Naročnina
Dnevna Izdaja
zo državo SHS
mesečno 2X> Din pollelno 120 Din celoletno Z40 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedeljakn Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, peflt-vrsla mali oglasi po 13C InZD.veCIl oolasl nad AS mm vtllna po Din ZSO, veliki po 3 In 4 Din, v urednitkem delu vrstica po 10 DId d Pri vežlem p naročilu popust
Izide ob 4 zfulraj
razen porvdelJKa In dneva po prazniku
l/rcdništvo /e v Kopitarjevi ulici it. «/TO ttoUoplsl se ne vratajo. nef ranit 1 rana pisma se ne »prejemajo — Uredništva telefon štev. S O. upravnlštva štev. 329
Političen list ssa slovenstei narod
Uprava /e v Kopitarjevi al.it. a ^ CeUovnl račun: C/ubl/ana štev. lO.SSO ln 10.34& io Inaerate. Sarajevo št.7563, Zagreli št. 39.011, Vraga ln liunaj št. 24.797
Političen „mir" v državi.
AGITACIJE ZA OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU. - RADIČEV GOVOR NA GROB-NIŠKEM POLJU. - RADIKALI SE ZA NJEGOVE NAPADE SPLOH VEG NE MENIJO.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Ker je večina ministrov sedaj odsotnih, vlada popolen mir v političnih krogih. 0 Radičevih napadih tekom včerajšnjega dne se je malo razpravljalo. Kakor vsako nedeljo, tako je Radič tudi včeraj skrbel za to, da ima javnost zabavo ob čita-nju njegovega govora. Kljub vsem napadom so ostali Radičevi govori brez vsake važnosti. Nihče jim več ne pripisuje kakšnega pomena.
V Belgradu samem se vrši živahna agitacija za občinske volitve. Tekom včerajšnjega dne je bilo vse polno agitacijskih shodov po belgrejskih predmestjih. Demokrati so imeli velik shod v hotelu »Slavija«, na katerem je govoril Davidovic. Zborovalci so z velikim navdušenjem sprejeli kandidatno listo demokratske stranke z dr. Kumanudijem na čelu. Shod je bil zelo dobro obiskan.
Belgrad, 26. jul. (Izv.) Stjepan Radič je imel v nedeljo na Grobniškem polju shod. Med drugim je dejal: >V Belgradu podpirajo vse, samo ne Hrvatov. V Belgradu podpirajo zločince, samo ne naših ljudi. Obmorsko obalo more dvigniti samo tisti, ki žc od nekdaj tu prebiva. Naši ljudje pa so nerodni, pa so de-
lih in vodili politiko, posebno za Reko, posebno za Reko, posebno za Sušak, Bakar in Kostreno. Dokler je_ bilo dovolj ladij, je bila Kostrena ponosna. Ko pa so prišli kot uslužbenci na tuje ladje, tedaj se je bilo treba stisniti ,ue pa prosjačiti. Oni so šli prosjačiti v Budimpešto, a do včeraj tudi v Belgrad. No Srb, kot pravi človek, jih je sunil z nogo. Srb ne ljubi takih ljudi. Da bi jih ljubil, bi bil ostal pod Turkom. To so največ delali Slovenci, zato jih je pol milijona ostalo pod Italijanih Nadalje je še dejal: »Potrebno je, da vsak kraj dobi popolno gospodarsko kornpe-tenco, da bo imel denarja za svoje potrebe. Gospodarske oblasti bodo samostojne države v gospodarskih zadevah. To se bo pri reviziji ustave zgodilo brez ozira na Pašičevce. Z revizijo ustave se bo država desetkrat okrepila. Po reviziji ustave bo najbogatejša in najmočnejša v Srednji Evropi.« Razen teh napadov in razen o reviziji ustave je obširno govoril o Tatarjih, konjih, Fordovih avtomobilih, kislem mleku, hvalil ministre in napovedal za jesen spremembo v vladi in v ministrstvih.
Zveza uradnikov države proti vladnim
ukrepom.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Včeraj je fmela dprava Uradniške zveze sejo, na kateri se je govorilo o tem, da so ukrepi, ki jih je vlada sklenila podvzeti samo proti častnikom, uradnikom in državnim nameščencem, krivični, ker vlada ni ničesar ukrenila, da bi tudi ostale državljane prisilila, da bi prispevali za
iprn
oškodovance po poplavah. Nagjfisili so, da je
veliko zlo tudi v tem, da vlada ni določila, do kdaj bo veljalo znižanje doklad. Razni govorniki so naglašali, kako uradništvo stop-njema zgublja svoje pravice. Posebna delegacija je danes obiskala predsednika vlade Uzunoviča in zahtevala od njega izjavo glede roka, do katereega bo veljalo znižanje plač.
Orjuna v ljubljanski oblasti se razpusti.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Z ozirom na nasprotujoče si vesti o tem, ali je Orjuna v ljubljanski oblasti razpuščena, se je Vaš dopisnik obrnil na merodajnega člana vlade, ki mu je izjavil naslednje: »Sklep ministrskega sveta od 30. junija, ki se je storil z ozirom na znane žalostne ljubljanske dogodke, ostane v polni meri v veljavi. Kar se tiče razpusta Orjune v
ljubljanski oblasti, je minister dal tozadevni nalog za izvršitev velikemu županu v Ljubljani. Orjuna je razpuščena. Če se ta sklep še ni v polni meri izvedel, je bil vzrok samo v tehnični izpeljavi. Na vsak način se bo odločba ministrskega sveta izvedla in veliki župan mora o tem notranjemu ministru poročati.«
Nikičevci se gibljejo.
Sarajevo, 26. julija. (Izv.) Dr. Nikičevi pristaši so v Sarajevu osnovali poseben klub in so Nikiča povabili v Sarajevo. Dr. Nikič je obljubil, da pride tja v četrtek. V Travniku vlada veliko nezadovoljstvo proti tamošnje-rau poslancu Radičeve stranke. Zato se je osnovala posebna organizacija, ki se nagiblje k Nikiču.
t Posl. Žarko Mšladinovit
Belgrad, 26. julija. (Izv.) V soboto ob pol 11 ponoči je umrl bivši narodni p.-slanec radikalne stranke Žarko Miladinovro. Umrl je na srčni napaki. Danes dopoldne sc je njegovo truplo na svečan način prepeljalo na kolodvor, od tam pa v Rumo, rojstno mesto pokojnega. Žalnim obredom so prisostvovali člani vlade z Uzunovičem na čelu, številni poslanci vseh klubov s skupščinskim predsednikom Markom Trifkovičem na čelu, pokojnikovi sorodniki, številni prijatelji in znanci. V imenu vlade je govoril finančni minister dr. Ninko Perič, v imenu radikalne stranke pa Ljuba Popovič. Pokojnik je bil v vseh krogih zelo priljubljen. Radi njegove lojalnosti ga je pri poslednjih volitvah Pašičeva skupina pritisnila v ozadje. Miladinovič je bil dolgoletni vodja vojvodinskih radikalov. V zadnjem času se je približal Jovanoviču. V homogeni radikalni vladi 1. 1923. je bil minister za pošto in brzojav. V tem resoru je pokazal svoje velike sposobnosti. V Avstriji je bil voditelj prečanskih Srbov. Bil je zelo aktiven. V poslednjem času se je umaknil iz aktivnega političnega življenja.
PREPOVEDAN DELAVSKI SHOD.
Split. 26. julija. (Izv.) V Solinu bi se ime! vršiti velik shod delavccv v cementnih tovarnah. Pred shodom so delavci izdali proglas, ki vsebuje ostre besede, vsled česar so oblasti shod nreoovcdalc,.
MEDNARODNI DIJAŠKI KONGRES.
Sremski Karlovci, 26. julija. (Izv.) Tu se vrši V. mednarodni dijaški kongres dijakov iz vseh držav. Na kongres je prišlo 293 delegatov. Med njimi je mnogo IndijcGv, Kitajccv in Japoncev. Največ delegatov so poslale Severne ameriške države. Kongres jc otvoril rektor belgrajske univerze P. Popovič. Kongres sta pozdravila v imenu prosvetnega ministrstva inšpektor Magarašcvič in v imenu Jugoslovanskega ženskega društva Milena Atanackovič. Prvi govoT je imel, in sicer v latinščini rektor karlovaškega bogoslovja Miloš Parenda. Dalje so govorili zastopniki Indije in U. S. A. Poslednji je govoril glavni tajnik »International Študent Servica« Hoff-mann. Na kongresu je mnogo ccrkvcnih dostojanstvenikov. Kongres se bo bavil z vprašanji, ki se tičejo dijaštva. Trajal bo do 2. avgusta.
ŠPANSKI IN NIZOZEMSKI NUNCIJ PRI PAPEŽU.
