CeMI Din Pofintni JUTRA! mmmma U red oietvo in oprava; Maribor, Aiekeao« Ogtari po *ntu Ojhtae *pm«ma Hrel* ogtesnJ oddelek .Jutra« v LjttbHsril, taft*)« razon nadalje ia pr*** Leto l. (Vlil.), štev. 177 Maribor, sobota, 3. decembra 1927 Urim pri | Maribor, Alakaandrova oestaitl? po tarifa PVašaraova MlSofe BL Borba za mariborsko oblino KONEC NARODNEGA BLOKA. — STOJNO V BOJ. - Maribor, 3. decembra. Dva tedna nas še ločita od občinskih volitev v Mariboru, ko se bo odločilo, kdo bo za nadaljna tri leta nosil odgovornost za občinsko gospodarstvo našega mesta. Kakor smo že poročali, se Poteguje za zaupanje volilcev osem skupin. Značilno je, da pri teh volitvah ni nobenih skupnih nastopov raznih strank, ampak da gredo stranke vsaka zase v volilno borbo, SLS, SDS, socialisti, komunisti, NSS, NRS, Nemci in končno še, ne sicer kot stranka, ampak kot stan, obrtniki, kojih listo pa nameravajo, kakor Čujemo, voliti tudi radičevci, ker njihov pristaš kandidira na drugem mestu. Ali bodo katere stranke medsebojno svoje liste vezale, še danes ni znano. Kakor vidimo, se je slika pri teh volitvah napram volitvam 1. 1924 bistveno spremenila. Takrat smo imeli takozvani Narodni blok, ustanovljen za očuvanje narodnega značaja Maribora, ker smo takrat precenjevali nemško moč in domnevali, da bi mogli Nemci dobiti relativno in s tem — po takrat veljavnem volilnem redu! — tudi absolutno večino. Narodni blok je nekaj časa dobro funkcioniral, formalno je razun radikalov, obstojal tudi še do zadnjega časa, dasi se je izkazala SLS kot skrajno nelojalen kompasiscent, ki ne le da ni držala danih obvez, ampak je izrabljala Narodni blok ob vsaki priliki v svoje sebično-stran-karske namene. Zato je bilo tudi naravno, da SDS ni mogla pri sedanjih volitvah obnavljati kakšnih kombinacij s stranko, ki se je izkazala kot nelojalen zaveznik, in je celo izrabljala ostale kompaciscente v Narodnem bloku proti SDS. Volilna borba dozdaj ni kazala na zunaj nedostojnih oblik. SLS slavi sicer po VSE STRANKE GREDO SAMO-- VOLILNI LISTIČ SLS. svoji stari demagoški navadi vse, kar se je v zadnjih treh letih ustvarilo v občini s sodelovanjem strank Narodnega bloka, kot svoj uspeh in tako skuša eksploati-rati sadove skupnih naporov koaliranih strank v svojo korist. Toda trezni meščani že vedo dobro presoditi, kje je resnica in kje se v SLS časopisju pričenja laž. 2e za prihodnje dneve pa je pričakovati znatnih izprememb v volilni borbi. Napoveduje se volilni list SLS »Mariborčan«. ki ga bo izdaJal gosp>l Dn.iš Galec. Kdor tega gospoda in njegove metode pozna, ve, koliko je ura odbila. Za preludij so že v »Slovenca« te dni lansi-rali na prevaro volilcev preračunano zlobno namigavanje, da demokrati vodijo volilno borbo iz vidika osebnih koristi. Nedostojno je, da so začeli vlačiti celo Mestno hranilnico zopet v volilno borbo. Resno treba svariti pred nadaljevanjem s takimi metodami. Izid volilne borbe je precej na dlani, seveda, če ne bo presenečenj, in če posamezne stranke obdrže svoje dosedanje pozicije. V tem slučaju ni dvoma, da bodo socialisti skupno s komunisti relativno najmočnejša skupina. SDS lahko po sedanjem položaju računa na 7 do 8 man datov. Kako se bo odločila pri konstituiranju občinskega odbora, o tem še ni nobenih sklepov stranke, vendar pa se po razpoloženju ogromne večine njenih volilcev da predvidevati. Soglasno je skoro mnenje v njenih vrstah, da z nelojalnim kompaciscentom, kakoršen je SLS nikdar več nobenih zvez. SDS se lahko uveljavi tudi kot opozicija, ako bi ne bile možne nobene druge kombinacije, ki bi bile v interesu napredka in razvoja našega mestnega gospodarstva. Žalostna smrt nadarjenega mladeniča HREPENENJE PO VIŠJI IZOBRAZBI IN PO POKOJNI MATERI. 4. december — sv. Barbara V ljutomerskih goricah se ta dan slavi kot domač praznik. Že na predvečer se deca uči razne čestitke, ki jih drugi dan izreka od hiše do hiše. Ko stopi deček v hišo, pozdravi domačine, nato gre okrog mize želeč »žrebeta, prešičke, gospice, purice, piščance, račice in vsega v obilnosti, enkrat pa večno zveličanje, pa tudi dosti kruha in malo —- otrok«. Ni vseeno, kdo ta dan prvi v hišo pride. Značilna je govorica: »Ako na dan sv. Barbare Prej ženska k hiši pride kot moški, tedaj pri taki hiši prihodnje leto nimajo nobene mladine, tako da dve koklji eno pišče Vodita«. Zanimiv je običaj v Središču, kjer pravijo, da se mora na dan sv. Barbare začed delati stolec, ki se mora vsak dan do božiča obdelovati, da je ta dan Sofov. Stolec je treba nesti k polnočnici in pred povzdigovanjem na njega stopiti. Tedaj vidi vse coprn,icc iz cele fare; vse so proti vratom obrnjene in mu pretijo s prstom. Hitro jo mora iz cerkve pobrisati, da kam pod streho pride; velika nevarnost bi bila, če bi ga coprnice pd milim nebom dobile. Ta navada je gotovo še srednjeveškega izvora in spominja na dobo inkvizicij. — Med ljudstvom je ohranjenih še mnogo pesmi o sv. Barbari, ki so zbrane v Vrazovi zbirki. V nekaterih pesmih se pojavlja kot zaščitnica vojščakov v vojskah, druge pe srni pripovedujejo o »Donavskem kralju«, ki bi ga morala vzeti devica Barbara, vendar je raje pretrpela strašne muke. Sploh je Barbara rped našim ljudstvom zelo popularna. Maribor, 3. decembra. Danes ponoči se je ustrelil na stanovanju pri svojem poročenem bratu v Koroški ulici št. 46 steklobrusec in graver, dijak Vidovičeve šole, 201etni Željko Piščanec. Ko je prišla gospa Piščanec ob šestih zjutraj iz spalnice v kuhinjo, se ji je nudil strahovit prizor. Pred mizo je ležal na tleh lepo oblečen njen svak z okrvavljeno glavo, poleg njega pa bro\v-ning. Bledo zelena barva njegovega obličja in rok je bila znak, da je bil Željko mrtev. Na mizi je bilo več poslovilnih pisem... Življenje pokojnika je bilo neprestano delo za dosego višje izobrazbe. Kot vrlo nadarjenega in marljivega samouka so ga poznala mnoga društva in krožki. Željko Piščanec se je po svojem prihodu iz Trsta izobrazil v mariborski tovarni »Kristal« za graverja in steklobrusca in je službo opravljal vestno ter v izredno zadovoljstvo delodajalca, ki trdi, da ga je zadela s smrtjo pokojnika težko nadomestljiva izguba. Kolikor pa je ostalo še Piščancu prostega časa, je vsega posvetil samoizobrazbi. Bil je gojenec Vidovičeve šole in je kot tak položil letos na ptujski gimnaziji izpite za vse nižje razrede. Z vso i.nemo nemirnega idealista, ki opazi neštdto težav in anomalij, morečih današnjo družbo, se je pripravljal za maturo, ki jo je hotel položiti čez nekaj mesecev. Njegovi cilji niso bili le zaslužek za vsakdanji kruh, temveč mnogo večji: dvigniti novo izobrazbo vsakega posameznika in vsega ljudstva na čim višjo stopnjo popolnosti in si s tem osrečiti življenjsko pot. Željko Piščanec ni le mnogo čital, temveč tudi marsikaj napisal za glavno glasilo Vidovičevega po-kreta »Novi čovjek«. Prav tako so slovenske novine prinašale njegove prispevke v podlistkih. Nihče od domačih, pri katerih je pokojnik stanoval, ni niti zdaleka slutil, kaj namerava sicer vedno dobro razpoloženi in o lepi bodočnosti sanjajoči Željko. Le neki njegov prijatelj je opazil že v Četrtek na koncertu, kako je njegov drug čudno zbegan in raztresen. Danes ponoči okoli treh pa si je nenadoma pretrgal nit življenja. Iz poslovilnih pisem, ki jih je pustil za očeta, brate, znance in prijatelje, ni razviden nikak konkreten razlog ali povod za obupni čin. Piščanec pravi le, naj se preostali ne čudijo njegovemu koraku. On da si žeji nekaj višjega, neke velike spremembe, da išče svojo mamo, ki je tudi že pokojna. Smrt nadobudnega Željka