnogi mislijo, da je zaposlitev žene prehodnega značaja, da st žene pač zaposlujejo, ker pn-»i nitkujr moških delavcev in ker mlada dekleta ne morejo in nočejo kar doma čakati na poroko. Praksa pa kaže, da žene ostanejo v službi tudi po poroki, ker se zavedajo, da z lastnimi dohodki zvišujejo življenjski standard družine. Razen lega pa niso od nikogar materialno odvisne in so zato bolj samozavestne. V Sloveniji je zaposlenih 148 tisoč in 640 žena ali 35,4 •/• delavstva. 'Zaposlene žene predstavljajo 29,3*/» žensk od 14 do 49 leta starosti. Na Gorenjskem je zaposlenih 17.0<"4 žena in zaradi tega ne moremo obravnavati vprašanja strokovnosti zanje ločeno od tega vprašanja kot celote. Terenske organizacije in sindikati so ilol/m sodelovati pri tem. Tudi ženam je treba omogočiti, da se bodo strokovno usposabljale, saj je to osnovni problem v zvezi s položajem žene v socialistični družbi. Navadno jadikuiemo, da se /ene ne morejo strokovno usposabljati, ker jih ovira dom in skrb za družino. Če pa pogledamo, koliko je nekvalificiranih tudi takih, ki niso poročene ali nimajo otrok, bomo videli drugačno sliko. V sedanjem prizadevanju za uvedbo moderne tehnike in avto- matizacije, za večjo produktivnost dela, za zvišanje osebnih dohodkov m izboljšanje življenjskega standarda glede na delo, vloženo v gospodarstvo, je posebnega pomena usmerjati zlasti žensko mladino v pridobivanju kvalifikacij, v izpopolnjevanje za delo na katerem koli dclo^mcm mestu. Pri tem bo treba premagati še mnoge predsodke glede moških in ženskih delovnih mest. lene so že zdavnaj znale m mogle vihteti krampe, motike in lopate, zakaj ne bi bile sposobne ravnati s kmetijskimi stroji itd., če bi se tega naučule, se pravi kvalificirale za to delot Podobno je tudi v tovarni. — Značilen in zanimiv je primer neke delavke, ki je že 9 let delala na delovnem mestu, ki je sicer za moške, se tam usposobila in delala prav tako kot vsak delavec. Sedaj pa so na njeno mesto dali moškega, ki je opravil izpit, njo pa prestavili na nižje delovno mesto samo zato, ker nima izpita. Mar ni 9-letna praksa vredna prav toliko, mar ni ona v tako dolgem času postala specializirana delavka? Zavedati se moramo, da prav avtomatizacija v gospodarstvu, posebno v industriji, predvideva zaposlitev žena. Mi pa smo dolžni odpreti jim pot do usposobitve. Marsikaj je bilo pri nas že storjenega v tem pogledu, toda poglejmo še drugo stran tega problema! Koliko so se zaposlene žene in liste, ki se želijo zaposliti, same potrudile za pridobitev kvalifikacije? — Začnimo kar pri šoli! V osnovnih šolah in gimnazijah je razmerje med številom deklet in fantov še dokaj ustrezno. V šolah pa, ki poklicno usposabljajo mladino, je stanje precej drugačno. Tu Oilstotek deklet močno pada. Izjema so samo učiteljišča, vzgojiteljske Šole, srednja ekonomska in medicinska šola, kjer prevladujejo dekleta. V oddelkih srednjih strokovnih šol, ki so tehničnega značaja in tudi v vajenskih šolah pa je udeležba deklet le 20 do 30 %, kar je izredno malo. Tudi v šolah za odrasle ni zadovoljiv odstotek žensk. Od 2200 obiskovalcev je le 73S žensk aU 33,5 %. V šolah za mojstre pa je samo 1,8 % žensk, v srednjih tehniških šolah /,°/» in v srednjih kmetijskih šolah 8,9 odstotkov žena, kar dokazuje, da se ona ne usposablja v istem Številu za svoje uveljavljanje v proizvodnji kot moški. Tak odnos do šolanja ženske mladine in dejansko stanje na šolah se odraža tudi na kvalifikacijski strukturi zaposlenih žensk. Oglejmo si te podatke iz dveh tovarn! V prvi je zaposlenih 63 % žensk in 37 % moških. Lani se je tam izobraževalo 53 % moških, žensk pa le 11 •/• od zaposlenih. V drugi tovarni je približno enako število moških in žensk. Vendar pa je tu odstotek žena, ki so se izobraževale znatno višji, To se pravi, da jih je gnala k izobraževanju nujnost za dosego boljšega delovnega mesta, medtem, ko so v prvi tovarni imele to mesto nekako zagotovljeno. Hkrati z borbo za dosego kvalifikacije se morajo naše žene boriti tudi za svojo splošno uveljavitev. Modernizacija proizvodnih sredstev, nujno zahteva večje znanje. Znanje pa odpira tudi našim ženam pot do novih delovnih mest, znanje je pogoj za večjo proizvodnjo, s tem pa seveda tudi perspektiva za večji zaslužek in uresničenje načela: za enako delo enako plačilo. Moramo reči, da se stvari iz leta v leto izboljšujejo in z dokazovanjem potrebe po strokovnem usposabljanju žensk nakazujemo nove metode v reševanju tega problema. Tudt žena ima svoj poklic, a kot mati in žena pri njem ne sme biti ovirana. T u pa se začenja spet nov problem: kako razbremeniti žene s pomočjo servisov, ki se razvijajo v okviru stanovanjskih skupnosti? K7 t. (; OK£NJSKI< sobota. 14. maja 1960 OBVEŠČEVALEC mali oglasi PRODAM Prodam žensko rogovo kolo, skoraj novo, po zelo ugodni ceni, zaradi selitve. Naslov dobite v trgovini »Potrošnik«, Kranj 1790 Prodam motor »»Galeb« 150 kubičnih centimetrov, registriran za leto 1960. F. Orel. Medvode 65 1791 Prodam italijansko motorno kolo Devil Orma šport 150 ccm. v zelo dobrem stanju. Gorenje-savska c. 2, Kranj 1792 Ugodno prodam motorno kolo »Puch« Roller 125 ccm. Stanislav Seljak, Kidričeva 13. Kranj 1793 Prodam kravo s tretjim teletom. Grad 24. Cerklje, Janez Ver-bič 1794 Prodam piščance (pohance), omaro, stole, kotne klopi (me-cesnove), mizo in senčno luč iz mahagonija. Cena nizka. Kurirska pot 6 (Primskovo) 1795 Prodam polovico zazidljive parcele — 470 kvadratnih metrov. Levstikova ulica, Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 1796 Prodam le malo rabljen čevljarski šivalni stroj. Elastiko dobro šiva. Prodam za# pod polovično ceno ali menjam za les. Naslov v oglasnem odd. 1797 Fiat 600 (odličen), registriran za leto 196p, prodam. Zanova 9, Kranj 1798 NSU Prima 150 ccm v odličnem stanju naprodaj. Poizve se v trgovini »»Oprema«, Kranj 1799 Prodam dva do štiri kubične metra lesa drobnejših dimenzij za razne opaže ali manjše ostrešje — različne dolžine. Prodam tudi stajico za otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1800 Prodam 3 prašiče, težke od 60 do 70 kg. Janez Studen, Mlaka 25 1801 Diatonično harmoniko, B in C klarinet, parcelo 2600 kvadratnih metrov v bližini Kranja, prodam. Poizve se na avtobusni postaji 1802 Prodam športni otroški voziček. Marjan Žagar. Stošičeva. blok B »»Inteks«, Kranj 1803 Prodam montažno leseno delavnico, krito z opeko, 6 X 12 X 4 metre, skobelni stroj, krožno žago, glavo za vrtanje, stroj za ladijska tla. Soklič, Bled 224 1804 Prodam NSU Primo 150 eem. Poizve se Stanovnik, Suha, Sk. Loka 1805 Ugodno prodam 6 kubičnih metrov stavbnega lesa za hišo. Naslov v oglasnem oddelku 1806 Prodam DKW 125 ccm, letnik 1955. Praše 34, Kranj 1807 V centru Kranja prodam po nizki ceni 2-sobno stanovanje s predsobo in kopalnico. Cankarjeva 7, Kranj 1808 Prodam kravo. 6 mesecev brejo. Mlaka 2, Kranj 1809 Prodam Vespo, registrirano za leto 1960. Praše 20, Kranj 1810 Novo zapestno uro in nalivno pero »Pelikan« komplet, ugodno prodam. Delavska 21, Kranj 1811 Prodam večjo količino krmilne pese. Škofjeloška 33. Kranj 1812 Prodam brejo svinjo — belo — in borove plohe — suhe. Naslov v oglasnem oddelku 1813 Bikca pinegaverske pasme, starega 11 mesecev, primernega za pitanje, prodam, Marija Mallv, Trg Svobode 5, Tržič 1814 Prodam Fiat Topolino B, dobro ohranjen. Jože Dobre Loka 4. Križe 1851 Hišo z vrtom v predmetju Kranja prodam. Možna je ureditev dveh manjših stanovanj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1816 Vzmetno kladivo, brusilni stroj, elektromotorje, prešo za luknjanje železa in drugo kovaško orodje, prodamo izpod knjižne vrednosti. — Kmetijska zadruga Log pri Skofji Loki 1817 Prodam moped Colibri na za-ganjač in žensko kolo. rabljeno. Vprašati Hraše 43, Smlednik. 1836 Prodam moped Moskito, dobro ohranjen. Zbilje 4. 