230. JfevlM V umni, t pekli 6. okteta mil XUV. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta........ 12-— Četrt leta ...... , 6'— na mesec......, 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta ....... „ H*_ četrt leta.......5-50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34. mm* Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih imerdjah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd. to je administrativne stvari. - Pouneua številka Telia 10 vtnarlev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakam«* telefon AL M. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko. celo leto.......K 25'— pol leta .•«*••• • K>*— četrt leta.......6-50 ..... 2*30 na mesec za Nemčfjo: celo leto.......K 28-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30» Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. GpravniStvO: Knaflova ulica it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 83 V 3n«men|u revolverja. Dunaj, 5. oktobra. V avstrijskem parlamentu se je danes zgodilo nekaj nečuvenoga. Marsikatero burjo je ta zbornica, v kateri se tako ostro srečavajo narodna in gospodarska nasprotstva,že doživela, toda danes je kulminirala na-ei jalna strast in socijalno sovraštvo v dveh prizorih, ki bodo kot sramotni madež onečiščali zbornico, ki naj bi bila varuhinja in zaščitniea zakonitosti, pravice, demokratizrna in narodne ter gospodarske enakopravnosti. Mlad desperado je naperil svoj revolver na reprezentante državne oblasti, ministre, in le srečen slučaj je preprečil, da so vse štiri krog"!je Zgrešile svoj cilj in obvarovale zbornico, da ni postala mor išče. Atentator baje izjavlja, da je imel namen ustreliti justičnega ministra Hochenburgorja in njegovi streli so resnično padli baš v trenutku, ko je poslanec dr. Adier v najostrejših besedah obsojal delovanje tega moža, ki je v avstrijsko pravosodje uvedel narodno pristranost, justico zavlekel nazaj v temno dobo onega sistema, ki je neljube besede in dejanja nduševal z nasilnostjo kazenskih paragrafov in polieijskega terorizma, moža, pod ka terena odgovornostjo dunajska sodišča ba^ obsojajo obup-aa dejanja nekaterih mladih ljudi z dolgoletnimi ječami. »Ni čuda, da se ljudstvo razburja, čudo je. da ta velika masa, ki danes v Avstriji trpi. ne izbruhne, kakor strel« . . . V tem trenutku je poC-il revolver, kakor nastopi v gledališču akter na dano mu besedo . . . Kdo ve, kaj sr je neposredno prod tem srodilo v duši atentatorja, na katerega je moral vplivati govor soo. demokratičnega voditelja, kakor olje, ki ga vliješ v ogenj. Strast je izbruhnila ob sliki bede, ki jo je razvil eden najsijajnej-ših govornikov parlamenta v pretresljivih besedah in misel despera-ria, ki morda nima mesta kamor bi položi] svojo glavo, ne kruha, s katerim bi zadostil gladnemu želodcu, je v sekundah preletela dolgo vrsto mj in obdolžitev, ki jih ineče posebno socijalna demokracija vladi v obraz, dokler se ni ustanovila pri onem. ki kot član vlade po nauku -n<-. dem. >t ranke ni le sokriv obstoječih razmer, temveč, ki je tudi odgovoren za kruto maščevanje države nad onimi, ki so se upali nasilno demonstrirati proti draginji. Socijalna demokracija, ki ni štedila z grožnjami, in ki je v organiziranju ljudskega gospodarskega gibanja le predaleč zašla tudi v zgolj strankarsko politiko ter govorila in pisala v onem tonu, kateri vzbuja v nepoučeni in lahko razburljivi masi revolucijonar-ne strasti, je v gotovem oziru tudi za današnji atentat odgovorna. Toda polovico krivde je pripisati onim činiteljem, pred katerimi se je val gospodarske bede dvigal vedno višje in višje, ki pa so hoteli zgraditi jez iz izjav in zatrdil, ter so malodušno in nedelavno prepuščali, da se \* ljudstvu vedno bolj razvija in utrjuje čut zanemarjenega in opuščenega proletarijata, kateremu je sovražno vse, kar danes gospoduje v državi. Streli podivjanega atentatorja so zgrešili svoj posebni cilj. In vendar so zadeli: vlado in parlament. Oba sta zakrivila mnogo. Prave odločnosti ni bilo niti na eni niti na drugi strani, manjkalo je korajže z energičnimi sredstvi storiti, kar se da... Globoko je obžalovati, da je avstrijski parlamentarizem doživel sramoto, da ga morajo revolverski streli opominjati na dolžnosti, ki mn jih ljudstvo nalaga, še sramotnejše je dejstvo, da se zbornica splošne in enake volilne pravice ne more dvigniti iz protikulturnega nivoja, na katerega so potlačili najbolj barbarski narodni boji na višine mirnega in rednega zakonodajnega dela in da mora danes avstrijska demokracija, ki je stavila toliko mas in toliko upov v ta parlament, danes skoraj obupa-vati nad terorizmom privilegiranih, ki je zavladal v državnem zl>oru bolj. kakor za časa kurijalnega sistema. To je danes dokazal drug prizor, ne tako senzacijonelen kakor revolverski atentat, pa gotovo odurnejši in bolj barbarski. Nemški poslanci, zastopniki onega naroda, ki se hvali, da je prinesel in razvil v Avstriji kulturo, so besneli proti češkim otro-cičem. Mali otroci, ki so prišli v spremstvu svojih mater, da poprosijo češke poslance za šolo. iz katerih jih je izgnala bestijalnost dunajskih krščanskih socijalcev, so morali v smrtnem strahu bežati pred pestmi in divjimi kletvicami odraslih mož, katere je ljudska volja izbrala za zakon oda j-ce, ter jih določila za reprezentante naroda .. . Težko se je odločiti, katero dejanje je večje obsodbe vredm >, ali atentat socijalističnega anarhista, ali atentat nemških poslancev. V par- lamentu, kjer smejo poslanci nekaznovano strahovati in napadati mladoletne c/(roke, kateri prosijo materinskega pouka, se čin re vol verskega junaka, ki strelja na ministre, ne more preveč obsojati. Žal, da se nahaja parlamentarno življenje v tako brezupni stagnaciji, da niti prvi, niti drugi dogodek ne obeta roditi blagodejnih posledie. Splošna apatija bo morda že jutri zavladala v zbornici, mesto dejanj, bomo slišali tisoče besed, in skrb za gospodarski ter kulturni napredek ljudstva se bo kazala v novih narodnih nasilnostih in starih socijalnih frazah. Že konec današnje seje je pokazal, da so burni dogodki današnjega dne vzbudili socijalne in narodne hujskače k »novemu delu«. Socijalni in narodni šovinizem slavi danes v avstrijskem parlamentu svoje trium-i*e, pred njim pa se žalostno skriva upanje na boljše čase ... V naslednjem podajamo sejno poročilo: Zbornica je najprej sklenila, da se vzemo na razpravo različni predlogi zoper draginjo, ki so jih vložili Čehi, Nemci in socijalni demokrati. Prvi govornik je bil vodja socijalnih demokratov dr. A d 1 e r. Ta je najprej obsodil postopanje Italije zoper Turčijo in hujskanje gotovih avstrijskih krogov, ki bi radi provzro-čili, da bi se Avstrija spuščala v aventure. Bavil se je potem z oderu-stvom kartelov in z oderušfvom pri živilih in končno ostro in srdito kritiziral postopanje dunajskih sodišč, ki nalagajo zaradi draginjskih izgredov v Ottakringn tako strahovito kazni, da so se proti temu oglasili najimenitnejši avstrijski juristi. Ravno v trenotku. ko je dr. Adler ndaril po justičnem ministru Ho-chenburgerju, je na galeriji počil strel, kateremu so sledili še štirje drugi. Dve krogli sta prileteli v pult poslanca Pogačnika. Min. Stiirgkha je krogla pač lahko oplazila, a zadela ga ni. Streli so provzročiii nepopisen strah in nepopisno zmešnjavo. Seja je bila prekinjena. Šele ko so atentatorja prijeli in ga zaslišali ter odpeljali, se je strah polegel in začelo se je živahno zmerjanje med nemškimi in soeijalnodemokratičniiui poslanci. Sele ob pol 3. se je seja zopet začela, a se je ko j zopet prekinila, ker je pr^sednik sklical načelnike strank na posvetovanje. Nemci so hoteli, da se naj seja sploh ne nadaljuje, a to ni obveljalo. Cez četrt ure se je seja zo- pet začela. Nemci so napravili najprej ministru Hocheuburgerju ovacije, i>otem pa tuleč na socijalne demokrate, hoteli prisiliti dr. Adlerja, da M nehal s svojim govorom. Dr. Adler je odžalovati, da se je zgodil atentat na ministre in je odklonil vsako odgovornost za ta zločin. Povzel je na to besedo ministrski predsednik G a u t s e h. ki je dejal, da se ni čuditi, če se je zgodil atentat, ko se slišijo dan na dan na shodih govori, ki so močno podobni dejanju, ki se je pravkar zgodilo. Gautsch je rekel, da je dr. Adler včeraj na nekem shodu rekel: »Predno lakote pocrkamo, se hočemo svojim sovražnikom vsaj maščevati. »Ministr. predsednik je končal z izjavo, da se ne boji in da bo vlada vzdržala red in zakonitost. Krščanski socijalec Baeehle, nemški liberalec Gross in nemški na-cijonalec StoIzeJ so nato srdito obsojali socijalne demokrate zaradi njihovih hujskanj in jim nalagali mora-lično odgovornost za zgodi vsi se atentat, ministrskemu predsedniku pa je odgovarjal v imenu socijalnih demokratov Daszvnski. Tudi o napadu nemških poslancev na češke otroke se je vnela