Piščanca je vzbudila globoko sočutje med številnimi njegovimi mladimi prijatelji in starejšimi znanci. Pogreb bo v pondeljek ob 16. iz mrtvašnice na pobrežkem pokopališču. —» Bodi vrlemu mladeniču lahka slovenska zemljica, ki jo je tako ljubil, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Oblastni urad za posredovanje dela privatnih nameščencev v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8, ima v evidenci sledeče službe iskajoče moči; 11 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 4 blagajničarke, 3 izložbene aranžerje, 4 trgovske potnike, 9 knjigovodij bilancistov in pomožnih, 11 korespondentov v raznih jezikih, 5 trgovskih poslovodij raznih strok, 8 pisarniških uradnikov, 2 obratovodje za kemična podjetja, 5 rudarskih tehničnih uradnikov, 3 pomožnih carinskih posrednikov, 4 praktikante za urade, 9 kontoristinj, 10 skladiščnikov, 5 steno-grafinj v razih jezikih, 1 rudarskega geometra, 2 drogista, 3 tehnične risarje, 2 elektrotehnična uradnika, 1 brodogradi-telja, 3 šumarske uradnike, 3 laborante za proizvajanje špirita. Vsa podjetja se naprošajo, da se v slučaju potrebe izvež-banih delovnih sil iz vrst privatnega na-meščenstva obračajo na gornji urad. — Urad posreduje za obe strani, za delodajalce kot delojemalce popolnoma brezplačno. — Orač na Topoli. V samozaložbi pesnice Ljudmile Poljančeve, Maribor, Gregorčičeva ulica 16 II. je izšla pod navedenim naslovom zbirka patrijotičnih pesmi, posebno primernih za deklamacije. Knjižica bo zlasti dobrodošla šolski mladini in šolskim zavodom in jo prav toni« -\riporočamo. Veličasten rmetn ški užitek v Mariboru Simfonijski koncert muzike Kraljeve garde. Sinočnji koncert je bil izreden muzikalni dogodek in gotovo ena^ najlepših muzikalnih prireditev, ki smo jih doslej doživeli v Mariboru. Vzpo-red je obsegal izključno dela slovanskih avtorjev in sicer na prvem mestu simfonijo št. 1 ruskega skladatelja Ka-linikova. 'Kalinikov se drži v svoji simfoniji klasiških oblik, sloni docela na narodni podlagi, izogiba se pa ek-jstremnega modernizma. V instrumen Itaciji je genijalen. Njegov schercospo minja uprav na Beethovna in utis, ki ga je zapustila izvedba skladbe, je bil ! globok. Milojevtfeve Srpske seoske i scene in Gotovčevo Simfonijsko kolo so dela domačih komponistov. Uporabljajo uprav duhovito motive in oblike jugoslovenske narodne glasbe . in so v instrumentaciji prav zanimiva in spretna. Dvorakova »Podncvna ve-ištica« je slikovita simfonijska pesnitev. ki ima kot podlago narodno 'češko pravljico. Slišali smo to sklad-. bo že na našem koncertnem odru in !nas je tokratna izvedba izredno zanimala. Isto velja o Čajkovskega »Sve-jčani overturi 1812«. Tudi to so pri nas že dvakrat proizvajali. Skladba je priložnostno delo velikega mojstra in učinkuje uprav silno in zmagovito. Motivi iz staroruskih koralov, mar-zeljeze in ruske himne se združujejo v mogočen slavospev. K sklepnemu stopnjevanju so se pridružili Še člani našega vojnega orkestra na pihala in tako se je dosegel uprav triumfalen zaključek. Marsikateri obiskovalec naših koncertov se bo spomnil, da je ‘tam pomnožil svoiečasno pokojni ruski kapelnik Cibulewsky orkestrat-ni aparat s svojimi vojaškimi gojenci. Uprav vzhičena publika je izražala z burnim in dolgotrajnim ploskanjem svojo toplo priznanje. Dirigentu, višjemu kapelniku, podpolkovniku Pokornemu, ki je obvladal mnogoštevilni in prvovrstni orkestralni aparat suvereno ter ga vodil z energijo in fineso, sta bila izročena po odigrani simfoniji dva lepa venca, katera so podarili naši vojaški godbeniki in pa oficirski zbor. Istotako so bili godbeniki, ki so nudili v svojih slikovitih uniformah prav pestro odersko sliko, deležni cvetnega pozdrava. Publika je docela napolnila veliko unionsko dvorano, kar bodi še posebej omenjeno. Doživeli smo veličasten umetniški večer. H. D Ljudska univerza v Alariboru. Radi Miklavževega večera se premesti predavanje od pondeljka na torek 6. decembra (8. uri) in sicer razpravlja obl. referent g. dr. Jurečko o velezanimivi temi: Duševne bolezni in kriminalistika. Naš sodni izvedenec bo promatral problem, kdaj in koliko se zmanjša individualna odgovornost vsled duševnih bolezni in kako vlogo igrajo poslednje v sodni praksi. — V petek 9. decembra: g. upravitelj Skala: »Duševne bolezni in vzgoja duševno zaostalih doma in v šoli« — V Studencih (deška šola): Izjemoma je prireditev namesto v torek v sredo 7. decembra ob 7.30 zvečer. Na podlagi lepih barvanih skiopt. slik nas bo g. prof. dr. Kotnik popeljal v največje mesto Evrope — v London, razkazal tamkajšnje velike znamenitosti in velemestno življenje. — Avantura treh uienk Iz mari borske okolice ŽZELJA PO UŽIVANJU. — V DELIKATESNI TRGOVINI, V GOSTILNI IN [SLAŠČIČARNE — V KINU. — PRENO ČEVANJE V HOTELU. _ »KAVALIR-LIH HOČEJO K »DAMAM*. — PRIJETNA SITUACIJA SE NEPRIJETNO TASUČE. — VESELEGA ZAČETKA ŠE ZADOVOLJIV KONEC. Maribor, 3. decembra, Pred kratkim se je pripetila v našem mestu tale, za našo dobo jako karakteristična zgodba, ki jasno osvetljuje razmere nižjih slojev mariborske okolice in je vredna, da o njej razmišljajo starši, vzgo jitelji, sodniki in sploh vsa javnost, če ji je na tem, da se zablode naše mladine preprečijo ter da se vzgoji boljši rod. Zato jo preda jemo javnosti prav tako, kakor se je vršila. Trem dvanajst, trinajstletnim trkljam iz naše okolice, ki obiskujejo četrti raz red osnovne šole, se je zahotelo življe nja, uživanja. V mestu je vedno toliko dobrot za želodec in oči, za uho in srce. čemu bi uživali te dobrote samo meščani in odrasli? Zato ni čudno, da se ravno tem zapuščenim in zanemarjenim otrokom često pocede sline po vseh teh dobrotah in se osredotočijo vse njihove misli na tem, kako bi se dalo enkrat na-vžiti vsega tega do sitega. Seveda pa to ne gre brez denarja. Denar jc pač; tisti ključ, ki odpre vsaka vrata, torej tudi pot do raznih dobrot, po katerih hrepeni želodec in — srce. Pa kako ga dobiti? Pač tako, kakor napravijo mnogi odrasli, če ga nimajo, ga pa ukradejo. Tako je napravilo tudi pokvarjeno in zanemarjeno, od svojcev zapuščeno punce Micka, ki je postala vodnica cele zanikrne trojice. Prilika se ji je nudila in je pokradla tu nekaj kovačev, tem nekaj, nazadnje pa še doma izmaknila precejšnjo svoto. Tako si je nabrala 200 Din. S to vsoto se pa že da kupiti užitka in veselja za takele frklje. Ker pa veselje in užitek nista popolna, če človek uživa sam, zato je povabila na veseli izlet v mesto svoji dve dobri prijateljici Lojzko in Manco. V veselem pričakovanju po mestnih dobrotah ni bila pot prav nič težavha. Kdo bi si težil ob takih prilikah srce in misli na jutri! Denar jc tu, za denar se dobi vse; kako bo pa jutri in potem, čemu bi človek mislil na vse to! V mestu naše trojice niso motile j n mudile razne lepe izložbe, ampak so jo ubrale naravnost v Jurčičevo ulico, kjer prodajajo mesene izdelke. Pa so si dale narezati lep kupček narezka iz raznih klobas, katerim še imena niso vedele. Kavalirska Micka je plačala, pa so odšle na Koroško cesto v gostilno na pivo. tTam je bila Micka že večkrat s svojo materjo, katera si je često kupila narezka ter šla v gostilno, da si je privezala dušo in jo potem zalila tudi čez potrebo, če je bilo kaj več okroglega v žepu. Narezek je vsem trem izborno dišal ter je vsaka pojedla še par žemelj za prigrizek. Pač pa jim ni tako dišalo pivo. Zdelo se jim je pregrenko. Zato je vsaka popila samo eno malo, pa še to ni šlo posebno od rok. Ko so se tako pokrepčale, so se iz-prehajale po mestu in si ogledovali izložbe. Tako pridejo do