Stev. 26
Leto IH.
Milil
g • KRT	K£6AD£|Q V NE6M ■ LciUO/
cen
a vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan popre'. Posamezna številka ^ stane Din. 1 —. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 III. =====
A j za en mesec Din. 4-—, za četrt leta Din. 12-—, za pol leta Din. 24*—	♦
(nserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportažni = oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. ======—
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inserati se zaračunajo po dogovoru.
Strašno grozodejstvo v Rimu
Fašisti odpeljali in umorili poslanca Matteottija.
Fašisti so v edino proglašali nauk. <la je za korist aroda zločin dovoljen. Dolga veriga nasilstev se je na-rala v teh letih na podlagi tega nauka. Najbolj kričeč . učaj smo doživeli pred kratkim. To je skrivnostni .!^r Poslanca Matteottija, umor, ki so ga naročili naj-, kolovodje fašizma in izvršili njihovi posebni zamiki.
Matteotti.
. v Jakob Matteotti je bil razmeroma še mlad. Imel p zei)o in tri otroke. Živel je zelo redno in delal pridno. r'Dadal je stranki zmernih socialistov (unitarcev). V Oanjtm zasedanju zbornice je tudi enkrat govoril in vc'o ostro napadal vlado. Pripravljal je še drug govor, Katerem je hotel razkrinkati neke visoke fašiste, ki ko , narodnim navdušenjem delali velike in nedovoljene ll!)čije za svoj žep.
Izginil je.
Poslanec se je podal v torek 10. t. m. ob polpetih y Poldne z doma v zbornico. Pa v zbornico ga ni bilo. ta,e^er ga ni bilo domov. Drugi dan je žena vsa v skr-. " Sla v zbornico pogledat za njim in tam niso vedeli, (je »e in -kaj se je zgodilo. Začeli so poizvedovati — Ma-t-e°tt3ja nikjer in nikjer. Ko se je polagoma novica raz-es^a, šli so poizvedovat 'posebno okoli njegovega do-Tam so našli sled.
Skrivnosten avtomobil.
#se je izvršil na ta način: Matteottijeva hiša l<J1 v samotni ulici ob Tiberi. Na nekem vogalu je ča-11®' avtomobil, dalje proč dva razbojnika. Ko se poslali približa njima, ga napadeta, on se iztrga in hoče prileti od voza tretji falot in sune poslanca v se h ^s' tr**e Ra ZRra^'i° ’n vlečejo v avtomobil; on Vo ai,i» ubije eno steklo in doseže z roko trobento pri h.*** in trobi. Toda zaman. Nikjer nobene straže. Avto-
Jobii
Ur0ti
odpelje poslanca z naglico proč in daleč od Rima
jugu.
Razburjenje.
Ko se je dognalo, kaj se je zgodilo poslancu, na-
grozno razburjenje po Rimu in celi Italiji. V dr-l.erri zboru so izjavili vsi opozicijonalni poslanci (ti-S(! ' so proti vladi), da ne pridejo k sejam več, dokler * 'Znajde njihov tovariš živ ali mrtev. Mussolini je slovesno obljubil, da se bo pravica zgodila, potem zaključil sploh zbornično zasedanje in dal vsem
**vn. s« ki
poslancem počitnice. Po celi državi so pripravljeni fašisti in orožniki, da se ne b,i ljudje zbrali in preveč na glas zabavljali. V Rim je prišlo več vojaštva.
»v*®
m j
Italijanski poslanec Matteotti.
Krivci.
Opozicija je povedala dovolj glasno, da krivci' niso nizke glave, ampak prvaki. Od vlade je brž odstopil znani Aldo Finci, ker so zelo namigavali nanj. Odstopil je tudi načelnik tiskovnega urada Cezar Rossi. Ravnatelj fašistovskega dnevnika »Corriere Italiano«, konrendator Filippelli je bežal, pa so ga ujeli. Vrhovni načelnik policije general De Bono in rimski kvestor Ber-tini sta odstavljena od službe. Tedaj same visoke glave!
Morilci.
Morilci so bili zaupniki fašistovske stranke in prijatelji prvakov, ki so se jih večkrat posluževali za malopridna dela »za narod in državo«.
Politični pregled.
po volitvah končnoveljavno vsesti ubogemu narodu za vrat in odpreti še tiste žile, kjer je še kaka kapljica krvi. Tako oni mislijo in obračajo, volilci bodo pa obrnili.
*
Ponesrečen demokratski shod v Šabcu.
23. junija se je v Šabcu vršil shod, ki ga je sklical Pribičevič in se je popolnoma ponesrečil. Glasom poročil »Pravde« je bilo na tem zborovanju okrog 150 demokratov, 150 radikalov, 15 Pribičcvičevcev iz Sabca, veliki župan z uradniki in 50 ljudi, ki so spremljali Pri-bičeviča iz Belgrada.
V Celovcu
Pri nas.
kakšne so pri nas politične razmere, tega ne sme-Dojj pisati, ker bi nas zaplenili. Zato bodemo odslej Up3l 0 rubriko prinašali samo kake novice radi katerih ”9* da ne bodemo zaplenjeni.
Političen umor v Ralji.
Vl^da« Pr'na^a sledeče poročilo iz Sopota pri ttv ' *-*avi (v nedeljo) je bil najden čuvaj Džurintič mr-Oftjj.1,1 ves izboden z nožem poleg glavne železniške Pet km daleč od postaje. Bil je čuvaj bližnje ču-ili|{a|^e’ ki je bil nedavno postavljen na priporočilo ra-Hlo Cga Poslanca Alekse Žujeviča. Ubiti čuvaj je pre-to|p^ nedeljo opravljal službo trobentača one oborožene rW*i .* *° ie Žujevič nahujskal za napad proti zemljo-
ki Kl|n poslancem. Sedaj je padel kot žrtev kmetov,
«1 sl?1
i,., ^tvj
Stih. o®Korčeni radi škandaloznega divjaštva ob binko-livijg. Varno Pa ie nesrečnež žrtev tistih, ki odkrito po-»Ojg10 na krvoprolitje in na bratomorstvo. Ugotovlje-a,ie Pri napadu v Ralji sodeloval srezki načelnik ev'č, preoblečen v kmetsko obleko.
»Slovenec«
-	Di5g0n<)vno zaplenjen in zagrebški in belgrajski listi freh^’	sp'0*1	ustavljen.	To	»novico«	je	baje	v
'u Belgrad poslal gospod dr. Žerjav.
Volitve!
era*c‘ zahtevajo volitve, ker upajo, da bodo z Htv°' ‘n oboroženimi »Sokoli« mogli uplašiti bedno ‘\i, °’ bo ostalo doma in bodo volili samo »Or-irii, ^ t°^°laši«, bankirji, oštirji in ostali liberalni vam-tak način mislijo liberalci sijajno zmagati in se
so svečano otvorili novo poslopje, ki bo zbornica za delavce in privatne nameščence. Otvoritvi je prosostvo-val zvezni predsednik Hainisch. Ali se ne bi čudno slišalo. če bi v Ljubljani otvorili kako veliko palačo za delavsko zbornico, ki že tri leta umira pod streho v baraki mestnega stanovanjskega urada in še bolj čudno bi bilo, če bi taki otvoritvi prisostvoval — Pašič.
Gospod Radič
je šel v Rusijo, kjer je stopil v stike z boljševiško vlado. Domov piše, da je priglasil svojo stranko k zeleni internacionali, ki se snuje sedaj v Mosvi. Pravi, da je pregledal boljševiške programe in so mu všeč. Iz Moskve baje potuje gospod Radič zopet v London.
Francija in Anglija.