velika debata in junnftki Nemci so vse tajili in se delali lepe. Koncem seje je Gautsch še obžaloval in zavrnil interpolacijo nemških poslancev, ki so napadli angleškega poslanika Cartwrighta, češ, da dela na Dunaju proti Nemčiji naperjeno politiko. Poslanec Malh o ministru HKhenburjerju, Dunaj, 5. oktobra. Atentat na ministra Hochen-burgerja je danes vzbudil živahne pogovore o njega vzrokih. Poslanci so v posameznih gručah disputirali zlasti v sodbah dunajskega deželnega sodišča, ki je nad otakrinškimi demonstranti izreklo tako krute obsodbe. Več. kakor 45 let težke ječe so dobili večinoma mladi ljudje za dejanja, ki so ob drugih prilikah ostala popolnoma nekaznovana. Opetovano se je danes opozarjalo na dogodke v Inomostu, kjer so nemški dijaki razdejali laško fakulto ter po mestu ogrožali življenje in imetje Italijanov, ne da bi bili potem primerno kaznovani. Poudarjalo se je,da je ravnalo dunajsko sodišče tako kruto na izrecno povelje justičnega ministra in tudi treznejši nemški politiki so obsojali strahov al no brezobzirno postopanje drja. Hoorn^n b u rge rja. Od nemških poslaneerv je olisojai justič-nega ministra posebno ostro posl. M a 1 i k. Poudarjal je, da to ni edini slučaj, v katerem zlorablja dr. Hoohenburger svojo oblast. Ne le, kadar gre proti socijalnim demokratom temveč povsod i kjer pridejo v poste v politični ali narodni nasprotniki upravlja ta minister svoj resori kot zvesti mandatar nemške^, Nationalverhanda. Avstrijska justi-ca je pod Hochenburgerjem dekla nemških nacijonalcev in nastopa kruto proti vsakemu, ki je njih nasprotnik. Malik je uato pripovedoval o svojih pravdah proti spodnje-štajerskim nemčurjem ter izjavil: »Nemški sodniki so se pokazali kot verni in poslušni sluge tega sistema; moram priznati. Ha sem, akoravno Vsenemec, našel objektivno pravičnost le pri svojih največjih narodnih nasprotnikov, pri slovenskih sodnikih. Je žalostno, da moram tako govoriti o naših *jx>dnještajerskih .rustičnih razmerah, toda resnica ostane resnica. — Lepšega in sijajneseira spričevala si slovenski sodniki ne morejo želeti, kakor je to, ki ga jim daje eden najzagrizenejših sovražnikov vsega kar je slovensko. Drajlnjn in učiteljstvo. (Konec.) Dvakrat je že vse avstrijsko uritoljstvo. brez razlike narodnosti, zbrano na Dunaju, zaprosilo tndi sprejema pri eesarju v kabinetni pi sarni. toda učiteljstvo preko prošnj.« ni prišlo naprej. Sedaj pa dviga a\ strijsko učiteljstvo svoj glas vnovič in kliče vladi, da je skrajni čas, da tudi drsava stori svojo dolžnost ter priskoči deželam za regulacijo učiteljskih plač na pomoč. Država ima vedno denarja dovolj, kadar gre za kako drugo vprašanje, naj ga ima enkrat tudi za trpina, učitelja. Ko zborovale zadnjič* avstrijske delegacije, je bilo slovenskemu delegatn lY2i) milijonov še premalo za vojiie ladje, nikdar pa ni zinil niti besede, da bi se spomnil bedne >lovensk*-ljudske šole. Doslej država za naše ljudske šoje ni imela še nioesar drugega, kakor zanikrne okrajne šolske nadzornike, ki tirajo učiteljstvo, ki nočv u mazati svojega imena in svoje rasti, po zaslugi krščanske ljul>ezni polnih božjih namestnikov v disciplinarne preiskave. LISTEK. Uu&ejen in sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) ^Človek ne ve, na »kakšnega Člo-veka naleti.« razlaga in se opraviču-je 'Janez, in oči se mu spet zasvetijo hudomušno, »če se ne motim, je hotel vam povedati, da se je zaročil danes z Milo. Tako se namreč meni zdi.« Se govorite vendar takih neumnosti, Janez,« skoraj zakriči iCžen. »Prav velike neumnosti so to res, ali utegnejo biti resnične,« reče Janez. Vsaj veliko se je danes govorilo o zaroki pri Železnikovih. Tisti gospe d je namreč zaprosil za Milino roko. če mu jo je dala, ali mu je ni dala, mi ni znano. Natanko pa vem, da sta Železnik in Železnikovka dala besedo.« »To ni mogoče,« vzdihne Ržen. »Gospod, jaz bi mesto vas prosil j rav ponižno odpuščanja gospoda Zgovorna,« se obrne Janez proti Slamniku. ; Vi imate vedno kaj na vesti; krr precej to storite,« mu svetuje Slamnik. »Boste videli, gospod, da ima tudi .Janez večkrat prav,« de Janez. »Le poslušajte! Še meni se ni kaj takega pripetilo, ko sem bil za streža-ja pri svojem stotniku, ki je bil samo takrat vesel, kadar «e je napil malage in takih tekočin. Čuvaj Svetilnik mi je pravil, da se gospodična pristranjskega načelnika knja zaradi vas Novica, da se vi pri sodnikovih ženite, je prišla tisti gospodični na nit o v taki obliki, kakor da snubi sodnikovo dekle gospod Zgovoren.« ;>Tu imate za liter vina, če je to res!« zakliče radostno Zgovoren. »Če je čuvaj lagal, sem jaz tudi.« de Janez ter vzame denar čude se. da se je Zgovoren tako razve-selil njegove novice. »Hude je, gospod adjunkt, hudo! Pa saj je bilo meni še huje, ko sta se mi skujale kar dve ljubiei, kuharica in natakarica, hkrati. To sem imel na jeziku za v**. Pa hvala za denar!« se še zahvali potem pa odide v gostilno »pri lepi Mimici«. Ržen ni mogel več ostati med prijateljema. Preveč hudo mu je bilo pri ^rcu. Saj se je mogočo že danes odločilo, da postane Mila Zamejčeva Žena, kajti oni gospod, ki je zahajal prav pridno k Zeleznikovim, ni bil nihče drugi, kakor veleposestnik Ivan Zamejec iz Podravja. T:i Janez je prav sumil. Železnik in Železnikovka sta dala besedo po-dravskemu agraren na biukoštno nedeljo. Odkar je bil Zamejee v Za vin-ku, tudi enkrat še ni bil Ržen pri Železnikovih, in z Milo že tri dni ni nič govoril. Zato rri prav nič vedel, da se popeljejo Železo i kov i in gospod Zamejec ponoči v Postojnsko jamo, kamor se je tudi on namenil, da si ohladi vroče srce v hladnih podzemskih votlinah. Natanko s tistim vlakom kakor Železnikovi in veleposestnik se je odpeljal tudi on. Ali v njihovo družbo ni hotel. Sam se je peljal v majhnem kupeju in obupne misli so mu rojite po srlavi . •. Na binkostni ponedeljek je skoraj cela Evropa zastopana v Postojni. Ponosni Anglež, vljudni Francoz, ošabni Nemec, zgovorni Italijan, bahati Oger in Slovani vseh plemen so pridejo čudit čarobnim krasotam podzemskega »veta. Dopoldne je vse živahno po mesto. Stanovanja so prenapolnjena, in gostilne so kar natlačene občudovalcev in ljubiteljev naravnih krasot. Kolesarji švigajo po cesti med mnogimi avtomobili, kočijami, kole-selji in dvokolnicamL Solnce prav po notranjsko pripeka, in pred njegovimi pekočimi žarki se vse skriva ter beži v senco hladit se in gasit si neznosno žejo. Tam na koncu mestnih hiš je zagledal Ržen na precej velikem gostilniškem vrtu živahno družbo iz sedmih oseb, od katerih so bile tri ženskega -pola štiri pa moškega spola. Železnikovi z Zamejcem in Sušni-kova z Zravnom so bili. Z veseljem bi ga bili sprejeli v svojo sredo, ali Ržen a jo nekaj pognalo od tam, da se je hitrih korakov oddaljil ter pomešal med pisano iniiožioo. Zalka in Mila sta si imeli toliko povedati, da so ju morali opomnili ca p.vo, ki je stalo pred njima na mizi. Izprva sta govorili o, splošnih novicah. Ali kmalu sta jo zavili na svoje zasebne stvari. Še več. Razkrili sta druga drugi svoje srčne križe in težave. Saj je vsakomur znano, da človek najraje to govori, kar mu polni srce. Mila sc je pritožila čez svoje starše, ki jo silijo, naj vzame Zamejca za moža. Dolgo se je upirala, a se ne bo več dolgo mogla braniti. S težkim in krvavečim srcem se bo odrekla lepi mladi ljubezni ter se udala nerodnemu srcu okornega agrarca. Pa kuj se M Teta tako hoče, in papa in .nama ji hočeta ugoditi. Včeraj sta že dala besedo Ivanu Za m*1 jen. »Kako pa gospod Zgovoren. aH se km^Iu oženi s sodnikovo hčerko?« vpraša nesrečna Zalka Milo. • Kaj praviš?!« se strašansko začudi Mila. »Ali še ne veš!! se še bolj začudi Zalka. "Da imate obe sodnikovi hčeri ŠonIna, to vem, drugega pa nič,« reče Mila. »In Zgovoren je tudi snu bet* pri sodnikovih.« meni Zalka tako glasno, da jo je cela driržba poslušala. »i^e snnbi gospo svetnikovo, aJ» pa njeno kuharico.« se vmeša Železnik v njun pogovor. Družba se je široko zasmejal* Železu i kov i m bosedam. »Veš, gospod Slamnik je Olgin. a sodni pristav Piš pa Dan in ženin,* pove Mila ter zvedavo pogleda Zravna. »Kaj nam ne poveste,«. zaeude-uo spregovori Zalkin oč*. »Pri nas v Pristranju smo čnli povsein drugačen glas u tej zadevi. Zgovoren da ae ženi pri sodnikovih, se nam je povedalo, kaj gospod Zraven?U »Da, tako je!