Rim, 25. julija. (Izv.) Pij XI. je sprejel v zasebni avdijenci apostolskega nuncija v Španiji Tedschini. Pri tej priliki se povdarja, da so med Vatikanom iu Španijo še vedno najboljši odnošaji. Istočasno je prišel v Rim monsignor Scioppa, zastopnik Vatikana za Nizozemsko. Poročal je, da je stališče cerkve v Nizozemski trenutno zelo kočljivo. Vendar Vatikan ne bo odpoklical svojega zastopnika v Haagu, ampak mu bo poveril posebno diplo-matično misijo.
PREPOVEDANA SLUŽBA BOŽJA V MEHIKI.
Mehiko, 25. julija. (Izv.) Kot protiukrep proti novim brezverskim protikatoliškim zakonom so vsi nadškofi v Mehiki izdali pastirski list, v katerem prepovedujejo do nadalj-nega službo božjo v vseh cerkvah.
Dunaj, 26. julija. (Izv.) Grof Lerchenfeld je nastopil poslaniško mesto na Dunaju. Predsednik Hainisch in kancler Kamek sta ga ..anreiela v. avdijenci..
Poincarejevi načrti.
Pari*, 25. julija. Izv.) Kolikor je doslej mogoče kontrolirati Poincarejeve načrte, bo novi finančni minister zahteval nove predujme za državno blagajno od francoske banke in sicer v obliki zelo visokih kreditov. Finančni minister upa, da bo predujme kril z novimi davki. Dalje namerava Poineare uvesti vrsto novih posrednih davkov in sicer v takih oblikah, da bodo dajatve takoj dotekale v državno blagajno. Vpliv teh odredb je na borzi zelo ugoden in frank se vztrajno izboljšuje.
Na torkovi seji bo Poineare predložil svoj finančni načrt in zahteval takojšnjo razpravo in glasovanje. Interpelacij se hoče Poineare na vsak način iznebiti in bo s tem v zvezi stavil vprašanje zaupanja.
London, 25. julija. (Izv.) »United Press« javlja, da ameriško časopisje izraža prepričanje, da bo Poineare prodrl s svojimi načrti in premagal krizo. Dalje primerja časopisje sedanje stanje v Franciji s finančnim polomom v Nemčiji ob času zasedbe rurskega ozemlja. Toda med tem, ko je Nemčija potrebovala mednarodno podporo, se hoče Francija rešiti s svojimi lastnimi silami. Listi poudarjajo, da vživa Poineare zaupanje v veleindustriji in trgovini in razpolaga z vsemi potrebnimi sredstvi, da restavrira državne finance in reši valuto.
Parii, 25. julija. (Izv.) Poineare bo zahteval, da zbornica obravnava njegove finančne predloge po posebnem nujnem postopku. Prve odredbe nove vlade merijo na to, da preskrbe državnemu zakladu sredstva za prihodnje mesece. Kakor Caillaux hoče tudi Poineare uvesti v ta namen nove posredne davke in trošarine, in sicer trošarine na vrednost, ne kot doslej na težo, oz. mero blaga. Tudi glede neposrednih davkov hoče Poineare usvojiti načrte svojega prednika in znižati najvišje postojanke, da bi s tem omejil beg denarja v inozemstvo in dvignil finančni uspeh.
Po teh začasnih odredbah bo Poineare najbrže zbornico poslal na počitnice. Vprašanje pa je, kako bi mrtva sezona vplivala na kurz franka, ker bi tu izostala vsa energična in resnična učinkovita sredstva, ki jih trg od nove vlade pričakuje.
Pariz, 26. Časopisje je sprejelo novo vlado Mr. Poincarč-a povprečno ugodno. Meščan-
ski levičarski listi hvalijo Poincarejevo odločnost in spretnost in naglašajo potrelio, da se pusti zares vsa strankarska nasprotstva na miru in smatra novo vlado zgolj kot kabinet franka t. j. da se pričakuje in zahteva od nje edinole ureditev francoske valute. Samo Cail-lauxov list Volonte« piše spričo okolnosti, da obstoja nova vlada večinoma iz smrtnih sovražnikov Caillauxa, z uničujočo kritiko o tej novi tvorbi: Ministrstvo sporazuma? To je šala. Pri mizi, kateri predseduje en Poineare, ne govori nobeden enakega jezika; nobena vez ne more združevati teh ljudi, ki jih je strast še nedavno postavljala drug drugemu nasproti. To ni nikakršno ministrstvo, to je babilonski stolp.
Desničarski tisk pa prigovarja enodušno novi vladi to, da je zopetni pojav Ilerriota veliko tveganje. Konservativni listi so nad to Poincarejevo koncesijo malo navdušeni. »Echo de Pariš« izjavlja odkrito, da je Poineare razočaral. Kljub temu svetuje list, naj se to vlado podpira, ker predstavlja Poineare zadnjo parlamentarno možnost.
London, 25. julija. (Izv.) »Manchester Guardian* javlja, da je novi francoski kabinet, kabinet velikih imen, toda brez programa. Popolnoma jasno je, da bo nastopil za zavrnitev pogodb o plačilu dolgov, proti najemanju posojil v inozemstvu in da ne bo segel po zlati rezervi. Toda pozitivnega programa še nima. »Evening Standard« meni, da je nova francoska vlada bolj vlada velikih osebnosti, «ot pa narodnega miru in sporazuma. Voditelji, ki so vstopili v Poincarejev kabinet, so napravili ta odločilen korak brez pristanka svojih frakcij. Ni bila pripravljena nikaka |>o-litika, za katero bi stranke mogle glasovati. Pod temi pogoji je težko pričakovati, da bi stranke glasovale za energično fiuančuo reformo, ki bi zahtevala velikih žrtev.
Pariz, 25. julija. (Izv.) Z velikim interesom je Pariz zasledoval, kako bo inozemstvo sprejelo novo vlado, zlasti kakšen odziv bo našla v Nemčiji. Listi prinašajo cele kolone izvlečkov iz nemških listov in njihovih komentarjev. Listi povdarjajo, da se ni ničesar zgodilo, kar bi moglo motiti dobro razmerje med državama.
Borah proti Curchillu.
Newyork, 25. julija. (Izv.) Kot odgovor na napade angleškega finančnega ministra Curchilla je odgovoril senator Borah z očitkom, da Amerike ni treba poučevati o dolžnosti, ki jih imajo upniki napram dolžnikom. Amerika jc v svojih dogovorih z evropskimi državami mojstrsko pokazala, kako dobro in pravilno presoja položaj. Angleži pa hočejo sedaj uveljavljati na finančnem polju načela, s katerimi so prodrli ob sklepanju miru po svetovni vojni, ko so od 4 milijonov kvadratnih milj sveta, ki ga je bilo treba razdeliti, dobili za Anglijo 3 milijone in je Francija pobrala 800.000 milj. Amerika tedaj ni vzela ničesar in jc ostala dosledna svojemu načelu, da ne sega po tuji zemlji in po tujem blagu. Sedaj pa ne gre niti za tuj niti za ničiji denar, ampak za denar, ki smo ga posodili.
Afera Dzerdiinski.
Krakovo, 25. jul. (Izv.) »Ilustrovany Ku-ryer Codzienny« javlja iz Moskve, da se je v zasebnem stanovanju umrlega komisarja Dzer-dzinskija izvršila hišna preiskava, ki je imela senzacionalen uspeh. Našli so številne dokumente in dnevnike. Med drugimi listinami je bilo veliko Dzerdzinskijeve korespondence z različnimi evropskimi veleindustrijci. Razvidno je, da je Dzerdzinski prejemal visoke zneske za podeljevanje koncesij v Rusiji. Našli fo tudi brez števila drugih pisem, ki komisarja skrajno kompromitirajo. S tem v zvezi so konfiscirali vse premoženje neke operetne igralke, ki je dobivala od Dzerdzinskija ogromne zneske. Sovjetska vlada kategorično demontira vesti o zaatrupljenju Dzerdzinskija.
ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENTARCI PRIDEJO V BELGRAD.
Praga, 25. julija. (Izv.) Kot pooblaščenec predsedstva obeh zbornic sc jc dogovoril po-slanec dr. Anton UhliF z jugoslovanskim poslanikom Ljubo Ncšičcm o potovanju zastopstva češkoslovaškega parlamenta v Bcigrad. S tem hočejo češkoslovaški parlamentarci vrniti obisk jugoslovanskih poslanccv v letu 1922. Češkoslovaški zastopniki obiščejo po dosedanjem programu našo državo okoli 1.
oktobra. Verjetno je, da se bodo vrnili v domovino preko Bukarešta.
POLJSKA VOHUNSKA AFERA.
Varšava, 25. julija. (Izv.) V Krakovu je policija odkrila arhiv vohunske organizacije. Policija je ugotovila, da so imeli vohuni svoje mreže tudi v Poznanju, na Pomeranskem in v poljski Šlcziji. V Lvovu »o aretirali več odličnih ukrajinskih voditeljev in celo državnih uradnikov.
POLJSKI VOJAŠKI ATAŠEJI UKINJENI
Varšava, 25. julija. (Izv.) Ministrski svet je sprejel predlog zunanjega in vojnega ministra, da se ukinejo vsa mesta poljskih vojaških atašejev v Moskvi, Londonu, Rimu, Tokio in Revalu. Ostane torej samo še ataše v Parizu.