Odkar je tudi v Franciji prišla na vlado pomirljiva struja pod Herriotom, ki je novi predsednik, se kolo evropske politike hitro suče v smeri pomirjenja. Novi francoski predsednik je odšel v London, kjer se je sestal z Mac Donaldom. Oba državnika sta v prijatelj-
skem razgovoru ugotovila da popolnoma soglašata. Oba predsednika sta sklenila, da se udeležita prihodnje seje Društva narodov. Poročajo, da se bodo 16. julija sestali predsedniki vseh zavezniških vlad (Anglija, Francija, Italija in Belgija) kjer bodo določili nadaljne postopanje naprain Nemčiji. Herriot in Mac Donald bodeta vplivala, da bodo pogoji za Nemčijo čim lažji. Herriot je iz Londona potoval v Bruselj.
V Bolgariji
vladajo neke vrste fašisti ali orjunci kakor pri nas. Zadnji čas so tudi tam kakor v Italiji ubili poslanca kmetske stranke Petkova. Po deželi vsled strašnega umora vre in divja nezadovoljstvo. Le da bolgarski umor ni odmeval tako strašno po vsem svetu kakor italijanski. To je znamenje, da smo na balnkanu pod hujšim jarmom, kot v Italiji.
V Albaniji
je zaenkrat revolucija prenehala. Voditelj katoliških Albancev nisgr. Van Noli je sestavil novo vlado. Vlada je takole sestavljena: Von Noli, ministrsko predsedstvo, Sulejman, zunanje zadeve, podpolkovnik Redžet Šaja. notranje zadeve, dr. Stauro, pravosodje, podpolkovnik Kasen Kavsezi, vojno, Kazin Kozulj, javna dela.
Nova vlada je sestavila tele programne točke: 1. izročitev sodišču vseh onih oseb, ki so zakrivile narodno katastrofo, 2. natančen pregled vseh državnih dohodkov in izdatkov, 3. jamstvo za svobodne volitve, iz katerih naj bi izšla legalna vlada, do katere bo imel ves narod popolno zaupanje. Sedanja vlada v Tirani namerava v najkrajšem času razpisati nove volitve za kon-stituanto in to pod pogojem, da se ustalijo razmere. V Tirano je dospelo več narodnih poslancev.
Na svojem grobu je klečal.
Kaj je učakal bivši vojnlk.	'
Iz Pariza se poroča sledeči izvanredni dogodek, ki ga je doživel bivši vojak. Gospod Renč Soglietti, mlad Francoz, je šel na vojno v letu 1924. V bojih, ki so se vršili v okolici mesteca Rambervilliers, je bil težko ranjen. Ko je potem v bolnišnici polagoma ozdravel, je bil kot invalid odpuščen iz vojne službe in se je vrnil na svoj dom v Roanne. Pozneje mnogo let ni nanesla prilika, da bi se vrnil na kraje nekdanjih bojev. Sele v zadnjem času se je podal vsled opravkov v Rambervilliers. S to potjo je šel tudi pogledal vojno pokopališče, kjer leže trupla njegovih nekdanjih tovarišev od 121. polka, ki so padli v tisti okolici.
Presenečenje.
Bivši vojak je šel od križa do križa, prebiral imena padlih tovarišev, huntam pomolil za kterega. Naenkrat naleti na križ, kjer najde svoje ime in priimek. Gleda in se čudi: morda je to kdo drugi z enakim imenom. Ne, vse se vjema, tudi starostni letnik in matična številka. Očividno se je zgodila velika pomota: pokopali so koga drugega in zapisali na grob njegovo ime. Pokleknil je in pomolil za njegov večni mir, potem pa se je podal k vojaškemu oblastvu in opozoril na to neljubo pomoto. Je bil pač on sam najbolj zanesljiva priča.
Narodno sodišče po starem običaju.
Nedavno se je dogodil v neposredni bližini Lov-čena v Črni gori zanimiv slučaj, pri katerem so nastopili priprosti kmetje kot sodniki. V tistem kraju živi številno pleme Paštrovičev in član tega plemena Stevo se je vrnil pred nekoliko meseci iz Amerike. Mož ni bil več mlad, a zavedal se je vrednosti svojih dolarjev in hotel se je oženiti z najlopšo devojko Paštrovičev. A lepi Mari ni bil ženin všeč, kar je bogatega Amerikanca silno razdražilo. Sklenil je, da se maščuje. Najprej si je pridobil zagotovilo starišev, da mu bodo dali Maro za ženo in ko je zaslutil, da se lepa Mara ne bo več ustavljala prigovarjanju starišev, poslal je snubca: ta se je vrnil z odgovorom, da je Mara pripravljena poročiti se z njim. Brž nato pa je poslal Stevo snubca v vas Beči-če, zaprosil za neko drugo devojko, razglasil svojo za-ročitev z njo in tako Maro javno osramotil, Paštrovičev rod je bil do smrti užaljen in se je pripravil na krvno osveto. Tedaj pa je sklenil starosta občine Paštrovičev, da skliče narodno sodišče, ki naj sodi v tej zadevi. Na njegovo povabilo so se zbrali možje po starem običaju v samostanu blizu sv. Stjepana in so pričeli raz-
pravljati. Sodišče je razpravljalo dva dni in končno razglasilo sodbo n Stevo mora plačati občini 200 dolarjev globe, oženiti se mora z devojko iz Bečič, oče te devoj-ke se tudi kaznuje z denarno globo, ker je moral vedeti, da je bil Stevo že poprej zaprosil Maro. Snubec, ki je prišel k Mari, mora biti kum na svatbi; prvi mladenič iz plemena, kateremu pripada Stevo, mora zaprositi Maro za roko, in njej je svobodno, da ga vzame ali odbije. S to razsodbo so rešili starešine dvanajsterih Paštrovičevih plemen čast lepe Mare in preprečili krvoprelitje. Vsi prizadeti so sprejeli razsodbo brez vsakega ugovora.
Na smrtnilpostelji izpove svoje zločine.
V Haslachu na nižjem Avstrijskem je umrl pred nekaj tedni 74 letni Johann Kamensky, gostilničar in mesar.
Starec umira.
V hudi bolezni, ki je vrgla Ramenskega na posteljo, se je bolnik spravil z Bogom. Nato je poklical nekaj prič, pred katerimi je izpovedal svoj zločin, ki mu je grizel vest nad 20 let.
Starec pripoveduje.
Ko sem še pred 30 leti imel točilnico, so k meni zahajali mnogi živnski mešetarji, med njimi tudi Andrej Konderle. Nekega dne je bil Konderle na sejmu in ko je prišel zvečer k meni, Sem izvedel, da ima pri sebi lepo svoto denarja.
Zločinski načrt.
Mene se je lotila lakomnost po denarju in skušnjava me je napeljavala, naj bi se polastil denarja, ki ga je imel Konderle pri sebi. Tedaj sem povabil prekupčevalca na karte in igrala sva pozno v noč. Medtem pa sem mu stregel z vinom, da bi se kmalu opijanil. In res, utrujeni Konderle je pri kartah zaspal.
Zapeljal ga je.
Ko je mešetar trdno spal, sem pregovoril svojega hlapca Ivana Brandes-a, da je pristal v moj načrt, za kar sem mu obljubil polovico denarja. Nato sva vzbudila Konderleta, pod neko pretvezo sva šla ž njim na polje. Tani ga je hlapec s kladivom počil po glavi, da Se je na mah zgrudil, jaz pa sem mu vzel denar iz jopiča. Ko sva bila gotova, da je mešetar mrtev, sva ga Odnesla v gozd in ga ondi pustila. Prišedša v hišo, sva si razdelila denar. Drugi dan so našli umorjenega Konderleta, oblaistva so iskala krivca, toda preiskovanje ni imelo uspeha.