« mu pritrdi Zraven. (Dalje prihodnji.) Vse zahteve, ki jih je stavilo avstrijsko napredno učiteljstvo na svojih shodih, smo zbrali tudi mi in jih izrekli v resolucijah. Na izrednem zborovanju delegacije »Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« dne 4. oktobra 1911 v veliki dvorani Mestnega doma zbrani učitelji I. ponavljamo stare zahteve vseh organizacij avstrijskega učitelj-stva, ki merijo na popolnitev, oziroma na izpremembo § 55. državnega šolskega zakonika v tem smislu, da morajo biti nunrmalne plače, ki se ne smejo znižati v nobeni deželi, tako odmerjene, da učitelji lahko vse svoje moči posvetijo svojemu poklicu rn da tudi svojo rodbino lahko vzdrže po lokalnih razmerah. Kot take minimalne plače morajo veljati dohodki, ki gredo po vladnih določbah c. kr. državnim uradnikom štirih najnižjih činovnih razredov; II. da bo deželam mogoča izvedba take regulacije učiteljskih plač, opozarjajo državo na njeno dolžnost, da Tjoodložno izvede sanacijo deželnih financ v svrho regulacije učiteljskih plač,, oziroma določi v ta namen deželam prispevek H državnih sredstev; III. poživljajo vse nierodajne činitelje, to je vse deželne odbornike in deželne šolske svete onih krono-vln, ki so združene v Zavezi, da se z vsemi sredstvi in z resno voljo popri-mejo končnoveljavne rešitve učiteljskega vprašanja v smislu zahtev reso! ucije 1. IV. posebno pa apelirajo na vse državne in deželne poslance, da se z vsemi silami zavzamejo za izpolnitev učiteljskih zahtev, ki so z ozirom na sedanje socijalne razmere neodložljive. Resolucije so bile soglasno sprejete, nakar je govoril kot zadnji govornik, z velikim navdušenjem sprejet^ državni poslanec dr. Ravnihar. Slovenski učitelj je bil vedno zvest sobojevnik napredne ideje in prijatelj stranke, katere funkeijonar sem jaz. To prijateljstvo naj ostane tudi za naprej verno in zvesto na obeli straneh. To, da učitelj ni državno nastavljen, stori razmerje me 1 učiteljstvo m in državo nenaravno. Šolstvo je državna institucija in zato bi morala biti država edini službeni gosy>odar učiteljstva. S tem bi "bile razbremenjene tudi skrajno obupne deželne finance. S tem pa bi bil odvzet od učiteljstva tudi oni duševni jarem, ki tudi danes še tlači ■učiteljstvo k tlom. Na vseh koncih prirejajo shode proti draginji, deloma zelo burne shode in tudi o izgredih slišimo. Te izgrede obžaluje pač vsak izmed nas, vendar pa so sami obsebi ranljivi. Tudi tu v Ljubljani so se vršili shodi proti draginji. Po-7.T10. skoro najzadnji ste so oglasili tudi vi. Očital bi vam to, če bi ne vedel, da je vaše celo življenje en sam vzklik gorja in obtožba krivič-nosti človeške družbe. Vzlic temu vršite vestno svoj poklic in priznati moram; Res trpini ste, a še večji ste jimaki! Tudi državni zbor, takozvana -ljudska zbornicam se je že začela pečati z vašim vprašanjem in se začela zanimati za vaše zahteve. Nato prečita poslanec Ravnihar tri predloge, ki so došli parlamentu in ki se deloma krijejo z izvajanji zgornjih resolucij. Nekoliko bolj konkretna so izvajanja socijalnih demokratov, ki zahtevajo za učitelje od 4. do 0. leta uvrščanje v XI. činovni razred, od ^0. do 16. leta v X.. od 17. do 25. le-ia v IX. in od 26. do 35. leta v VUI. činovni razred. — Za svojo osebo hi dostavil k vašim zahtevam še, da naj določi država rok, do kdaj mora ■zdati dežela deželni zakon v okvirju tega državnega zakona, to pa bi nasvetov*] zato, ker vem da v naših razmerah ničesar ne dosežemo, če ni natančno določen ča^ do kedaj se mora ta vozel razvezati. Nato se je oglasil k besedi se učitelj Česnik, ki je predlagal izjavo, da odklanja učiteljstvo na podlagi § 55. z ozirom na sedanji položaj vsako odgovornost, če ne more zadoščati svoji nalogi, nakar je predsednik Jelene I zalivalo poslancem in zborovalcem zaključil zborovanje. HolllonsKo-turiko volno. Boj za Tri polis še vedno divja. V sredo je začela italijanska mornarica zopet bombardirati tripoliske utrdbe. Velike škode ta bombarde-ment ne bo napravil Turkom, ker je mesto Tripolis skoraj popolnoma zapuščeno. Mnogo nevarnejše je gibanje, ki se je pojavilo v vseh večjih turških mestih proti inozemcem. Središče tega gibanja je Solun, kjer Mladoturki neprenehoma hujskajo. S tem Mladoturki prav posebno otežkočujejo misijo sedanjega kabineta. Dogodki v Tripolis«. V sredo so Italijani nadaljevali bombardement proti zunanjim utrdbam. Na notranje utrdbo niso streljali, ker niso hoteli poškodovati mesta. Bateriji »Sultauie« in »Hamidie« sta demontirali. Ko je bojna ladja »Garibaldi« priplula v pristanišče, sta dva častnika preiskala baterijo in našla prazno. Zaklope pri kanoni h so odvzeli. V bateriji so bili trije mrtveci. Nekatera poročila pravijo, da Tur-kl niso še ponudili kapitulacije. »Cor-riere d' Italia« pa poroča, da se je mesto Tripolis že vdalo. Turški guverner sam je zaradi javnega reda in miru prosil, naj Italijani mesto zasedejo. Moštvo treh italijanskih ladij se je izkrcalo v Tripolisu. Zasedli so vse baterije in so zastražili konzulate, cerkve, pokopališče, kakor tudi katoliško bolnico, ne da bi se jim Turki upirali. Mesto je mirno in skoraj popolnoma prazno. »Paily Chronicle« prinaša poročilo svojega vojnega poročevalca, ki je kot očividec prisostvoval bombardiranju Tripolisa. Poročevalec je bil na krovu parnika »Talna«, katerega je deset milj pred Tripolisom ustavila italijanska križarka »Varese«. Prvi strel je bil namerjen v utrdbo Char-chatti. V mestu in v pristanišču ni bilo ljudi. Nato so začeli streljati na drugo utrdbo. Turki so se branili z veliko energijo. Zadeli niso nobene vojne ladje. Gb 4. popoldne so Italijani zahtevali, naj se trdnjava vda. Ker ni bilo odgovora, so nadaljevali bombardiranje. Pristaniščne utrdbe so bile kmalu popolnoma razrušene. Streli ladje »Garibaldi« so razrušili svetilnik. Nemogoče je navesti izgube Turkov; nekako so pa velike. Do zdaj se ni nkreal noben mornar. Turki so sami odstranili pomorske mine in revidirali morske načrte, da omogočijo transport svojih čet. Iz Egiptu poročajo, da so Italijani začeli bombardirati tudi mesto Benghasi ter razrušili brezžično postajo. Turki in domačini so hoteli v torek prekoračiti tunezijsko mejo, toda francoske oblasti so to preprečile. Večje število Turkov, med temi tudi par vojaških zdravnikov, je skušalo z avtomobilom priti čez mejo, toda mejna straža jih je ustavila, nakar so se jnrnili. »Secolo« poroča iz Avguste: Pri bombardiranju Tripolisa sta bili potopljeni dve turški torpedovki. Pred Prevezo. Poveljnik italijanske eskadre, vojvoda abniški, je na brzojavni ukaz iz Rima prepovedal, da bi od-pluli italijanski torpedni rušilci v artski zaliv. Nekateri menijo, da se bo zadeva mirnim potom rešila ali pa da bo akcija turške mornarice pred Prevezo začasno ustavljena. Poroča se, da so Albanci po razrušitvi pristanišča Gumenice razorožili in pomorili vse moštvo turških torpedovk, ki se je rešilo na suho. Turška vlada skuša najeti grške pa mike za transport petroleja, vode in živil v Tri-politanijo. Carigradski list »Sabah« poroča iz Preveze: Sovražna mornarica križa pred pristaniščem. Večina bomb, ki so padle v mesto, razvija strupene pline. Turški kabinet. Turški poslanik na Dunaju Re-šid-paša je izjavi!, da sprejme portfelj zunanjenga ministrstva in 1k> takoj zapustil Dunaj. Razpoloženje v Turčiji. Poslanec Riza Tevfik napada v »Jeni Gazeta« Mlndoturke, ki so zlorabljali ustavo, izgubili simpatije Evrope in si nakopali sovraštvo v deželi. Ce bi bil na krmilu pravi ustavni režim, bi to Turčiji napram Evropi več koristilo nego oborožena sila. Vsi morajo na to delovati, da pride na krmilo vlada, ki bo vodila posle brez zunanjih vplivov. Vlada noče ugoditi vodilnim krogom v Solunu in začeti z ostrimi odredbami proti Turkom. Vendar se pa pojavlja v Solunu jako nevarno gibanje. Socijalisti v Solunu so organizirali v sredo protestni shod proti postopanju Italije v tripolitanskem vprašanju. Na shodu so apelirali na solidariteto mednarodnega proletarijata, proti kolonialni politiki vseh kapitalističnih držav, posebno Italije. Govorilo se je v petih jezikih. Kar najostreje so obsojali šovinizem turških mogotcev. Sprejeli so resolucijo, naj se podpirajo mednarodni koraki v dosego .svetovnega miru in naj se v tem oziru stopi v zvezo z vsemi socialisti v Turčiji in ostalih balkanskih državah. Končno so protestirali proti temu, da bi se vsi Italijani izgnali iz Turčije. I Dogodki v Italiji. Iz pristanišča v Genovi je v sredo odplul transportni parnik z 1200 vojaki v Tripolitanijo. Pred odhodom je prišel korni poveljnik Vomassi na krov ladje, da se poslovi od čet. Na parniku »Prinzessin Alice« Severo-neiuškega Llovda, ki se je nahajal v bližini, je pri tej priliki zaigrala godba italijansko kraljevo koračnico, kar je vzbudilo med vojaki in ljudstvom veliko navdušenje. General se je za to zahvalil. Te dni odpelje neki parnik priprave za radiotelegrafično postajo v Tripolisu. Italijanski agenti hodijo po Belgiji in ponujajo v ondotnih premogo-kopih selo visoke cene za premog. Italijani so v Antverpnih in Roter-damu najeli veliko število ladij za transport premoga. O papežu se poroča iz Vatikana sledeči značilen dogodek: Sin nekega višjega papeževega uradnika je bil vpoklican kot rezervnik. Prodno je odšel k svojemu polku, ga je pozval papež k sebi ter se informiral o nje* govih osebnih razmerah in ga opomnil, naj izpolnuje