1837 Prodam slamo, suhe butare za kurjavo peči in 4 nova okna 115 krat 85. Zbilje 4. 1838 Prodam 3 nova dvodelna in eno trodelno okno 100 krat 65. — Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku. 1839 Prodam 2 kravi — po izbiri. Podpeskar Matija. Breg ob Kokri 11, Preddvor. 1840 Prodam motor NSU Prima. — Poizve se Skala 4, Kranj. 1841 Prodam moped »»Puch«. Cena 80.000 din. Koritnik Ciril. Naslov v oglasnem oddelku. 1842 Prodam Fiat 500 C, zelo dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku. 1843 Poceni prodam moped in lovsko puško Hamerles cal. 16 v odličnem stanju. Sempeterska 42, Kranj. 1844 Prodam belo oblekco za starost 9 do 11 let, dolgo. Naslov v ogl. oddelku. 1845 Prodam novo žensko italijansko kolo plave barve. Prebače-vo 41. 1745 Prodam kompletni čebelnjak s 16 naseljenimi AŽ panji, zaradi smrti gospodarja. Kurnik Ivanka, Koroška 8, Tržič. 1766 Prodam moped Simson. Naslov v oglasnem oddelku. 1780 Prodam moped Colibri. Cena ugodna. Ogled samo popoldan. Orehovlje 2, Predoslje pri Kranju. 1786 Ako želite imeti svoj dom z lepim vrtom in garažo, oddajte ponudbo v oglasni oddelek. 1846 Prodam NSU Primo 150 ccm. Savska Loka 13. Kranj, za tovarno Iskra. 1849 Po zelo nizki ceni prodam tro-vrstno diatonično harmoniko. — Naslov v ogl. oddelku. 1850 Prodam avto Ford Faunus, tip 1949, v brezhibnem stanju. Cena 320.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 1851 KUPIM Kupim dobro ohranjen emajliran štedilnik. Ponudbe poslati pod »Takoj« v oglasni odd. 1818 Kupim hišico v bližini Kranja, vseljivo, lahko tudi v slabem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 1819 Dam 50.000 din nagrade osebi, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1820 Kupim plemenskega vola, 400 do 500 kilogramov težkega. Sp. Duplje 38 1821 Nenadoma smo izgubili iz svoje srede dobrega sodelavca in vestnega strokovnega člana našega kolektiva tovariša Janeza Stegneta visokokvalificiranega monterja - ključavničarja Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 14. maja 1960 ob 17. uri 8 križišča na pokopališče v Kranju. Trajen spomin dobremu članu kolektiva! KOLEKTIV PODJETJA KOVINAR" KRANI Štedilnik z dvema in pol ploščama, prosto stoječ, v dobrem stanju, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 1822 Kupim traverze za strop. Vo-povlje 7. Cerklje. 1847 RAZNO Vajenca sprejmem v uk takoj. Peter Zupan, mehanična delavnica. Tekstilna 14, Kranj 1823 Sprejmemo trgovskega pomoč-nika-co, takoj, verziranega v mešani stroki. Trgovsko podjetje ►»Slovenijasport« na Jesenicah 1824 Delikatesa Kranj sprejme takoj prodajalko sladoleda — sezonska zaposlitev v kiosku — in snažilko gostinskih prostorov 1825 Upokojenec, z lastnim stanovanjem, nudi sobo upokojenki za skupno gospodinjstvo. Ponudbe oddati pod »»Takoj« 1826 Dvosobno komfortno stanovanje, zelenjavni vrt 70 m2, zamenjam za manjše komfortno do 45 m-. Naslov v oglasnem oddelku 1827 Dam hrano in stanovanje upokojenki za pomoč v gospodinjstvu pri treh odraslih osebah. — Ivan Kurent, Tomšičeva 25, Mengeš 1828 Najtopleje se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu za vplačano odškodnino ob priliki smrti moje hčerke Angelce Novine. Ker sem spoznal, da je zavarovanje res koristno, priporočam vsakomur zavarovanje šolske mladine. Franc Novine, Strahinj 8, Naklo 1829 Podpisani Ostoja Kos obžalujem dejanje, ki sem ga storil v razburjenosti proti nogometnemu sodniku tovarišu Rudiju Gro-su na prvenstveni tekmi NK Lesce : NK Jesenice, dne 10. aprila 1960. Obenem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe in pristal na poravnavo 1830 Sprejmem starejšo žensko, najraje upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu in k majhnemu otroku. Nudim tudi stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1831 Znano osebo, ki je spravila denarnico z denarjem, uro in verižico na avtobusu od Kranja do Police dne 10. maja z odhodom iz Kranja ob 13.20. pozivam, da jo takoj vrne proti nagradi v trgovini »»Pri Kranjcu«, Kranj 1832 Izgubila se je lovska psici. bela istrijanka z rjavimi lisami, sliši na ime »Bajka«, na vratu ima usnjen ovratnik. Zatekla se je v Selško dolino. Kdor kaj ve o njej, prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Slavko Krek. Volča, št. 13. P. Poljane nad Skofjo Loko 1833 Dobrodelno osebo prosim, da mi posodi 15.000 din za 3 mesece. Nudim visoke obresti in še nekaj nagrade. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »»Drugo ustmeno« 1834 Obiskovalce Spominskega muzeja talcev v Begunjah obveščamo, da bo muzej odprt ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne, ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne 1835 Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko v Kranju sprejme dva vajenca - vajenki. !'v mene prošnje je poslati na upravo podjetja. 1755 Mlajšo žensko moč /a točilnico išče »Stari Mayr«. Kranj. 1775 Želim spoznati dobrosrčno dekle si a ki od 20 do 25 let. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Skupni dom«. 184» o b j a v e Na podlagi doto$U 10. in 43. člena zakona o finansiranju stanovanjsko gradnjo (Ur. list FLR.J, št 47/69) razpustijo UO stanovanjskega sklada oh« m-Kranj v skladu g svojim programom za koriščonjo .sredstev »klada za leto 1900 N a t F c a J /,\ dodeljevanje posojil za gradnjo in dovršitev stanovanj. Razpoložljiva sredstva za dodeljevanje posojil znašnjo: za individualno gradnjo 10 mili jonov. Splosiu pogoji /a udeležbo na natečaju .so: 1. najmanj 50 " u lastna udelež ha 2 najdaljša odplačilna doba posojila 3(1 let 3. najmanj i"« obrestna mera 4. kreditna sposobnost pusojl-liM'-nialca in zavarovan je posojila v smislu 58 člena zakona 5. urejena dokumentacija. Pn«dnosl pri najetju posojila bodo imeli tisti prosilci, ki ponudijo boljše odplarilne poboje Sprejemanj" prošenj! Za pogodila za individualno gradnjo .sprejema prošnje KB Kranj 14 dni pO objavi natečaja Sprejoniajo so samo pro- šnje tistih prosilcev, ki gradijo na območju ožjega zazidalnega okoliša (nacionalizirani pas) .izven tega pa samo prošnje javnih uslužbencev. Banka bo sprejemala samo prošnje tistih koristnikov, ki so z lastnimi sredstvi dogradili hiše do III. faze in bodo v letu 1960 usposobili hišo za vselitev. Vsi prosilci morajo vložiti prošnje za posojilo na predpisanih bančnih obrazcih, ki se dobijo pri Komunalni banki v Kranju. Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski ObLO Kranj. UO občinskega stanovanjskega sklada Kranj RAZPIS Upravni odbor Planinskega društva Križe razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJA. Možnost stalne ali honorarne zaposlitve. Nastop službe takoj. RAZPIS Gostinsko podjetje »Javornik« Jesenice razpisuje delovno mesto računovodje podjetja. Pogoj: Popolna srednja šolska izobrazba z ustrezajočo prakso v računovodstvu (po možnosti v gostinski stroki). Rok za predložitev prijav z obrazložitvijo dosedanje zaposlitve in kvalifikacije je do dne 15. maja 1960. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. i n o Jesenice »»RADIO«: 14. in 15. maja ameriški barvni cinemaseo-pe film ISKREN NASMEH. Jesenice »»PLAVZ«: 14. in 15. maja jugoslovanski film te NO-Cl. Bled: 14. in 15. maja italijanski barvni film BEATRlCA ČENČI, predstave 14. maja ob 18. in 20.30, 15. maja pa ob 10, 15.. 18. in 20.30. Radovljica: 14. maja ob 20. uri in 15. maja ob 16.. 18. in 20. uri ameriški špijonski cinemaseope film MOZ, KI ga ni BILO. 15. maja ameriška barvna risanka ob 10. uri TOM IN JERRY. Ljubno: 14. maja ob 20. uri in 15. maja ob 16. uri slovenski film KALA. 15. maja ob 18. uri angleški film jaz in gospod MINISTER. Kropa: 14. maja ameriški barv. film 10 LJUBAVNIH PESMI. 15. maja jugoslovanski barvni film POP CIRA IN PO SPIRA. Tržič: 14. in 15. maja ameriški barvni cinemaseope film CRNI DAN V BLACK ROOKU. Kranj »STORŽIC«: 14. m zapadnonemški barvni film TI SI MOJA PESEM ob 16.. 