Tri leta kasneje.
Po umoru sva živela s hlapcem v dobrem razmerju. Kasneje pa je prišlo do prepiroy in tudi tako daleč, da je hlipec grozil, da me nažhani. Jaz sem se tega prestrašil in sem sklenil* da se iznebim hlapca, edinega človeka, ki je vedel za umor.
Drugo hudodelstvo.
Šel sem v mesto in sem kupil takoj nekaj strupa za podgane. S hlapčem sva se sicer zopet pobotala, toda njegova prva £ro'Žnja mi ni dala iriiru. Ko Sva se neke 'nedelje Vrnila domov od veselice, sem mu pomešal v večerjo nekaj strupa. Večerjala sva skupaj in sva bila dobre volje. Drugi dan smo našli hlapca mrtvega v postelji. Zdravnik je sodil, da ga je zadela Srčna kap.
To izpoved je naredil Kamensky ria smrtni postelji in čez teden dtli se je preselil v Večnost, kjer je ž? dal odgovor večnemu Soorfiku.
Mimogrede.
Vesela novica.
»Pravica« jje ni bila zaplenjena. To je znamenje, da smo dovolj državotvorni in dovojj ponižni. Morda nam bo ata Žerjav dal še kako pohvalo.
Žalostna novica.
/_;{.»	■ ! I.	. J
»Klerikalne cajtenge moramo uničiti«, so dejali gospodje iz »Jutrove« dežele, ko so prevzeli komando. »Mi nočemo, da bi ljudstvo vedelo za naše svinjarije, goljufije iri ‘ druga tak^ početja, brez katerih naši Judje ne morejo živeti.«
Žalostno-vesela novica.
Pa so se razjezili' pri »Jutru« in »Slovenskem Narodu«! Tako lepo s<? naredili tale načrt: Jugoslovansko t&kafao bomo dobili v roke. Razpustili bodemo tiskovno društvo kakor smo Kasinoverein, postavili bomo komisarja, ki bo tiskarno tako upravljali, da bo romala v krtovo — rte v »Jutfovd« deželo! Seda} pa' ni nič in lic bo nič. »Slovenski Narodi je le poročal, da je škof dr. jeglič kupil tiskarnd in vse njeno premoženje.
Zelo žalostno
je, da smemo samo tako pisati kakor pišemo, pa smo Še vedno v strahu, da nas ne zaplenijo. Zakaj? Mi imamo svobodo zagatahtirano v vseh zakonih. Toda nihče nam ne bo povrnil velike škode, če nam zaplenijo eno številko in delavski list nima nobenega fonda za drugo izdajo. Bolje pa je še vedno, da dobi delavec v .roke nekaj, kakor pa nič.
Zelo veselo
pa bi bilo, če bi se vsi pošteni delavci strnili v obramhl pfcštenega časopisja, zlasti svojega delavskega lista. Če bi se prav vsak delavec na list naročil, ga plačal in ga
pazljivo čital. »Pravica« pričakuje, da jo bodo bralci sedaj še prav posebno podprli, da ,se bo mogla vzdržati, v teli težkih časih. Naš protest proti sedainjim razme-; ram naj bo nabiranje naročnikov. Za vsak udarec naj1 vsak bralec pridobi novega naročnika. Potem ni nobenega dvoma kedo bo dalj vzdržal — mi ali zatiralci naši.
Ni. Vel. kralj
je sprejel v posebnil avdijencah ministra dr. Ninčiča, Svetozarja Pribičeviča, dr. Gregorja Žerjava, velikega župana dr. 'Viljema Baltiča. Dr. Žerjav je bil pred kratkim pri kralju na večerji in je ostal do 11. ure ponoči.
n'!	-	*'	",
■
Dr. Seipel,
zvezni kancler avstrijske republike, ki je bil ranjen, pa se mu stanje stalno boljša.
Dopisi.
Vevče pri Dev. Mar. v Polju.
Smrtno nevarno se je poškodoval dne 21. t. m. pri opravljanju svoje službe, dolgoletni pisarniški sluga v Vevški papirnici Franc Černe. Z motornim kolesom se je zaletel v voz, ki je* privozil iz dvorišča, ter si prebil lobanjo. Prepeljali so ga takoj v Ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Pred kratkim pa smo pokopali mladeniča v najlepših letih Iv. Porenta iz Slap, ki je postal žrtev morilčeve roke. Morilec mu je .v pijanosti zadal 6 ran z nožem, ter se po zločinom javil orožnikom. Pogreba nesrečnega mladeniča se je udeležila vse ljudstvo naokoli. Naša organizacija ga je. spremila na zadnji poti z zastavo. Polkojni je bil skrben hranilec starišev. Svetila mu večna luč!
Raihenburška Orjuna
ima tele poglavarje: »oberštajger« Sadar je predsednik, Sadar Polde je tajnik, paznik Fridav, uradniki Kokole in Hlebec Fric so pa odborniki. Hlebec Fric se je baje sam izrazil, da je Fakina udaril po glavi »s šlauhom, da ga je dol’ pobil.« Sadar Polde: je pa reševal svojo or-junsko čast v nedeljo 15. junija v restavraciji na Senovem. Naši tovariši so s? tam mirno pogovarjali o tedenskih in trboveljskih dogodkih. Ko je med1 pogovorom rekel tovariš tovarišu za šalo: »Ali si ti tudi or-junec?«, se razkači pri sosednji mizi Polde in skoči proti Ivanu Škobernetu, da bi ga udaril. Toda utrjene rudarske pesti so hitro naučile Poldeta kozjih militvic in ga postavile na hladno. Tam je pa seveda naprej grozil, da bo Škobernetu že pokazal. OrjuncL hočejo biti sploh na vsak način najhujši sovražniki delavstva. To si pa tukajšnji delavci tudi prav dobro zapomnimo. Zato noben delavec več ne obiskuje orjuncem prijaznih trgovin, gostilen in obrtnikov. Zlasti trgovin Jeriček in Brečko in gostijen Jeriček, Bilih, Leskovšek, Planic in Kosar se čisto izogibljemo. Delavci in kmetje smo se trdno oprijeli gesla: »Svoji k svojim«.
Zanimive reči.
Vlada sovjetske Rusija
Na drugem kongresu Unije izvoljena centralna ek-sekutiva (vlada) Unije sovjetskih republik sovjetov v smislu ustave iz dveh zbornic: iz unijskega sveta (414 članov), proporčno po številu prebivalstva sovjetskih republik ih iz narodnega Sveta (100 zastopnikov 32 republik in avtonomnih ozemelj. Predsedstvo centralne eksekutive sestoji iz 21 članov, namreč po 7 zastopnikov unijskega in narodnega sveta in iz 7 zastopnikov, izvoljenih od plenuma obeh zbornic. Predsedniki so: Kalinin (Rusija), Petrovskij (Ukrajina), Narimanov (Transkavkaška federacija) in Červijakov (Bela RusijaX Novi tajnik vseruske centralne eksekutive je Kiseljev.
Kaj zanima ameriškega vojnega ministra?
Ameriški vojni minister Baker je vprašal nekega katoliškega kapitana, zakaj služi toliko katoličanov v armadi in mornarici V* vseh vojakov, ko tvorijo katoličani samo eno petino prebivalstva Združenih držav. Nabor je nepristranski in po tem bi moralo biti samo ena petina vojakov-katoličariov. »Zdravniška preiskava je našla katolike zdravejše in krepkejše in jih je več potr-
dila«, je odgovoril kapitan. »To vem sam, toda zakaj so katoliški mladeniči krepkejši, čeprav izhajajo po-veči111 iz-,revnejših slojev«. — »Gospod minister, povedal bom odkrito. Katoličani imamo neko kopališče — spovednica kjer pravočasno odstranjujemo početnike bolezni in cepimo duše proti boleznim«. — Ta odgovor je ministru zadostoval.