slaščičarne. Četudi je že želodček poln, kakša tortica, ali kaj podobnega, se še zmerom lahko spravi vanj. Okus po zavžitein pivu itak ni bil posebno prijeten, torej ga jc treba popraviti. Pa so jo zavile notri in pokušale vse od kraja, po čemur so jim hrepenele — oči. No, nazadnje je bilo tudi že teh dobrot več kot preveč. Treba je hib iti ZOpet na cesto. Zunaj pa se je že mračilo. Kam sedaj? Ce je človek sit in ima telo že dovolj užitkov, je potreben še užitek za — dušo. Odrasli gredo h koncertu, v gledališče, ali pa v kino. Ce tako delajo odrasli, zakaj bi drugače delali otroci. Micka, Lojzka in Manca so se zadovoljile s kinom. In šle so. Seveda so si vzele boljši prostor, saj je imela Micka denar. .V kinu je bilo strašno lepo in nasmejale so se prav od srca, kar je za prebavo neki zelo dobro. Največ je pa bilo vredno še to, da so se ondi slučajno znašle s tremi kavalirji iz domačega okoliša, ki so bili prav taki frkolini, kakor one frk-,jjfc Z enim se je vodnica Micka precej časa pogovarjala sama. O čem se je sukal pogovor, pokaže nadaljni razvoj dogodkov. Nazadnje je bilo tudi kina konec in junakinje so se zopet znašle na cesti. Bilo je že okrog devete ure. Kdo bi hodil ob takem času tja v mračno in pusto mariborsko okolico! V mestu je še vse živo in elektrika sveti, da je veselje. To je res sijaj bogastva in razkošnosti, doma pa gola revščina. Torej ostanejo rajši v mestu, se malo prešetajo in potem? — No, potem pa treba v hotel spat. Cernu pa so vendar v mestu hoteli? Naša trojica je bila kljub vsem dosedanjim avanturam še dokaj skromna. Zadovoljila se je z lokali »Pri grozdu«, kjer je dobila sobo z dvema posteljama. Bosta pač dve skupaj spali v eni postelji, ker ni bilo sobe s tremi posteljami več na razpolago. Naroče si večerjo — golaž — v sobo, povžijejo, sedejo ter se veselo razgovarjajo. Le Micka je večkrat pogledala proti vratom, kakor bi koga pričakovala. Med tem časom, ko se je ta trojica zgoraj zabavala po 'svoje ter se odpravljala v snažne bele postelje, se je pa pri sobarici iste gostilne odigrala druga zanimivost. Naenkrat so se zglasili trije kavalirji ter se informirali, na kateri številki so take in take gospodične in pa če se vrata tiste sobe dobro zaklenejo. To je bilo znanstvo naše trojice iz kina. imeli zvečer veselje gledati sijajno rmogo-brojno spremstvo Miklavža, ki nar bo primerno pohvalil ali tudi pokarai i« nato po možnosti obdaroval. Po odhodu Miklavža pa bomo v prijetni domači za* bavi pri dobri kapljici in okusnem rigr?-zku ter ob zvokih naše priznan dobre godbe pokramljali in tudi zaples !i. Kckn je toraj prijatelj Sokolstva in prijetne zabave, ne bo zamudil posetiti te r eče-, posebno, ker z malenkostno vstopnine. ? Din tudi še podpre našo akcijo z uit ni, čenje želje po lastnem Sok. domu. Darila za obdarovanje dece blage Ute oddati do 3. ure, za odrasle pa ure zvečer pri hišniku v Nar. domu. Začetek popoldne ob 3. uri, zvečer pa ob 8. ort, Plesne vaje društva »Jad an« pričnejo 8. decembra ob 20. uii pri Kosiču. 1852 Ure, zlafenfna na obrok brez poviška. Uger, Maribor, o pesK.* ul- 15. — 12* VI sami boste obdarovani! Od 1. do 25. decembra priredimo za naše cenj. odjemalce stalno božičnico, tako da vsak kupec dobi od nas srčkano božično darilo! A. Stoječ, zlatnina, ure, Maribor, Jurčičeva 8— iggj; Noseče matere za prečijo težko odvajanje z uporabo Franc-Jožef-ove vode. — Šefi univerzitetnih ženskih klinik hvalijo prirodno Franc Jožef-ovo grenčico, ker se lahko pije in sigurno deluje, brez vsakih drugih pojavov. — Miklavževa darila za cenj. goste Velike kavarne, sprejema v pondeljek blagajna. Zvečer jih Miklavž razdeli. — 1850 Pravo prve noči apolo Film krasote, zabave in užitka. Najlepši film sezone! Brezprimerna romantika lepota narave, divna režija in krasna igra Vilme Banky in Ronalda Kolmana VDiarmof o, trtte 9. Xn. mr, mariBorsmr ^CCCKnik Jutra, Stran &. Slovenska agentura svetega Miklavia v Mariboru KRITIKA IN OBSODBA »VEČERNIKO VEGA« ČLANKA. REHABILITACIJA. — KOZA CELA IN VOLK SIT. Maribor, par dni pred prazn. sv. Miklavža 1927. Rad bi — bogamf — poznal tistega »Spectatorja«, ki se je vsedel in napisal v sobotnem »Večerniku« članek o mariborskih Miklavževih izložbah. Uredniški molčečnosti naj se zahvali, da je še cel, ker drugače bi se mu slabo godilo; kajti nehote bi ga opečatil za — nemškutarja, ker izpustil je (brez ozira na one, ki jih je omenil in navedel po imenu) dokaj eminentno narodnih prodajaln, kjer bo dobri sv. Miklavž nakupoval svoje stvari za dobro in poredno slovensko deco. Marsikaj pa ima g. Spectator prav, najbolj pa s trditvijo, da je Maribor provin-cijalno gnezdo in da je stigmatiziran z znamenjem malomeščanske špispurgari-je. Nič velemestnega ni na tem Mariboru. In kolikor je res velemestnega obeležja, to so: davki, občinske doklade in takse. Večerni Maribor je ves v rdečih lučkah in če bi hotel vse našteti in tudi tista okna v drugem in tretjem nadstropju, ki so skozi vse letne čase z rdečo lučjo razsvetljena, bi bogme moral izdati cel leksikon. Da popravim novinarski smrtni greh Spectatorja, ki koncem svojega članka sam priznava, da je napravil le površen Pregled Miklavževe sezone, omenjam še sledeče eminentno slovenske ekspoziture sv. Miklavža: Nerazumljivo mi je, da je na vogalu Slovenske in Gosposke ulice, kjer je nekako mostišče študentovske midarije, Pozabil na trgovino gosoe Z’ate Brišnl-kove z zelo okusno izložbo Miklavževih Papirnatih dobrot. Jedinstvene so njene barok-punčke, ki so tako srčkane, da bi jih človek vzel kar seboj na nočno omarico ali v posteljo ter si sugeriral, da je to miniatura ljubezni zapuščenega samca. Pridite in poglejte zvečer, podnevi pa vstopite, vprašajte in — kupite. Ne bo vam žal, boeami ne bo! Vsevedni Miklavž, ki je dobrotnik vseh pridnih, pa kupuje tudi — cigarete in cigare. Kje jih bo kupil? Naravno, da v Slovenski ulici pri ljubki gospej Pavli (Svetkovi), ki ima zelo okusne male par-keljne s šibo in pozlačeno vrbovo vejico za 1.50 Din... Sv. Miklavž mi je zaupno poročal, da bo kupil za solidne zakonske može in uboge zapuščene samce vseh vrst cigaret in cigar, pa tudi lepe Pozdravne karte pristnoslovenske. Od gospe Pavle bo krenil k gorenjski korenini Francki Rotarjevi, kjer je naročil večjo serijo pristnih kranjskih klobas ter . fige in rožiče za pridne dekliče, pristno slovenske likerje in ravno tako slovenske Bizjakove kekse ter druge dobrote. Ker je dober gospodar in računar, sl izbira samo prodajalne, kjer znajo tudi za mali denar dati pošteno in solidno robo. Pozabil tudi ne bo Grajskega trga, kjer mu je g. Anica Traun koncedirala prvenstvene cene za koristne stvari, kakor so čevlji, nogavice, kape itd. Od Anice Traunove malo nižje je galanterija Drago Rosina, kjer si je Miklavž predzna-moval bogato in konkurenčno, prednaročilo v igračkah in vseh mogočih potrebnih stvareh. — Mimogrede se bo oglasil tudi pri Feldlnu in še mnogih drugih, vendar je treba povdariti, da je slovenski Miklavž zelo ekonomičen človek in si je dobro premislil, kam bo vstopil. Vše druge oziroma ostale je že omenil gosp. Spectator, ki je pa kljub temu še pozabil na novo prodajalno Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti. Le-ta je prinesla svežega duha v Maribor, ker človeku, ki je navajen lepih knjižnih Izložb, kar odlegne, če si ogleda izložbo Miklavževih novitet Tiškovne zadruge. Dalje naprej ti nudi France Kurinčič prvovrstne Bizjakove kekse in vse vrste gurmanskih špecijalitet Pa še na nekaj je pozabil površni g. Spectator: V vseh večjih kulturnih centrih