18. in 20. uri. Matineja istega filma ob 10. uri. 15. maja ameriški film 1NTERPOL - matineja ob 10. uri: zapadnonemški barvni film TI SI MOJA PESEM, predstave ob 15.. 17. in 19. uri; ameriški barvni film EDINA ZELJA -predstava ob 21. uri. Letni kino »PARTIZAN«; 14. maja ameriški CS film INTER-POL. predstava ob 20. uri; 15. maja ameriški barvni film EDINA zelja, predstava oh 10. uri. Primskovo »»TRIGLAV«: 14. maja italijanski film DEČEK V kratkih hlaCah. pred 8 ta V a ob 19.30. premiera ameriškega barvnega filma OBRAČUN PRI O. K. KORALA, predstava ob 22. uri in 15. maja sovjetski barvni film SESTRE, predstave oh 16 in 20. uri, zapadnonemški barvni film TI SI MOJA PESEM, predstava ob 18. uri. Stražišrr »SVOBODA«: 14 maja premiera sovjetskega barv. filma SESTRE ob 18. In 20. uri; 15. maja premiera ameriškega ban nega filma OBRAČUN O. k. korala, predstava ob 10., 16.. 18. in 20. uri. zapadnonemški film TI SI MOJA PESEM, predstava ob 14. uri. Naklo: 14. maja romunski film OREL 101, predstava ob 20. uri in 15. maja ameriški film IN-TERPOL, predstavi ob 17. in l* uri. Cerklje »KRVAVEC«: 14. maja ameriški barvni film EDINA ZELJA, predstava ob 20. uri in 15-maja italijanski barvni film DEČEK V KRATKIH HLAČAH, predstava ob 19.30; amer. barvni film EDINA ZELJA, predstava ob 17. uri. Skofja Loka: 14. in 15. maja, ameriški cinemaseope film AVTOBUSNA POSTAJA. Poljane »»SORA«: 14. in l5-maja francoski film SALEM-SKE ČAROVNICE. Železniki: 14. maja ob 20.30 in 15. maja ob 17. in 20. uri ameriški vistavision film DRŽITE LOPOVA. Duplica: 14. maja ob 20. uri in 15. maja ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film PREKO.MNOGIH REK. Kamnik: 14. maja ob 20. uri angleški barvni film DOKTOR BREZ DELA in 15. maja nemški film JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM, ob 10. uri dopoldne matineja. gledališče J Prešernovo gledališče Kranj priredi dne 15. maja ob 16. uri in 17. maja ob 20. uri LOGARITMI IN LJUBEZEN - Izven-Jesenice »»TONE CUFAR«: » maja ob 20. uri KUKAVIČJE JAJCE - za red nedelja zvečer. ŽREBANJE JUGOSLOVANSKE LOTERl** 10. MAJA Srečke s končnicami so dobitek din 50 400 157720 500.000 387380 3,000.000 416410 400.000 51 400 91 2.000 11751 80.000 58201 100.000 73451 80.400 289611 300.000 22 800 82 400 592 6.000 47142 30.000 682012 200.000 03 600 36693 30.000 49233 50.000 85963 50.000 237803 200.600 14 400 094 4.000 254 10.000 894 6.000 50304 30.000 83794 50.000 703684 700.000 15 400 25 400 29859 50.000 36305 30.000 46935 30.006 76295 60.000 56 600 706 4.000 8986 20.000 41356 30.000 42136 50.000 42916 50.000 45116 80.000 5782(5 100.000 89186 (iO.000 679676 1.000.000 7 300 08227 30.300 30077 .,11 300 48597 60.300 R2017 60.300 92797 311.300 789457 200.300 58 1.000 208 4.000 3618 20.000 16458 61.000 «6696 100.000 79918 100.000 07968 :,0 001) 258788 2,000.000 541058 301 000 9 300 24659 60.300 36599 30 300 066O0 80.800 73959 30.800 Obrtno podjetje Instalater- Kranj ■prejme KLJUČAVNIČARSKEGA MOJS1 R \ Po^oj: Ključavničarski mojster s prakso na voddn«'"1 mestu. Placa po tarifnem pravilniku ali dogovoru Poi»l,t' be poslati na upravo podjetja do 30 m.ija PM«) P pravni odbor /.ivodu /;i stanovanjsko in komunt**- I rad njo Kranj raspisuje I sisn mi/hi\\i DELOVNI MESTI ZA NADZORNI*™ GRAdBENIN DEL Pogoj: Gradbeni inženir, višji gradbeni tehnik s I' gra bani tehnik s pooblastilom. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovlj? V letu 1962. Interesenti naj pošljejo ponudbe s ktt" opisom o dosedanjem službovanju na Zavod za stanov-1 sko in komunalno gradnjo — Krunj, Tavčarjeva 41. Dpravni odbor SOBOTA, 14. maja 1960 KULTURA IN PROSVETA V TEM GORSKEM SVETU KJER SO V LETIH ZLIH POBIJALI MOZE OTROKE ZENE JE ZNOVA MIR A DA ST JE VES TIH MORILCE TOZI IN SLAVI UMORJENE (NapLs na spomeniku ob grobnici v Dragi) V celicah smrti v Begunjah, kjer je zdaj muzej talcev • V TEJ STAVBI JE BILO V LETIH 1941—1945 ZAPRTIH 12.096 TALCEV, OD TEGA 9411 MOŠKIH, 2280 ŽENA IN 405 OTROK • V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE SO NACISTI IZ TUKAJŠNJIH ZAPOROV ODVEDLI 821 TALCEV V SMRT, 4448 PA V RAZNE ZAPORE IN TABORIŠČA. >V3 CELICA SMRTI ST. 4. Taka, kot je bila v najstrašnejših dneh zgodovine našega naroda: pusta in prazna, grozeta v svoji mrzli tišini, z majhnim, moćno zamreženim oknom pod stropom, z debelimi vrati z dvema linieama, pa z zidovi, popisanimi z zadnjimi pozdravi svojcem, s črticami in datumi, z imeni in sporočili . . . Na tleh v kotu kos raztrgane in zamazane odeje, ki je služila na smrt obsojenim slovenskim patriotom kot zadnje ležišče, zraven pa lilerska steklenica z odbitim vratom . .. Taka, kot v letih najstrašnej- Nad tem je ime: Naglic Fran- ših muk in trpljenja, le da so cka, spodaj pa pretresljiv pri-vrata široko odprta, pred nji- pis: mi ne stoji esesovski birič z bičem, napisi na zidovih pa so očiščeni in zavarovani s steklom. »Stara sem 17 let.« Tu, v kotu celice, dobro ped Nema ,pa kaj zgovorna priča nad podom, je še ena roka mla Celica smrti št. 1 strahot in nasilja, krvi in boja slovenskega človeka . . . »Sama sem v bunkerju. Ne vem, kaj bo z mano; veliko trpim. Kje je moj ljubi dom in trese, pa ni človeka do mene. dega dekleta, morda še otroka, vrezala v omet tele besede: »Bolana sem, imam temperaturo), glava me boli, mraz me moja ljuba zlata mamica?« O moja preljuba mamica, kje Kov kulturno zgodovinski objekt Radegundina cerkvica razkrila svojo skrivnost Radegundino cerkvico v Sred-nJi vasi pri Kranju lahko že z "ežnim pogledom, zlasti kar zadeva zunanjo podobo, ocenimo kot dokaj zanimiv poznogotski objekt sakralne arhitekture. V ^stinah jo omenjajo že leta 1494. Ce pa upoštevamo, da datirajo stenske slike v notranjosti cerkvice nekako v sredino 15. sto-letJa, tedaj sodi objekt še v zgodnejšo dobo. In prav te stenje slike (secco-tehnika), ki jih Je Po naključju odkril restavra-toi" mestnega muzeja v Kranju Boris Sajovic, uvrščajo cerkvico med pomembnejše kulturnozgodovinske objekte na Gorenjskem. Ze prva poskusna sondiranja s° vsilila domnevo, da pokrivajo sl'ke domala celotno severno ste-n° ladje, kar je poznejše odkri-Vaoje potrdilo. Zal pa so neka-ter' detajli slik precej uničeni s Pdastri (oporniki), novimi okni in končno s postavitvijo novejša oltarja. Ker je bila medtem odkrita domala vsa severna stena, lahko slike obravnavamo podrobneje. — Stena je razdeljena v dva pasova. Spodnji pas prikazuje pohod treh kraljev, zgornji pas pa pasijon. od katerega sta trenutno odkrita in bržčas ohranjena le dva prizoru. Kompozicija pohoda treh kraljev se odvija od leve proti desni in se zaključi pred Marijo z detetom. V tem zadnjem detajlu je zelo zanimiva arhitektura Betlehema. Glavna odlika slik je izredno razgibana kompozicija z množico služabnikov, va.jščakov in drugih spremljevalcev in ne nazadnje izredno intenziven in razgiban kolorit. Odkritje je toliko pomembnejše, ker gre za enega najbogatejših primerov pohoda treh kraljev, kar so jih našli na Slovenskem. Po pomembnosti ga lahko primerjamo celo s slikami v Ma-čah. Po dosedanjih ugotovitvah sodijo slike v sredino 15. stoletja in imajo mnoge značilnosti in vplive italijanskega slikarstva. Točnejšo datacijo pa bo moč ugotoviti šele potem, ko bode Beseda o dramskem krožku jeseniške ginnazije si, oh, kje? Pridi po mene, pridi, majčica zlata!« Zraven pa datum: 21. 9. 1944. V JUTRANJEM MRAKU dne 6. aprila 1941 je Nemčija brez vojne napovedi napadla Jugoslavijo. »Kralj Matjaž, o katerem pravijo, da bo dovedel ljudstvo do sreće in blagostanja, je vstal in prišel med nas, imenuje se — Adolf Hitler.