London.
Po zadnjem ljudskem štetju ima London 7,480.201 prebivalcev, torej več nego vsa Kanada in tudi več vsa Avstrija. Nobeno mesto na svetu nima tako ogr0" mnega števila prebivalcev. V mestu je uslužbenih 21.27’ redarjev, ki pazijo na red in javno varnost in 2000 silcev, ki so stalno čuječi za slučaj požara. Londonsk{ ulice so dolge 3580 km; ako bi jih postavili ena za dri1' go, bi bila njih dolgost tolika, kolikor znaša razdali* od Londona do Carigrada, a bi ostalo še 270 km.'Loj' don ima dalje 563 km tramvajske proge in 92 km P<^' zemske železnice, ki je v letu 1922 prevozila 198 n# jonov 598 tisoč potnikov.
Na ulicah se nahaja 3360 avtobusov glavnega po“' jetja, niso pa vračunani avtobusi drugih manjših kofl' kurentov. Avtotaks je na desettisoče, privatnih avfr mobilov ne manj. Leta 1922 se je zgodilo na ulicah 27.00° nezgod, med temi 700 smrtnih.
V	Londonu je 30 muzejev, 20 galerij slik, 42 # dališč, 430 kinematografov, velik zoološki vrt, trije tanični vrtovi, 16 vojaških godb, ki igrajo vsak večer P1 mestnih parkih, in končno nad 50 velikih plesnih dvo” ran. Parki in druga londonska šetališča pokrivajo povf' šino 17 kvadratnih kilometrov, prestolica Anglije in* nadalje 717 javnih igrišč za tennis ter številna igrišča nogomet in druge panoge športa.
London pa ni samo največje mesto na svetu, a"1' pak tudi največja luka. Njene ladjedelnice pokrivajo Pf vršino 355 ha, a njeni keji so dolgi 45 km. Leta 1922 f dospelo v London 18.614 ladij, a odplula jih je 18.^ Angleška prestolica je z rednimi pomorskimi proga1"1 zvezana z 274 lukami sveta.
Telefonska cona mesta pokriva površino 1172 kv* dratnih kilometrov, dolgost telefonskih žic znaša 2,337.30' km, torej 58-krat več nego znaša obseg zemlje ol1 ekvatorju.
Mikrofon.
Govorniki večkrat ne morejo tako glasno govoj* ti, da bi jih poslušali tisočeri poslušalci. A danes je tl1; ta težkoča odpravljena. Napravili so aparat, ki ga i^J" nujejo z grško besedo mikrofon. Govornik govori v? aparat in posebne naprave ojačijo njegov glas na kratno navadno moč. Lahko pa tudi tako govorimo, “ postavimo tak aparat n. pr. na mizo; v kakšnem gem kraju je pa tudi tak aparat na mizi, samo večji r in drugače opremljen, imenuje se megafon. Oba apara ta zvežemo brezžično'. Tako je pred' dyema letoma Žf voril amerikanski predsednik Harding 125.00ft posluŠf cem, ki so poslušali govor več sto kilometrov Pr0^i drugih mestih. In ko je v mikrofoni kihnil, mu je 125.^ ljudi reklo: »Bog pomagaj« in se je ta odgovor sli® gotovo na več kot 1000 kilometrov daleč. Profesorji1 New Yorka in Chicago so imeli znanstveno razprl, potom takih aparatov na Več kot 1000 kilometrov da>*jj In sedaj bo Lloyd George imel svoje volivne goV^j potom mikrofona in se mu ne ba treba bati, da bi £ kje ven zagnali. V Berlinu so te dni na tak način tel fonirali poslušalcem celo pridigo itd.
Zločinci.
Večkrat beremo v raznih dnevnikih o roparjih, ‘jfj varnih tatovih in goljufih, ki izvršujejo svoj zloči^ posel kakor bi bila to njihova zakonita pravica in Da se take ljudi skrbno spravi pod ključ, skrbi soc orožništvo in policija. Da se lov na take ljudi še pospeši se razpišejo razne nagrade onemu, ki doka
da je onega, ki je strah ljudi, spravil v zapore ali 2a
lo ubil, To so zločinci ene vrste. Kaj pa naj počfl® z onimi roparji, tatovi in goljufi, kojih nikdo ne duje ter se za njihove glave ne razpisujejo nobene grade? Hodijo med nami, se elegantno oblačijo, briljante, dijamante, prirejajo si bogate pojedine, z'j“ si velike palače pa ne za stanovanja onim, ki so Že oK deni in oropani, ampak zato, da se bode iz teh h** p direktna ropalo in kradlo. Takih roparjev, sleparje?.^ tatov, katerim se moramo še globoko klanjati in o® vati se boji orožništvo, policija, uradništvo in vse lavno ljudstvo, ker so zanj največje gorje.
Poročilo mednarodnega urad* za delo.
,.v	ogt
1. Posamezne zakonodaje in delo mednarodne j
ference za dela Konferenca se je sešla sedaj P®
in sicer: v Vašingtonu F. 1919., Genovi 1'920, Z® >
—	-	-	jet«1
1921, 1922 in 1923. Pri teh zborih je bilo sprejfj mednarodnih konvencij in priporočil glede ureditv® lavskih razmer. Glasom poslednjih podatkov medn» H nega urada za delo je prijavljenih 133 ratifikacij terimi so posamezne države priznale te konvencij •
Osemurni delavnik. Mednarodna konvencija ^, de 8-urnega delavnika je bila sprejeta na konfer# Vašingtonu 1. 1919. Določbe glede 8-urnega dela.fi aff pa so bile le v nekaterih državah sprejete. Tako gleški minister za delo izjavil letos koncem ' aflJ da namerava v najkrajši bodočnosti predlagati menti} načrt zakona, ki,naj bi uzakonil 8-urni de ^ Avstrijski parlament je sprejel tozadevni načrt ^ držkom, da stopi v veljavo takoj, ko sprejmejo kon vse sosedne države in deset velikih sil. ayr^ je parlament, v švici pa ljudsko glasovanje predlog naj se 8-urni delavnik podaljša.
Med delavci po svetu.
Brazilija
ie velikanska zveza držav v Južni Ameriki. Ena izmed držav, ki so v tej zvezi, se zove San Paulo.V tej državi je veliko kavinih plantaž. Veleposestniki teh plantaž i|£ejo delavcev in so izposlovali, da podpira ta država priseljevanja tujih delavčev s tem, da jim plača vse selitvene stroške. Ker pa so v teh krajih razmere iako slabe, je treba opozarjati naše ljudi naj ne gredo na fe limanice. Delo je silno naporno, podnebje nezdravo *n gospodarji so pravi oderuhi, ki utrgujejo pri plači kjerkoli morejo, tako, da si tudi najmarljivejši delavec nc more ničesar prislužiti, ampak še celo zadolžuje sc ®ri svojem gospodarju.
Iz južne v severno Ameriko
k'večkrat radi prišli naši slovenski izseljeniki. Kajti v *užni Ameriki pravijo, da je težje delo in manjši zaslu-‘ek. Toda kako priti v severno Ameriko. Kadar se tako sprašujejo, večkrat nasedejo varljivim goljufom, ki jim letajo, da jih bodo brez vseh sitnosti pred oblastmi davili preko mej Združenih držav. Kdor verjame, nio-ra Pred vsem plačati veliko vsoto vnaprej, potem na-^aljne zneske, ko se je ukrcal na brodu 111 ko pride v luko severne Amerike ga goljuf pusti na cedilu, revne-ga izseljenika pa tirajo nazaj, odkoder je prišel. Seveda jp med tem zapravil zadnje krajcarje. Takih goljufov ^ veliko zlasti v lukah Buenos, Aires in Montevideo.