svoje dolžnosti kot državljan in vojak. Škof Bonomelli v Kremoni je izdal pastirski list, v katerem odobruje vojno, ki se vodi za civilizacijo in proti brezvercem. V Cagliardiju je nadškof blagoslovil vojake, ki so odhajali na bojišče. Dva duhovnika sta prinesla kos raztrgane rdeče-rumene zastave, ki je bila odvzeta Turkom v boju pri Lepantu. Bosanski muhaiuedanci grofu Aehrenthalu. Muhamedanska stranka v bosanskem saboru je brzojavila grofu Aehrethalu, da sočustvujejo kot pripadniki carigradskega kalifata z usodo Turčije, ker smatrajo nesrečo Turčije kot nesrečo Islama. Poslanci prosijo grofa Aehrenthala v imenu bosanskih muhamedance v, naj skupno z drugimi evropskimi faktorji deluje na to, da se prepreči nadaljno prelivanje krvi. Italija je napadla mirno Turčijo v trenotku, ko je ta uvajala v deželo evropsko kulturo. Bosanski muhamedanci upajo, da se bo monarhija postavila na stran pravice. To bi prineslo monarhiji čast, pa tudi korist. Velesile. Berolinski »Presstelegraph« poroča iz Pariza: Iz zanesljivega vira poročajo, da se kabineti v Londonu, Parizu in Petrogradu dogovarjajo zaradi onih korakov, ki naj se napravijo, če bi prišlo v turško-italijan-skem konfliktu do blokade Dardanel. Definitivno stališče bodo te tri velevlasti zavzele v par dneh. Najbrže se bo Italiji svetovalo, naj pod nobenim pogojem ne blokira Dardanel. Politična Kroniko. Atentat na ministre. Bilo je včeraj ob %fJL popoldne, ko je med govorom dr. Adlerja počil na galeriji poslanske zbornice prvi strel. Na ministrskem prostoru sta sedela samo naučni minister grof Sturgkh in ju-stični minister Hochenburger. Predsedoval je podpredsednik Jukel. Prvemu strelu je sledil klic »Živela mednarodna socijalna demokracija«, na kar je revolver še štirikrat počil. Nastala je zmešnjava, a vendar je dal prihiteli predsednik dr. Svlvester znamenje, zapreti vse izhode. A tega ni bilo treba. Atentator se ni umaknil s svojega prostora in se ni branil, ko so ga sluge prijeli. Dva policijska stražnika sta prevzela atentatorja in ga peljala v posvetovalno sobo, kjer je bil zaslišan. Rekel je, da je socijalni demokrat in da je hotel ustreliti justičnega ministra. Povedal je, da je iz Dalmacije, a pridel si je napačno ime. Dognalo se je pa, da se imenuje Nikolaj Njeguš. Poslanec Biankini je mnenja, da NjeguŠ ni Dahuatinec, nego Črnogorec. Mož je bil slabo oblečen. Našli so pri njem še gorki revolver in hranilnično knjižico. Po zaslišanju je bil odpeljan v policijski zapor. Sodi se, da bo tožen in sojen samo po paragrafu zaradi hudodelstva javne nasilnosti in ne zaradi poskušenega umora, ker je bil z druge galerije tako odddaljen, da s svojim revolverjem ne more nikogar ustreliti. i * V ljudski dvorani mestnega magistrata na Dunaju se je vršil včeraj dravinjski shod mesarjev, ki ga je sklicalo osrednje vodstvo za trgovino obrti in industrijo in katerega so se udeležili zastopniki 81 most s skupaj nad 4,000.000 prebivalci in 161 zastopnikov zadrug in drugih korpo-raeij s skupaj 385.000 člani. Pozdravil je shod podžupan Porzer in želel shodu največ uspehov. Shod je sklenil nato resolucijo: Zastopniki vseh avstrijskih meščanskih strank izražajo svoje pravno mnenje, "da je vsaka prepoved uvoza mesa in živine iz drugih, kakor veterinar no - policijskih vzrokov popolnoma nedopustna in da nobena izmed obeh vlad ne more zabraniti uvoza, če se ta vrši pod sedaj veljavnimi rigoroznimi veterinarno . policijskimi predpisi. Zlasti pa se ne da zagovarjati nikakršno kontingent i ran je nvoza in tako kontingentiranje naravnost bije v obraz zakonu. Zato zahteva shod dovoljenje uvoza inozemskega mesa in živine iz balkanskih držav, zlasti is Srbije posebno pa klavne živine In plemenske živine. a • sj pomenski deželni zbor je bil včeraj odgođen, ker se hrvaško-musli-manski blok ni mogel zediniti s Srbi zaradi volitev v odseke. Deželni zbor je odgođen za nedoločen čas in je zelo dvomljivo, Še se bo sploh Še sestal, ker deželna vlada v njem nima večine. s s • Železničarji so imeli v sredo na Dunaju veliko zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo, da dosedanji vladni načrti za železničarje niso sprejemljivi. * s * Zastopniki društev poštnih uradnikov so sklenili na svojem predvčerajšnjem zborovanju predložiti vladi in parlamentu svoje zahteve v obliki ultimata. * <* m Monarhisti na Portugalskem nadaljujejo svoje delo. V okolici bivšega kralja Manuela imajo baje poročila, da sta se dvignili provinciji Minho in Tras Os Montes v pri leg monarhije. V Bragi Guimaries, Chaveci in Agancije je monarhija že proklamirana in vojaštvo se je% priklopilo armadi Conceira. Kmetje so baje povsod za monarhijo in monarhisti pričakujejo resnejši odpor samo v Liza-boni in Oportu. Bivši kralj se je vrnil v London.ter tam pričakuje razvitek dogodkov. V Oportu je vlada izvršila mnogo hišnih preiskav in aretacij pri ljudeh, ki so na sumu, da so zapleteni v monarhistično zaroto. Mesto je mirno. Finančni minister Leite, ki je prišel iz Lizbone v Oporto, je bil z veseljem pozdravljen. • Nemiri v vzhodnjih delih kitajske provincije Sečuan naraščajo in ogroža ljudstvo tudi že mesto Oung-King. Vlada namerava poslati vojaštvo iz provincije Kvang tung v uporne pokrajine, nadomestni kralj pa ugovarja tej odredbi vlade, češ, da je v deželi že itak premalo vojaštva. JtolersKo. Drobne novice. Tatvina. Fr. Balonu, posestniku na Bizeljskem je ukradel nekdo iz kleti 100 1 mošta. — Nesreča pri trgatvi. V Zrl ol a h so trgali v Bovhovem vinogradu. Med obedom je hotel domači sin Janez ustreliti iz pištole pred vi-ničarijo. Pištola pa se mu je v levi roki razletela in mu vse prste odtrgala. — Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje posestniee Fišer v Rajhenburgu. Ogenj je na doslej neznan način nastal v svinjaku. — I z J u r k 1 o Š t r a poroča »Tagespost«, da je orožniški stražmešter Anton Hojs neznano kam izginil z 481etno, omoženo posestnico Frančiško Pregrad. — Zgorela je hiša posestnika Plavčaka v Tlakal poleg Rogatca. Škoda je precejšnja, ker posestnik ni bil zavarovan. Ogenj je nastal vsled prezakurjene peči. Drobne novice. Drzna t a t v i-n a. V ponedeljek dopoldne je imel g. Fran Rakovič, nadzornik nizozemske zavarovalnice na življenje, opraviti v Ahleitnerjevi pekariji. Ko je nekaj plačeval, mu prinese pismonoša vsoto denarja in sicer dva bankovca po 100 kron. G. Rakovič je vtaknil — kakor trdijo v pekariji — oba bankovca naglo v suknjin žep. Ko pa je prišel ven, ni bilo po denarju ne duha ne sluha. Tatvine osumljena je neka ženska. — Sneg je padel po vseh višjih vrhovih Sa-vinskih planin, celo Pohorje je belo. — Cigan z 51 prstani. V Mariboru so prijeli cigana Jurja Vajda, ker se ni mogel izkazati, odkod je in kaj dela. Našli so pri njem 51 prstanov iz neke rumene kovine s ponarejenimi kameni. Cigan je rekel, da je hotel na gostiji svoje sestre obdariti goste s prstani — v resnici pa gre za goljufivo prodalo teh prstanov. Ako je koga oškodoval, se naj javi na mariborskem mestnem uradu. — Ozdravel je popolnoma dež. posl. učitelj Otter. Zapustil je že bolnišnico usmiljenih bratov v Gradcu. — V Maribor pride letos oficirska šola kavalerij-ske brigade. Za ekvitacijo uredi mesto znano Lorberjevo posestvo. Iz Maribora nam poročajo: Te dni se je vršil v hotelu »Meran« sestanek spodnještajerskih trgovcev s senom. Največ se je govorilo o šikaniranju štajerskih trgovcev in pre-kupcev s senom od strani židovskih senskih trgovcev na Češkem. To šikaniranje obstoji zlasti v tem, da s«^ doposlano blago zavrne zaradi ene ali druge dozdevne napake, vsled česar imajo škodo prekupci in konzumenti. Sklenilo se je obrniti na češko in nemško zvezo kmetijskih zadrug v kraljevini češki, da določita strokovnjake, kateri bodo v spornih zadevah odločevali, ali so zavrnitve upravičene ali ne. Sklenilo se je tudi naprositi omenjeni zvezi, da naj dasta na razpolago skladišča, v katere se seno zloži, dokler se prepir med prekupcem in trgovcem ne poravna. Na Štajerskem bo odločevala v spornih zadevah Zveza kmetijskih za- drug v Gradcu. Vsi trgovci in prekupci so se zedinili, da se imajo v bodoče prodaje in dobave vršiti po uzansah graške blagovne borze. Cene za seno nekoliko nazadujejo. Koroiko. Prekupčija na celovškem trgu. V zadnji občinski seji v Celovcu je slavil odbornik Welzlar predlog, da bi se spremenil § 27. tržnega reda, ki dovoljuje preknpčijo na trgu. Prekupčija se je namreč na celovškem trgu že tako razširila, da je skoro nemogoče, da bi konsument mogel kupiti naravnost od producenta. Ti prekupčevalci pokupijo od kmetov cele vozove živil in jih potem draže na trgu kakor hočejo. Prekupoevalke gredo vsako jutro kmetom naproti ali jih počakajo še pred mitnico ter kupijo tam za primerno nizko ceno vse blago. Zato zahteva govornik, da se ta paragraf tržnega reda spusti ali spremeni in ta prekupčija