« (Fotokopija izreza iz dvojezičnega stenskega časopisa.) Prvi dnevi nemške okupacije v Skofji Loki. Razglas šefa civilne uprave o prevzemu oblasti na Gorenjskem in v Mežiški dolini. — 30 .april 1941. Nemški poštni žigi slovenskih krajev, pisanje slovenskih imen v nemškem jeziku... Celica smrti št. 1. Dokumenti o vdoru fašističnega »nadčloveka« v naše kraje. MALA GALERIJA razbojnikov kljukastega križa, ki soodločali o usodi prebivalstva na Gorenjskem: Hitler, Himmler, Rainer. R6-sener, Janer, Druschke, Linke, Kinkelin, Luther. V vitrini celice smrti št. 2 so gestapovski rekviziti: revolver, biči — gumijevi in žičnati, lisice..., na steni pa veriga, s katero so priklepali jetnike... TOVARIŠI, MAŠČUJTE NAS! Fotografija Park hotela na Bledu: tu je bil glavni sedež civilne uprave in gestapovskih uradov — leglo nacističnih strahot na Gorenjskem. CELICA SMRTI št. 5. V njej so trije koli. Koliko mož, žena in otrok je. privezanih nanje, zadnjič uprlo svoje oči na domačo zemljo, jo v mislih poljubilo ,s krvjo in znojem prepojeno, poslalo zadnje pozdrave mamici, ljubemu, očku . .. V CELICAH SMRTI V BEGUNJSKI GRAŠČINI SO V NEDELJO, 8. MAJA ODPRLI MUZEJ TALCEV - KOT SPOMIN NA NAJ-MRACNEJSE DNI V ZGODOVINI NAŠEGA NARODA IN KOT OPOMIN VSEM. DA SE PODOBNE STRAHOTE NE SMEJO NIKDAR VEC PONOVITI. MUZEJ JE NASTAL NA POBUDO IVANA BERTONCLJA-JOHANA IN PO IDEJNI ZASNOVI TER IZVEDBI SLAVKA SMOLEJA. S SODELOVANJEM MARTINA PREŠERNA IN ARHITEKTA MARKA SLAJMERJA ... Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina... Srednji kol je iz Drage, krajna dva pa iz Lancovega pri Radovljici. Na enem izmed obeh so Nemci dne 17. oktobra 1941 umorili Rezko Dragarjevo, prvo gorenjsko ženo, privezano ob kolu. CE TI SRCE V BOLESTI MRE CE STRE SE TI V VELIKI BOLI Tradicija jeseniških maturantov je. da za zaključek sred-nle-šolskega študija uprizore novosti l im.iski KNJIŽNICE v KRANJU LEKSIKONI lA'ksikon s polj no trgovine. x-igreb 1951. ekonomski rječnik. Zagreb ir>f>:s P°Pularm medicin.ski Leksikon. Zagreb 1956. Skiitolj A.: Skuaski leksikon. Zagreb 1950. Tokin-i.ukK Filmski leksikon. Novi Sad 1953. ^'rinarski leksikon. Za-Rreb 1952. Vukovič M.: Mali knjižarski 'OKsikon. Beograd 1959. **Jniani Leksikon FNRJ. ***rab 1957. W"',su'|' Oeographieal S2l0inary Sprtatfield N°UVeav poti, |(arou.ss« lll'Mtv. Pru'11 m Kun.st, Literatur "n'l Musik. VVion 1956 '"•iders Volkslexikon. T'Mbiirg 1992 Jl,'"r H : Wort( rtouch dea „ U(|" '* Ih-rlin 1953. iun*«r A.: Lexdkon d t ^'^'hisehen und rftmlachi n j. ™Wtologle, Wien 1955. "J!11 VVortrrl.iu h dvr ^'''•rnann Dietrich: ■"Mkcn der VVoltlitcralur R w "'n l| ,/'h'1',r J.: l.exikon dea Kl £n*eeena Stuttgan 1953 »n<- slaviache Biographie. kvv'->',„l<.n lgM MU,'rs ^Ikon A bis z. Murn-hon 1956 dramsko delo. Tako so se doslej ob zaključkih šolskih let zvrstila še naslednja gledališka dela: »Žalujoči ostali-, »Mali lord«, »Matura', »Robinzon ne sme umreti«, »Divji lovec« In druge. Tem v na šoli, pa tmti izven nje, in 0 tesnem sodelovanju glasbene šole z jeseniško ter ostalimi Svobodami. Mešani /bar na zadnjem koncertu jeseniških chishcnikov Simfonični orkester Glasbene šole, pomnožen z godbeniki jeseniške in javorniške Svobode, se je pod taktirko Rada Kleca predstavil kot orkester, ki se lahko meri s podobnimi orkestri tudi v večjih mestih. Solisti, ki so nastopili ob spremljavi orkestra, kakor Vlado Ro-tar, Tine Rant. Andrej Kosem, Bina Brunova, Pavlca Klečeva in Marica Balohova, so zapeli posamezne operne arije dovršeno, kar je vsekakor velik uspeh prof. Škofove, ki poučuje solo petje. Med instrumentalisti pa je zlasti navdušila prof. Silva Gračnerjeva s I. stavkom Allegro molto moderato iz klavirskega koncerta E. Griega. — Najvažnejši pa je bil zaključek koncerta — solisti ob spremljavi zbora in orkestra (Odlomki iz Ballinijeve »Norme« in Verdijevega »Nabucca«). Zbor, ki so ga sestavljali komorni zbor jeseniške Glasbene šole, komorni zbor jeseniške Svobode in zbor žirovniške Svobode, se je predstavil kot novo enotno telo s svežimi glasovi. Koncert operne in solistične glasbe, ki ga je naštudirala jeseniška glasbena šola, je priredila Svoboda Tone Cufar na Jesenicah in ga vključila v repertoar kulturno-umetniških ve- čerov sezone. S tem je Svoboda Jesenice dokazala pripravljenost skrbeti za koncertno dejavnost na Jesenicah, predvsem pa za nuđenje pomoči pri vzgajanju glasbenega kadra, formiranju instrumentalnih in vokalnih ansamblov ter prirejanju kvalitetnih koncertov. Največje zasluge za več kot uspeli koncert ob zaključku letošnjega šolskega leta pa ima ravnatelj jeseniške glasbene šole Rado Kleč, ki je dal iniciativo in je ves program koncerta skoraj sam naštudiral. Za dosežen uspeh so bili tako on kot solisti in vsi nastopajoči deležni zasluženega priznanja, ki naj da vzpodbudo za bodo.e delo z željo, da bi bilo na Jesenicah v prihodnje čimveč podobnih priredittev. U. LJUBLJANSKI GI.ED ALIŠC-NIKI NA TRATI V četrtek zvečer je Mestno gU-dnli-V-o i/ Ljubljane gostovalo na Trati pri Skofji Loki s komedijo L. Firnerja »Kukavica«. Predstava je privabila v dvorano razen članov delovnega kolektiva Gorenjske predilnice tudi številne domačine in okoličane, ki so izrazili željo, da bi bile podobne prireditve na njihovem miru pogosteje, -an CE SLEDNJA NADA SE PODRE OBUPATI NIKDAR NIKOLI , (Napis v celici smrti št. 3) ... Morda Vam pišem zadnjič, morda je to moj zadnji klic na pomoč. Zato spravite ta listek in ga imejte za spomin name in na ta kraj, kjer tudi mladi ljudje osive in se postarajo na leta. Prejmite prisrčne pozdrave od Vašega Fran-celjna. Tako je zaključil svoje zadnje pismo Franc Rogelj iz Škofje Loke, ki je bil zaprt v Begunjah in ustreljen v Mostah pri Žirovnici v skupini 29 talcev. ZAPORI V BEGUNJAH niso bili le nemško morišče talcev na Gorenjskem — bili so tudi vmesna postaja za mnoge zapornike, obsojene na izgon iz dežele. Je bela cesta uglajena, v Rcich za nas pripravljena. Po njej pa gremo Slovenci mi,* prav žalostni smo vsi. (Odlomek iz pesmice slovenskega pregnanca.) MATHAUSEN. BUCHEN-WALD, DACHAU, AU-SCHWITZ . .. taborišča smrti... — Ubijali so jih s težkim delom, mrazom, medicinskimi poskusi, lakoto . .. Iz posušenih tetoviranih kož jetnikov so v Buchenwaldu izdelovali senčnike za namizne svetilke, iz netetoviranih človeških kož pa sedala za dvokole-sa, aktovke in ženske torbice. BORCI KOKRSKEGA ODREDA so 4. maja 1945 osvobodili iz begunjskih zaporov 589 jetnikov, vso policijsko posadko pa zajeli. NI BESED, ki bi opisale vse strahote v desetih celicah smrti, na dvorišču begunjskih zaporov, v Dragi, dolini krvi . . . V IMENU LJUDSTVA! Gestapovskim rabljem s kljukastim križem je vojno sjdišče v Ljubljani izreklo pravično kazen . . . . . Tedaj bodo le še grenak in grd spomin te gosposke domovine, na suženjstvu zidane, s krvjo in solzami gnojene, sramota človeštvu, zasineh pravici .. . (Ivan Cankar: Lepa naša domovina.) DOLG HODNIK ob ah smrti je poln obvestil, razglasov in lepakov o streljanju talcev . . . Ta domovina je. vrrdna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja... Dekletce ob grobu očeta talca. Begunje, Dan mrtvih 1945. Šopek rož za spomin. - HČERKA MOJA, VEM. DA TI HUDO JE PO OČETU... Andrej Triler Foto: Franc Perdan 6 r '"Tj "i 5 v E SOROTA, 14 m*ja 1960 RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 15.. 17.. 22., 23. in 24. urti ter radi j siki dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 15. maja 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Vedri zvoki 7.15 Reklame 7.30 Radij siki koledar in prireditve dneva 7.35 Češka godba vas zabava 8.00 Mladinisika radijska igra — Srajca srečnega človeka 8.40 »Mihec sončkov brat« poje otroški zbor RTV Ljubljana 8.50 Z glasbo v novi teden 9.50 Koncert za violino in orkester v E-duru 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Iz vokalnega ustvarjanja Marjana Lipovška 11.00 Zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj 11.30 Zdravko Stelančič: Življenje na razpotju 12.00Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Zabavna glasba jugoslovanskih skladateljev 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Kar najraje poslušate (iz oper) 16.00 Humoreska tega tedna — Dve japonski humoreski 16.20 Intermezzo z godali 16.30 Domače viže v dvo- in tričetrtinskem taktu 16.45 G. F. Haendel: Ognjemet 17.00 Šestdeset minut športa in glasbe 18.00 Radijska igra — Ivan Cankar 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna 21.00 Obisk pri skladatelju Pavlu Sivicu 22.15 V plesnem ritmu z domačimi ansambli in orkestri 23.10 Josip Slavenski: Simfonični epos 23.35 Lepe melodije PONEDELJEK. 