ZDRUŽITEV DELAVSKIH STRANK V BOLGARIJI.
Sofija, 25. julija. Ilzv.) Delavske politične stranke so se združile. Združitev je uspeh dolgotrajnih pogajanj, ki so se pričela takoj po balkanski konferenci amsterdamske inter-nacionale v Sofiji.
RUDARSKI ŠTRAJK V ANGLIJI.
London, 25. julija. (Izv.) Poročila iz premogovnih okrajev zatrjujejo, da število dcla-voljnih stalno raste. Delodajalci v \Varwick-shirc sporočajo, da se jc včeraj 750 delavcev nanovo prijavilo k delu. Tudi iz drugih revirjev poročajo, da jc večje število delavccv pristalo na delovne pogoje, ki so jih stavili delodajalci na podlagi 8urncga delavnika.
London, 25. julija. (Izv.) Zavladalo jc prepričanje, da sc bodo ta teden obnovila pogajanja med rudarji in podjetniki. Iz krogov delavske stranke sc jc raznesla novica, da so delodajalci v Nodinghamshirc in Dcrbyshire stavili nove delovne pogoje, ki omogočajo upostavo dela.
Bochum,. 25. jul. (Izv.) Nemški člani vodstva rudarske internacionale so se vrnili « pariške konference. Voditelj nemške delegacije in predsednik nemške rudarske zveze Husemann je dejal, da je treba računati s tem, da 1k> rudarski štrajk na Aneleškem še dolgo trajal.
1. Sedivy:
Politični položaj na Poljskem.
Človeška kri je tako dragocena, da pomeni njeno prelivanje vedno veliko izgubo. Kadarkoli se preliva kri, pa naj bo to v vojni ali v revoluciji, vedno se zamaje državn v svojih temeljili. Prelivanje krvi ne zboljša Bocianih razmer in ne zmanjša cene kfuiia niti zmagovalcem, še manj pa premagancem. Grobovi padlih človeških žrtev so vedno tudi grobovi blagostanja iin navadno tudii grobovi valute
Tudi 310 človeških žrtev pouličnih bojev v majniški revoluciji, ki so jih pokopali v
skupni grob v Varšavi in približno toliko ljudi ki so podlegli ranam v bolnišnicah, niso prinesli Poljski boljših časov. Te žrtve so dosedaj pravzaprav edina bilanca prevrata socialfnodemokratskega generala Pilsudskega. Kajti tudi stranke prejšnje vladne večine so hotele spremeniti ustavo, zlasti kršč. demokratska stranka. Imele so točno Izdelan načrt za ozdravitev poljskih financ. Toda predno ga je mogel finančni minister Zdziechowskj začeti uveljavljati, so prisilile uporne čete generala Pilsudskega vlado, da odstopi.
Poljska socialna demokracija ni hotela verjeti zgodovinski izkušnji, da ni nikdar mogoče revoluciji naprej odrediti njen razvoj ter njene končne uspehe in posledice. Prevrat generala Pilsudskega bi naj kakor uradniška vlada g. dr. Cernega na Češkem pomagal socialni demokraciji do moči in oblasti. Oba poskusa pa sta se ponesrečila. Kakor češka se je tudi poljska socialna demokracija po nekaj tednih postavila proti svojemu lastnemu otroku. Komaj je izvolil poljski sejm novega predsednika republike, ki je v spora, ziram z generalom Pilsudskim izročil vlado prof. <lr. Barthu, je že pokarala socialna demokratska stranka svoje nezadovoljstvo z revolucijo, ki ji ni prinesla zaželjenih uspehov. Sedaj pa je prišlo tako daleč, da se je soc.i-aJn-o demokratska stranka postavila proti vladi prof. dr. Bartlu, je že pokazala socialna njeno željo in v kateri sedi kot vojni minister general Pilsudski.
Ko je te dni vlada predložila v odboru za spremembo ustave predlog, da naj državni organi nadzirajo in kontrolirajo delovanje občin in naj pazijo, da so vsi občinski sklepi v soglasju z ustavo in z zakoni, je bil ta predlog spre.jet proti socialnodemokratskim glasovom. Pri spremembi ustave se omejujeta general Pilsudski in min. predsednik prof. dr. Bartel samo na razširjenje oblasti predsednika republike, kar so zahtevale že prejšnje vladne stranke, deloma iz strahu pred rastočim monarhističnim pokretom, deloma pa vsled težavnega političnega položaja. O avtonomiji, ki je ne žele samo narodne manjšine, temveč tudi zahodne pokrajine, ni v vladnem načrtu spremembe ustave niti govora.
Poljska soc. demokratska stranka, ki ji pripada Pilsudski, se je v zadnjih letih večkrat izjavila za ravnopravnost narodnih manjšin. V Pilsudskega so stavile velike nade narodne manjšine, zlasti Ukrajinci in Belorusi. Zato mu tudi pri prevratu niso delali težav, nego so s simpatijami spremljali njegov poskus. Pilsudski je sedaj neomejen gospodar, vendar ne misli izpolniti niti najbolj upravičenih zahtev Ukrajincev in Belo-rosov. Kakor za prejšnjih vlad se narodno hiteča ukrajinska in beloruska mladina, ki študirala zlasti v Pragi, ne sme tudi sedaj vrniti iz emigracije k svojcem na Poljsko. Kakor poprej noče vlada nič sli sati o ukrajinski univerzi in ukrajinski narodnjaki še nadalje vzdržujejo tajna predavanja neprr/nane ukra-finske univerze v Lvovu. Enako kakor pred majsko revolucijo imajo Ukrajinci sedaj samo 867 ljudskih šol, na tistem ozemlju, kjer so jiih imeli 1. 1012 že 2612; dočim so pol jske šol| v teh krajih vsaj štiri razredne, je 586 ukra-inskiih šol enorazrednih, 244 dvora/,rodnih in •e 57 ima več ko dva razreda
Poljska vlada je sicer poslala na sokolski telet v Pragi nekaj vojaštva, čeravno se ga poljski Sokoli niso udeležili, vendar pa «še ta nficieliii obisk ne pomeni tako dobrih odtio-šajev med češkoslovaško in Poljsko, kakor so bili v zadnjih mesecih vlade dr. Skrzynskega in g. Witosa. General Pilsudski je bolj znan kol neiprijatelj kakor kot prijatelj češkoslovaškega naroda. Zato ni čuda, če je smatral veliik prijatelj Slovanov, znani angleški publicist Wiokhnm Steed za potrebno, da na svo-jem javnem predavanju začetkom t. m. v Varšavi svetuje Poljski čim tesnejše stike in čim ožje sodelovanje s Češkoslovaško, pa tudi '. Mli antanto.
Pilsudski je pa tudi general in ne samo politik. »Slovenec« je že takoj ob prevratu izrekel boja/en, da bo Pilsudski zaupal več nrožju ko duševnim silam, ki odločajo narodom usodo. In res slišimo zopet besede, ki jih je i/rekel meseca marca takratni poljski vojni minister, češ da mora biti vsaka poljska hiša trdnjava. Vojaški list >Polska zbrojna«, gl"sjlo vojnega ministra generala Pilsudskega, priobčuje v zadnji številki članek, v katerem obžaluje, da Vorsaillska mirovna pogodba ni Izpolnila pravičnih poljskih zahtev in da nd ustvarila niti tako velike Poljske kakor je bih do leta 1772. Ni nam dah Gdnnske^a (Danili). Krakivca. Stotina. Opelna, Maaurije
in Ermlanda. Teh mest fin ozemelj, ki so nam bile nasilno odvzete, se ne bomo nikdar odrekli. Naše meje so odprte. Zato moram« imeti močno armado, ki nas bo branila na štirih frontah (torej tudi proti Češkoslovaški; opomba poročevalca). Vsak Poljak mora biti vojak in vsaka Poljakinja članica narodne garde. Samo od glave do pete oborožena Poljska mora biti kos vsem svojim sovražnikom. Vsaka poljska hiša mora postati zato trdnjava.«
Sprememba poljske Usttave jo sicer res notranja poljska zadeva. Toda če se ona iz-premenii tako, da bodo z njo zadovoljne tudi narodne manjšine, bo postala Poljska naj-
močnejša slovanska drŽava, ako izvzamemo boljševiško Rusijo. Zadovoijnost Mkrajincev
in Belorusov pa bo mnogo bolj uničevala po-gu1«ie vplive ruskega boljševizma nego Še tako velike zaloge najmodernejšega efožja. Moč držav ni v polnih vojašnicah, temveč v zadovoljnosti državljanov in v izpolnjevanju kulturnega poslanstva, ki ga ima. dotična država. Mi kot iskreni Slovani pa želimo tudi bratskemu ukrajinskemu in beloruskemu narodu svobodni razvoj. Slovane čakajo v bližnji bodočnosti važne in težAvna naloge. Izpolniti jih bo mogoče le tedaj, če bodo lahko vsi slovanski narodi razvili v neoviranem razvoju vse svoje sposobnosti.