obstoje gostilne oziroma gostilničarji in raznoliki trgovci, ki se v imenu svetega Miklavža spomnijo svojih celolet nih odjemalcev in gostov z darovi v obli ki klobas, buteljk, zavitkov čaja in pripravnih steklenic ruma za dolgočasne zimske večere... Ker pa je verjetno, da napadeni gosp. Spectator tega zaželjenega pojava res ni videl v Mariboru, zato mu tega v imenu javnega mnenja ne štejem v smrtni greh, kakor vse drugo... Pač pa polagam vsem gostilničarjem, trgovcem in drugim kulturnim delavcem na srce, da to željo svetega Miklavža, ki jo tolmačim tem potom prozaičnemu in realističnemu Mariboru — upoštevajo vsaj pri svojih starih, stalnih zarjavelih gostih in odjemalcih 1 In tako naprej... To so pristno slovenske agenture slovenskega Miklavža v Mariboru poleg onih (istokrvnih), katere je omenil površni gospod Spectator. Radi njega je nastala čisto nepotrebna zamera in tisto nerazpoloženje, ki svetemu Miklavžu nikakor ni všeč. S tem je podana rehabilitacija vsem užaljenim oziroma zapostavljenim ali kakor se zamorem bolj prozaično izraziti: — je s tem člankom ostala koza cela in volk sit... Ljubi sveti Miklavž, to sem ti napisal za slučaj, da bi se jaz, tvoj adjutant, kje slučajno zamudil (ali pa kje napil) in ti na najin večer ne bi mogel pokazati vseh tebi priporočenih vrat. * Opomba. Da se zavarujem proti morebitnim novim napadom in zameram, sporočam vsemu trgovskemu svetu mariborskemu, da bom po odhodu iz tega grešnega Maribora v nebesa, naročil svojemu dušnemu konkurentu, imenovanemu »dobro dete Jezušček«, da obišče za Božič in Novo leto še ostale vcle-grajzterje in grajzlerje, ali kakor se zmerjate po Mariboru — z vele-, srednje, male in čisto male trgovce, ki jih dosedaj nisem mogel poseliti. K r a m p u s, adjutant njegove škofovske milosti, sve- tega Miklavža Slovenskega. Nagrade za osnutke spomenika kralju Petru v Mariboru. Včeraj se je sestala na razstavnem prostoru male Unionske dvorane Žirija, kateri je predsedoval upravnik arhitekt g. Rado Kregar, kot zastopnik Udru-ženja oblikujočih umetnikov, sekcije Ljubljana in je po večkratnem izločevalnem glasovanju izbrala tri osnutke, ki so dobili v ožjem glasovanju sledeče število točk:. Osnutek »Kralj Osvoboditelj« 48 točk, osnutek »Zmagovalec« 40 točk. in osnutek »Jugoslavija« 18 točk. Na podlagi tega glasovanja so odprli kuverte in določili prvo nagrado Din 30Q0 osnutku »Kralj Osvoboditelj«, delo g. Lojzeta Dolinarja iz Ljubljane; drugo nagrado Din 2000 osnutku, .»Zmagovalec« delo g. prof. Ravnikarja iz Maribora in tretjo nagrado Din 1000 osnutku »Jugoslavija« delo g. Niko Pirnata iz Maribora, Glede izvršitve spmenika v Mariboru nobeden teh osnutkov v popolnem ne odgovarja, radi česar si je odbor pridržal pravico oddaje dela na glede na rezultat tega razpisa. — Gozdovnlkil Jutri dne 4. decembra ob 10. dopoldne v državni deški meščanski šoli, Krekova ulica Rodov zbor. Obvezen za vse! Točnosti Važnst! Občni zbor v Ljubljani! Z modrim nebom I — Hitri Jelen. — Sokolstvo Sokolstvo - narodova vest Dasi obstoji sokolska organizacija že precejšnjo vrsto let — 65 jih že šteje letos 1 — se vendar skoro ne da misliti, koliko krivega razumevanja in mnenja o njej je še možno najti. So celo ljudje, ki pravijo, da se je Sokolstvo že — preživelo. Kolika zmota! Seveda so to po večini ljudje, ki Sokolstvu še niti blizu prišli niso; zato ga tudi ne poznajo. V Sokolstvu vidijo le rdeče srajce, oblečene nekolikokrat v letu za parado. Priznavajo mu še morda nekoliko uspehov na gimnastičnem polju — in s tem je njihov nazor o Sokolstvu izčrpan. Toda v nobeni manj znameniti publikaciji nego v listu »Prager Presse«, poloficijelnem organu češkoslovaškega zunanjega ministrstva, je bilo Sokolstvo imenovano »narodova vest«. In po vsej pravici! Zakaj? Sokolstvo ni le telesno-vzgojna organizacija, ampak občestvo, osnovano na filozofskih temeljih, ki mu jih je dal njegov utemeljitelj dr. Miroslav T y r š. So kolstvo je visoko etičen pokret, ki se v to smer razvija vedno bolj in bolj šele po vojni. Pred vojno se je moralo boriti več ali manj skoro neprestano za svojo eksistenco. Kljub temu se oni, ki so sokolsko misel pravilno razumevali, niso mogli oddaljiti od etičnih smernic, podanih s Tyrševimi spisi. Kot majhen dokaz za to naj služijo splošna znana gesla, kakor »Niti koristi, niti slave« ali »Oseba nič, celota vse« itd. In tudi v celoti je treba priznati Sokolstvu, da je bilo vedno čisto, heomadeževano, neokalje-no. Seveda so se našli tuintam poedin-ci, ki organizaciji niso bili b.aš v čast, toda take je organizacija običajno sama iz sebe odstranila. Danes pa Sokolstvo lahko o sebi s ponosom in upravičeno trdi, da tvori občestvo etično nadpovprečnih ljudi, da v njem ni »povojne psihoze« oziroma da jo je, ako je kje v njem obstajala, premagalo s svojimi zdravimi silami. Mi smo ljudje, ki se trudimo biti pošteni, značajni, trezni, moralni, vzdržni, človekoljubni itd., skratka, hočemo se po možnosti približati popolnosti, ki se da doseči, da postavimo tako v sebi človeka na oni visoki piedestal, ki ga človeško dostojanstvo zasluži. Korupcija, splošni znak naše dobe in današnje družbe, se ni mogla vtihotapiti v naše vrste. Ko-rupcijonistov nimamo med nami, niti jim ne bi dovolili, da bi se nam skušali približati. Zato smo si ustvarili že tudi svoje mnenje o pojavih v političnem življenju, o nečednem paktiranju tako zva-nih naprednih (de facto reakcijonarnih) strank s klerikalizmom in tako zvanih narodnih strank vobče z nemškutarji in narodnimi nasprotniki. Sokolstvo je že ob marsikateri priliki dvignilo svoj glas in storilo, kar je bilo v njegovi moči, da se je kaka nesreča preprečila ali da so oni, ki jih je nesreča zadela, ako se preprečiti ni več dala, našli vsaj moralno, ako ne tudi materijelno podporo. Danes se oglaša »narodova vest« tudi že v parlamentu potom kluba poslancev — Sokolov in zahtevati bomo začeli, da se vse one rak-ratie, ki zastrupljajo narodovo življenje in razjedajo narodno telo, operirajo! Na žalost naleti Sokolstvo včasi baš na najmerodajnejših mestih na neverjetno nedoslednost: ta najmerodaj-nejša mesta zahtevajo sama vzgojo v smislu Tyrševih načel, ljudi pa, ki bi je bili zmožni, pošiljajo v razne »Sibirije«. Toda nič zato! Sokolstvo se svojega etičnega poslanstva zaveda, si je tudi svesto, da ima pravico lastiti si svoj-stvo, »narodove vesti«, (legijonarji in do-brovoljci, po večini Sokoli so mu jo dali, ako je ne bi imelo že samo po sebi!) ter bo to pravico tudi vedno v večji meri udejstvovalo. In naj bo to komu prav ali ne! A. J. ) Iz Študliske knjižnice v Mariboru Priobčuje Janko G1 a s e r* V. Aufmerksaine, Der. Hrsg. von I. Koli« mann. Gratz 1S12—1842. (I, II 7.) Beitrage zur Ktinde steiermarkischer Geschichtsquellen. Graz 1864—. (58.) Blatter fiir Heimatkunde. Graz 1923—, (II 292.) Caesar A. J.: Staat- und Kirchenge- schichte des Herzogthums Steyermark. Graz 1786—1788. (200.) Diplomataria sacra ducatils Styria«. Collegit S. Pusch, edidit auxitque E. Froe-lich. Viennae 1756. (15.) Dopsch A.: Die landesfiirstlichen Ge-samturbare der Steiermark a. d. Mittel-alter. Wien 1910. (II 298.) Geschichtsblatter, Steiermarkische. Hrsg. von J. v. Zahn. Graz 1880—1885. (215.) Janisch J. A.: Topographisch-statisti-sches Lexikon von Steiermark mit histo-rischen Notizen u. Anmerkungen. Graz 1878—1885. (17.) Kindertnann J. K.: Repertorium der steyermarkischen Geschichte, Geogra-phie, Topographie, Statistik u. Naturhi-storie. Gratz 1798. (909.) Krempl A.: Dogodivšine štajerske zem«' le. V Gradci 1845. (1.) Leksikon