16. maja 5.00 Dobro jutro 8.05 Gustave Charpentder: Vtisi iz Italije 8.40 Poje Planinski oktet iz Maribora 9.00 Naš podlistek — Oznaka časa II. 9.20 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavno glasbe 10.10 Arije iz Verdijeve opere Ples v maskah 10.35 Majhni zabavni ansambli 11.00 Drobne skladbe Mozarta in Beethovna 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Iz zapiskov Tončke Maroltove 12.15 Kmetijski nasveti — Zakaj sladkorna pesa lani ponekod rti uspela? 12.25 Pet popevk za pet pevcev 12.40 Matko Davčič: Istrska suita 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pisana vrsta narodnih pesmi 13 50 Vladimir Lovec: Klavirske skladbe 14.05 Zabavni orkester Franck Pourcel 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo (šoferjem na pot) 18.(K) Radijska univerza — Mosta III. del 18.15. Franc Schubert: Rondo za violino in godalna orkester v A-duru 10.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20 00 Portreti z Broadwaya — XIV. oddaja 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije 22 52 Sonata quarta v c-molu 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 — plesni orkester RTV Ljubljana RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED od nedelje, 15. maja 1960 do sobote, 21. maja 1960 TOREK, 17.maja 5.00 Dobro jutro! 8.05 Jutranji spored slovenske solistične glasbe 8.30 Iz filmov in glasbenih revij 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Zvnt — suita št. 1 21.40 Dvajset minut z orkestrom Marty Gold 22.15 Slavna dela komorno-glasbene literature 23.10 Zabaval vas bo ansambel Mojimira Šepeta 23.35 Ameriške popevke SREDA, 18. maja 5.00 Dobro jutro 8.05 Mladina poje 8.30 Trnuljčica, baletna suiita 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Kaledoskop zabavne glasbe 10.10 Solista Antonio Janigro in Igor Ozim igrata priljubljene skladbe 10.40 Dunajski valčki 11.00 Zbori iz ruskih oper 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Kmečka godiba 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linznor — Dovolj nastiija za naša posestva 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Poje Jelka Cvcitežar 13.30 Ztx>rovske skladbe in priredibe Matije Tomca 13.50 George Gershvvin: Kubanska uvertura 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.3.5 Potpuri za zabavo 15.40 Novost na knj.ižm polici 16.00 Koncert po željah 17.10 Sestanek ob petah 17.30 Veliki orkestri — znane melodije 18.00 Kulturna kronika 18.20 Iz slovensko solistično glasbe od Novih akordov do danes 18.45 Domače aktualnosti 20.00 Trio Oskar Poterson z godali 20.20 Opera v treh dejanjih — Rodelinda 23.10 Popevke na tekočem traku 23.35 Dve partituri Alojza Srebotmjaka ČETRTEK, 1». maja 5.00 Dobro jutro 8 05 Iz opernega sveta 8.30 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja 8.55 Radijski šola za višjo stopnjo 9.25 Od melodije do melodije 10.10 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice 10.35 Pet minut za novo pesmico 11.00 S popevkami čez kontinente 11.35 Skladbe Isaaca Albani- za in Manuela de Falle 12.00 Makedonske narodne pesmi 12.15 Kmetij ski nasveta — ing. Uroš Janko: Kako poteka pitanje telet v ljubljariskem okraju 12.25 Anton Foerster: III. dejanje opere Gorenjski slavček 13.30 Ansambel Srečka Dražila 13.50 Klavir v ritmu 14.05 Anton Lajovic: Capriccdo 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Frank Martin: 8 preludijev za klavir 16.30 S popevkami po svetu. 17.10 Usmerjanje v visokošolske poklice 17.15 »Pa se sliš .. .* 17.35 Plesni zvoki velikih mest 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike 18.45 Radijska univerza — Božo Petek: Pol stoletja našega letalstva 20.00Cetrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Godalni zabavni ansambel p. v. Boruta Les jaka 21.00 Literarni večer 21.40 Komorni intermezzo 22 15 Po svetu jazza 23.10 Sergeju Prokofjevu v spomin Petek, 28. maja 5.00 Dobro jutro 8.05 Od primo glasbeni atlas 9.00 Naš podlistek 9.20 Znani pevci — priljubljene popevke 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Iz Bizetove Canmen 10.35 Panorama zabavnih melodij 11.00 I/, domače dn tuje solistične glasbe 11.30 Družina in dom 11.45 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta 12.00 Zvoki s Havajev 12.15 Kmetijskri nasveta — Tončka Kavčič: Družbe-no-polituma dejavnost žensk v okraju Gorica 12.25 Narodne ob spremljavi harmbni strani desne, nakar vse petlje zazankamo. Tako dobimo 70X 70 centimetrov veliko ruto. Izdelava. Odrečemo 70 cm dolg trak, ga prepognemo čez pol in sešijemo vogal. Ta vogal nataknemo na vogal rute ter ga desno in levo od vo.jala pri.šije-mo z obema robovoma traku na rob rute. Na oijeh koncih tega traku pa pustiimo male odprtine, skozi katere vpeljemo v ta svilen rob ostali del traku. S MODA NASVSTJ © Okenske šipe lahko lepo očistimo s kisovo vodo, jih nato speremo in zbašemo še s čisto krpo oziroma jelenovo kožo. Kis 'je tudi dobro sredstvo za čiščenje temnih robov pri kopalnih kadeh. f> Kadar pomivamo tla v stanovanju, nastane rad neprijeten duh. ki počasi izgine šele, ko se tla posuše. Prijetno in sveže bo zadišalo, če vodi primešamo nekaj k3" polj terpentinovega olja. f> Umazane pećnice pri štedilniku ali pečeh hitro umijemo s časopisnim papirjem, ki ga namakamo v mešanico salmijakovca in vode mora biti mrzla. Roke «*' očuvamo pri tem delu tako. da jih prej, ko so še suhe, d°~ bro natremo z mastnim milom. • žet*e ft • ANGLEŽINJE v POKLICU SO SREČNEJŠE To je pokazala anketa, ki i9 jo laburistični list ►»Labour* il~ Vedel pri SVOjIh bralcih. MM**" sevali so samo poročene, vendar oba zakonca, moža in ženo. l're' eej več kot M», Angležinj v klicu Je odgovorilo, da so src«" nejie, ker delajo tudi zunaj dO-nia. čeprav si poklica večino'114 r.iso Ubral« Earađi »sreče«, leo** Vttfl delajo »n denar-. Za vrči"* log »mo/.rnih Angležinj ta ■** nsr ni življenjska nujnost. Pa* pa .iim omogoča »dostoJncJ*** življenje in drobno razkošje. Vendar se mnenje mož in v tej točki razlikuje: žene trt . j». da je njihov zaslužek družW potreben, molje pa, da .i<" sa'n* »dobrodošel dodatek«. 60% 'eni J« Odgovorilo, da je večji nap**' ki je združen /. dvojno obi*«*** nitvijo, bogato popi a a n s ter", ker so samostojne, pridejo ljudi in se boljo raZUmOJO 1 možem! Samo 10% jih je trdi]fl; da jih gospodinjstvo prevc utruja, BELOUŠKE Z ENE IN Dl' ° Belgija jr dežela, kjer /«n' sk<- Lepa spomladanska obleka le zmeraj niso enakopravne, prav se zakonodaja počasi « luje. Vendar pomenijo *e0*oij zaposlene pri rodnom delu /l,,]'t., doma. dines 23% vseh ':in°\0, nih. Povprečno delata zunaj a^ ma dve izmed sedmih /cusk Po^ menic starosti in od t**n i/# ki še niso dosegle 30 let, ,cl med 30 in 50 letom in 8 '* SO. Največ je delavk (".(i W» p is OOj manj pa uradnic (HJ*' -.e prodajalk (11%). Samici" C prrko 50%, od poročenih P**^. ■10% nima otrok. 35% samo I J w u nima mro*, aa • .-»•*■■- ^ . 15% dva in 10% tri I* „ toplejžC dni. Bele kombinacije so otrok. Vidimo torej, da 90 »p moderne, zato ua i \.-so obleko, \ Belgiji ženske krepko sl<"((,. Izdelano po našem modelu krasi ti /uprtega kroga domač"** ta bel gumb in bel pas nji.