Dr. Korošec v Domžalah.
V nedeljo popoldne se je vršil v Domžalah shod SLS, ki je prav dobro uspel. Obširna dvorana Društvenega doma, kakor tudi galerije so bile nabito polne, mnogo ljudi je stalo na hodnikih,'še več jih je pa moralo oditi, ker niso dobili prostora. Ko : je stopil v dvorano načelnik SLS dr. Anton Korošec, so mu navzoči priredili navdušene ovacije, z galerije so ga obsipavali s cvetlicami.
Shod je otvoril predsednik krajevnega odbora SLS v Domžalah g. Vrečar in.pozdravil načelnika SLS dr. Korošca, domačega poslanca. Štrcina, vladnega zastopnika okrajnega glavarja Ketteja in vse navzoče, ki so prišli od blizu in daleč. Za predsednika shodu predlaga g. Jos. A d a -m i č a, kar je bilo soglasno sprejeto.
Izvoljeni predsednik g. Adamič se zahvali za zaupanje in poudarja, da je zelo vzradoščen, da more predsedovati shodu, na katerem bo prvič v Domžalah govoril načelnik SLS in predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec.
Nato je nastopil viharno pozdravljen
DR. KOROŠEC,
ki je najprej podal pregled političnih dogodkov v naši državi od leta 1920. naprej.
Boj za avtonomijo.
Takrat je šla SLS v volitve v ustavodajno skupščino s programatično zahtevo po samoupravi, po avtonomiji Slovenije. Ljudstvo takrat naši stranki ni dalo večine, nego le tretjino vseh mandatov. Tako so dobile takrat v parlamentu večino stranke, ki so bile za centralizem, in mi s svojo zahtevo po avtonomiji nismo mogli prodreti; posebno še, ker Hrvatska republikanska seljačka stranka ni prišla v parlament. Treba je bilo tedaj iskati strank in politikov, ki pošteno mislijo, m znano nam je, da smo dobili na svojo stran pokojnega Stojana Protiča, čigar program je bil čisto blizu programu SLS, dalje tudi nekatere druge srbske in hrvatske stranke.
Vlada Davidoviia.
Pri naslednjih volitvah je dobila SLS večino mandatov. Tedaj smo iskali stika s Stje-panom Radičem in posrečilo se nam je pridobiti HRSS za sodelovanje v parlamentu. Posledica tega je bila, da je takoj padla Pašič-Pribičevičeva vlada, kateri je sledila vlada Davidoviča, Korošca in Spaha. Program te vlade je bil, pripraviti sporazum za mirno sožitje Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato iti na volitve, pri katerih bi vlada čisto gotovo dobila veliko večino.
Kolobocije Stjepana Radiča.
Radič pa nikakor ni mogel pričakati novih volitev in je po vrsti napadal kralja, kraljico, vlado, armado. Radi tega je morala vlada Davidovič-Korošec-Spaho pasti in sledila ji je volivna vlada Pašič-Pribičevič. Te volitve so se vršile v znamenju nasilja, volivnih sleparij in presipavanja kroglic. Čim dlje od Slovenije, tem hujše je bilo. Kljub temu pa je opozicija dobila samo devet mandatov manj kakor Pašič in Pribičevič. Pri tako močni in strnjeni opoziciji je bilo jasno, da ee vlada ne bo mogla dolgo vzdržati. Zato so radikali gledali, kako bi dobili čim večjo večino in so pustili pasti Svetozarja Pribičeviča.
Radičeva kapitulacija.
Radič je takoj, ko se mu je začel približevati Pašič, zavrgel svoj program reptibli-kanstva, pacifizma in agitacije proti vojski in davkom in postal čez noč monarhist, militarlst in centralist. T/,d al je do tedaj z njim združeno opozicijo in vstopil v vlado. Avtonomi-stična stranka, je ostala samo SLS, ki ima okrog sebe nekatere prijateljske stranke.
Nezdrava RR vlada.
Sedaj imamo RR vlado, ki ni zdrava, ker je zakonska zveza brez medsebojne ljubezni in brez medsebojnih poštenih namenov. Ko je Pašič vabil Radiča, je želel le njegovo število, ne pa njega, njegovih nazorov, njihovih želj in upliva. Enako je mislil Radič o Pašiču. Posledica tega je bila, da sta morala iz vlade Pašič in Radič. Tako imamo sedaj RR vlado, v kateri pa ni ne Pašiča ne Radiča.
Radikale vodi Uzunovič, radičevco pa Pavle Radič. Uzunovič. ni sposoben in zato danes sploh ne vemo, kako se vlada. Edino delo sedanje Vlade je, da se obe vladni stranki pobijata med sabo in skušata d rima druco razceniti ki oslabiti.
Razdvojena radikalna stranka.
Radikalna stranka ni zdrava! Ena struja hrepeni za hegemonijo Srbov in hoče izrabljati Hrvate in Slovence. Druga struja v radikalni stranici, ki jo prej vodil Ljuba Jova-novič, je uvidela, da na ta "način država ne bi mogla obstati in da bi prvi nemiri državi zelo škodovali, zato hoče pošten sporazum s Hrvati in Slovenci.
Radič namenoma hoče slabo vlado, da bi tako oslabel in razcepil radikalno stranko. Kdor je z Radičem delal dve leti, kakor jaz, ta bo vedel, da Radič ni normalen in ne dosleden. Radič sicer mnogo misli,- toda danes tako, jutri pa že drugače. Na veter pa ne bo nihče zidal. Sedanja vlada hoče diskreditirati Radiča, zato vse njegove različne zahteve kratkomalo odbija. V tem se vidi tendenca, da bi Radiča oslabili pred volivci.
Naj bo konec te komedije!
V	vseh strankah se pojavlja želja,; da se sedanje nevzdržljivo stanje razčisti, da se te komedije nehajo in da pride do vlade, ki bo imela srce in voljo za delo. Posebno mi iz opozicije mislimo, da je treba vlade, ki bo imela gospodarski in socialni program, ki bo dala predvsem kmetu, obrtniku, delavcu in uradniku kruh. Danes se uradniki reducirajo, njihove plače znižujejo, delavci odpuščajo, poljedelstvo nazaduje, obrt, trgovina in industrija hira. S tem je treba prenehati in ljudstvu gospodarsko pomagati. Če pride do take vlade in če bomo v njej sodelovali, smo trdno prepričani, da bodo to odobrili vsi naši ljudje. (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Klic po svobodnih volitvah.
Vsi pa nočejo take vlade. Mnogi radikali, hočejo, da se vse te kombinacije razbi-jejo, da bi vrgli radičevce iz vlade in Sami dobili volivni mandat. Ta struja je v radikalni stranki zelo močna. Pa tudi od strani Radiča so gotove težave. Radič dobro ve, da so pričeli hrvatski kmetje izpregledovati, kako jih Radič vara. Zato je mogoče, da bo zahtevala, da se nove volitve hitro izvedejo, da reši, kar se še rešiti da. Ako pride do volitev in če bodo svobodne, je gotovo, da niti radičevci niti radikali ne bodo izšli iz njih tako močni kakor so sedaj. Če pa se ponove sleparije in nasilja, je to sicer mogoče ponoviti dvakrat, trikrat, potem se pa ljudstvo zbudi in lahko pride do nemirov, ki bi državi zelo škodovali. In zato se oblastniki tega ne bodo upali. Tedaj pa bo dana možnost, da bo SLS lahko uresničila svoj program.
Program SLS.
Kaj pa je naš program? Naša stranka je slovenska stranka in naša politika je slovenska politika. Mi hočemo odpoinoči potrebam slovenskega naroda, ali ne rpvarimo proti drugim narodom. Hočemo ureditev te države. Nismo zato avtonomisti, ker mrzimo kak narod. Mi nikogar ne mrzimo, hočemo le lastno samostojnost. Zato hočemo naprej in smo napredni. Lahko čitate v »Narodnem Dnevniku« priznanje, da je program SLS dober, le da ima eno napako,, da je SLS verska stranka. »Narodni Dnevnik« zahteva laizacijo SLS, da bo prenehala biti verska stranka. Mi pravimo: Ponosni smo na priznanje, da je naš program dober in da to poštene stranke priznajo. Toda SLS ni verska stranka, ni verska organizacija. Verska organizacija je naša cerkev, naša stranka pa je politična stranka. Tudi nismo verska organizacija, kakor kaka bratovščina, ki združuje ljudi z navajanjem k pobožnosti. Mi smo stranka s političnim programom in s politično bodočnostjo. Dasi smo politična stranka, vendar, vemo, da morajo yerske resnice veljati tudi v politiki. Kdo drugi naj mi narekuje ljubezen do nižjih stanov, kdo naj mi ukazuje socialno pravičnost, kakor notranji glas Verskih resnic. Poštenost mora veljati tudi v politiki in le vera mi daje politično poštenje. Tudi v politiki ne smeš krasti in lagati. To povdarjamo posebno sedaj, ko vidimo kako greše nekatere političhe stranke proti božjim zapovedim.