občin za Štajersko. Na Du-' naju 1904. (II 68—4.) Mayer F. M.: Geschichte der Steiermark mit bes. Riicksicht auf das Kul-turleben. Graz 1913. (172.) Mitteilungen des historischen Vereines f. Steiermark. Graz 1850—1903. (56.) Muchar A. v.: Geschichte des Herzogthums Steiermark. Gratz 1844—1874. (212.) Pirchegger H.: AbriB der steirischen Landesgeschichte. Wien 1$25. (25—5.) : Geschichte der Steiermark, Gotha 1920—. (269—III./12.) Schlossar A.: Die Literatur der Steiermark in bezug auf Geschichte, Landes« u. Volkskunde. Graz 1914. (42.) Schmutz K-: Historisch topographi-sches Lexikon von Steyermark. Gratz 1822—1823. (8.) Winklern J. B. v.: Biographische u. lit« terarische Nachrichten von den Schrift« stellern u. Kiinstlern, welche in Steyer-rnark geboren sind... Gratz 1810. (914.) Zahn J. v.: Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter. Wien 1893. (II 71.) : Styriaca. Graz 1894—1905, (908.) : Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark. Graz 1875—1903. (37.) Zeitschrift, Steirische, fiir Geschichte* Graz 1903—1905. (57.) Zeitschrift, Steyermarkische. Redig. von J. v. Kalchberg u. a. Gratz 1821—. 1848. (11.) Zeitschrift des histor. Vereines fiir Steiermark. Redig. von A. Kapper, Graz 1906—. (57.) j ro i REPERTOAR: Sobota, 3. decembra ob 20. uri »Rokov* njači«. Abonenti pri dnevni blagajni imajo 25% popusta. Kuponi. Nedelja, 4. decembra ob 15. uri »Rokovnjači«. Kuponi. — Ob 20. uri »Eva«, Kuponi in znižane cene. Pondeljek, 5. decembra ob 17. (5.) url »Divji mož ali Ugrabljena kraljičina« in Miklavžev večer. Miklavžev večer v gledališču. V pondeljek, 5. dec. ob 17. (5.) popoldne se vprizori prvič v tej sezoni Gasparijeva otroška igra »Divji mož ali Ugrabljena kraljičina«. Nato pa pride sv. Miklavž, da obdari deco. Paketi z natančnim naslovom naj se izroče v gled. pisarni do pon-deljka opoldne. KINO UNION V soboto In nedeljo zadnjikrat nadvse interesantni veliki film TRGOVINA z DEKLETI Ogromni obisk vseli dosedaniih predstavi T E L E P O N 323 KINO UNION Prihodnji program veliko presenečenje LJUBAV MATURANTA v glavni vlogi: GRETE MOSHEIM. Film prekaša z svoio krasno igro in globoko vsebino znani film: .Župnik iz Kirchfelda”. ^1. Mariborski tipi 'NOVINAR ZMAGOSLAV POPRAVLJA. — PROFESOR SVETOVNIH JEZIKOV. Sfr »GLOBETROTTER«. — NEHVALE2 NOST TEGA SVETA IN DRUGOD. Maribor, 3. dec. Velespoštovani gospod urednik! Zad- fijjič ste prinesli o meni — to moram re 'snici na ljubo priznati — zelo dobro po-godeno sliko in v kolikor je ista nepo-tpolna, sprejmite naslednji popravek: 2e dolgih pet let delam za krščansko-ifcatoliškega »Slovenskega Gospodarja« popolnoma za »božji Ion«. Za blagopo-kojno »Stražo« žalostnega spomina sem si zbrusil pete, tudi za — »božji Ion«. Zahteval sem, da mi za moj petletni trud priznajo reci in piši 100.— (ensto) idinarjev, kar je menda več kot skromno, a niti teh nisem dobil. Niti za podplate, porabljene v enem polletju ni. Upam pa, da so za moj trud pisali v nebesa ter se je moje delo vknjižilo tam meni in mojemu zveličarju v dobro. Če preračunam, koliko obresti bo narastlo od tega do-brovpisa do moje smrti, sem čisto zadovoljen. Zastonjkarstvo bi bilo, če bi pisaril za posvetne liste zastonl, a za »sve-#e« novine pisati zastonj, je neminljiva zasluga za — nebesa. — Kaj mi more V protivrednosti dati »Večemik«, kaj rdeča »Volksstimme«. ali »Marburger Zeitung« Nič nadzemskega, nemin- ljivega, ampak le par hitro minljivih papirnatih kovačev, ki so tako scefrani, kakor jaz — Vaš Viktor Kovač. In sedaj znanje mojih jezikov, ki se prezira! Jaz obvladam perfektno poleg jugoslovanskih jezikov še francoskega, angleškega, italijanskega, švedskega in •— španskega. Za poučevanje vseh teh jezikov imam oblastveno licenco tujih držav — kajti: Nemo propheta in patria sua! — Po preobratu je prišel k meni .profesor gosp. Dolenc in se razburil zaradi mojega poliglotskega znanja, a je fknčno priznal, da mora — ako se ho-:'če naučiti španščine, postati vendarle moj učenec. Tako stoji stvar! In ko sem .zadnjič dal v »Marburger Zeitung« inse-jrat, da poučujem španski jezik, se je ta jitrditev zdela črkostavcu tako španska, jda je vobče ni postavil... Hudobni so ti jpreveč organizirani črkostavci, pa jim pič ne moreš, pa če — počiš od jeze. I Zahvaljujoč svojemu bogatemu zna-jpfu jezikov sem kolovratil iz Pariza v ;Belfort peš, da sem se spopolnil tudi v alektih in našim uredništvom v sramo-moram priznati, da imajo francoski netje več smisla za novinarskega Ahas-jvera in profesorja jezikov kakor spredaj omenjeni listi, katerih odgovorni jjEaktorji si domišljujejo, da mi je v pose-čast in slast, ako za njih pet let za-onj poročam. — V Biaritzu. na južnem Prancoskenf sem bil učitelj in laskam si, je med mojimi učenkami bila tudi let stara dama ena najpridnejših, če- tudi ne najnežnejših učenk... — V Bayonne (bajoneti izvirajo od tam!) mi je sam mestni župan ponudil brezplačno sobo za poučevanje nemščine, v Mariboru pa nima »sin človekov« v osebi ubogega kulturnega zidarja-novinarja kamor bi svojo glavo položil... — Od Bayonne sem hodil v Salnt Sebastian dvakrat na teden ob obali peš, da sem na tamošnjem liceju poučeval nemščino in — italijanščino. Izvrstno vino imajo tam, v gostilnah pa — šolske klopi. — Pozneje sem v Gradcu poučeval konzula grofa W. v slovenskem jeziku (19l8 —1919). On je imel v Sloveniji posestva, a mene je grofovsko plačal; učil pa se je vzorno in s takim uspehom, ali se je za mogel s svojimi kmeti, kateri so po preobratu naenkrat pozabili na nemški jezik, lepo razgovarjati v slovenščini. In tako sem prišel v JugoslavijQ, — zemljo nehvaležnosti. Edino sem hvaležen »Večerniku«, ki je prinesel skico o meni ter s tem zbudil dobrotnika, kateri mi je velikodušno podaril — toplo zimsko suknjo. Pričakujem, da boste objavili ta stvarni popravek v eni prihodnjih Številk na istem mestu in z istimi črkami, kakor zadnjič. To je najmanj, kar zahtevam. Honorar pa dajte tistemu anonimnemu tintomazcu, kateri je zadnjič tako nepopolno poročal o meni. V tem znamenju Vas pozdravlja Viktor Zmagoslav Kovač, učitelj tujih jezikov, izumitelj lastnega stenografskega sistema in — novinar. Kontrola vina v mariborski oblasti. Kletarski nadzornik je po naročilu velikega županstva v času od 1. aprila do 30. sept. t. 1. izvršil kontrolo vin pri 22 vinskih trgovcih, 35 gostilničarjih in prodajalcih vina na drobno ter pri 10 producentih. V tem času je radi sumljivosti vzel 38 vinskih vzorcev in jih dal drž. kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v Mariboru v analizo, da se ugotovi pri-rodnost vin. Analiza še ni dovršena. Od že preizkušenih vinskih vzorcev ne odgovarja krog ena četrtina predpisom vinskega zakona in zakona o živilih. Prizadete stranke so prijavljene* državnemu pravdništvu in je zoper prekršitelje vinskega zakona in zakona o živilih v teku kazensko postopanje, ki še ni končano. — Dva blagajnika za eno mesto. — Saj iščete blagajnika, ne? — Da, celo dva! —- Kako pa to? — Novega in pa dosedanjega, Zaključek Jesenske nogometne sezone ASK Primorje:Maribor. Jutri bo definitivno zaključena jesenska nogometna sezona v Mariboru z gostovanjem ASK Primorja, ki nastop proti okrožnemu prvaku Mariboru. Primorje je v prvenstvenem tekmovanju doseglo drugo mesto in ga je smatrat enakovrednega prvaku podsaveza Iliriji, dočim je Maribor v formi toliko napredoval, da bo močnemu nasprotniku nudil močan odpor in tudi dosegel časten rezultat. Primorje nastopi v kompletni postavi. V napadu se zlasti odlikujeta krili Kariš in Jug, kojih prodornost