šč.i in družine. GORENJSKE SOBOTA, 14. maja 1960 CHESSMANOVA OPOROKA * 91 Končala se je Chessmancva fra s smrtjo. Po dvanajstih le-^h. ki jih je prebil pred plinsko celico, je stopil v njo, 2. mala ob 18. uri. V agoniji je bil °sern do petnajst sekund. 21. aprila je postalo novo glavno mesto največje južnoameriške države Brazilije. Brasilia. Za novo prestolnico bi lahko rekli, da se je rodila z najbolj sodobno boleznijo — stanovanjsko stisko. V novo prestolnico neneho-1,13 prihajajo novi gostje. Na tisoče ljudi mora spati v svojih av'tomobilih in na hitrico so mo-rali postaviti šotore za 120.000 ljudi, v razdobju nekaj ur je postalo letališče v Brasilii najbolj Prometno na svetu. V dveh dneh Je Pristalo oziroma vzletelo ti-Sot' letal. Prav tako so tudi vse Ceste, ki vodijo k novemu glavnemu mestu, zatrpane z avtomobili. Ameriški časniki so že začeli objavljati Chessmanove posmrtne spise. V enem izmed njih, ki nosi naslov »Glas iz groba« — Chessman med drugim piše: »Smrtna kazen je določena za tiste, ki se ne morejo rehabilitirati. Charlv Chessman, ki je pred tolikimi leti stopil v celico smrti in Charlv Chessman, ki je bil zadušen s strupenimi plini, sta dve popolnoma različni osebi. Menim, da bi slednji lahko živel koristno življenje, če bi bilo državi za resnico ne pa za maščevanje.« Na slikah: Chessman podpisuje svojo oporoko TONE SVETOVA L OVC EVA HCI Riše Milan Balista 166. Vencelj si je vtepel v glavo najprej ugnati starega Neka. Nekaj dni je postopal okoli Bukovega hriba dokler ni srečal Neka ki se je s koše miz doline vračal v kočo. »Kam pa?« ga je vprašal. »V dolino« mu je odgovoril Nek. »Ti bom že pokazal dolino,« si je mislil Vencelj. Nek je zamišljen korakal naprej skozi meglo. Že blizu koče je bil, ko je zaslišal žalosten srnji vek. Odložil je koš, in se preril skozi grmovje V smeri glasu. Spet je zapivkalo in že je ugledal srno v zanki. Žival se mu je zasmilila globoko v srce. 167. Skozi grmovje je stopil do nje. Ko ga je začutila, se je silovito pognala, in se zadavila. »Prekleti zankarji,« je mrmral Nek, in skušal srno rešiti iz stisnjene žice. »Stoj lopov! Roke kvišku!« je zavpil Vencelj, ki mu je tiho sledil. »Zdaj te imam, jazbec ti stari! Zankariš mi, mrha!« Zaman ga je Nek pogovarjal. »Na žandarmerijo ali pa streljam,« je vpil lovec in mu nameril naravnost na prsi. »Kar ubij, grinta, če te ni sram. Neka ti ne boš spravil nikamor.« Nazadnje je Vencelj moral sam srno odnesti v dolino, Nek pa je nevoljen odšel. 168. Navsezgodaj zjutraj so Neka zbudili močni udarci na vrata. Odrinil je zapah. Dva žandarja sta ga obstopila z bajoneti na puškah. »V imenu postave si aretiran, staruh!« Premetala sta kočo, vklenila moža v železje, in ga odgnala v dolino. Na Zaslapu so se ustavili. Zandar je iskal pri Venclju nove podatke. Minka in Jozelj sta videla Neka v verigah, bila sta jezna. »Zdaj bo hudič v revirju,« je dejal Jozelj in klel novega lovca. Kupčija z Zlata cesta Čeprav suženjstvo v klasičnem pomenu besede izginja tudi v zaostalih predelih sveta, nam marsikaj, kar se dogaja v mnogih civiliziranih deželah, priča, da se je suženjstvo pravzaprav le »razvilo« ali bolje rečeno »moderniziralo«. Poglejmo, kaj pravi o tem Er-nest Mittler, znani ameriški strokovnjak za socialne probleme, zlasti za družinske odnose: »Čimprej je treba sklicati mednarodno konferenco, na kateri bi aktivno sodelovali sociologi in pravniki." Mittler je to spoznal po tem, ko je ugotovil, kaj vse se skriva za posvajanjem otrok, za pojavom, ki je zavzel v ameriških družinah zelo velik obseg. Svojo zahtevo dokumentira z dejstvom, da zadnja leta uvažajo v ZDA otroke iz Grčije, Italije in Koreje. Mešetarji kupujejo otroke pri starših, ki težko živijo, ali od deklet, ki so po- stale matere. Cene so neverjetno nizke. Za otroka ne plačajo več kot 1500 do 3000 dolarjev. Ce otrok preseže določeno kvaliteto, na primer z lepo zunanjostjo, se njegova cena povzpne na 10 tisoč dolarjev. Ameriška tajna organizacija potem vsestransko in zelo uspešno skrbi za čimšir-šo »distribucijo« zelo iskanega »blaga«. Mittler navaja nešteto podatkov in trdi, da dajo ameriški zakonci na leto skupno okoli 45 milijonov dolarjev za nakup otrok. Zato reč se zanima okoli 80.000 ameriških družin brez lastnega naraščaja. V 35 ameriških državah pa ni zakona — pravi Mittler — ki bi trgovino te vrste preprečeval. Zgodovinarji so izračunali, da je bilo od leta 3200 pred našim štetjem pa do danes 14.513 vojn, v katerih je zgubilo življenje nič manj kot 3 milijarde 640 milijonov ljudi. v tem časovnem razdobju so se ljudje bojevali skoraj brez presledka, zdaj na tem koncu, zdaj na drugem koncu sveta. v več kot 5000 letih so ži- veli v miru le borih 292 let. Vseh 14.513 vojn pa je veljalo 2 milijardi milijonov dinarjev. Za ta denar bi lahko kupili velikanski »trak« iz suhega zlata, ki bi bil dolg 40.000 kilometrov, širok 160 kilometrov in debel 10 metrov. SKRITI LESTENCI Na »sejmu svetlobe« v Stut-gartu so pokazali novost v moderni osvetlitvi. Pod stropom so razne luči, ki jih je mogoče odstraniti s pritiskom na gumb, kadar niso potrebne. Vsaka luč zase je pritrjena na ploščo, ki se lahko zavrti okoli svoje osi, tako da žarnica osvetli poljubni del prostora. Variacije na temo: NA CESTI NISI SAM Podvodni detektor Za podvodne raziskovalce so izdelali v ZDA poseben detektor, ki ugotavlja kovine in sicer železo, aluminij, baker, srebro in zlato, tako v slani kakor sladki vodi in celo takrat, če so kovine globoko v zemlji, na primer v naplavinah, pesku ali med kamenjem. Potapljač nosi napravo pred seboj. Prozorna plošča na aparatu je zelo odporna in prenese vodni pritisk do globine sto metrov. SLADKOR IZ SLADKE REPE Grof Einsiedel je v Saxu napravil na svojih graščinah delavnico ali tovarno za kuhanje sladkorja iz sladke repe. Le-ta ima v sebi toliko sladkorja, da se to delo splača. SWisx INDONEZIJA v Številkah Najvažnejši indonezijski proizvod je kavčuk, katerega proizvodnja nenehno narašča in je dosegla leta 1954 750.500 ton. Istega leta so načrpali 10,775.000 ton nafte, ki jo predelajo največ v lastnih rafinerijah. Pred zadnjo vojno je bilo v Indoneziji 2300 tovarn, največ na .lavi (1700). v povojnem času, predvsem v zadnjih letih, pa so zgradili mnogo novih industrijskih obratov. Železniško omrežje Indonezije meri blizu 7000 km. Od tega je na Javi železniških prog nad 4500 km. Cest pa je 75.000 km (na Javi 45 %). In še na kratko o vulkanih. Na področju Indonezije jih je 300, med katerimi je 50 še aktivnih. Konec aprali je prišlo do novega katastrofalnega potresa, tokrat v Iranu na področju mesta Lara in naselja Geraš. Pri potresu je bilo ubitih preko 3.000 ljudi prav toliko ranjenih, 17.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. — Na sliki: sredi razrušenega Lara Moteli v Ameriki Statistični podatki kažejo, da se je v zadnjih dvajsetih letih število motelov v ZDA povečalo za štirikrat. Leta 1957 so jih našteli že 70.000 od takrat naprej pa vsako leto zgradijo še približno 3000 novih. Podatki nam še povedo, da sleherno noč prespi v ameriških motelih približno 1,300.000 avtomobilskih potnikov. iflf uLJill'jLi m mu ini J Id 11J 0l '"T>nik ni odgovoril, temveč je kar nehote pogledal skozi War°" k^kor da lice na večernem nebu. kje stoji mesec. Prav-^ JC 'ahajal lunin srp. Po poljih pa so migljali ognji, kakor ,c Padlo na zemljo tisoč ZVOZd. u.."N'kar s<> prepirajta , rjil m " isto i .. čp . moramo hiti slo/ni! Naj niikoli noben domačin ne vidi, dn k *^ skočimo v lase! To hi samo škodovalo našemu uglc-slj-a" nuy"'• Repar sedi V kuhinji in ni treha, da hi kaj takega b°mn' ^°Ka moramo trdno privezati nase! Potrebovali ga t ' % ot, n^'110'" 00 poroka in potem ho nas, juhe!« je Taler udaril Kvatc Z°' ^* SO zaI>lesalr čaše. »In Vas, prečastiti, povabiva v je rekel, prijel Salo In nagnil. ;i p;l takrat 10101 po svoji najljubši jedi. Vsega krV, "YanJ* vreden kos fOSJC pečenke si je rešil s pladnja na ''ni k 4,.na' e °»*rate škofije, plebane?