Brezposelnost v Angleški
j,e zadnje čase nekoliko padla. V decembru 1923 je bilo ^ vedno 9.7% brezposelnih. Po podatkih delavskih sindikatov je bilo povprečno nezaposlenih organiziranih delavcev v decembru 1022 44 %, v aprilu 1923 11.3. Od aPrila do avgusta je brezposelnost padala, a v avgustu 2°Pet skočila na 11.4%. Začetkom septembra je začela *°Pet padati, in ostala v tej tendenci do konca leta.
Za enako delo enako plačilo.
Švedska vlada je 1. 1921 imenovala odbor, ki naj Prouči vprašanje plače uradnic, uradnikov in drugih državnih uslužbencev. Pred kratkim je ta odbor izvršil Nalogo in predložil poročilo 300 strani. Glavni zaključki te?a poročila so tile:
Odbor predlaga enak sistem plač za moške in žen-pe državne uslužbence. Toda ker za državo žensko de-ne sme biti dražje kot moško, je potrebna gotova razllka v plači. Radi tega je odbor predlagal, naj bodo Jlače uradnic od 1—6 kategorije za 14 % nižje, od 7—9 kategorije 12 % nižje, od 10—12 kategorije za 10 % nižje in v najvišjih kategorijah za 8 % nižje. Le za najele čine v državni službi velja načelo popolne enako-Zenske uradniške organizacije so seveda protesti-^ Droti temu načrtu.
Ponižani in razžaljeni.
V	Trstu je živel poštni uslužbenec V. Umrl je. ^tova je prejemala milostno letnih 300 kron, kasneje lir, to je 82 stotink na dan. Vdova je absolutno ne-5P°sobna za vsako delo in živi v neki kašči v ulici ■°rnrtiaso Grossi v Trstu. Kako lepo se da živeti s to Sv°to, si lahko mislite.
Milostnino je reva dobivala do lanskega leta. Nato j® napravila prošnjo, da bi ji dali milostnino še za na-^rei. zlasti ker nima dohodka in tudi ni prav za nobeno Prejela je tale odgovor:
1 »Na Vašo prošnjo od 24. febr. 1923., da bi Vam navale izplačevali milostnino, ki Vam jo je naklonila biv-a vlada, Vam javljamo, da je kr. poštno ministrstvo »Poročilo z dopisom od 7. tek. štev. 1.066.801/3, da na-Sfl K°.tna ne dovo'iuie nadaljnega izplačevanja milostnin, J iih je dajala bivša vlada. Vaša prošnja je s tem od-j^a«. Nadalje pravi odlok, da je ministrstvo z ozironl ■ * finančni položaj vdove naklonilo enkratno izredno j/dpoTo 200 lir. Vdova je prejela 200 lir, jih že poiabilai ,edaj pa reva ne ve, kaj bi. To je pravičnost sveta. Ta J* vladajo svet kapitalistični bogatini.
Življenje naših izseljencev v Argentiniji.
Kot svarilen opomin onim, ki se izselujejo v Ar-gentinijo, naj velja poročilo dveh naših izseljencev, ki sta iskala zaslužka v tem kraju. Prvi piše, da se potrebujejo delovne moči samo pri poljedelstvu. Izseljenci, ki iščejo zaslužka drugod, padejo redno v največjo bedo. Znati se mora vobče španski jezik; za tehnične stroke se zahteva še francoščino in angleščino. Kdor nima priporočilnega pisma na gotovo podjetje, naj ne hodi v Argentinijo. — Drugi izseljenec poroča, da je kljub pripravljenosti prevzeti vsako delo, iskal zaposljenja sedem tednov. Končno je bil sprejet v tvornici mesnih izdelkov 40 km daleč od Buenosaires. Delovni čas traja od jutra do večera. Plača majhna, izplačevanje neredno. Prvi mesec je čakal 17 dni na izplačilo zaslužka. Neki delavec istega podjetja je ostal dva meseca brez plače. Ko je zapretil, da ustavi delo, ga je dal odstraniti poslovodja po policijskem organu s pripombo, naj vpraša čez 14 dni po plači. Izseljencev je v Argentiniji ogromno. Mnogi skrbe samo za to, da se čimprej vrnejo v domovino. Tudi v Argentiniji se pripravlja nov zakon, ki hoče omejiti priseljevanje samo na poljske delavce.
V	Mexiki
je zadnji čas za delavce zelo slaba. Dela ni dobiti. Plače so zelo majhne. Vedni državni prevrati onemogočajo vsak reden promet in gospodarstvo. Delavci ne morejo vzdrževati niti sebe, še manj pa svojih družin. Domači delavci delajo na pol zastonj in jih gospodarji najraje jemljejo v službo, ker tudi najmanj obolevajo pod tamošnjim podnebjem. Prehod iz Mexike v Zedinjene države je skoro onemogočen in- so se doslej še vsi tozadevni poizkusi ponesrečili.
Strokovna zveza.
Rudarji.
Trbovlje. JSZR skupina Trbovlje priredi dne 6. julija t. 1. izlet na Sv. Kum. Ker nam ta visoka gora nudi krasen razgled daleč naokoli, vabimo vse, naše člane, da se pridružijo kar v največjem številu. Odhod ob 1. uri ponoči od tajništva JSZR.	Odbor.
Zagorje ob Savi. Na zadnjem sestanku rudarske zveze, sc je soglasno sklenilo, da plačuje vsak član poleg članarine še 1 Dinar mesečno, začenši s 1. julijem. Ta prispevek bo namenjen obolelim člahom. Umljivo, se bo bolniški prispevek, katerega daje centrala, še izplačeval. Da bo stvar pravilno uravnana, so se izvolili tovariši, Strgar Jože, Grabnar Franc, Ahčin Ivan in Zidar Martin, ki so upravičeni, navecleni denar po potrebi in, uvidevnosti med bolne člane razdeljevati. Vendar, da se nabere nekaj denarja, se omenjeni prispevki ne bodo razdeljevali pred septembrom. Vsa tozadevna navodila daje izvoljeni odbor. Nanj naj se obračajo člani!
Trbovlje. Odbor Jugosljstrok. zveze rudarjev skupina Trbovlje kakor tudi odbor Delavske z vezie vljudno poživlja vse člane imenovanih organizacij, da naroče prav vsi naš list »Pravico«. Ker organiziran član brez svojega glasila, ki zastopa dptično 6rganizacijo, ne pomeni nič. V listu dobiš navodila pravilnega dela, po njem se moraš ravnati, da hodiš po poti, ki je pravilna. Vsak član naj se zaveda, da se naš list vzdržuje fi-nancielno samo z naročnino. Zato ga naroči, da ga bodeš podpiral. Kdor pa je naročnik, ga vljudno prosimo, da ne zaostaja z naročnino,- Pridobivajmo novih naročnikov!	J
Društvo diplomiranih babic v Sloveniji
Kako nameravajo v sosedni avstrijski državi urediti babištvo. Sedanji vladi avstrijske republike je po 4-letnem obotavljanju in »študiranju« bil Od odseka za socialno upravo predložen načrt državnega zakona, ki urejuje pravice in dolžnosti babic. Upanje je, da bo še to leto prišel pred parlament in bo sprejet z večino glasov poslancev in bo postal Veljaven zakon, četudi bodo
načrt morebiti v debati parlamenta nekoliko izpremeni-li. Poročevalka o tem zakonskem načrtu, ga narodna svetov. Rudcl - Zeinik je dovolila glasilu avstr, babic »Hebamenzeitung« natis in po njem me tukaj poročamo glavne stvari, ker se moramo tudi jugoslovanske babice pripravljati in premišljevati, kako bi tudi v naši državi prišli do poštene, pravične in natančne postave o pravicah in dolžnostih babic, da ne bodo v vsakem okraj, glavarstvu drugače z nami postopali, da se bo država potegovala tudi za naše pravice, ne le nalagala nam težke dolžnosti.