prepove. Krvavo maščevanje. V Hinte-rerjevi gostlini v Moli brucke sta se sprla posestnikov sin Schobrov in neki ključavničarski pomočnik. Schobrov je vrgel v šali ključavničarja po tleh, kar je tega tako ujezilo, da je takoj zapustil gostilno. Ko se je Schobrov vračal pozneje domov, ga je napadel ključavničar z nožem in ga dvakrat sunil. En bodljaj mu je prerezal prsa drugi pa ga je jh>-škodoval na bradi in vratu. Schober je smrtno nevarno ranjen. Ključavničarja so ujeli drugi dan in ga oddali sodišču. Primorko, Tržaški deželni zbor. Včeraj se je vršilo 5. zasedanje tržaškega deželnega zbora. Zborovanja se je udeležilo 47 poslancev. — Po daljši debati je vsprejel deželni zbor vse vladne predloge, ki se tičejo spremembe zakonskega načrta glede davka na prirastek vrednosti nepremičnin. Ta prvotni zakonski načrt je spre jed t r-žaški deželni zbor v zasedanjih dne 4., 9. in 11. novembra lanskega leta. Dalje je bil vsprejet proti 3 glasovom nujni predlog poslanca Fianiina glede ustanovitve laške pravne fakultete v Trstu., Sprejeli so tudi enoglasno predlog ravno tega i>oslanca, ki zahteva, da se goriško žensko učiteljišče tako preuredi, da se lahko nudi didaktični in pedagogični pouk tudi italijanskim učenkam. Poslane<-Ferluga je stavil resolucijo v kateri zahteva, da vlada vse uredi glede jk>-vrnitve škode nastale vsled letošnje suše. Tudi ta resolucija je bila sprejeta, nakar se je zasedanje ob polu desetih zaključilo. Velik požar v Gradišču ob Soči. V četrtek ponoči je izbruhnil ogenj v gostilni »Alla Speranza« v Gradišču ob Soči. Ogenj se je zelo hitro širil. Rešiti niso mogli ničesar. Gos]>o-dinja se je resila v zadnjem trenotku s tem, da je skočila skozi okno v prvem nadstropju. Ogenj je uničil hišo »Speranze« in še zraven stoječe posestvo Mozetičevo. Skoda znaša nad 200.000 K, ki je delno krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Na pogorišče sta prišli tudi požarni brambi iz Fare in iz Zagrada. Iz finančne službe. Finačni tajnik Tomaž Kreneis v Sarajevu je dobil povodom vpokojenja naslov in značaj finančnega svetnika. — Finančni podtajnik dr. Ivan Pesek v Mostarju je postal finančni tajnik v VIII. razredu. Grška kraljeva jahta, ki se je mudila sedaj nekaj časa v Trstu, je od* plula včeraj ob 8. zjutraj na Krf. Porotno sodišče v Trstu. V sredo se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti 271et-nemu mizarju Francu Franceschini-ju. Obtožnica ga dolži. da je iz maščevanja zažgal hlev svo.iega gospodarja Primožiča v Rovinju. Ogenj so sicer kmalu udušili, vendar je znašala nepokrita škoda 560 kron. Fran-cesehini požiga ne taji, vendar pa pravi, da se prav ničesar ne spominja, posebno ker je bil takrat silno pijan. Priča Ivan Ferluga izpove, da je videl obtoženca, ko je vrgel vžigalico in gorečo smotko v slamo, in pobegnil. Na begu se je sumljivo oziral nazaj na pogorišče, kar spričuje, da je res z namenom zažgati, vrgel ogenj v slamo. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji in sicer glede krivde zažiga in glede krivde škodoželjnega poškodovanja tuje lastnine. Porotniki so zanikali prvo in potrdili drugo vprašanje. Sodišče je obsodilo Franceschinija na 18 mesecev težke ječe. Nato se je pričela obravnava proti glavnemu uredniku A. Lanca in odgovornemu uredniku Ivanu Cianu, ker sta v svojem listu »Lav oratore« napadla pomorskega častnika Marka K ozn lica. Vabilo ta Mi iililm ki bo v soboto, dne 7. oktobra ob S. zvečer v Mostnem domu. Na shodu se predstavi kandidat narodno-nanredne stranke za deželni zbor, g. Adolf Ribnikar. IZVHŠEYAUn ODBOR narodno - napredne stranke v Ljubljani. e vesti. -j- Pod komando dr. Susteršiea. Piše se nam z Dunaja: Dr. Šusteršič je imel danes v četrtek 5. t. m. popoldne konferenco z baronom Gau-tschem ter bo jutri o njej v seji Hrvatsko-slovonskega kluba poročal. To dejstvo samo na sebi ne vsebuje ničesar čudnega. In vendar je za razmere, ki vladajo danes v tej »skupni jugoslovanski« parlamentarni organizaciji, v kateri se baje nahajata dva enakopravna činitelja klorikalnopravaška »Hrv. slov. zajednica« ter istrski »Narodni klub« nad vse značilno. Kaže namreč, da gj je dr. Susteršič že prisvojil faktično absolutno gospodstvo, ki se več ne ozira na avtonomijo in na pravice v njegovem klubu organiziranih >oracij ter se niti ne potrudi več :.ti se vsaj formalnih ozirov. Dr. Šnstersič je dal v »Slovencu« proglasiti, tla je baron Gautsch ]>ovabii načelnika »Hrv. slov. kluba« na konferenco, to pa je bilo vse, kar je ^;nntral za potrebno. Vsak abonent in čitatelj »Slovenca« je bil toza-,i vno vsaj o dejstvu samem informiral?, člani in pa prezidij »Hrv. slov. kluba« pa niti o tem ne. Če da-- - slučajno niso vzeli klerikalnega glasila v roke, niso niti vedeli, da se načelnik nahaja pri ministr- o predsedniku, s katerim se dogovarja o situaciji in o bodoči takti- Brv. slov. kluba« brez vednosti in Urez direktiv onih korporacij, ki so v tem klubu zdrnžene. Morda je klerikalni voditelj danes že prevzel dolžnosti, ki vežejo ne le njegove kalne pristalo, temveč tudi nc-►rikarni »Narodni klub«. Dr. Šu-* vrši če v absolutizem je smelo segel čez meje ožje klerikalne družbe ter razpolaga hladno tudi z onimi, ki so zatrjevali, da si skupnost s klerikal-nim voditeljem ne dajo pretvoriti v popolno podrejenost. V kratkih tednih je za mogel dr. Susteršič žakelj, v katerega je prav pretkano vlovil ne-klerikalne istrske poslance, zavezati, m d::nos ga jo nrvk* nesel sel>oj — na prodaj. — Vsa avtonomija, vsa ravnost se v Hrv. slov. klubu uveljavljati le tedaj, kadar to hoče gospod načelnik. - Zvišanje plač državnih uradnikov in zvišanje davkov. Vlada je ožila parlamentu zakonski načrt ki zviša aktivitetnc dokladc državnih uradnikov počenši do VI. ei-novncga razreda in plače poduradnikov En slug. Zvišanje znaša za • VT. čin. razreda 10^, za VH. razred 15^ , zrejemkov drugih državnih r\ d jen cev je treba letnih 20 mil. •00 K, ter odpade od te vsote 14 jonov na nastavljence državnih nie. 6.140.000 K pa na orožniki vo, finančno moštvo, poštne in lavno uslužbence, pisarniške oficijante in pomočnike ter druge noirodhene nastavljence in nekatere gorije delavcev. Skupni zahtevek znaša okroglo 33 milijonov i, od katerih je 22*4 milijona 'Kron nepokritih. Zato je vlada sklenila j nn kt i m tega zvišanja s povi-in davkov in pristojbin ter hoče dobiti iz povišanja osebne dohodnine 15 milijonov kron in iz povišanja pristojbin pri zavarovanju, rentah in proskrbovalninah 3*4 milijona kron, končno pa še 4 milijone pri stavah pri total iza tor jih. Osebna dohodnina se bo zvišala onim davkoplačevalcem, ki imajo skrbeti samo za sobe ali poleg sebe samo še za j eno osebo za 15, oziroma 10%. So- j razmerno zvišanje davka hoče vlada vpeljati začenši od dohodka, ki pre- j sega 10.000 K in znaša povišanje j 2*5% sedanjih davkov. Kot zgornja meja dohodnine je določenih 6*6% dohodka, Olajšave pa hoče vlada dovoliti malim gospodarstvom, ki nimajo nad 4000 K dohodkov na ta na-čin, da se dohodki članov gospodar-itev ne prištejejo dohodkom vodite-Ija gospodarstva. Zakon zahteva nadalje tudi vpogled v knjige tudi za vo instanco za dalekosežnimi kau-telami za davkoplačevalce. Onim produkcijskim podjetjem, ki izkažejo »w prvih 5 lotih rentabiliteto, M masa manj kakor 4%, osiroma 6% se zniža normalni 10% davek na 6» osiroma ' 'o. + Klerikalne kreature so sopet na poslu. Zopet se delajo ogorčene in užaljene v najsvetejših čustvih globoko prepričanih patriotov ter kriče, da dela »Slovenski Narod« na to, »da se Avstrija poniža in potolče ter Srbu in Lahu v žrelo vrže.