je nasprotniku zelp nevarna, dočim notranji trio — če-bokin, Erman, Buljevič — razpolagajo z izredno sigurnimi streli. V krilski vrsti nastopijo Zemljak, Vindiš in Pišek, ki so ofenzivno in defenzivno zelo podjetni, uranilca Svetic in Pečnik pa tvorita z vratarjem nepremagljiv obrambni trio, proti kateremu uspevajo le izredno kombinatorno vigrana moštva. Maribor ima torej opraviti z resnim konkurentom, katerega tehnično znanje in tekmovalna rutina bosta dala mariborskemu teamu mnogo opravka. Ven dar moramo tudi Mariboru priznati, da mu ne manjka izgledov in da se s požrtvovalno igro lahko uspešno uveljavi; eventuelno tudi prisili nasprotnika h kapitulaciji. Moštvo nastopi z neznatnimi izpremembami. Na levem krilu bo Pre volnik, ki je v poslednjih tekmah nastopal z izredno sigurnostjo, dočim nastopi na levem halfu tokrat Košenina, neutrud ljivi mož domačega teama. Ostali deli napada in krilske vrste ostanejo neizpre-menjeni. Hreščak II, Pavlin, Bertoncelj, čmrl so pač najboljša garancija, da bo napad uspeval, dočim jamči igra Kirbiša in Hreščaka II, da bo napad imel dovel podpore in da bo obramba z njihovim sodelovanjem razbremenjena. Branilca Koren in Unterreiter bosta imela najtežavnejšo nalogo, kakor tudi vratar Ge-uer, vendar solidnost Korenove igre in izreden placement Unterreiterja, ki se je ponovno vrnil v matični klub, kakor tudi njegovo znanje, upravičujeta zaupanje, ki jim ga je poverilo vodstvo z nominiranjem za jutrišnji nastop. Tudi vratarju se ne more odrekati participiranja na skupnem uspehu, kajti že ponovno je moštvo rešil najnevarnejših napadov. Spori Računati je torej, da bo jutrišnje srečanje nudilo zelo zanimivo igro, katero bo vodil g. Planinšek. Predtekmo bosta ob 13. odigrali rezervni moštvi Madžarska bo sodelovala v srednjem evropskem cupu. Spori, ki so se pojavili med državami, ki so tekmovale za srednjeevropski cup, so porušili nade, da se bodo tekmovanja nadaljevala, vendar pa se je sklenilo, da se v decembru nameravana konferenca komiteja za srednjeevropski cup preloži na 15. februar. Doznava se, da bo za srednjeevropski cup nastopila tudi Madžarska, ki je nameravala sodelovanje odpovedati. Torej so vse ovire premostene in se tekmovanja spomladi zopet obnove. Madžarski internacljonalec smrtno pa nesrečen. Znani ^ nogometaš budimpeštanskega U TE Josip Schaller se je z motornim kolesom ponesrečil in na posledicah umrL Za nacijonalno moštvo je startal trikrat Konflikt med ČSR In Avstrijo. Kakor znano, je proglasila čsl. nogometna zveza po škandaloznih dogodkih zadnje tekme Sparta —- Rapid na Dunaju splošen bojkot čsl. klubov napram Dunaju. Te dni pa je sklenila tudi av-strijska nogometna zveza, da do nadalj-nega prepove vsako tekmo dunajski nogometašev v Pragi. Vseslovanski nogometni turnir. Javili smo že, da želi prirediti čsl. nogometna zveza ob priliki desetletnice ČSR leta 1928. v Pragi turnir vseh slovanskih nogometnih amaterskih teamov, Sedaj poročajo iz Prage, da bi prišla v poštev dneva 27. in 28. okt. 1928. Tekmo-vali bi Cehoslovaki, Jugosloveni, Poljaki in Bolgari. Praška Sparta. pride po zaključku jesenskih domačih tekem na Balkan in bo igrala v torek 6 tm. z BSK v Beogradu, dne 9. 11. in 16 trn. pa v Carigradu proti Ga lata Sera il, Fener Bagdže in proti kombiniranemu teamu. Češki bojkot Dunaja ni prešel na vse športne panoge, kajfc češki plavači in celo člani Sparte se udeleže današnjih in jutrišnjih plavalnih tekmovanj v meddržavnem srečanju Avstrija :CeškosIovaška. Nurmi ostane v Evropi. Iz Helsingforsa javljajo, da je Nurmi odpovedal svoje ameriško potovanje, d caterem smo pred nekaj dnevi poročali Športni krogi so prepričani, da je stori! to radi priprav in treningov za olimpijado. Nov svetovni rekord v plavanjn. V Newyorku je izboljšal ameriški Čeh Kojac dosedanji svetovni rekord (Ameri-’ "nca Laufferja v Magdeburga L 1926) 200 meterskem hrbtnem plavanja od 2:38.8 na 2:38. IM ogM, M aMIja v pear*. fetalna ia aocijalna um«w •MM: ataka baaada SO p, J^jmogil ««Mk Din 6- S Mali oglasi Žanltva. dopbe«—|« fn ogfo. •i trgovakega aH rafclamnoga značaja: vsaka baaada SO p, rtjmanjit zneoafc Din JO —1 Snežni Čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Sloven ska uL 12. Popravila se sprejemajo. 27a Otroški avto, lepo darilo za Miklavža, se proda. Ogledati se, Jug, Dravska 10. ye]ika zaloga kuhinjske posode. (Vsaki gospodinji znano pirvovrstno posodo znamke »Hericules«, la. aluminijevo, litoželezno, pos-tekleno, tehtnice, rlbeže, rita, deske za testo, valarje, likalnike! oblike za pecivo, kutiie za špece-nJo in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnjke, mlečne kangle, cedila, vedrice, Umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke S® krompir, samovare »Phobus« iti druge ^te, Škafe, lonce za kuhanie perila in perflnice. Jedilno orodje In žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, uraivalne garniture in vse vrste steklene robe. — Albert (Vjcel, Maribor, Glavni trg štev. .15.3 POZOR! Slav. občinstvn naznanjam da dobi vam zopet redno sveže kranjske klobase, katere nudim v vsaki količini po zmernih oenah. Gostilničarji dobilo popust. Obenem priporočam vse vrste delikatese. Se priporoča J. Šinigoj, Alek sandrova cesta 18. I370 Galoše in snežne čevlje * popravlja Ameriška vulkanizacija. Maribor, Zrinjski trg. 1649 Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14. 26a Specljalna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1725 Meblovano sobo oddam takoj gospodu. Pritlično stanova-rije, soba s kuhinjo, se odda takoj mirni stranki. Na prodaj: Stavbena parcela pri colodvoru, cena solidna; krasna dvo-vprežna kočija, Črešnjeve deske, bela mramornata plošča, kopalna banja, lijak, omara za led, velika železna peč, lijak, voziček, vrtno seno, drsalke, galoše št. 35, nova salonska suknja, rjave usnjate gamaše. Vprašati: Trubarjeva ul. 11 I, 1789 Lepo opremljena vllka soba na ulico, takoj za oddati, Aleksandrova 44. U. desno. - Najboljša in najcenejša delavnica za snežne čevlje in galoše. Frankopano va ul. 10. Govedič. I8I4 Najlepša božična darila! Foto-atelje Makart slika vsak dan ob vsakem vremenu od 8. do pol 19. Ob nedeljah in praznikih popoldan do pol 17. ure. odprto. Prvovrstne slike, zelo znižane cene! Pazite na nov naslov: Gosposka ul. 20, I. nadstropje, zraven trgovine s pohištvom Preis. 1840 Prvovrsten pianino, prodam. Sodna ul. 30. gostilna. 1834 Tečaj za vezenje Dichtlčipk itd. in praktično šivanje prične. Vpisovanje do preklica v Pokojninskem zavodu. Dr. Verstovškova ul. 4. — Istotam so vsakovrstni šivalni stroji na prodaj. — Gabrenja. 1827 Onduliranje po specljalistu se izvršuje le v brivnici Fran Novak, Aleksandrova cesta 22. O resničnosti blagovolijo se cenj. dame prepričati. — Opozorilo: Damski salon zraven brivnice v veži ni več moja last. 1831 Koline (furež), Mariborski dvor, Narodni dom. Pečene etrne, krvave klobase. Prvovrstno vino. Oset I830 Knplm staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje’ po najvišjih cenah. Ilger, Ma/rlbor, Gosposka ulica 15- n.a Okvirje za sliko najnoveiših vrst dobiš le pri gpecijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor,, Goppopka ulica 24 in 37, 427 Trboveljski premog; kosovec Din 43^-, v kockah Din 41—-hrvatski kosovec Din 27— pri odjema vsaj 1000 kil. franko na dom dostavljen. M. Korošec, Maribor, Aleksandrova °3. dvorišče. J829 Kupim motor s traktorjem na surovo olje ali sesalni plin z ali brez dreša, rabljen, toda v dobrem stanju. — Ponudbe z navedbo cene, jakosti, starosti na Stjepan Kovačič Podravske Sesvete. 