20 paragrafov je razdeljenih na VII odstavkov i. s.
I. Dolžnosti babic. II. Kdo sme ižvrševati babiški poklic. III. Ponavljalni tečaji. IV. Babiški gremiji (zbornice). V. Kazenske določbe. VI. Oblasti (pristojne za babiške zadeve) in njihovo postopanje. VII. Prehodne in izvršilne določbe (kako naj se namesto sedaj veljavnih določb uveljavi ta novi zakon).	\
K I. Dolžnosti. (§1.) Poklicno opravilo je: posvetovanje pred, pomoč pri, oskrba matere in dojenčka po porodu ter sodelovanje pri organizacijah v varstvo in za oskrbo mater in dojenčkov. Babice imajo dolžnost molčečnosti o vsem, kar vedo iz svoje službe, izvzemši dolžnost uradnih naznanil in sodnih pričevanj v interesu javnega ljudskega zdravstva in sodstva. Dolžne so v svojem kraju ( delokrogu) vsakemu, ki jih naprosi, nuditi svojo strokovno pomoč; v sili tudi izven svojega delokroga (če n. pr. ni sosedne babice doma, ali je bolna itd.). Podvrženi so zdravstveni oblasti, ki jih nadzira po uradnem zdravniku. Babica sme izvrševati še kak drug postranski poklic (n. pr. kuharice, prodajalke, pi-sačice i. pod.) le z dovoljenjem zdravstvene oblasti, nikakor pa ne opravljati kaj tacega, kar bi neobhodno potrebno snažnost ogrožalo. Podrobnejše bo to; opisano v poslovniku in učbeniku, ki jih bo , izdalo ministrstvo za socialno upravo, ki je najvišja instanca za vse zadeve babištva.
K II. Kdo sme izvrševati babiški poklic. (§ 2 do 10.) Samo osebe, ki jim je oblast dovolila ali če so nastavljene v službi javnih porodnišnic. Oblast pa da tako dovoljenje le osebam, ki imajo: državljanstvo, so zanesljive (spričevalo nravnosti), imajo diplomo o dobro izvršeni babiški šoli. Kot nezanesljive zavrača oblast zlasti osebe, ki .so l?ile že sodno k^novane vsled splav-ljanja ali sodelovanja pri tem zločinu. O veljavnosti diplome, pridobljene v drugi državi, §odi soc. ministrstvo. Za obmejne kraje veljajo tozadevne pogodbe s sosednjimi državami. Da smejo v določenem kraju (okolici) izvrševati ta poklic, dovoli oblast: javno nastavljenim babicam, ki smejo samo v tem, dolpčenem kraju (pni ali več občinah) delovati; privatnim babicam, ki lahko delujejo v celi državi; babicam v zavodih.s jstalno plačo, ki samo v zavodu delujejp, a zato ne potrebujejo oblastvenega dovoljenja., Dovoji pa se izvrševanje babištva samo toliko babicam, kolikor jih je v do ti eni okolici res treba. Za to dovoljenje mora babica prositi z lastnoročno spisano prošnjo pri zdravstveni oblasti okraja, v katerem se želi naseliti. Prošnji priloži .domovinski list, ba-biško diplomo, nravnostno spričevalo. Prošnje privatnih (prosto delujočih) babic rešuje deželni glavar, druge pa zdravstvena oblast.	(Dalje prihodnjič.)
Prometna zveza.
Ker se vrše V najkrajšem času volitve v upravni in nadzorstveni odbor oblastne uprave humanitarnih fondov direkcije Ljubljane in volitve delegatov za glavno skupščino v Beogradu je nujno, da se naSj. člani »Prometne zvešte« nškoliko sezrtatiijo z pravilnikom bolniškega fonda, ki pravi v § 24:	.
»Skupščink voli izmed sebe člane upravnega in nadzorstvenega OdbOra itt njih namestnike za 3 leta, in delegate za glavno skupščino, vse Do načelu baritefe s brometno napravo«.
§ 23: »Skupščino sestavljajo skupščinatji. Polovico skupščinarjev volijo člani bolniškega fonda, drugo polovibo pa imenuje prometna naprava.«
M. Q
V metežu.
I.
j Sredi polja med hribi je ležalo samotno mesto. V Hi [av’ za hribi je še gorela večerna zarja, ko je že v 2*e doline legal mrak; rasle so sence na obzorju, j . V mestu je zapel zvon, za njim drugi in končno [jJe oglasil še drobeči glas zvona iz samostanske ka-8 e- Na široki, bolj trgu podobni ulici, so postajali treski pomočniki, tu in tam je hitel domov uradnik iz arne, na koncu trga pa so se podili otroci in kričali, ji V koncu predmestja, ob zadnjih hišah, je bilo mir-L* *n dalje po polju Še tiše kakor bi se razkropil hrup, Prihajal od mesta. Polje je tonilo v mrak, daljni ijffl sp gledali kot sinje šefice iz obzorja; na vrhovih J, gričev, med katerimi je ležalo polje, je še vaso-‘a svetloba in izža cfrevja se' je na bližnjem hribu be-ij* cerkvica. Bila' je tako osamljena rta' vrtiu sredi gozda j j?aleč okrog na pobočju ni bilo nobenega doma. Po Pa so bile raztresene vasi, kakor nanizane ob "> ki je vodila iz mesta.
k lz?a zadnjih predmestnih' hiš je stopil na često, ki trdila v polje, mlad mož, tako nenadno se je pojavil, Pr bi' vzrasel iz polja. Urni so bili njegovi koraki, da vidno večala razdalja med njim iti zadnjimi pred-toaj hišami. Oko mu je blodilo po osamelem polju, ed njivami...
*°h, ta zemlja kako je lepa v mraku, ko za-
sanja vsa trudna v noč. Komaj je dahnila večerna ždr-ja vanjo svoj rožni vonj, že rodi v srcih čudnolepe sanje In zjutraj jo budi zarja, vso lepo, na novo umito v rosi; Še dalje, te cerkvibe po hribih, tako ponižne kot verna srca in vendar kipeče proti nebu, da bi se dvignile v hrepenenju po nedosegljivi sreči... O, kako lepa... in vendar, kolika trpkosti leži med temi hribi, nad tem poljem. Od! dedov, ki So orali te njive, vsi sklonjeni nad plugi, do vnukov je čutila zerrflja težke stopinje nad sabo. Ni skoraj mesta, ni grude, ki je ne bi prekopali, ki je ne bi preobrnili... v svoji skromnosti je vračala ljubezen...
Prve luči so se že svetile iz bližnje vasi, nad to In ono hišo se je vil Črnikast dim.
Ko je Dolfe ugledal s ceste domačo vas, se mu je zazdelo, kot da bi bila središče tega polja, stisnjenega med gore. Ni bil utrujen, vetfdar. je žjičel iti počasneje; samotnb jfe' bilo na &sti in Či’sto tihO. skoraj, da veter ni upogibal visokega klasja na njivi. Čuden šepet je šel skozi žito, Sedaj podoben tuji pesmi iz daljave, ki Val>i tako skriVriostno, sedaj zopet pritajenemu ihtenju, ki je prihajalo odnekod iz zemlje.