« In zakaj tako kriče? Ker smo se osmeli-li po zaslugi oceniti delovanje gotovih nazovipatriotov in označiti njihovo bedasto in obenem brezvestno šc u van je na vojno kot največji zločin, kot atentat na ljudsko blagostanje in na ljudske interese. In vender je v eminentnem interesu Avstrije in vseh avstrijskih narodov brez izjeme, da se zagotovi naši državi doba mirnega razvoja in se odstrani vse, kar bi moglo našo monarhijo zaplesti v kakoršnikoli oborožen konflikt. Skušnje, ki smo jih imeli ob aneksiji Bosne in Hercegovine, nas lahko v tem oziru pouče, kako drago je treba ljudstvu plačati akcije, ki so posledica nepremišljenih imperialističnih teženj. Dokazana stvar je, da so se davki prav vsled aneksije več kakor podvojili in da datira neznosna draginja, ki nas sedaj mori in tišči ob tla, od časa, ko smo se pripravljali na krvavo vojno radi Bosne. In vsa ona velikanska nova bremena in neznosno draginjo, pod katero sedaj trpimo, smo si naprtili, dasi ni v Bosni počila niti ena puška. Nobenih vojnih operacij ni bilo potreba, a vendar smo za zgolj formalno posest onih zemlja — dejansko ste bili Bosna in Hercegovina že itak ■davna naši — potrošili malo-dane eno milijardo. In pri tej akciji je bila najobčutneje prizadeta prav naša Kranjska! Prav v tistem času bi bilo treba pričeti z zgradbo belokranjske, oziroma dalmatinske železnice. Denar za to je bil že na raz-I>olago. A prišla je ona težka kriza in denar, namenjen za zgradbo belokranjske železnice, se je porabil za mobilizacijo, mi pa še danes zaman čakamo na zdavnaj že nam obljubljeno in zagotovljeno železnico, ki je za Ljubljano in za vso Kranjsko naravnost življenskega pomena! In sedaj se naj se zapletemo v kakšno avanturo z Albanijo ali celo v pravcato vojno! Ali so klerikalni avanturisti sploh premislili, kaj se to pravi — vojna? Ce bi imeli še trohico zdravih možganov v glavi, bi se morali zavedati, da bi bila vojna lahko naravnost pogubonosna za vso državo, za nas Slovence pa hi pomenjala smrt na narodnem in gospodarskem polju. Cisto gotovo je namreč, da bi bili Slovenci v eventualni vojni v prvih bojnih vrstah. Cvet našega naroda bi izkrvavel na bojišču, na gospodarskem polju pa bi bili potisnem najmanj za polstoletja nazaj. £e sam strah pred vojno ima na gospodarskem polju grozovite posledice. V času vojne napetosti med Nemčijo in Francijo je v Berolinu samo v enem dnevu šlo 1000 milijonov ljudskega denarja v izgubo. Ljudje so kakor besni drveli v denarne zavode ter dvigali svoje prihranke. V par dneh je bilo sto in sto milijonov pobranih iz zavodov in odtegn.ienih prometu, zavodi pa postavljeni na rob gmotnega propada. Sicer pa imamo majhen zgled, kaj pomenja na gospodarskem polju strah pred vojno, že tudi v Avstriji. V Prevezi so talijani streljali na dva turška čolna in razširila se je tudi neosnovana vest, da so na albansko ozemlj« izkrcali par sto svojih vojakov. Listi »Slovenčeve« baze so zakričali in jeli groziti z vojno proti Italiji. To je že zadostovalo, da so kurzi na dunajski borzi rapidno padli in da je vsled tega v par urah šlo k vragu več milijonov ljudskega premoženja. In sedaj naj nastane faktična nevarnost, da izbruhne tu ali tam vojna, v katero bi bila zapletena tudi naša država. Kakšne bi bile posledice za nas Slovence! Te posledice si upamo samo misliti, ne pa povedati. Pomislite samo na naše zavode, na naša podjetja! V nekaj urah bi bil celokupni naš narod na bera-ški palici! Vsak pošten in rodoljn-ben Slovenec torej mora biti načelen nasprotnik vsake vojne, ki bi jo naj vodila naša država, ker bi bila vsaka taka vojna prava poguba za naš narod. Kdor se potemtakem izmed Slovencev navdušuje za vojno, ta je čisto navaden lopov, ki se da •roditi samo od umazanih spekulativnih namenov, zato nas pušča docela ravnodušne in hladnokrvne, če tak lopov in spekulant, ki ščuje na krvavo klanje samo zategadelj, da bi si posamni individui napolnili žepe v albanskih gozdih, da bi dobil kle-rikalizem novo polje za izžemanje ljudskih mas in da bi se v splošni zmedi morda zopet posrečilo oživotvoriti zloglasno Petrovo državo, očita poštenim ljudem »izdajalstvo« in »avstrofobstvo«, zato ker nečejo tuliti z volkovi, zato ker jim je »sa-lus rei publicae suprema lex«, ne pa vsikdar prasni žepi gotovih klerfkal- I sik Hfcraatov a la »Gospodarska zvesa«, ki se upajo rešiti grozečega poloma samo v vojnem času, ko se da tako lepo v kalnem ribariti! Sicer pa, kdaj smo skušali le s eno besedico odobravati ali celo zagovarjati laško tripolitansko avanturo? Mi bi »gentelmane« okrog »Slovenca« pozvali, naj nam svoje podvale in svoja natolcevanja dokažejo, toda opuščamo to, ker vemo, da bi bilo brezuspešno delo apelirati na lojalnost, čast in poštenje pri ljudeh, ki so z vsem javnim in žurnalistiškem delovanja dokazali, da so moralne propalice, politični ničvredneži, denuncijant je in tatovi časti in poštenja! Preveč bi si umazali roke, ako bi se hoteli, če tudi samo v polemiki, pečati s takimi izvržki človeštva, ki hočejo s podlim in infernalnim denunciranjem nasprotnikov kovati zase političen kapital! Sicer pa povemo glasno in jasno, da se od patronov okrog »Slovenca« ne bomo dali učiti avstrijskega patriotizma! Patriot je na odpoved« kakor klerikalci, mi nismo! Povemo pa odkrito, ako je to komu ljubo ali ne, da stojimo neomajno na stališču, da je v življenjskem interesu naše države, da se ohrani mir. Predpogoj za to pa je status quo na Balkanu! To stališče je tudi stališče naše oficijalne zunanje politike. Će pa je to zavzemanje za našo oficijelno zunanjo politiko že »avstrofobstvo« in »izdajstvo«, potem seveda ne zaslužimo drugega, kakor da se nas z ministrom Aehren-thalom vred obesi na prvo poulično svetilko! Kar pa se italijanske ekspedicije v Tripolitanijo tiče, smo mnenja, da je to ekspedicijo — in naj se o njej drugače sodi, kakor se hoče, — v polnem obsegu — čujte, klerikalci! — odobravati,in sicer s strogo avstrijskega stališča! Čim bolj se Italija izkrvavi v Tripolitaniji in proti Turkom, tem manj je Avstriji nevarna v Trstu in Tren tu! To je na dlani in samo tepec ali pa ničvreden špekulant more trditi kaj nasprotnega. — Takšnih tepcev je menda malo, takih lopovskih špekulantov, ki se oglašajo v včerajšnjem »Slovencu«, pa nemara zelo mnogo. -h »Slovenec« — katoliški škof — vojna. »Slovenec« je, kakor pravi, katoliški list in obenem glasilo katoliškega škofa. Kot tak imenuje italijansko ekspedicijo v Tripolitanijo rop, tolovajstvo. Ker je torej »Slovenec« glasilo katoliškega škofa, katerega razsvetljuje sv. Duh, vsaj tako se je škof sam izrabil nasproti duhovnikom, potem mora biti rop in tolovajstvo to, kar »Slovenec« proglaša kot tako. Toda v Kremoni živi katoliški škof, ki se piše Bonomelli in ta je izdal pastirsko pismo, v katerem odobrava vojno v Tripolitaniji ter jo blagoslavlja, češ, da je v interesu civilizacije in vere, ker je naperjena proti nevemikom. Kdo ima sedaj prav, ali »Slovenec« in škof Bonaventura, ki pravita, da je italijansko - turška vojna tolovajstvo, ali škof Bonomelli, ki zatrjuje, da je ta vojna v interesu vere? Klerikalni Salomoni naj nam razlože to zagonetko! + C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Kakor se nam poroča od poučene strani, se nova državna obrtna šola v Ljubljani otvori dne 6. novembra. Ravnateljstvo bode v kratkem objavilo vse potrebne podatke o organizaciji zavoda, o sprejemnih pogojih in o pričetku vpisovanja. — Iz ljudskošolske službe. Gdč. Marija Flander je imenovana za provizorično učiteljico na eno razredni ljudski šoli v Prežganjih. Za provizorično učiteljico v Rožnem dolu v črnomaljskem okraju je imenovana gdč. Alojzija Prerok. — Na osem-razredni mestni ljudski šoli pri sv. Jakobu se ustanovi osma paralelka in nastavi provizorična učna moč. — Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolske svet v Kočevju je imenoval na mesto nadučitelja zdaj okr. šolskega nadzornika Primoscha absolvirano kandidatinjo Frančiško S16 c k 1 za suplentinjo na dekliški ljudski šoli v Kočevju, suplentinjo Berto Lapajne za suplentinjo in voditeljico e n or a 7. redni ce v Vel. Poljanah in bivšega prov. učitelja v Kopri vni k u Frana Langerja za pomožnega učitelja in voditelja enoraz-rednice v Ferdrengu. — C. kr. okr. šol. svet v Črnomlju je imenoval Julijo Luschiitzkv za provizorično učiteljico v Suhorju. — C. kr. okr. šol. svet v Logatcu je imenoval Leo-poldino K o s za provizorično učiteljico v Oblaku. — C. kr. šol. svet ljubljanske okolice je imenoval namesto Karla Benedika, ki je zaradi bolezni na dopustu, Leopoldino K u m p za suplentinjo na ljudski šoli na Brezovici in namesto Jerice Zemljan, ki je dobila dopust, da vodi gospodinjski tečaj »Mladike«, Ano Ravnihar za suplentinjo na ljudski šoli na Viču. — C. kr. deželni šolski svet je sporazumno s kranjskim deželnim odborom dovolil, da se aktivirajo na drugi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani k dosedanjim razredom trije paralelni oddelki in da se v to svrho nastavijo tri provi-zorične učne moči. — Železničarji v pokoju. Nas vse prav veseli, da' se železničarji gibljejo in se zavzemajo za svoje stanje. Želimo jim popolno zmago. Ampak, da bi se pa kdo spomnil svojih starih tovarišev, ki še večjo bedo trpe ko sedanji, tega ni slišati. Upokojeni si sami ne morejo pomagati, ker imajo roke zvezane s prošnjami se na nič ne doseže. 