« n je oglasila ookrboikova 0»ohJ'n:iln r;Mši prsi,- se je pošalil (.orj.in.Ki. -amo široke in n*°rajo biti, kakor jih ima na primer tule go **'n Pa jai kkofljO,« IC |e odločil Herman. "••ftnMti " sk',f'!'' '■ S;|.i <<» s<* kar lepo sliši!.. Je menil ,v|j. "'".istrsko odloži] prsno kost od dliOCCfa pečenja. U' ki. rru Pokazali kost. reverende?« je zaprosil oskrbnik In *yiUl roko. aOvn__* "<>ni vrafeveren, Herman!« se je oglasila žena In du- še |e vtaknil oskrbnik med Ta-Ja župnika. »Mi, ki smo tujci v deželi,« je rekel, »pa smo j " ':<>sP«du natočila novo mero. i« ?n'k pomežiknil. Prijel je s svoji mi mesnatimi prsti st In jo smehljaje položil na Hermanov krožnik. »Za kosti sc nisem še nikoli gnal in jih prav rad prepuščam drugim,« je šaljivo pripomnil. Herman je podržal kost proti luči. »Svetla in čista je,« je rekel SOB čas. »In kaj naj to pomeni gospod Herman?« je bil Taler radoveden. »Flore biti kmet, pa ne pozna pomena!« ga je vščipnil oskrbnik. Potem pa jc dvignil roko in s kazalcem potrkal na kost. •Huda /ima se nam obeta, gospoda moja, in mnogo snega bo zapadlo,« je prerokoval s povzdignjenim glasom. »Potem bodo pa spet pritisnili volkovi,« je zaskrbelo Taler-ja, ki ni imel nikoli preveč polnega hleva, letos bo pa moral Fridi dati za doto kravo in pet ovac. »Kar prav!« se je oglasil lovec Fric, »bomo vsaj na lahek način prišli do divjačine. Srna te v globokem snegu kar sama pOCaka pa tudi gamsu se ne ljubi plesali. Medved sicer spi, bo pa ris tem huje mesaril.« »Bomo pa šli nadenj,« je pokroviteljsko rekel Gorjanski ter nastavil polno kupo k ustom. »Se pravi, če bo grafična Fraja dovolila.« je pripomnil Herman in se zvito nasmehnil. Župnik je stisnil ustnice, da so posinele. Ni bil vajen, da bi mu kdo ugovarjal. Kot edini sin preprostega viteza, ki je imel v /ajmu grad z nekoliko zemlje, sc je mislil posvetiti službi in, če bi imel srečo, kasneje dohiti mesti) na dvoru kakega velikaša. Pa je le v mladosti imel smolo. Nekoč je na lovu padel s konja in si poškodoval koleno. Od takrat |e rahlo sepal. Odločil se Je /a duhovniški stan. It OZlram na SVOJe pokolenje in zveze s starimi rodbinami je upal doscii vsaj < ast a rhidijakona, če že ne opatske palice. Toda v brezobzirni tekmi za milic in palice, za prstane in zlate verižice je l>i! gospod ICihard prepočasen, preokorcn. Četudi ga je usoda potisnila s poti. po kateri jc hotel korakati do višjih cerkvenih časti, vendar ni, kar se je tikalo razkošja. Uvel prav nič llaMfl od kakega prelata, dasi jc v vsakdanjem življenju krmil pse. napajal konje in se ukvarjal s krčmarstvom. Sicer se pa nad tem ni nihče spodtikal. saj so se njegovi duhovni sobratje takisto bavili s krmarijo in celo premnogi samostani vzdrževali prav vabljive pivnice. »Da bi mi ona turija ukrenila opleniti, kar bi sam hotel?« je izbruhnil župnik in s pestjo udaril po mizi. Oblastni Herman je vključil hrbet. Fric je naredil velike oči. Taler pa je z odprtimi usti strmel v zjezanega pastirja gorjan-skih ovčic. »Koliko let pa je že tega, kar sem temu dekletu vlival krstno vodo na glavo? Prav dobro, se še spominjam, kako se je kremžil črviček, ko sem mu položil soli v usta,« sc je razburjal župnik. »In potem,« je povzdignil svoj glas, »mi je pri slavnostni večerji njen oče. grof Harold, vpričo briksenškega škofa in drugih gostov s posebnim pismom podaril lovišče na Pokljuki. Se danes hranim tisti pergament v omari za obredne knjige. Odstrel določam v svojem lovišču jaz, ne pa Fraja. Punktum!« »Ne razburjajte se, reverende, ker bi vam utegnilo škodovati!« Vino je močno.« je Herman miril in mu prijateljsko položil roko na ramo. »Pa ne mislite, da bi kmetom na ljubo pobijal! Kaj še! Posteljno preprogo potrebujem, ris pa ima mehek kožuh,« je vidno pomirjen pojasnil gospod Rihard. »Ce Vas skrbi zgolj posteljna preproga, prečastiti, bo temu lahko odpomoči, kajne Fric,« je menil Herman. Lovec je vedro prikimal. »Mene pa zadnje čase tarejo vse hujše skrbi,« je nadaljeval oskrbnik, da bi napeljal pogovor drugam. Kakšne?« je malomarno vprašal župnik, si dal natočiti novo čašo in sc udobno /.leknil v žametni naslanjač. ••Hm,« je pokašljal Herman in naredil važen obraz. »Hude reči se gode po svetu, reči nič kaj prijetne za gosposka ušesa. Našim tovornikom, ki so se včeraj vrnili iz Goriškega, se je bil med m;tjo pridružil trubadur, ki je sedaj gost našega grofa.« »Lep dečko. Poje kakor zvon,: se je gospa Martina vmešala možu v besedo. C7%V 8 GORENJSKE SOBOTA, li. maja SOBOTNI RAZGOVOR Tekač poleti in pozimi v. Osrednja športna prireditev minule nedelje v Sloveniji je bil prav gotovo sedaj že tradicionalni pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Gorenjci so se doslej redno udeleževali tega pohoda in bili vedno med prvimi. Letos je šlo ob žici preko 250 gorenjskih ekip. od katerih >>o imeli največ uspeha Trigla-vani: Kordež, Seljak, Grašič, Florjančič in Krč, ki so v tekmovalnem pohodu na 25 kilometrov zasedli 1. mesto. Najmlajšega v zmagovalni ekipi, 20-letnega Vinka Gra-šiča iz Križ pri Tržiču sem srečal pred dnevi, ko je hitel iz službe v Iskri, kjer je zaposlen kot rezkar. Kako je šlo v nedeljo? Dobro, le naslednji dan sem še čutil v nogah tistih 25 kilometrov teka. Se sedaj že dobro počutiš? Zdaj že v redu treniram in se pripravljam na atletska tekmovanja. Lani si bil slovenski mladinski prvak na 3000 m, kaj pa letos? Za republiško prvenstvo se bom resno pripravil, na državnem prvenstvu pa bi želel doseči še večji uspeh kot lani. Povečati moram le še hitrost, kondicije pa imam dovolj še od smučanja. Vinko namreč ni le dober atlet, marveč tudi odličen smučar-tekač. Tekel je v članski štafeti kranjskega Triglava, ki je zasedla prvo mesto na državnem prvenstvu in dosegel 2. mesto na republiškem mladinskem prvenstvu. TELESNA KULTURA Razmislimo: Ram sedaj ? VINKO GRAŠIČ Kako bo pa letos na smučeh? Slabo. Jeseni grem na odsluženje kadrovskega roka, zato bom moral za to sezono prekiniti. V tem času pa ne mislim opustiti športa, da ne bo treba po vrnitvi domov začeti znova. L. S. k n n os Okrajna zveza za telesno vzgojo Partizan Kranj bo v sodelovanju z TVD Partizan Tržič izvedla v nedeljo, 15. maj a,dopoldne v Tržiču okrajno prvenstvo v vajah na orodju za mladino in članstvo za prehodni memo-rial Okrajnega odbora SZDL Kranj. Tekmovali bodo posamezno in v vrstah. Nastopili pa bodo v naslednjih kategorijah: mladinci nižji dn višji razred, mladinke nižji in višji razred, člani višji in nižji razred in članice višji in nižji razred. Ta velika in pomembna teles -no vzgojna manifestan ija Partizana bo prav gotovo pokazala resnični napredek v tej lepi in koristno vzgojni panogi, ki jo na Gorenjskem v zadnjem času pogrešamo. Hkrati pa bodo dali tu- di nove pobude za nadaljne delo, saj mora orodna telovadba prodreti v vse telesnovzgojne organizacije, med delovne kolektive in na šole. ŠE ENA TELESNOVZGOJNA MANIFESTACIJA Atletski klub na Jesenicah bo danes ob 19. uri organiziral šta-fetni tek v počastitev 15. letnice osvoboditve, po ulicah Jesenic za prehodni pokal AK Jesenic. Na teku bodo nastopili le moški številnih športnih, telesno-vzgojnih in družbenih organizacij ter enot JLA. Start in cilj bosta pred gimnazijo na Titovem trgu. Proga 5 X 500 m bo vodila po Titovi cesti, po Prešernovi, čez most do hotela Pošte in bo zavila na Gospodarsko cesto mimo postaje na Titov trg. Rokomet v Kranju zajema v zadnjem času vse več mladine. Samo pri Mladosti redno nastopa 9 ekip v raznih tekmovanjih. Razen Mladosti pa sta še ekipi Iskre in Save. Ker pri Triglavu ni rokometnega kluba so se pri roko-kometnem klubu S±ivi odločili, da bodo v svoj klub vključili tudi mladino s področja mesta. Kar