Vse to je čutil Dolfe, občutil tako resnično v svojih mislih...
»Saj to ni več polje, tako stisnjeno med gore, ne, vsa lepša in prostrana ravan leži tu, ni to domača vas z belimi hišami, ki jih zre pred sabo! Kako bo lepo, ko bodo vstale pred očmi ponosne stavbe, visoke in bele; za njimi pa sc bo vlekla dolga ravan, čez katero bodo plavale misli in komaj dosegle konec... in vendar bom
tujec nar tej novi žemlji Doma pa bodo ostali ti griči tri gozdi, te nizke koče in vse bo ostalo tako! kot je sedaj .	, .« ^	^ , ;	,	,1 . ‘j	,,
Znamenje je stalo ob cesti	med dvema lipama. Postal	je za trenotek	iri	gledal naprej po česti proti vasi.
Ko ni vzrl nikogar,	se	je obrnil	sredi ceste. NI se Obrnil
hitro, počasi, kot Oiglednifc, da mU ne bi ušel najmanjši sled sovraZnika v mraku. V njegovih očeh pa ni bilo tiste pozornosti iz njih je odsevala, bolest... Težko je odtrgal oči od teh njiv in vrtov za vasjo, težko od gričev in cerkvice na hribu, 'kot ibi ranjenec med ječanjem odtrgal obkladke od velike rane... Ko je zopet imel prčd sabo vas, je Odhitel naprej. Afasltl Ji' bridko, težko je bilo njegovo slovo.
»Saj te ne zapuščam, mislil bom na te. bolj kot če bi bil pri tebi; vedino boš živela pred mojimi očmi, o zemlja, potisnjena med te hribe. Glej, te roke, mlade in močne, ki bodo lahko vihtele kladivo dan na dan, noč za nočjo. Prerevna ŠT zai&š; z,ato ti' prinesem bogastva iz tujine, da boš ozaljšana kot nevesta, družica mojega življenja...«
Tako se je poslavljal kot prijatelj, ki še grede maha z rpko. Pred njim je bila že vaš in prva hiša, dobro je razločil skozi zagrinjala luč v sobi. Ko se je približal vežnim vratom, se je še enkrat ozrl proti znamenju sredi polja. Postalo mu je težko in tesno. Nekaj ga je dušilo v prsih. Zrl je nekaj Časa po polju tja gori proti gričem, a oči so vzrle le mračne sence. Potem pa je potegnil ž roko preko čela, zadržal je roko za trenotek na čelu, kot bi se česa domislil in vstopil je.
(Dalje prihodnjič.)
Clatii bolniškega fonda volijo svoje skupščinarje izmed sebe s tajnim glasovanjem za 3 leta, in sicer voli do 5000 članov fonda 30 skupščinarjev in 15 namestnikov, preko 5000 do 10.000 članov 40 skupščinarje v in 20 namestnikov, preko 10.000 članov pa 50 skupščinarjev in 25 namestnikov. Istotoliko skupščinarje v in namestnikov imenuje prometna naprava za isti čas izmed tamošnjih članov bolniškega fonda.
Skupščinarji se volijo neposredno in pismeno z volilnimi listi.
Za skupščinarje smejo glasovati vsi člani bolniškega fonda, ki imajo pravico glasovanja; smejo pa biti voljeni samo člani, ki izpolnjujejo te pogoje: da so državljani SHS, da govore srbo-hrvatski ali slovenski jezik; da so dovršili 21. leto, da niso pod skrbstvom ali v konkurzu; da niso s sodno razsodbo obsojeni radi hudodelstva ali pregreška storjenega iz koristoljubja.
Skupščina voli upravni odbor, ki sestoji (§ 26) iz 12 rednih članov in istotoliko namestnikov, izmed katerih mora stanovati V* na sedežu prometne naprave. V upravni odbor spada upravnik fondov kot poročevalec brez pravice glasovanja. Eno polovico odbornikov volijo izvoljeni skupščinarji, drugo polovico pa imenovani skupščinarji izmed sebe s tajnim glasvanjem.
Predsednika imenuje prometna naprava izmed onih odbornikov, ki so jih izvolili imenovani skupščinarji; podpredsednika pa izvolijo s tajnim glasovanjem izmed sebe oni člani upravnega odbora, ki so jih izvolili izvoljeni skupščinarji.
§ 27. Upravni 'odbor kontrolira vse poslovanje uprave boln. fonda, zlasti če se po predpisih pobirajo dohodki, izvršujejo razhodki, vodijo predpisane evidence itd.
Dovoljuje zdravljenja v kopališčih, odobruje honorar tujih zdravnikov, odloča o pritožbah zoper kazni, odloča o pritožbah članov zoper odločbe uprave fondov, zasleduje pogodbe, ki jih je sklenila uprava fondov.
§ 32. Glavno skupščino centralnega samoupravnega odbora (Beograd) sestavljajo delegati oblastnih skupščin.
Skupina vsake oblastne uprave fonda voli izmed vsakih 10 skupščin a rje v enega delegata za glavno skupščino (to je po enega delegata izmed deset izvoljenih in po enega delegata izmed1 deset imenovanih skupšči-narjev.)
Centralni upravni odbor sestoij iz 6 rednih članov in toliko namestnikov.
Ta odbor ipregleduje vse poslovanje centralne uprave bol. fonda ter odreja vse potrebne ukrepe v prid bolniškemu fondu.
Naj za danes zadostujejo samo ti podatki. Pripominjam, da so te volitve ogromnega pomena za vse naše železničarje, tudi za bivše južne železničarje, ker so vsi železničarji z upostavitvijo oblastne direkcije v Ljubljani in s podržavljenjem južne železnice po naredbi ministrstva za promet št. 25527 z dne 1. 8. 1922 postali člani bol. fonda.
Umesten bi bil torej sporazum z vsemi železničarskimi organizacijami, da se postavi ena sama sporazumna lista z zastopniki vseh strokovnih organizacij ter se tako isti zaslgura čim uspešnejšo zmago, prizadetim pa res socialno prežete zastopnike. O tem bomo še spregovorili.
Seja načelstva Prometne zveze se bo vršila v soboto, dne 28. tm. ob 7. uri zvečer, v društvenih prostorih Stari trg 2/1. Zaradi nujnih zadev, ki so na dnevnem redu, se vsi člani še posebej opozarjajo, da se polno-številno seje gotovo udeleže.	Načelnik.
Tedenske vesti.
Umrl Je — kedo je dedič?
Po poročilu našega generalnega konzulata v
New
Yorku je umrl 23. maja 1923 v Cantonu Ohio John Sivi, star 32 let rodom iz naše države. Pokojnik je zapustil 636 dolarjev, ki bodo pripadli državi, če se ne najdejo dediči. Kedor bi kaj vedel o dedičih pokojnika naj javi Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ul. št. 15.
Krekova mladim.
Krekova mladina Sneberje-Zadobrova priredi v nedeljo dne 29. VI. 1924 na vrtu g. Fr. Lovše veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom.
Ker je čisti dobiček namenjen za zastavo društva, vabimo vse prijatelje delavske mladine, da poseti našo veliko prireditev.	Odbor.
Na agitacijo za Pravico!
Vabilo
na
redni občni zbor
Jugoslovanske strokovne zveze
ki se vrši
v nedeljo, dne 6. julija 1924, ob 9. uri dopoldne v prostorih 1. Delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg št 2
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Izpremernba pravil.