1824 Splošna zamenja stanovanj! Gospodarjem in najemnikom se nudi ugodna prilika za splošno zameno stano vanj. Posredovalnica »Marstan«, Koroška c. 10 I. Velika izbira strank tudi za najem. 1335 Izvrstno In jako Izdatno kosilo se dobi v sredini mesta. Posebna sob?, vsakdanja izmena jedi, uvaževanje osebnih želj, po volji tudi posebna po zdravniškem predpisu mojstrsko kuhana, die tična hrana. Ponudbe pod »Cena zmerna« na upravo lista. 18^8 Trgovsko hišo V !Hestu kupim ali vzamem v najem. F nudbe z navedbo cene na upravo »Ve-černika« pod »Prometna točka«. 1833 POZOR! Čevlje, samo ročno delo iz najboljšega blaga prodajam po starih cenah. Mo> ' in žeski visoki, boks, Din 220, moški , zki vsake vrste od Din 165. Otročji 60 Din naprej. Neubauer Franc, Mar: bor, Gornja Gosposka ul. 33. 180-' V Mariboru, 3ne 3. XTt. W?!_Mariborski t f C r !? *■'? V Vri, g(rsn g. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!" Unl&vaftla pfl< PTIČJA SMRT. V Si P uk selivk je vedno manj, ker jih vsa-ko leto Italijani polovijo in pojedo na milijone. O. iztrebi ja vanju ptic selivk v Italiji so že napisani brezštevilni članki, r> tem se govori in protestira- na vsakem kongresu za varstvo živali, a je vse brez uspeha, ker je lov na ptice v Italiji z zakonom dovoljena obit. v katero se vlaga mnogo kapitala.. Uničevanje ptic v Italiji je prastara navad: n nobena vlada si ne .1 ;a noti nj«j nastopni. Res je, da na jugu Italije.lovijo ptice tudi iz siromaštva, ker so ljudje, ki ne uživajo drugeg? me:;’, kot urnega od ptic-selivk. Ptice pa pekončavajo tudi ljudje, ki ne poznajo revščine. Lov. na ptice je poste1, pravi italijanski šport, s katerim se bavijo tudi inteligentni sloji. Kako se v Italiji gleda na-mil .j on slu- uničevanj® ptic, je najbolišt razvidno z naslednjih besed Belvederija, k> za posebnega strokovnjaka tega lova: »Lov na ptice s pomočio mrež 111 lahka stvar, marveč prava umetnost. Posebne je, d? se za ta 'ov interesna v e-!lki mer mladina, t ar sl pri tem ostri oko in uho. Predpogoj uspešnega lova je udi or. ‘*:.o znafije o življenju posameznih ptičjih vrst Treba je vedeti, kakšne prostore s! ptice izbirajo ža svoje odmori- kake se posamezne vrste privabi — o' z žvižganjem, klicanjem itd. — fcon-Zuo je pa irefca čudi poznati smer vetrov in atmosferne vplive na selitev ptic raznih vrst Ta lov je torej velika umetnost in najboljše razvedrilo.« Maksim Gorki? GfroSbn SO Poslovenil dr. i D. irivou-ou-o*-u...« če sem stopil rta klop, sere skozi porine čipe okna, čez strehe videl s gostilnicami razsvetljena vrata tovarne, ):■ -o Lila odprta kakor brezzoba, či na usta starega berača, — skozi nje c. fe gosto lezla tolpa majčkenih ljudi. Zv ičer se je zioal nad tovarc mo-trsordeč dim. Vi je osvetljeval 'hove dimnikov; zdelo se je, da :c dimniki ne dvigajo od zemlje k nebu. umpak, ra se »puščajo iz lega dimastega jblnka. da rdeč dihajo ir, zavijajo, tulijo. Gledati n? vse to je hflo nezno-3nr- hudo. zli dohrča? je ,:rizel. srce. riabioa je dala v KaMnj;, — • -rlprav-•. 1, >ed, pomivate tla. cepila d^va, nosila vodo, Mia je zaposlen* od jutra do večera, legala j-, .mučena, kašljala je in stokam. K 'pravila ■;?. si je včasih »nadela i. - ui.r jopo, široko podparai\ krilo in se odprav-hate v m&sta. ; selivk v (talili 1SPLOŠNI ŠPORT. Ob takem mnenju so seveda brezuspešni vsi kongresi in ogorčeni protesti proti uničevanju nam tako dragih in koristnih ptic-selivk. Italijani že stoletja lo vijo ptice. Svoje domače so že skoraj iztrebili in ta usoda bo zadela tudi one ptice, ki prilete na prezimovanje. Lovec z mrežo si skrbno izbere mesto za ptičji pogin v velikih množinah. Na četverokotnikih od 40 do 60 metrov dolžine in 20 do 25 metrov širine se nasa- -di nizko rastoče grmovje,, okrog ob robih takega nasada pa drevje, ki naglo raste. Grmovje se prirezuje, tako da ni nikdar višje od pol metra. Med drevjem ob robu so razpete mnogoštevilne tanke mreže. Kraj takega nasada je z grmovjem skrbno maskirana hišica ali uta, v kateri je skrit lovec, opremljen z raznimi piščalkami za privabljenje ptic. V nizkem grmovju so skriti raznovrstni detonatorji, ki se dajo vžgati ali sprožiti potom vžlgalne vrvice, ki je napeljana v uto do lovca. Ptice, privabljene od lovčevega žvižganja, se v velikih jatah spustijo na grmovje, lovec zažge vžigal-no vrvico in ob silnem poku se ptice prestrašene zaletijo v kroginkrog med drevjem razpredene mreže. Iz mrež pobirajo potem lovci omamljene ptice v velike košare. Z eno samo tako pastjo se jih včasih nalovi na stotine. Prispevajte za spomenik Kralju Petro v Mariboru »Pogledala bom, kako živi tam stari...« »Vzemi me s seboj!« »Zmrzneš mi, poglej, kako mete!« In šla je sedem vrst, po poti, ki se je izgubljala v sneženo polje. Mati, ki je bila žolta in noseča, se je premra-žena zavijala v sivo, strgano ogrinja-čo s franžami. Sovražil sem to ogri-njačo in trgal franže od nje, sovražil hišo, tovarno, vas. Mati je hodila v razhojenih copatah, kašljala, nelepo je stresala veliko telo. njene sivomodre oči so se suho in jezno bliskale in se cesto nepremično ustavljale na golih stenah, kakor bi se lepile nanje. Včasih je po celo uro gledala skozi okno na ulico: ulica je bila podobna čeljusti, katere en del zob je od starosti počrnel. »Zakaj stanujemo tukaj?« sem jo vprašal. Odgovorila je: »Ah, molči. -.« Govorila je malo z menoj, le velevala mi je: »Pojdi, daj, prinesi...« Na ulico so me puščali redkokdaj, vselej sem se vračal domov, potolčen od dečkov: tepež je bila moja nailjub- Poslanec v ječi Ko je bil Marcel Cachin, znani francoski komunistični parlamentarec, spuščen iz zapora, kamor so ga vtaknili radi prevratne propagande, je prvega srečal v zbornici bivšega ministra notranjih del Camilla Chantempsa, kateremu se je imel zahvaliti za ne baš prijetno kazen. Chantemps je poslancu ponudil roko in pričel je pogovor: »Zapor je na vas močno vplival! Izvrstno izgledate. Ali ste bili dolgo v ječi?« — »Tri in pol mesecev.« — »To je pa dolgo.« — »Tega mi ni treba praviti.« — »Ali ste smeli sprejemati obiske?« — »Razumljivo, saj sem sedel kot politični jetnik.« — »Hm... ali ste se dobro zabavali?« — »Kako mislite, gospod minister?« — »No, pazniki menda niso bili prestrogi pri sprejemanju obiskov.« — »Samo to mi je še manjkalo!« — je zakričal Cachin. »Saj jaz ne vem«, se je opravičeval Chantemps. — »Pazite se. Ko postanem jaz minister, vas bom enkrat stlačil v luknjo, pa boste takoj vedeli, kako je tam!« Turški diktator se ženi drugič. O Kemal paši in njegovem rodbinskem življenju smo že ponovno pisali. Zadnjič smo poročali o razlogih njegove zakonske ločitve. Zapustil je svojo boljšo polovico Latif Hanumo, ker ga je imela preveč rada. Nikjer mu ni dala miru, tako da je bil oviran celo pri izvrševanju svojih državljanskih poslov. Sedaj pa prihajajo iz Angore zopet vesti, da se je odločil prezident turške republike Gazi Kemal paša poročiti neko sestro afganistanskega kralja, ki študira trenutno v Parizu. . ______ ša in edina naslada, udajal sem se mu s strastjo. Mati me je pretepala z jermenom, toda kazen me je še bolj raztogotila in naslednjikrat sem se pretepal z otroci še huje — mati pa me je kaznovala silneje. Ko pa sem ji nekoč zapretil, da jo bom ugriznil v roko, če me ne bo nehala pretepavati, in da bom zbežal na polje in tam zmrznil, me je osupla sunila od sebe, se prestopila po sobi in rekla, vsa zasopla od utrujenosti: »Zver si postal!