Nato je govornik navajal dokaze, da je SI.iS res napredna. To dokazuje med drugim tudi zgodovina njenega razvoja. Danes Si noben trezen in pameten človek ne upa trdili, da je SLS reakcionarna, nazadnjaška, ampak vsi morajo priznati, da je v resnici napredna.
Težaven položaj vseh stanov.
V	daljših izvajanjih je opisoval dr. Ko-. rošec, kako slabo se danes godi vsem stan > I voui: kmetom, obrtnikom, trgovcem, delav-
cem,, industriji ln duhovnikom. Vlada pa se zato ne zmeni in v vseh osmih letih se ni
pobrigala, da bi kaj storila za zboljšanje položaja različnih stanov.
Vj .
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico.
Govornik omenja tudi bližnje volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Pov-darja, da je SLS na teh volitvah zelo zainteresirana in da mora v zbornici dobiti zastopstvo, ki bo odgovarjalo njeni moči. Vrše se pogajanja, da bodo pri teh volitvah nastopile skupaj vse stranke, ki so proti centralistični politiki Belgrada. Govornik poziva navzoče,, naj store svojo dolžnost in neumorno gitirajo, da bo naš boj našel pomoč tudi v gospodarskih krogih.
Z RR vlado se ne da delati!
Nato je govornik razpravljal o političnih strankah. Razne stranke so bile, so in bodo vedno. Ločimo se od njih po programu, pričakujemo pa vsaj to, da upoštevajo pametne besede. Vse slovenske stranke se morajo zbirati vsaj pod slovenskim vodstvom. Slovenci se v srbskih in hrvatskih strankah ne morejo uveljaviti, ker so premaloštevilni. Del kmetov, ki noče z nami, se zbira v samostojni kmetskl stranki. Motijo se pa, če mislijo, da bo Radič pomagal slovenskim kmetom.
Imamo vlado, ki v njej niso zastopni Slovenci. Sprejeli so vanjo poslanca, ki je slučajno Slovenec, toda on ne zastopa slovenskega naroda. Slovenski narod bo v vladi zastopan šele tedaj, kadar bo vstopila v vlado SLS. če bi hoteli sedaj v vlado, bi morali iti pod istimi pogoji, kot je šel Stjepan Radič. Tega ne moremo storiti, ker ne moremo prelomiti poštene besede, ki smo jo dali svojim volivcem. Če bi pa vi zahtevali od nas, da gremo v vlado pod vsakim pogojem, bi storili svojo dolžnost, toda ne s tem, da gremo v vlado, nego bi odložili svoje mandate. (Burno pritrjevanje.) V tej vladi se ne da delati za narod. Kadar pa še bodo politične razmere tako izpremenile, da se bo lahko sestavila poštena in motna vlada, o kateri bomo prepričani, da bomo v njej mogli uspešno delati za slovenski narod, tedaj pa: »Evo nas!<
Govor dr. Korošca, ki je trajal poldrugo uro, so zborovalci ponovno prekinjevali z burnim in navdušenim odobravanjem, ko je pa končal, so mu priredili dolgotrajne ovacije.
Predsednik g. A d a m i č se je govorniku zahvalil za njegova izvajanja in mu zaklical' Naprej po začrtani poti!
Ko je v kratkih besedah pozdravil zbo-rovalce še domači poslanec g. Štrcin, j« predsednik zaključil lepo uspeli shod.
•*• »i ao
A Kaj je SDS ? Na naš odgovor o Ijani v »Jutru« se je oglasil ta list in kot običajno — saj so na Vidovdan v Ljubljani tudi »klerikalci« streljali in povišali davke v Belgradu tudi »klerikalci« — očita preteklost liberalne stranke drugim. Mi jim povemo kratko: Ljudje, ki so se v deželnem odboru vezali z Nemci proti Slovencem, ki so proti Slovencem in SLS delali skupno z baronom Heinom, ki so proglasili denuncijacijo nasprotnika za svoj princip, naj molče o narodnosti, naj molče o denunciranju I Kar se pa tiče prežvekovanja, da je »SDS jugoslovanska državna stranka«, SLS pa stara, protijugo-slovanska itd., moramo pa »Jutra« okrito povedati, da ta njegova pesem danes niti v Belgradu, za katerega je namenjena, več ne vleče!
A Na predsednike SDS se sklicuje »Ju- * Iro«, to je na nekdanje kranjske liberalce, češ, kako so bili napredni in slovenski. — No, o naprednosti in slovenstvu teh mož bi se dalo sicer veliko pisati, na primer kako so pobijali splošno volivno pravico, kako so v kranjskem deželnem zboru paktirali z Nemci itd., vendar so bili ti možje še vedno naravnost vzor naprednjašlva in narodnjaštva v primeri z njihovimi potomci, sedanjimi Jutrovci. ki so se zapisali nazadnjaškemu centralizmu ki so zavAli slovenstvo in ki so sploh taki, da mora liberalne prednike njihovih naslednikov biti le sram.
A Radikalne obljube so se točno izpolnile. Kakor znano, so radikali imeli 16. t. ni. shod v Mariboru. Tam se je uradništvu zagotovilo, da ni niti govora o tem, da bi radikalna stranka pripustila kako zmanjšanje uradniških plač. — Res, niti govora ni o tem, ker so se plače^ uradnikov brez vsakega govora zmanjšale! Uradniki, ki so bili na teir shodu navzoči, bodo ponovno ploskali, če' lx še takšna prilika.
A Našo vsakodnevno vprašanje. »Narodni glas« in »Somborska Reč« poročala: »Narod tako zvanih prečanskih krajev je plačal državi do te poplave 32 milijonov dinarjev za vodne zadruge. Pa ta denar je odšel neznano kam in ga niso dobile vodne zadruge, da ga uporabijo za ono, za kar je bil namenjen in za kar | ga je narod plačal. Dolgoletna Pašičeva vlado | je bila gluha za zahleve, da se da vodnim za-! drugam njihov denar. Tega se tudi ni spom-! nila vlada g. Uzunoviča. Zalo so i Pašič i Uzunovič in člani njihovih vlad krivi za nedelo in ! nered v tem pogledu.« — Zopel vprašanje, | kam je šel ta denar! Dokler to vprašanje nc i bo pojasnjeno, ne bo roda v naši državi.
A Dve trditvi. Radič na Grobniškem polju: »V naši državi se obrača vse na bolje. Naša skrb ie, da se izvaja zakonitost in ura-
f
vičnost in da bomo vsi enakopravni.« Davido-vič v Belgradu: >Zakoni se gazijo vsak dan in ni čuda, da si sedaj naš narod stavlja vprašanje, ali ima zakon sploh kako vrednost« Mi seveda verjamemo Stipici Radiču iz enostavnega razloga, ker je doslej še vse, kar je kje govoril, drugi dan — dementiral.
A Jaz pojdem v Belgrad, tako je dejal g. St. Radič na svojem shodu v Sušaku, in bom zahteval, naj se zapre vsakdo, ki človeka tepe s pendrekom. — To je že prav, kar hoče g. Radič narediti, samo dosegel ne bo nič, kakor še ni nikoli, kadar je šel v Belgrad in kaj zahteval. Navadno je bil uspeh ravno nasproten. Tako se bojimo, da bo tudi s pendrekom.
A Proti zetom in kumom. Povodom glasov o akciji St. Radiča za poravnavo in spravo z dr. Nikičem in njegovo skupino je dal poslanec Lončarevič, član Nikičevega kluba, časnikarjem to-le izjavo: Ni tu v vprašanju ne HSS ne njen program niti interesi hrvatstva in posebej interesi hrvatskega seljaštva; ampak v vprašanju je vodstvo HSS, v vprašanju je povezano kumstvo in rodbina, ki izkorišča HSS m interese hrvatstva in celokupne države v v svoje lastne svrhe. Zbog vsega tega mi dvomimo, da bi moglo priti do pomirjenja, ker je vodstvo HSS žc preveč daleč zaoralo v cepanju moči Hrvatov, samo za to, ker vsi Hrvati, mi kot člani hrvatskega kluba pa še posebno, nismo hoteli biti podrejeni »siranački oligarhiji« g. Radiča in njegovih zetov in kumov, ki jih je nastavil v vodstvu HSS v breme strankinega budžeta, nekatere pa na breme države, zdaj pa namerava še ostale postaviti »na teret države«. — Seljačko dete g. Pucelj bi k temu najbrže porekel: To je vse samo šparanje!
A Kako se pride do uprave državnih monopolov? >Narodni glas« objavlja pismo dr. Velizarja Jankoviča, ki se glasi: »Dragi prijatelj! Danes sem prejel v priporočenem pismu to prošnjo za monopol v pismu in nič drugega. Vse to ti vračam, ker je okrožni radikalni odbor sklenil, da morajo vse prošnje iti preko predsednika sodišča Krste Rado vano v iča. Dr. Jankovič.« Do uprave državnih monopolov se pride torej samo potom Ra-dovanoviča, seveda s Pašičevo legitimacijo. Zdaj nam je že bolj razumljiva trditev mariborskega radikalca, ki je dejal na shodu, da je take metode prinesla v Belgrad in južne kraje — SLS!