2e večkrat so prosili in prosili pa še odgovora ne dobijo. Posebno so železničarji južne železnice obžalovanja vredni in sicer starejši, kateri so popolnoma zavrženi, kateri imajo še pokojnino za nazaj Pri državi se je že pokojnina dvakrat povišala pri državni železnici že tudi leta 1910 s 1. januarjem in tudi že pri vseh privatnih podjetjih, samo pri južni železnici ne za cn vinar. Ker smo bili starejši uslušbenci prav slabo plačani in imamo prav majhno pokojnino s katero ne moremo več izhajati in moramo bedo trpeti, posebno pri tej strašni draginji, ko se je vse podražilo najmanj za 5%, zato apelu jemo na aktivne tovariše, da bi se oni nas usmilili in tudi za nas kaj naredili, ker pridejo tudi za nami v pokoj Kuharska in gospodinjska šola. Upravni odbor društva »Mladike« je v svoji zadnji seji med drugim sklenil, da društvo otvori dne 1. novembra t. 1. od c. kr. deželne vlade že dovoljeno kuharsko in gospodinjsko šolo. Na ustna in pismena vprašanja daje v zadevi sprejema in pogojev pojasnila upravništvo internata v Subičevi ulici št. 9. V novem internatu se nudi bivšim gojen kani raznih šol tudi prilika, da se teoretsko in praktično izpopolne v posameznih predmetih, kjer jim po njih nazira-nju še nedostaje potrebne zmožnosti. Zlato poroko hodeta obhajala dne 9. oktobra v Kranju zakonska Anton P r e v c , c. kr. davčni pristav v pokoju in njegova soproga Albina P r e v c rojena J a 1 e n. Prvi je star 77 let, soproga njegova 73 let. Oba sta še čila in zdrava, felavnost se vrši v najožjem rodbinskem krogu. »Za cvetlični dan« je napravila kartonažna tovarna in trgovina s papirjem Iv. Bonač lične znake, ki so jih nosile sodelovalke pri cvetličnem dnevu, brezplačno. Za to prijazno uslužnost se tej narodni tvrdki odbor za cvetlični dan srčno zahvaljuje. Pod geslom »srneti iz Kranja« smo prejeli še 2 K za »cvetlični dan«. — Hvala! Koncert Burian. Za koncert Bu-rian, ki se vrši dne 9. oktobra v Uni-onski dvorani, se je že pričela razprodaja vstopnic, po katerih zelo* povprašujejo. Priporočati je, da si pravočasno priskrbite vstopnice. Vstopnice se dobe pri Drischlu. Iz Mokronoga. Veliki požar je bil za Mokronog grozna nesreča. Našli so se brezvestni ljudje, ki skušajo iz te nesreče kovati dobiček. Po deželi se namreč klatijo različne osebe in beračijo za podpore, četudi jih niso potrebne oziroma po požaru niti prizatete niso. Tudi čez mejo hodijo taki ljudje. Dobrosrčno občinstvo naj bo posvarjeno pred temi ljudmi in kdor bi takega človeka zasačil, naj ga izroči policiji ali orožnikom. Kdor ima za prave trpine, za pogo-relce, dobro srce, naj blagohotno pošlje svoj donesek na pomožni odbor v Mokronogu, ki je prevzel skrb, da se darovi pravično in pošteno raz-dele. Elektroradiograf »Ideal«. Danes v petek, dne 6. oktobra specijalni večer. Cudovitosti planinske železnice. (Naravni posnetek.) Gosp. Katz se boji vode. (Kom.) Iz Neapolja v Sa-lerno. (Prekrasni naravni posnetek.) Zenitovanje in samokres. (Amerikanska drama.) Zipper pri dresuri. (Varietetna slika.) Mladostne burke. (Komično.) — V soboto »Grešna ljubezen.« (Prama v treh dejanjih iz življenja odličnega sveta.) — V torek največja senzacija. V zadnjem Irenotku. — V torek drama z Asto Nielsen samo pri večernih predstavah. V mestni klavnici se je zaklalo od 17. do 24. septembra 59 volov, 6 bikov, lO krav, 205 prašičev, 130 telet, 35 kostrnnov in 2 kozliea. Vpeljanega mesa je bilo 650 kg, zaklane živine pa se je vpeljalo 11 prašičev in 27 telet. Zaradi nevarne grožnje areto-vana. Ko je predvčerajšnjem poslovodja pri »Balkanu« opozoril 271et-nega delavca Franca Vidica, da naj i litre je dela, ga je to tako vjezilo, da mu je zagrozil, da ga bode ubil. Poklicani stražnik je Vidica aretoval. Žepna tatvina. Ko je pred kratkem prišel v Ljubljano nek mlinar, je prenočil v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer se je zjutraj prebudil in pogrešil iz žepa denarnico, v kateri je imel 170 K denarja. Po ovadbi so našli prazno denarnico pod mizo. O storilcu ni še nobenega sledu. Zgoden sad. Sedlarski vajenec Fran Volaj je ukradel svojemu mojstru 3 m dolg strojni jermen, po tatvini pa pobegnil. V znamenju alkohola. V ponedeljek zvečer je popival po raznih gostilnah v Kolodvorski ulici 301etni delavec Mihael Ž logar, rodom iz Tolmina z nekim prijateljem ter popustil v neki gostilni svoj kovčeg, v katerem je imel poleg drugih reči tudi 140 K denarja. Ko je prišel pozneje Žlogar nazaj, je opazil da mu je nekdo kovčeg odnesel. Kot osumljenec je bil aretovan oškodovančev prijatelj, kateri se je pa moral izpustiti zaradi pomanjkanja dokazov. Ker je bilo takrat v gostilni več vojaških novincev s kovčegi, je mogoče, da je bil Zlogarjev zamenjan ter je upati, da se lastnik zglasi. Čevlje ukradel. IBletni delavec Ferdinand Miiller je pri neki stavbni tvrdki ukradel svojemu znancu par čevljev. Ko je bil aretiran, .je na policiji dejal, da je to storil vsled tega, ker so bili njegovi čevlji že raztrgani. Pri osebni preiskavi so našli pri Miillerju tudi kolesarsko številko in vitrib. Društvena naznanilo. Vodstvena seja O. s. n. n. d. in od borova seja akad. fer. društva »Sava« se vrši jutri, v soboto ob pol 11. dopoldne v prostorih »Narodne čitalnice« v Ljubljani. Na dnevnem redu je jKvleg drugega blagajniško poročilo in razgovor o nameravanem društvenem plesu. Velika vinska trgatev pri Mo-harju v Spodnji Šiški. V nedeljo, dne 8. oktobra priredi podružnica družl»e sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški veliko vinsko trgatev v prid revnim Šišenskim šolskim otrokom. 2e blagi namen prireditve sam vabi vsakega zavednega Šiškarja in tudi Ljubljančana, da se trgatve udeleži. Prosveto. Slovensko gledališče. Take opere, kakor letos, že dolgo nismo imeli. To je v prvi vrsti zasluga kapelnika gosp. Talicha. Z njim je gledališče pridobilo moč, ki je vso opero povzdignila. A tudi pevske moči so srečno izbrane. Snočna repriza »Ri-goletta« je bila zopet odlična predstava in je podala občinstvu velik umetniški užitek. En glas je šel meodpredsodniki Pogačnik, Rom&nezuk, Kunschak ]>o 205 glasov, .Tuckel "258 glasov, Pernerstorfer 183 glasov, in sicer zaradi tega, ker nemški poslanci niso volili. Interpelacija posl. Rvbara. Dunaj, G. oktobra. Posl. Rvbar je interpeliral danes zunanjega ministra zaradi albanskega vprašanja. Interpelacija je podpisana od voditeljev vseh parlamentarnih ,strank ter vpraša, ali so avstrijski ;^govski interesi na Balkanu, zlasti v Albaniji vsled italijansko-turškega konflikta ogroženi. Nadalje zahteva, da naznani min. predsednik, katere korake misli vlada storiti v interesu avstrijske trgovine. Slovenski klerikalci izdali uradni-štvo. Dunaj, (i. oktobra. ^Slovensko-Invaski klub« je imel danes sejo, v kateri se je ogorčai nad včerajšnjimi dogodki in celo protokolarično OVekoveČil svoje ogorčenje nad socialnimi demokrati. Sklenili so, voliti dosedanje predsedstvo zbornice. Nato j*x dr. Šnsteršič ]w>ročal o svojih včerajšnjih konferencah z ministrskim predseduikom. Ofieijozni komunike pravi, da je prišlo med debato do veljave zelo slabo razpoloženje slovenskih klerikalcev nasproti vladi. Gra-vnmen tega leži v zagrebškem vse-učiliškem vprašanju. Komunike pravi nadalje, da je smatrati vodocestno vprašanje kot tako, da morajo zahtevali tudi Jugoslovani kompenzacijo. Končno so sklenili, protiviti se novim davkom in zvišanju tarifor, kar je v jur.ktimi! z zvišanjem uradniških plač. S tem so slovenski klerikalci jasno pokazali, da so proti vsakemu zboljšanju uradniške mizerije. »Enotni češki klub <. Dunaj, 0. oktobra. Danes je imel s Knotni češki klub« sejo, v kateri je 7>oročal posl. F i e d l e r o političnem položaju. Ob tej priliki je bil tudi oficijozno poravnan spor med »Enotnim češkim klubom« in Masarvko-\ "mi neodvisnim klubom. Masarvk je bil izvoljen v parlamentarno komisijo »Enotnega češkega kluba«. Atentat na justičnega ministra Hochenburgerja. Dunaj. (>. oktobra. Se snoči je policijska komisija v parlamentu ndejstvihi dejanski stan atentata. Danes dopoldne bo uradni fotografi fotografirali notranjost zbornice. Atentatorja so že izročili deželni sodri Vj i in bo dvignil državni pravdnik proti njemu obtožbo zaradi poskuše-nega umom. Justični minister je baje Je vsled tega ušel gotovi smrti, ker Se je nagnil v svojem stolu nazaj, med tem ko je prej čez barijero sklonjen govoril z nekaterimi poslanci. Drina j. ti. oktobra. Justični minister Hochenburger je dobil iz kabinetno pisarne čestitke, da se je atentat na njega ponesrečil. Nemški poslanci skušajo Hochenburger ja predočiti kot mučenika. Dunaj, 6. oktobra. Vlada je še pouoči brzojavno poizvedovala po celi Dalmaciji o rodbinskih razme- rah atentatorja, ki je bil baje eden vodilnih članov splitske organizacije socijalnih demokratov. Pretep krščanskih socijalfotov. Dunaj, 6. oktobra. V gostilni »Zum griinen Baum« so imeli krščanski socijalisti zborovanje, na katerem je govoril tudi voditelj Kunschak. Nastali so kravati, ker so prišli na zborovanje tudi socijalni de-mokratje. Razvil se je pretep in je bil tudi poslanec Kunschak tepen. Monarhi stična zarota na Portugalskem. Pariz, 6. oktobra. Tu sem so došle vesti, di so monarhistični zarotniki z novimi četami vdrli čez mejo in zasedli več trgov in me6t, med njimi tudi Braganzo in Chavez. Nekaj republikanskih častnikov se jim je postavilo v bran in so bili ustreljeni. V republikanski vojski sta tudi dva sina kronskega pretendenta Mi-guela braganškega. Monarhisti imajo baje tudi dve vojni ladji, ki jih ho-ejo poslati pred Oporto in Lisabono. Italijansko-turški konflikt. Tri pol i s še ni zavzet. Rim, 6. oktobra. V uradnih krogih se dementira vest, da bi bilo mesto Tripolis že zavzeto. Samo zunanje utrdbe »Hamedie« in »Sultanie« je zasedla italijanska mornarica in tam razobesila italijansko trikoloro. Mir v Jadranskem in Jonskem morju. Rim, 6. oktobra. Italijanska vlada je izdala strogo povelje, da se vojne ladje v Jadranskem in Jonskem morju vzdrže vsake vojaške operacije. Zrakoplovi za italijansko armado. Milan, 6. oktobra. »Vita« poroča, da je italijanska vlada nakupila zrakoplovsko flotilo, obstoječo iz osem monoplanov. Izgnani Italijani — bojkot. Carigrad, G. oktobra. Turška vlada je začela z izganjanjem Italijanov. Tudi bojkotno gibanje je že v poluem teku. Albanija mirna. Carigrad, 6. oktobra. Albanski klub je izdal proklamacijo, ▼ kateri zavrača energično vse vesti, da bi se pripravljala Albanija na vstajo. Albanci hočejo zvesto stati na strani Turčije in odklanjajo vsako zvezo z italijanskimi Oarihaldijancl. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pastoslemšek. Žitne cene v Budimpeiti. Dne 6. oktobra 1911. Termin« Pšenica zaoktober 1911 Pšenica za april 1912 Rž za oktober 1911 . Rž za april 1912. . . Koruza za maj 1912 . 8ve^ za oktober 1911 ves za april 1912 . za 50 kg 11-98 za 50 kg 1217 za 50 kg 1039 za 50 kg 10-68 za 50 ke 8-49 za SO kc 9 58 za 50 kg 968 Efektiv. Trdno. Meteorolotlšno poročilo. oktobra 1 Čas opazo-varja Stanje barometra Ttnm 0- — Vetrovi I Nebo 5 2 pop. 9. zv. 7360 7358 14? 120 si. jug sL zahod sk. oblač. megleno 6. 7. zj. 7385 12-4 brezvetr. sle. oblač. Slednja včerajšnja temperaturi 12*3\ norm. Padavina v 24 urah 4 0 mm. Zdravko in Ivanka Lssuovic javljata potrtim srcem tužno vest, da je njiju ljubljenka, edina hčerka Maja po težki in mučni bolezni danes popoldne ob 5. uri v nežni starosti preminula. Pogreb nepozabnega deteta bo v soboto dne 7. oktobra popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti, Čevljarska ulica Št. I. na pokopališče k Sv. Križu. 3432 LJUBLJANA, 5 oktobra 1911. slovenščine popolnoma veščih ssrejae tiskana Korespondenca! E. M. ^Italijanka" blagovoli list sprejeti p. r. Sava pri J., G. 3423 »Srečen z« Kontoristinja z večletno prakso, vešča samostojnega knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, korespondence itd, nastopi službo tako J an poinejo. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda « 3422 Odvetniški =H kandidat želi spremeniti maslo. — Naslov pove upiavn »Slov. Naroda.« 3412 POGLEJTE kadar rabite porabne in darilne predmete vseh vrst, moj bogato ilustrovani glavni katatog z okoli 4010 slikami, ki se Vam na zahtevo dopošlje takoj gratis in franko C te kr. dvorni dobavitelj - Mott ftt. 1178, Češko. - 2923 se sprejme v vetji kavami i LJubljani. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3345 Prodajalka trg. izobražena z večletno prakso, vajena knjigovodstva išče primerne službe. Vstop takoj. Gre le na deželo, Koroško ali Štajersko. — Cenj. ponudbe pod »Zanesljivost 1000* p. r. Ljubljana. 3434 Izjava. Lastnoročno podpisani Miklavž Mi kula vlg. Gril, posestnik v Št. Jakobu izjavljam, da nimam nikega razloga dol-žiti gospoda Jožefa Nageleta, posestnika ravnotam, nepoštenih dejanj. Nasprotno zatrjujem, da smatram gospoda Nageleta za v vsakem oziru poštenega in spoštovanja vrednega moža. Zahvaljujem se navedenemu gospodu, da je odstopil od tožbe ter se zavežem plačati stroške. R0ŽEK, 21. sept. 1911. Mlkhvž Misuls h. Budilka s stolpnimi zvonci Ia kakovosti s 30 urnim pol in celo-urnim bilom in bu-dilnikom z plašno donečim zvoncem, gladko poliranim okvirjem, v premeru 30 cm, kazalnik s steklom, kompletna s 3 zlato bronsira-nimi uteZi, 3 letno pismeno jamstvo samo B 6-80, s kazalnikom, ki se po noči sveti K 7*20. — Najcenejša kuhinjska okrogla ura brez budilnika. 30 ur idoča, premer 16 cm K 3. Nikak riziko! Zanena devoijena ali denar oazaj! FaipoSilja po povzetja alt če se denar naprej poilje prva tOTirna ar Jan Konrad, o. In kr. dvorni ArtavHel). Mast 1147, Ceifco. — Glavni katalog s ca 40W slikami pošljem vsa-kosnr fratis !a franko. 2923 Več sto ispodbud ga nakup porabnih predmetov in priložnostnih daril vaeh vrmt obsega moj glavni katalog z okoli •000 ali kami, ki jih na zahtevo pošljem vsakemu grada in franko. — C. in kr. dvorni dobavitelj iu lavi«, Most ftt 1167 (Ćssko). (obe! Sobe! Letošnje posušene gobe kupuje v vsaki množici in prosi za ponudbe z vzorci 1. Tanaalg, Dresden A. Marien-strasse 13. 3424 proda hiša Iz proste roke se krita z opeko. Poleg so hlevi, kleti, gospodarsko poslopje, skedenj in kozolec, krit z opeko, vse v dobrem stanu. Zraven spadajo 4 njive, travnik z lepim sadnim drevjem in vinsko trto, vse na lepi ravnini. Hiša leži v sredini vasi. Obenem se proda tudi dobro idoča čevljarska obrt in to s hišo vred ali posebej. NatanČnejSe podatke pri lastniku Josipi GradilDiku, f Loki it. 38, pri Zid. mosta. Elegantno stanovanje obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe z vsemi pripadki. se odda na B2eiwei SOVt Cesti Št. 16, drugo nadstropje, za november. Vpraša se v štabni pisarni F. Supančiča, Šubičeva ulica 5. 3391 prima orodje za žaganje delete. Izdelovanje predmetov z žaganjem deščic je jako podučno in lepo opravilo za staro in mlado v prostih urah. — Nr. 9307, prima orodje za žaganje deščic, pritrjeno na močnem kartonu, s 7 orodji in predlogo, kompletno K 3*—. — Nr. 93f8, ravno tisto toda z 10 prima orodji in predlogo K 5-—. Nr. 9310, prima garnitura za žaganje deščic v smrekovi omarici s pokrovčkom in 9 prima orodji K 7-20. Največja izbira orodja za žaganje v mojem glavnem katalogn. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Po povzetju razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj JAM KONRAD« razpošiljevalnik v Mostn št. 1161. .-. .*. a a (Češko.) .*. a a .*. Glavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. 2923 V neki elegantni hiši se odda stanovanje s 4 sobami, predsobo, pritikli-nami, hodnikom zelo po ceni takol ali s 1. novembrom. Ravnotam se proda dobro ohranjen landaner in pol pokrit voz. Naslov pove npravn. »Slov Naroda« 3425 mešane stroke, 24 let star, obeh do* želnih jezikov zmožen, želi s l. novembrom službo premeniti. Gre tndi kot trgovski potnik, skladiščar ali kaj enakega. — Blagohotne ponudbe pod »Stalna služba« poste restante Slov. Gradec, Štajersko. 3400 Gospod, 35 let star, prijetne zu-: nanjosti v stalni službi in s : pokojnino želi v svrho ženitve znanja s pošteno in inteligentno gospodično. Le resne ponudbe pod .F. 0." poštno ležeče Ljubijo v Ljubljani poleg sejmišča se takoj ali pozneje odda. ia s tremi sobami, predsobo, sobo za služkinje ter potrebnimi pritlikami oddajo se za november oziroma tudi za pozneje. Cena K 600 letno. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 3398 Smirenske i m it. stenske preproge. St. 2097, Ia kakovost, na obeh straneh popolnoma enaka različnih vzorcev, n. pr. srne, tiger, lisica, labod, gnom, lev, pes 2 papigi, v lepih barvah, okoli 100 on širok, 200 cm dolg, komad samo K 5*60. — St. 2098. Isti z vzorci n. pr. srna, jelen, lev, ležeč pes. 90 cm širok, okoli 180 cm dolg, samo K 4*80. Največja izbira namiznih in posteljnih garnitur, flanelastih posteljnih odej, koftrov itd. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej. Raz-pošiljalnica JAN KONRAD, c. in kr. dvorni dobavitelj Most št 1155 (Češko). Glavni katalog z okoli4000 slikami na zahtevanje gratis in franko. 2923 PRESELITEV KROJASTVA. 33S7 Naznanjam svojim cenj. gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se s 1. oktobrom t. L preselil iz Vegove ul. 12 V Gajevo ulico 2, staro vojaško eskrbovalisće. Prosim vse cenj. gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom, najnižjimi cenami. Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor poplavila, likanje, čiščenje i. t. d. Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Ahčln krojaški mojster, Gajeva vi. 2. RAZGLAS. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) podeli za šolsko leto 1911J1912 visokošolcetn iz ustanove i noto Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in Soštanjskega okraja). Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, je vložiti pri posojilnici v Maribora (Naro-dni dom) pr 'o 20. vinotoka 1911. V prošnjah je tudi omeniti, uživa li prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester. 3397 V Mariboru, dne 29. septembra 1911. RAVNATELJSTVO. I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. IDelniška glavnica K 8,000.000. Stritarjeva ulica Štev. 2« R.«.r»nl fond 000.000 kron. Podružnice v Spl>tu, Celovca, Trsta, Sarajevu In Gorici. . Sprejema vloge na knjižice ia na tekoči račun U jin 1' 0 priporoča prenese donajskil komonalnh srett u žrebaje I obrestnje ob dne vloge po čistih TT ,2 Oz. novembra t. L Slavni dobitek X 300.000. Ceu X11. 1A 47