6. Volitev načelstva in nadzorstva.
7. Ureditev članarine glasom sklepa plenarne seje JSZ od 4. novembra 1923.
8. Slučajnosti.
Vse zveze opozarjamo na § 14 pravil .(SZ, ki se glasi: »Občni zbor JS zveze tvorijo poleg članov načelstva glavnega strokovnega odSora in glavnega nadzorstvenega odbora zastopniki posameznih strokovnih zvez, ki jih te pošljejo na občni zbor po ključu tako, da pride na vsakih 80 članov po en zastopnik.
Vsak delegat mora imeti pismeno potrdilo, da ga je občni zbor njegove zveze izvolil za svojega zastopnika. Glasov ima toliko,, kolikorkrat po 20 članov zastopa. Ulomki se pri tem ne štejejo'. Občni zbor je sklepčen, če je zastopana vsaj polovica članov. Če ni, se sme po preteku pol ure vršiti nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu.
Morebitni stvarni predlogi se morajo v zmislu pravil najkasneje 10 dni pred občnim zborom poslati predsedniku načelstva JSZ.
France Žužek, 1. r.
t. č. tajnik.
Jože Gostinčar, I. r.
t. £. predsednik.
Delavske zveza.
Dev. Mar. Polje.
O zmagi naše Delavske zveze smo že poročali. To pa našim demokratom vseh barv ne gre v glavo. Še ata Kavčič so na nas hudi. Tam v gostilni pri Bežjaku je imel generalštab bojne konference in sklep so razglasili. Ta Delavska zveza je protidržavna grupa in še 3 mesece ne bo dobila župana. — Mlajši štab je zato, da gre pritožba na vlado ministra Pribičeviča. Generalštab ipa hoče naravnost na. ministra Žerjava. — Glavna konferenca se je vršila v Ljubljani. Da pa pritisnejo še pečat, so nosili ne^i plakat, ki je bil baje podtaknjen na ime 3 skrinjnice s podobo Orjunca in Fakina. — Našli pa so na cesti še nek drug listek, kjer je bilo napisano da ne maramo »Velesrbskega jarma«. Učeni generalštab pa ga je raztolmačil tako, da se to pravi, da smo proti državi. To pa že zadostuje, da se volitve razveljavijo in nastavi gerent. Bomo videli! Ali mislite gospodje, da boste s tem ubili delavske glasove, delavsko zavednost? Grozovito ste v zmoti. Razveljavite nas trikrat — v četrto — bo v občini vseh 25 odbornikov naših. Le igrajte se z delavstvom. Pri vsakih volitvah vas bomo z volivnimi krogljicami natepli. Vi spadate na zatožno klop z vašimi podlimi osebnimi napadi na nosilca naše liste na vaših plakatih. Kak teror ste uganjali, koliko Bežjakovih kapljic se je stočilo v tistih dneh, to imamo dobro zabeleženo. Bomo že še računali!
Volivec Delavske zveze.
Fr. Erjavec: Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne.
Splošna knjižnica št. 27. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 80 strani. Cena broš. Din. 12.—, vez. Din. 17.—.
Socialna politika, ki je danes vobče in v posebnem za naše državno socialno življenje tako velike važnosti, nima pri nas v Sloveniji in tudi skoraj v vsej Jugoslaviji nikake literature. Kar je izšlo nekaj časopisnih člankov in par priličnih spisov: pa smo pri kraju. Zato z zadoščenjem pozdravljamo, da je bil v tem oziru led prebit. G.-Fran Erjavec, ki se je že več let bavil s so-
cialno-političnimi vprašanji in z vprašanjem brezposelnosti v posebnem teoretično in praktično kot vodja državne posredovalnice za delo, je podal v okvirju Splošne knjižnice pravkar enoten spis, ki kratko sicer, a pre' gledno in sistematično razpravlja o vprašanju brezposelnosti in o problemih skrbstva za brezposelne. V posameznem so v tej knjigi obravnavana naslednja poglavja: Brezposelnost, njeni vzroki in posledice, skrbstvo za brezposelne, posredovanje dela, podpiranje brezposelnih in zavarovanje za brezposelnost, statistika brezposelnih in sorodni problemi. — Knjiga je opremljena tudi s statističnimi tabelami in diagrami, ki nazorno prikazujejo razmerje med brezposelnostjo in valuto in med brezposelnostjo in kriminaliteto. Kakor pravi avtor v uvodu, si ne prisvaja spis ambicije, da bi rešil tako važni gospodarski in socialni problem kajti, tega vprašanja ne bo rešil socialni politik, ker segajo vzroki brezposelnosti pregloboko v vse gospodarsko in politično življenje, le nekaj smernic in navodil za skrbstvo za brezposelne skuša podati. Zgrajeno je na dolgoletno teoretično raziskovanje problema in tudi večletne praktične izkušnje na tem polju.
Morda bo dal ta zvezek »Splošne knjižnice« iniciativo, da pristopijo razni strokovnjaki k razpravljanj o tem problemu in o socialno-političnih vprašanjih splo^ Na vsak način pa je ta spis sam na sebi že vsem, ki s® direktno ali indirektno bavijo s socialno politiko, posebno pa našemu delavstvu in inteligentu, zelo priporočljiv. Oprema je lična in cena tako nizka, da je knji** lahko vsakomur pristopna. Založnici Zvezni tiskarni i® knjigarni, ki je pod temi pogoji izdala ta spis, gre priznanje, da deluje v širšem obzorju.
Za pouk in zabavo.
Kolinske dogodbe.
5.
Kmet je imel kravo v hlevu in je tožil prijatelju, kar ne more storiti. »Tri dni že spim v hlevu, da &} pomagal, pa ni nič.« »A tako? Sedaj pa že vem, zakaj ni nič. Kadar te krava pogleda, si misli, da je tele ž® na svetu, in spet ni nič.«
6.
Kolinčan gleda pri oknu ven. Njegov prijatelj mimo. »Kam pa tako hitro, kam?«
»K zdravniku! Moja žena se mi danes nič prav n« dopade.«
»Počakaj, počakaj! Grem s teboj. Moja žena se m* tudi ne dopade, že davno ne.«
Neki gospe je zbolel otrok. Povedati moramo, tujih izrazov ni dobro poznala. Zdravniku je vse natančno popisala, da otroka trlava boli, da ima vroče roke in tako dalje. Slednjič jo je zdravnik vprašal: »A#' tudi kaj fantazira?«
»Seveda, gospod doktor, pa prav tenko.«
Mislila je nekaj čisto drugega.
Vzajemna zavarovalnica
= v Ljubljani — ■■ ■■■
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti p°' žarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke-Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinacijah
š
H
n
Naročajte
SOCIALNO MISEL"
mesečnih za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in jr. Ehgelbert Besednjak.
Naročnina za I. 1924 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za Inozemstvo SO D., posamezna štev. stane .5 D.
Dobi se še tudi celoten l. letnik za ceno 30 Din.
...._ //_ [gtnik pa zu ceno 40 Din. ====
Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportaini oddelek. Poljanski nasip 2.
VSAK CLflN KONZCJMfl
dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2.
Poskusi! Ne bo ti žal!
irdaja konzorcij.
Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani
Poskusil Ne bo ti žal!
D
Uhj
CE
Ja
Stoj
Dre(
Orts
toir
tllCj,
Mr
Pok
Dur
fesi
list
van
raži
rev
tov
boo
dik,
iti
obr
'"O;
Dra
drii
vic,
Sen
M
h
je
še
t«n
»je
Sei
da
*a
va
«s
*a
>2\
tll(
ha
fa:
t>a
h
Da
»n
bc
Odgovorni urednik Dr. Andrel Gos*r'