A Radi vročine je moral prenehati anketni odbor za preiskovanje korupcije s svojim delom. Tako pravi poročilo tajništva Skupščine. — Ker letos ni take solnčne vročine, da bi se ne dalo delati v hladnih dvoranah, moramo sklepati, da je odboru postalo prevroče le od gorostasnih korupcijskih afer, ki so začele prihajati na dan oziroma na od-borovo mizo. Upamo, da se do jeseni odbor toliko ohladi, da bo mogel nadaljevati delo, obenem se pa že zanaprej bojimo, da po zimi zaradi mraza ne bo mogel delati.
Nevarnost novih poplav je minila.
Vode upadajo.
Belgrad, 26. jul. (Izv.) Danes je po vsem poplavljenem ozemlju pričela voda močno vpadati. Kakor vse kaže, se bo padanje trajno nadaljevalo, vsled česar je nevarnost na-daljnih katastrof vsled poplave minila. Voda vpade skoro vsako uro za en centimeter.
Bežigrad, 26. jul. (Izv.) Donava je pri Pasavu padla za 11 cm, pri Dunaju za 8, pri Bratislavi 7, pri Bezdanu 12, pri Apatinu 1, Pančevu i. Nasprotno pa je pri Zemunu narastla za 1 cm. Sava je pri Krškem padla za 22 cm, pri Zagrebu 40, Sisku 15, Brodu 8, pri Belgradu 1 cm. Drava povsod pada. — Vsega je dosedaj bilo poplavljenega 77.917 jutrov zemlje. Pri Mostongi se je porušilo 700 hiš.
V Baranji je voda upadla *a 120 cm.
Darda, 26. jul. (Izv.) Ker je nevarnost pred nadaljnjimi katastrofami minila, so se nadaljnja dela za utrjevanje nasipov ukinila. Vojaštvo je delo opustilo in se bo vrnilo v gar-nizije. V Baranji je voda upadla za .120 cm. Za okraja Darda in Batina je finančno ministrstvo nakazalo podpore 100.000 Din.
Žalosten pogled na opustošena polja.
Osijek, 26. jul. (Izv.) Drava povsod pada. Iz višje ležečih polj se je voda že odtekla. Pogled nanje je silno žalosten. Vsepovsod leži polno lesa, pohištva in drugih različnih predmetov, katere je voda naplavila. Ponekod je voda naplavila peska, tako da v mnogih krajih skoro ne bo več mogoče polj toliko očistiti, da bi jih bilo mogoče obdelovati.
Popolnoma uničena vas — 350 hiš porušenih.
Belgrad, 26. jul. (Izv.) V noči od sobote na nedeljo Je voda porušila nasip v Novem selu in zalila 200 hiš. Novo selo se nahaja nedaleč od Vukovara. Najtežje je zadeta vas Vaj-ska, ki leži severno od Vukovara. Voda je tukaj strašno gospodarila. Vas je popolnoma uničena. Voda je stala 2 do 3 m visoko. Sedaj gledajo iz vode samo še razvaline. Najprej se je porušilo 300 hiš. Tekom nedelje pa se je zrušilo še 50 hiš. Prebivalstvo je strašno obupano, kajti v Vajski izgleda danes tako, kakor da bi bila vas zginila s sveta. Na mnogih krajih je voda zaostala na nasipom in se ne odteka v Donavo, vsled česar bo treba nasipe porušili.
Ka/ se godi doma
Vabimo Vas
na shod SLS za mesto Maribor
ki se vrši
t soboto, dne 31. julija 1926 ob a uri »večer ▼ dvomu Zadružne gospodarske banke t Mariboru.
P r ed m e t:
OBČINSKA POLITIKA V MARIBORU, posebno
MESTNA HRANILNICA V MARIBORU.
Govorita: Zupan dr. J. L e s k o v a r in mestni svetnik dr. Jerovšek.
Izvršilni odbor SLS za mesto Maribor:
dr. J. Leskovar, 1. r., načelnik.
BCIHB31RHBIRIHBIIBISIBIII
Kat. manifestacija v Kamniku.
Srečna je bila misel, ki se je spočela v Kamniku, da se priredi verska manifestacija v duhu sedanjega ča6a. Evharistični shod v Chicagu je bil gotovo tudi v tem oziru močna vzpodbuda. Tudi v Kamniku je bila vodivna misej ta, da se naj okoli Evharistije združi vse, kar je dobrega v našem narodu, na temelju močne in žive vere. Shod je z vso spretnostjo in gorečnostjo aranžiral kamniški dekan, preč. gosp. kanonik Ivan L a v r e n . čič, ki je v nedeljo 25. t. m. videl svoj trud poplačan z vprav sijajnim uspehom.
Ko so jele trume vernikov kamniške deka-nije s prvim jutranjim vlakom, peš in na vozovih prihajati v mesto, so ga videle lepo okinčanega s papeškimi in slovenskimi ter državnimi zastava-m. Ob pol 10. uri dopoldne je bila prostorna župna cerkev napolnjena samih mož in mlade-nifiev, katerih manifestacija je ta shod bil. Gosp. dekan je imel prekrasno, globoko segajočo pridigo, nato pa je vsa cerkev za njim ponavljala gin-ljivo posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Vsa cerkev je zapela »Kvišku zdaj dekanija vsa«, nakar je preč. gosp. Žužek D. J. imel sveto mašo, pri kateri je združeni cerkveni moški zbor kamniške dekanije, 80 mož po številu, pel slovenske cerkvene pesmi z velikim občutkom in preciznostjo izvajanja. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena. Pred cerkvijo je stala velika množica mož in mla-deničev, ki so že doma bili pri sv. maši in v žup-ni cerkvi niso našli prostora.
Okoli 11. ure se je ogromna množica zbrala na velikem vrtu pri Krištofu. Razpoloženje je bilo praznično in enodušno; cel čas je vladala popolna harmonija, resnično v katoliškem duhu. Shod so otvorili pevci s himno »Povsod Boga«, ki so jo vsi z odkritimi glavami poslušali. Na prostornem odru je bilo zbrano predsedstvo z našimi župani, inteligenti in govorniki. Za predsednika je bil soglasno proglašen g. dr. Dominik Ž v o k e 1 j. Zbran je bil tudi velik del duhovščine kamniške dekanije z g. dekanom na čelu, ki je kot predsednik pripravljalnega odbora v imenu 2000 navzočih mož in fantov kamniške dekanije med viharnim aplavzom predlagal udanostni pozdrav sv. očetu papežu Piju XI. in kralju Aleksandru. Nato je predsednik dr. Zvokelj po krepkih uvodnih besedah dal besedo govornikom. Dr. Basa j je poudarjal, kakšni vzori naj vodijo v življenju našo mladino, dr. Matija Lavrenčič je opisal katoliškega moža v družini, Fr. Ter-segla v pa je naslikal moža, kakršen bodi katolik v javnem življenju. Vsi govori so bili govorjeni vsem iz duše, poudarjal se je katoliški značaj manifestacije, namenjene vsem brez razlike, vzpodbujalo k neustrašenemu izpovedovanju katoliške vere, ki naj bo ponos vsakogar. Poudarjal se je krepko tudi pomen ljubezni, ki naj vsa dobra slovenska srca združi v naši veri. Množica je vztrajala do konca, ki je bil okoli 1. ure popoldne. Ves čas je vladalo navdušenje, napeta pozornost in popolno soglasje; bili so nekateri možje tudi od drugih strank.
Shod se je zaključil s himno »Povsod Boga«, na kar so se vsi razšli z najlepšimi čustvi v srcih. Omeniti je tudi, da je bilo na shodu navzoče veliko redovniške duhovščine.
Zgled kamniškega verskega manifestacijske-ga shoda, ki je bil prvi v naši deželi, na katerem so nastopili sami laiki, bo gotovo našel posnemanja.
Proslava 20-letnice Orla na Jesenicah.
Ob krasnem vremenu je jeseniška orlovska družina praznovala v nedeljo, 25. julija svoj 20 letni jubilej. Pridne roke so pripravile na našem »stadionu« krasen prostor za telovadbo in veselico posebej. Tri tedne znoja in trdega dela, da se je prostor priredil za slavje. Ko so mimoidoči, tudi nasprotniki, gledali to vrvenje na prostoru, vihte-nje krampov in vztrajnost pri delu, jim je nehote ušlo priznanje: Orlovska družina na Jesenicah ima bodočnost, z njimi moramo računati! S kakšno energijo se je delalo, dokazuje dejstvo, da je bilo na telovadišču postavljenih v 3 urah 26 mlajev, izmed katerih je bilo polovica do 20 metrov visokih.