hitro se je zbralo v novem moštvu precej pionirjev, ki so pokazali že kar lepo igro. Rokometni klub Sava je za tekme in treninge uporabljal igrišče na Žulariji. To igrišče, ki je bilo dano gorenjski rokometni podzvezi v upravljanje, so u porabljale tudi ekipa Iskre in ženskj. ekipi Ekonomske srednje šole in STTŠ Kranj, ki tudi nastopata v Gorenjski ženski ligi. Vse te ekipe pa so ostale nenadoma brez igrišča. Ne da bi bil kdorkoli v rokometni organizaciji obveščen, je zrasel na sredi igrišča lesen plot. Kranj je tako ostal zopet brez enega, čeprav slabega športnega objekta. Na igrišču Mladosti za te ekipe gotovo ne bo prostora, saj tam na slabem prašnem igrišču trenira dvakrat tedensko devet klubskih ekip. Uporablja ga rokometna pionirska šola in osemletka za svoja tekmovanja in šolske ure. Obljubljenega novega igrišča, pa kaže, da še dolgo ne bo. Prostora ne bo niti za tekme, kaj šele za trenineg vseh ekip. Vcnem letu je tako Kranj že ob tretje športno igrišče. Najprej je AMD Kranj na betonskem rokometnem igrišču v Stražišču pričelo graditi tribuno. Tribune pa še danes ni m prav tako tudi igrišča ne. Košarkarji so ob igrišče poleg nogometnega igrišča. V začetku junija pa bodo tudi nogometaši in atleti morali zapustiti svoje skromne objekte. Edino košarkarjem se je uspelo rešiti brez-domja s tem, da so razširili asfaltno ploščo v Savskem logu. — Toda tudi tu ni slačilnic in vode za umivanje, ni sedežev za gledalce, ne morejo pobirati vstopnine. Kam pa bodo šli sedaj ostali kranjski športniki? Stadion Mladosti jih vse prav gotovo ne bo mogel sprejeti, saj se ta objekt skoraj ne more imenovati športni stadion, temveč stadion za speed-way. Zaradi tekmovalne speedway steze je bilo nogometno igrišče zmanjšano, atletske steze ni in betonsko rokometno igrišče je zasuto, na odbojkarskem igrišču pa gostujejo rokometaši. Razmislimo, ali se je izplačalo napraviti to LJUDJE IN DOGODKI Vohunsko letalo Ves svet govori o sestrelitvi vohunskega letala nad ozemljem Sovjetske zveze. Nekateri govore o tem dogodku kot o »najrcs-nejši stvari po drugi svetovni vojni«. Zaradi tega incidenta se celo govori o odložitvi obiska predsednika ZDA v Sovjetski zvezi letos junija, o možnostih da ne pride do sestanka na »vrhu«, ki bo začel že v ponedeljek itd. Vsekakor prečrnoglede napovedi nekaterih, ki bi jim bilo verjetno po volji, če ne bi prišlo do pomiritve. Kljub senci — ali pa morda prav zaradi sence — ki jo je vohunsko letalo vrglo na odnose med Vzhodom in Zahodom, svet pričakuje z obeh strani vso dobro voljo za ureditev nerešenih vprašanj, kajti prav ta letalski podvig kaže na nedogledne posledice, ki jih lahko povzroči nadaljnje vzdrževanje sedanjih odnosov med blokoma. Pozemamo nekaj misli znanega ameriškega komentatorja VValterja Lippmana o tem dogodku: »V zmedi in razburjenju v zvezi s škandalom, ki ga je povzročilo vohunsko letalo, je nastalo izredno važno in kritično vprašanje, ki se je treba z njim ukvarjati. Gre za uradno sporočilo, objavljeno z odobritvijo predsednika, namreč, da ic ugotovljeno, da oblasti v \Vashingtonu za polet, kakršnega je opisal g. Hruščev, niso izdale nobenega dovoljenja. Če to drži, torej poveljstvo nad zelo nevarnimi vojaškimi misijami ni zanesljivo in nesporno v rokah odgovornih oblasti v Washingto-nu, to se pravi v rokah predsednika, zunanjega ministra, načelnikov Štabov in šefa centralne obveščevalne službe. Kdo ima potemtakem pooblastila? Če jc izdal pooblastilo za polet globoko nad Sovjetsko zvezo kak štab, ki ni v Washingtonu, kako moremo biti prepričani, kako more biti prepričan svet, da tudi pooblastilo za usodni udarec ni kje zunaj Washingtona? Čeprav nedvomno drži, da predsednik sam ni dovolil tega konkretnega poleta, je pa nemara tudi res, da je vedel za takšne polete. Javnost je bila menda presenečena, ko je zvedela zanje, toda za Ruse in za mnoge med nami to ni bilo nobeno presenečenje. Zakaj potemtakem predsednik, ki je vedel za takšne polete do samega začetka konference najvišjih predstavnikov ni doumel nevarnosti, ki jo ti poleti predstavljajo, če bi se nadaljevali? Seveda ni ničesar, nad čemer naj bi še zgražali, in tudi nič novega ni v odkritju, da smo vohunili v Rusiji. T udi Rusi so vohunili pri nas. Vohunstvo je že po svoji naravi umazan posel, izven zakona in izven moralnega ko- .1 I Izdaja CP »Gorenjski tisk« Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah - Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. deksa. Edini zločin, ki se v vohunskem poslu priznava, je biti zasačen. Toda tega zločina ni mogoče izbrisati z lažjo, tako, da te potem ujamejo še v tej laži. V tem prtmeru imamo, kot vemo, opraviti z dokazom »prima facie«; ne gre za dokaz o nezaslišani nemoralnosti, marveč gre za dokaz o neučinkovitosti. Zakaj predsednik ni prepovedal vseh takšnih poletov, ko je bil enkrat dosežen sporazum o konferenci »na vrhu*. So tudi razlogi za domnevo, da tisti, pa naj bo že kdorkoli, ki je odobril polet nad Rusijo, in ki je odgovoren za vse priprave v tej zvezi, ni vedel, da imajo Rusi raketo, ki lahko sestreli tako letalo. PilotOVđ oprema, sovjetski denar in zastrupljena igla, vse to odkriva, da je bil pilot pripravljen za primer, če bi se moral prisilno spustiti; morda zaradi okvare v motorju. Potem naj bi sc prebil skozi deželo, ali pa naj bi napravil samomor, če bi ga prijeli. Pilot pa ni bil pripravljen na to, da mu bo ruska raketa razbila letalo. Če bi bil na to pripravljen, bi moral seveda računati, da ga bodo Rusi opazili. Ko je bilo njegovo letalo enkrat že zadeto, sta postala njegov denar in zastrupljena igla brezpredmetna. Tudi če bi storil samomor, ali če bi sam povzročil eksplozijo letala, bi še zmerom Ostalo njegovo truplo in razbitine aviona globoko v sovjetskem ozemlju. Obveščevalna služba jc nedvomno odpovedala, ko ni odkrila, da imajo Sovjeti raketo, sposobno sestreliti letalo tudi z velike višine. Huda napaka jc, da te možnosti niso upoštevali kot činitelja, ki je v znatni meri povečal nevarnost takšnih poletov pred konferenco najvišjih predstavnikov.« stezo, na kateri tekmujejo dvakrat na leto in ki jo vmes uporablja avto šola, ki s svojimi avtomobili dviga prah s steze — in ustvarja tako še bolj nemogoče pogoje mladini, ki medtem trenira. Zdi se nam, da je bil tu storjen zopet korak v stran, eden izmed mnogih pri izgradnji športnih objektov v Kranju. f) Zelo pa nas je razveselila no-fj) vica, da so začeli z delom na SJ novem kranjskem stadionu. — O Vsi pomagajmo, da bo objekt Sj) čimprej uporaben, da bodo sa gotove vsaj zelene površine. 0 Prav bi bilo, da bi zato imeli A) tudi sredstva, ker drugače a) bomo gotovo ostali sredi dela. SJ Kranj ostaja iz dneva v dan a> z manj športnimi objekti. Mla-SJ dina se upravičeno sprašuje: sj kam sedaj? Poizkusimo ji £ čimprej odgovoriti: na novi Sj) stadion! -oč Groba igra V Kranju je bila v četrtek prijateljska nogometna tekma med Triglavom in enajstorico kranjskega Garnizona. Zmagal je Triglav z rezultatom 3:2 V začetku prvega polčasa so bili gostje precej boljši, pozneje pa sta bili moštvi enakovredni. V tem delu sta bila za garnizon uspešna Ramadan in Tanovič (11 m), za Triglav pa Krašovec. V drugem polčasu so domači nastopili v spremenjeni postavi, ki je zaigrala nekoliko bolje. Brezar Stane je najprej izenačil, Mihelčič pa je nato dosegel vodstvo 3:2. ne 21. maja zadržal v Damasku. VARŠAVA, 13. maja. - V Varšavi sr ic pričel« driitf'1 konferenca študentskih organizacij evropskih držav. Tovarna gumijevih izdelkov SCUHX - Kranj sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučile v gumar je v, Starost od 20 do 35 let, z lastnim .stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici. Prošnje jc treba oddati v kadrovski oddelek podjetja. Plača po tarifnem pravilniku, in sicer ud 52 do 71 dinarjev. A2