« Živa, trepetajoča mavrica tistih čustev, ki se imenujejo ljubezen, je vzcvetela v moji duši, vse pogosteje so vzplamenevali ogljeno modri plamenčki zlobe do vsega, v srcu je tlelo čustvo težke nezadovoljnosti, zavest otrujenosti v tej sivi brezpo-membnosti, ki je bila brez vsega življenja. Očim je bil strog z menoj, z materjo redkobeseden; venomer je požvižgaval, kašljal, po obedu pa je stal pred zrcalom in s tresčico brskal po neravnih robeh. Vedno pogosteje se je prepiral z materjo, jezno ji je rekel »vi« — to vikanje me «* obunno tno- Javen pregled nog. Angleška vlada namerava potoni znanstvenih industrijskih raziskovanj izvesti javen pregled nog. Pri Angležih in Angležinjah bi se naj v raznih krajih ugotovile točne oblike in mere nog, da bi na podlagi podatkov preprečili kurja očesa in druge bolečine in bolezni nog. Točno merjenje bo določilo tip novih obuval, ki bodo obligatna za ves narod. Pesnik, ki je slutil smrt V pondeljek so v Poznanju pokopal! pesnika. Stanislava Przybyszevskega na prav svečan način. Pogreba so se udeležile številne delegacije iz vse države, iz Varšave pa je prispel poseben vlak s: predstavniki društev, književniki in politiki. Poljski časopisi poročajo, da je pri-j ljubljeni pesnik več dni pred smrtjo toč-j no odredil vse podrobnosti za svoj pogreb. Na posestvu svojega prijatelja Znapickega, kjer je živel, si je izbral prostor, kjer ga naj polože v zemljo. Do- j ločil je celo štiri konje, ki naj prepeljejo: njegovo rakev h grobu. Glede zapuščine, ki je sicer precej skromna, je pre-j vdarno odredil komu in kaj se naj izroči. Nekateri znanci so prejeli pisma šele po njegovi smrti. V njih trdi, da ve, da bo srce zdržalo samo še nekaj dni. Pobijanje kobilic z letali. Doline Nila pustošijo kobilice, ki sej pojavljajo v velikih oblakih. Škoda prt! poljedelstvu je že sedaj ogromna. Anglija je dala sedaj egiptovski vladi na razpolago več vojaških letal za pobija* nje kobilične nadloge. Letalci uničuje« jo kobilice s plinskimi bombami._____________ rilo. Kadar se je prepiral, je vselej trdno priprl duri v kuhinjo, očivldno v želji, da bi jaz ne slišal njegovih besed; toda jaz sem poslušal zvoke nje* govega gluhega basa. Nekoč je udaril z nogo in zakričaTs »Zaradi vašega neumnega trebuha, ne morem nikogar pozvati k sebi goste, krava vi taka!« Besen in v divji boli na pogradu, da sem udaril z strop in se silno, do krvi ugriznil zik. Ob sobotah so v gručah prihajali S očmu delavci, prodajat listke na provizijo, katero so morali vzeti v tovarniški prodajalnici; s temi listki so jim plačevali namesto v denarju, očim pa jih je kupoval od njih za polovično ceno. Spreje-. mal je delavce v kuhinji, sedeč za mizo, namršenih obrvi, jemal listke in govoril: »Poldrugi rubel.« »Jevgenij Vasiljev, boj se Boga...« »Poldrugi rubel.« To nelepo, temno življenje ni trajalo dolgo; predno je imela mati poroditi, so me odpeljali k dedu. Stanoval je v Ku-navini ulici v tesni sobi z rusko pečjo in dvema oknoma na dvorišče* Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kukajte 20 minut, nato pa izplaknite!« V gostilni Dolničar se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 Aleksandrova cesta 79, se vrši v soboto in nedeljo pojedina krvavih in jetrnih klobas. 1761 beta, Lzlč. Abonente :ptejmem na dobro hrano. Obed po 750 večeija po Din 5 Brezalkoholna rastuvrscifa .Pri zvezdi* Maribor, Pod mostom 11 Zaloga glasbenih instrumentov Zahtevajte cenike! Velika izbira His Manters Voice-apara'ov, Colambia, Lini trim aparatov, kakor tadi aparatov lastnega izdelka od 400 Din naprej Pri nas dobite z« na lednje aparate: Hii Masters Voice, Columbia. Po-lydor,Parlophon Vox na drobno in debelo Zaloga vseh instrumentov, seelavaih delov In strun. Lastna delavnica za izdelav* _ . . vseh novih instrumentov, kaker tudi gra- frodaja Ml ** obroka. mofonoT Prevzamemo v»a v to stroko spsdojoka popravila Oglejta ti uto ulolbo Grand masasin confection SVETOVNI PATENT ZEPHSR' Zahvala Ob bridki izgubi, ki nas je zadela povodom nenadne smrti našega iskreno-ljubljenega, nepozabnega in dobrega soproga, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta, gospoda Ferdinanda Dolinšek logarja na Smolniku, se najlepše zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem pokojnega, ki-so ga spremili v tako častnem številu na zadnjem potu, vsem darovalcem cvetja in vencev, ruškim pevcem ter vsem onim, ki so nam ob tej hudi uri stali ob strank Smolnik, dne 1. decembra 1927. 1844 Žalujoča obitelj Dolinšek. Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo Damske oblekce od 66 - Din naprej BSSEHBaSSCSK5SaE=SSSSS5===5—===X==S=2BCS2SSSSSSS=====SS Damski plašči od Bin 300* - naprej Večerne in plesne obleke najnovejšega kroja v veliki raznovrstni izbiri x 10 kg drv ogreva * sobo skozi 24 ur g *ZOPMHk“, tvornka p«« Zastopstvo za Maiibor železnini PINTIH a UKANO ..■^j i ivmmiaiivi ■ Složnost: domaCI (cvl|l za Otrok« Od Din 10, z« dam« od Din 22, za gospod* od Din 25 naprel, tri par« sortiranih Ionskih nogavic 20 Din vsake kvalitete. Pri nakupu za Din 100 dajem 5°/, popust revo Josip Mlinarič« Maribor, Glavni trg 17. Za Miklavža priporoča svojo bogato zalogo bonbonov od navadnih do najtinejših vrst, bonbonijere, čokolado in raznovrstno dnevno sveže pecivo po izvanredno nizkih cenah slaščičarna EMAN. ILICH, Maribor, Slovenska 5. Oglejte at Izložbo! 170 MARIBOR KOROŠKA CESTA 1» Specialitete i Nepremočljivi jesenski In zimski Čevlji! 127S R O Pisemski papir najmodernejše izpeljave le pri 113* Zlata BriSnik, slovanska ui. n Polnilna pciesa znamk Wat*rman, Montblanc, Penkala obro in poceni kupite tudi v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor Gosposka ulica 5 1700 Usnjate suknje za Miklavža iz najfinejšega usnja naročite le pri specijalistu Pregledu v Rušah pri Mariboru. 17M prve vrste samo pri I.Trbin • Maribor Glavni trs št. 17 Tovarna čokolade in bonbonov II ft SANA Hoče pri Mariboru. Otvoritev prodajalne v Mariboru, Aleksandrova cesta 9 Podružnice: 179« Ljubljana: Selenburpova 7 Maribor: Aleksandrova c. 9 Celje: Aleksandrova c. 2 NOVO KNJIGARNO V MARIBORU NA ALEKSANDROVI C13 JE OTVORILA TISK. ZADRUGA V LJUBLJANI NOVA KNJIGARNA JE DOBRO ZALOŽENA S SLOVENSKIMI IN NEMŠKIMI LEPOSLOVNIMI IN POUČNIMI KNJIGAMI SPREJEMAJO SE NAROČILA NA RAZNE ČASOPISE IN REVIJE ZA MIKLAVŽA H« BOŽIC PRIPOROČAMO VSLIKO IZBIRO MLADINSKIH KNJIG S SLIKAMI AVARNA JADRAN v soboto in nedeljo pri normalnih cenah ONCERT Najprimernejša Miklavževa liafili kupde najceneje pri tvrdki ANICA TRAUft Grajski trg 1. 24 IRNHHHMS GLASOVI 60. ODDAJNIH POSTAJ s posebnim četverosvetil-iim REINARTZ R 4, aparatom modela 1927/28 Najboljši in najenostavnejši sprejemalnlk sedanjosti, bi bilo naj-lepšc in najprimernejše derllo z« M Mevže. HI Varv treba hoditi v kavarno posluSat koncerte, ker čujete lahko, ako si nabavite naš aparat, najlepše opere in operete iz vse Evrope v lastnem domu RADIO-STARKEL - MARIBOR TRG SVOBODE 6 i«o» TRG SVOBODE 6 HKMMKBNNNNNNggBggNgNBBNNMBBHBBBNMNMMBEBBBBNBBMBMBHBMMBBBBBI IDNDBDNaBDNDBDHDMQBDND«Qa ataaBDBUBDODNDNDIgOHDmDNa« ®QBONDaQBQNDNClNC!gONDNOI Prtstno slivovko, droZenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, Ha vinskega kisa, ezenenega kisa; baj v zavitkih In odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini JAKOB PERHAVEC • MARIBOR • GOSPOSKA 19 NA DROBNO IN DEBELO Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnth vin in sirupov POSTREŽBA TOČNA Fnur-wrnwnw-wn««ni.n»neogaBae|DBDgDgDa|OBDeneneni|OtineaeDlznFn*-'-’-''---'---^--- —— ■ * Izdaja KonzoicU »lutra« v Liublianl: predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. el, predstavnik Stanko Detelav Mariboru-