Spored proslave se je pričel 24. julija to je v soboto zvečer ob 8. uri z otvoritvijo orlovske razstave v klubovi sobi društvenega doma. Na najvidnejšem prostoru sta viseli sliki kralja Aleksandra in dr. Kreka ter križ kot program orlovske družine: Domovina, Bog, socialna blaginja! Okolu •* '•"»» ohola De ncštevilna djulam in odlikovanj, ki si
m je pridobil jeseniški Orel pri raznih tekmah v domovini kakor tudi v inozemstvu v Strassbour-gu, Brnu itd. Kdor je v razstavi prebiral zgodovino Orla, pregledoval poslovne knjige in drugo, je spoznal, koliko dela je bilo izvršenega tekom 20 let.
Ob 9. uri je bila slavnostna akademija z bogatim sporedom. Izvajale so se simbolične vaje članic, mladcev, mladine. Osobito simbolična vaja mladenk: Po deželi Korotana, je bila tako učinkovita, da bo ostala vsem udeležencem v neizbrisnem spominu.
Drugi dan v nedeljo se je vršila slavnost natančno po določenem sporedu: Na Savi je bila ob 10. uri sv. maša, med katero je krasno svirala po svoji dovršenosti Sirom domovine znana godba Kat. del. prosv. društva. Po sv. maši pred cerkvijo tabor, na katerem je med drugimi nastopil tudi zastopnik orlovske podzveze dr. Čampa.
V svojem jedrnatem, navdušenem govoru je govrnik kazal na uspehe jeseniškega Orla in Or-lovstva sploh. Orlovstvo je po svojem številu in delu faktor, preko katerega ni mogoče iti. Iz jeseniških plavžev se je dvignil Orel v polet in danes šteje v Sloveniji armado močno in navdušeno za delo, katere nihče nikdar premagal ne ho. K zmagi, k solncu, k svetlobi Orel hiti!
Sprevod se je zvrstil na Jesenice do hiše g. župana in nazaj mimo kolodvora na telovadišče. Pripominjamo, da so se v sprevod uvrstili skoraj sami domačini, tujih je bilo komaj 20 procentov. Jeseniška orlovska družina je pred vsem sama hotela pokazati svojo moč. Nasprotno pa so popoldne k javni telovadbi prišle skupaj množice prijateljev in somišljenikov Nad tri tisoč ljudi je prisostvovalo javni telovadbi. Krasen je bil pogled z »malega Triglava« na telovadišču na vitke mlaje, prepre-žene z zelenjem iu venci, na plapolajoče zastave in pestro množico ljudstva!
Ko bi bratje Srbi vse to videli, bi nas pač bolj upoštevali, bi uvideli, kje je ljudstvo, na koga se morejo v Sloveniji nasloniti pri ureditvi skupne domovine SHS!
Polni zaupanja in navdušenja gremo naprej na novo delo; nepopustljivi in neupogljivi! Mi gremo naprej po nove uspehe! Bog živi!
Razdiranje ljudske iniciativnosti.
Maribor, 26. julija.
Od prevrata do danes imamo na Štajerskem še 2 korporaciji, ki sta dosedaj delovali na splošno zadovoljnost javnosti in precej neovirano od strani višje oblasti. Pod zgoraj omenjenima korporaci-jama mislimo gerentstvi in sosveta okrajnih zasto-pov: Maribor in Ptuj.
Mariborski in ptujski okrajni zastop sta .so ponašala že pred vojno z lepimi cestami in s podjetnostjo vsakoletnih zgradb novih cestnih zvez. Po prevratu se je odstranilo iz teh dveh okrajnih zastopov nemško vodstvo, katerega sta prevzela dva požrtvovalna in za slovensko osamosvojitev delovna moža: dr. Leskovar in g. Brenčič. Mariborski in ptujski okrajni zastop držita na Štajerskem vse ceste v hvalevrednem stanju in sta zgradila že dokaj novih cest, ki so bile nujno potrebne.
S pomočjo veščih sosvetnikov sta dr. Leskovar in Brenčič vadila doslej oba okrajna zastopa na občo zadovoljnost kmetskih občin in tudi veliko županstvo ni našlo na delovanju obeh okrajnih zastopov nobene kritike potrebnega madeža ali ne-dostatka.
Od prevrata do danes od strani oblasti in kmetskih občin priznano delovanje mariborskega okrajnega zastopa pa je postalo predmet pohlepa
v	očeh Pucljevih radičevcev. Ze več nego mesec dni se trudi Pucelj-Radičeva gospoda, da bi izpo-slovala pri velikem županstvu odstavitev dosedanjega komisarja marib. okrajnega zastopa, razpust dosedanjega sosveta in te priznano požrtvovalne in delovne može bi naj nadomestili pod vodstvom mariborskega radičevskega prvaka še drugi Puclje-
vi	prijatelji in somišljeniki iz mariborske okolice.
Radičevske intrige proti vodstvu mariborskega okrajnega zastopa so uspele doslej v toliko, da je zahtevalo te dni okrajno glavarstvo od zastopa natančen seznam članov sosveta po njihovi politični opredelbi. Ta zahteva okrajnega glavarstva je prvi korak k izpolnitvi želje radičevcev, ki bi se radi polastili vodstva. Vzroka za spremembo vodstva in sosveta pri okrajnem zastopu ni, ampak se bo moral izviti iz trte, da se zadosti zahtevi stranke, ki je slučajno na vladi. Z zamenjavo vodstva rn sosveta se bo ubila tudf dosedanja delavnost in podjetnost okrajnega zastopa.
Pucljevci so dosedaj samo podirali v političnem oziru, sedaj bodo začeli z ubijanjem delavnosti v prid kmetskim občinam tudi na gospodarskem polju!
Za mariborskim okrajnim zastopam bo prišel na vrsto tudi ptujski in potem se bo začel v teh dveh dobro delujočih korporacijah isti prepir in delanezmožnost kakor jo opazujemo na občutno škodo cele Slovenije pri organizacijah, kjer imajo ti ljudje prvo besedo.
Neurja.
V četrtek, 22. t. m. okrog pol 11. ure dopoldne je zadivjal nad Spodnjo Slivnico pri Grosupljem silen vihar. Zaplesala sta jugozapadnik in severovzhodnik. Nekemu gospodarju je v trenutku prevrnilo voz ipšenice, ki jo je peljal z njive. Zanjice so se zatekle pod vezan kozolec posestnika Franceta Bavdka, ki ga je pa vihar podrl. Ženske so zbežale, ko so videle, da sc kozolec podira, Francka Ljubič pa je bila nekoliko prekasna in jo je stebrovje pokopalo pod seboj. Dobila je teike notranje poškodbe. Vihar ie podrl mnogo
drevja ter pometal raz strehe veliko opeke. Najbolj žalosten pa je pogled na polje, kjer je zlasti koruza vsa polomljena.
V Osiluiri na Kočevskem ne poznamo točo. Le starejši jo pomnijo. Leta 1016. je pač nekaj klestila, pa le po nekaterih vaseh in no hudo. V četrtek, na dan sv. Magdalene, ob 1 pop. pa se je nebo nagloma stemnilo, da se skoro ni videlo ži-tati in Vsula se je gosta in debela toča, da se po nekaterih vaseh skoro ne da spoznati, kaj je na njivah rastlo. Posebno vasi Papeži, Belica in Bez-garji so popolnoma ob vso letino. Ljudstvo je obupano in treba 1>q pomoči, kakorkoli že!
Dve smrtni žrtvi Drave.
Maribor, 26. julija^
Precej vroča nedelja je zvabila ob bregove Drave in v Dravo mariborsko mladež in odrasle. Malodane vsak za kopanje prikladen dan je zahteval v Mariboru in okolici letošnje poletje kako smrtno žrtev in tako je bilo žalibog tudi včeraj popoldne. V Studencih pri Mariboru se jo kopal popoldne okrog 4. ure nižji železniški uradnik Josip Hiter v večji družbi. Ravno desni breg Drave pri Studencih je precej globok in tamkaj je reka tudi zelo deroča. Hitra je pri plavanju ob deročem desnem bregu prijel krč in začel je kričati na pomoč. Res mu je prihitel pomagati neki Ferš, a kakor vsak potapljajoči se, tako so je tudi Hiter oprijel Ferša tako nerodno in krčevito, da se ga je ta komaj otresel. Ubogi Hiter je izginil v valovih in še do danes, ko beJežimo to vest, ni znano, kako daleč ga je odnesla Drava.
Hiter je bil star komaj 26 let in bi se bil te dni poročil.
Zakonska Cene iz Studencev pri Mariboru sta Sla v nedeljo popoldne nabirat suhljad v gozd nad Felberjevim otokom. Nabrana drva sta naložila v čoln in se peljala mimo Felberjevega otoka proti Studencem. S suhljadjo obloženi čoln se je vsled pritiska valov naenkrat prekucnil in mož ter žena sta padla v Dravo bas tamkaj, kjer najbolj dere, nekaj deset metrov pod otokom. Mož kot dober iplavač se je rešil, žena Marija je pa utonila in valovi Drave so jo odnesli mimo Maribora. Ponesrečena Cene Marija zapušča troje otrok, od katerih je slar najstarejši komaj 5 let. Ko sc je zgodila nesreča, so bili Cencovi otroci s teto v Limbušu.
Ob času, ko sta se pripetili ti dve smrtnf nesreči ena za drugo, bi bila skoraj še tretja na istem mestu, a na levem bregu Drave. Tretjo po-tapljajočo se žrtev je potegnila še pravočasno iz valov rešilna roka. Proti večeru v nedeljo se je govorilo po Mariboru še o dveh utopljencih, ki bi se naj bila smrtno ponesrečila pri kopanju v Melji, a te govorice so se izkazale, hvala Bogu, kot neresnične.
Slovo tržaškega župana.
»Slovenec« je že poročal, da je v sredo pre« vzel posle župana v Trstu podprefekt Ernesto Pe-rez kot prefekturni komisar. V sredo zvečer so bili nalepljeni po mestu lepaki. Senator Pilacco se je poslovil od Tržačanov. Na lepaku se je podpisal s polnim imenom »Dott. Giorgio Pitacco«. Bivši župan poudarja predvsem, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, za mesto in da je bilo njegovo delo usmerjeno po programu fašistovske stranke in »velikodušnega <luce-ja.; Trstu želi srečo, ki si jo zasluži. No, fašisti, posebuo veliki komisar Ricci, so nekoliko drugačnega mnenja in trdijo, da ni znal Pitacco tekom štirih let župano-vaiija pofašistiti Trsta, Trst se ni vživel v duševna življenje Italije. »Popolo di Trieste je to misel praktično dopolnil: Pitacco ni nikdar razpisal služb na občini, vse je šlo po protekeijah, Italijani iz Italije nismo mogli do služb, povsod so bili sami Tržačani. Trst je bil izoliran od Italije. — Ali se godi bivšemu županu krivica? Tržačan li bo odgovoril: da, Italijan: ne. In vsak s svojega stališča ima prav. Dejstvo je, da je bil občinski svet za današnje razmere v Italiji premalo fašistovski; saj je bil izvoljen 1. 1922. na podlagi kompromisa med nacionalisti, liberalci in fašisti, ki so stvorili »nacionalni blok«, manjšino so imeli komunisti. Fašisti so imeli le eno tretjino večine; sicer so se kmalu liberalci in posebno nacionalisti prelevili v fašiste, in nekateri so postali bolj fašistovski kakor fašisti sami, a pečat je ostal. Drugi minus je bil zanje, da so povečini Tržačani. Sicer je tudi že poslovna doba (4 leta) potekla mestnemu svetu marca tega leta. — Mestnemu svetu očitajo fašisti še posebej, da ni znal napraviti iz Trsta izhodišča italijanski ekspanzivnosti med Slovane in pa na Vzhod. Nikdo pa ni upal očitati bivšemu županu, da je občino slabo upravljal. V tem pogledu ima sen. Pitacco gotovo zasluge za mesto; uredil je proračun in polagoma privadil Tržačane na precej visoke takse; ludi za olepšavo in razsvetljavo mesta je veliko storil. Sicer pa je bil sen. Pitacco vedno na glasu kot dober administrator, a menaa nič več; že po postavi majhen, nima posebne avtoritete. Med vojno je zbežal v Italijo; dosegel je večkrat avdijenco pri kralju. Pri aferi »Jadranske banke« se je kot predsednik nadzorništva precej kompromitira!. .Slovani ne bodo jokali za njim; saj je znano, da vlada na tržaški občini uprav zagrizeno sovraštvo proti vsemu, kar je slovanskega. — Novi komisar ni v Trstu prav nič znan, morda še v Trstu ni bil nikdar. Dosedaj je bil uradnik v notranjem ministrstvu. Po rodu je Sicilijanoc. Režimski listi trdijo, da je Mussolini nalašč poslal v Trst čisto tujega človeka, da ne bo pod vplivom tržaških strni.
Darujte za Liudski sklad SLS!
MlkGVIkG
Naš novi listek.	I
Danes smo začeli objavljati nov podlistek ! »Železni voz« slavnega norveškega pisa- ; telja detektivskih romanov Svena E1 v e - j s t a d a. Povest je pisana tako, da bo zani- . mala vsakogar. Zato opozarjamo nanjo naše ! naročnike in bravce. Herderjev literarni j »Jahresbericht« pravi o tem pisatelju; »Sven j Elvestad je najženijalnejši pisatelj kriminalnih j romanov za Couan Doylem. Njegove povesti silno zagrabijo dušo. Pri vsem tem so nravstveno čiste in mladine ne zapeljujejo.« —o—
Ar Naši ženski listi. V poročilu o razstavi »Slovenska žena«, ki ga je priobčil naš list dne 4, t. m., med ženskimi listi ni bila navedena »V i g r e d«. Dekliški list »Vigred« šteje med svoje sotrudnike(ce) odlične naše pisatelje in pesnike kakor Meškota, Sardenka, P. Evstahija, P. Krizostoma, Neubauerja in ženske Cilko dr. Vračkovo, Marinkovo, Zi-rovnikovo, Strusovo in dr. in ga urejuje ženska moč, ki je sotrudnica vseh listov s katoliškim programom, gdč. Lebarjeva, učiteljica v Ljubljani. List se je v 4 letih svojega obstoja razširil po vsej slovenski domovini. Tiska se mesečno v 5800 izvodih. Da je ta list ženstvu potreben, pričajo izjave uglednih mož, duhovnikov in lajikov. »Slovenec« sam je »Vigred« opetovano kar najtopleje priporočal. S tem radi izpopolnujemo svoječasno poročilo o ženski razstavi in nam je le žal, da je »Vigred« v poročilu pomotoma izpadla. — Uredništvo.
k Koncert železniške godbe »Sloga« bo
v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. po telovadbi v Šmartnem pri Litiji. Naši glasbeniki so ji prisodili eno izmed prvih mest. Ne zamudite ugodne prilike in pridite zato ta dan v Šmartno.
:k Pri slovesni otvoritvi Miklošičevega spomenika v Ljutomeru dne 8. avgusta t, 1. ob pol 13 se bo zapela Jenkova: »Molitev« (Ti ki si nas ustvaril), če bo zadostno število pevcev. Pevci, ki se udeleže slavnosti, se vabijo, da se dne 8. avgusta najpozneje ob tri-četrt na 12 zbero v Ljutomeru v pevski sobi poleg magistrata k skupni vaji ter prineso po možnosti pesmarice s seboj.
-k Miklošičeva siavnost v Ljutomeru. Za udeležence Miklošičeve slavnosti dne 8. avgusta t. 1. v Ljutomeru je ministrstvo za promet dovolilo 50 odstotkov popusta od rednih voznih cen. Na odhodni postaji kupljeni vozni listek, žigosan na obratni strani z vlažnim postajnim žigom, velja tudi za povratek. Za povratno vožnjo jc treba izkaznice, ki se dobe dne 8. avgusta do 12 v občinski pisarni, popoldne pa na veseličnem prostoru.
A- Zastopnik slovenskih študentov. Na mednarodnem kongresu študentov v Sremskih Karlovcih zastopa ljubljansko akademsko mladino stud. iur. Vekoslav Iskra. Proti temu gospodu je bil »Narodni dnevnik« svojčas iz-nesel gotove očitke v zvezi z znano preiskavo, ki jo je bil naperil PP režim proti dijakom slovenskih srednješolskih zavodov, ki ne pripadajo samostojno demokratski orijentaciji. Iz tega se razvidi, da bodo od slovenskega dijaštva reprezentirani v Sremskih Karlovcih samo samostojni demokrati.
•k Minister Nikič v Bosni. Minister za Sume in rude dr. Nikič se mudi na inšpekcijskem potovanju po Bosni, da pregleda vse ustanove svojega resora.
•k Časnikarji v Zagreba. V nedeljo je zborovala v Zagrebu centralna uprava J. N. U. Med drugimi stvarmi se je tudi sklenilo, da se osnuje zadruga, ki bo prevzela časnikarsko letovišče v Boki Kotorski.
■k Gledališče v Novem Sadu. Za upravi- < telja gledališča v Novem Sadu je imenovan ! Aleksander Raškovič.
novice
•k Privatna gimnazija t Zagreba. Na podlagi ministrskega odloka se letos otvori v Zagrebu štirirazredna ženska realna gimnazija, katero bodo vzdrževale sestre.
k Mednarodno duhovniško združenje (Confoederatio unionum pro elero catholico) bo imelo svoj sestanek 17. in 18. avgusta t. L v Baselu, v Švici. Vabijo se tudi jugoslovanska duhovniška združenja, da se po svojih odposlancih tega sestanka udeleže. Naslov: dr. Jos. Wenzler, župnik, Richeu bei Basel, Švica.
A" Spomenik padlim junakom L dobro-voljske divizije v bojih 1916. v Dobrudži bodo odkrili 7. septembra t. 1. v Medjidiji v Dobrudži. Najbližji sorodniki padlih, ki se žele udeležiti odkritja, naj se priglase do 15. avgusta. Sporoče naj svoj naslov, ime padlega in kaj jim je bil. Odbor vabi k udeležbi tudi vse aktivne in upokojene častnike bivše I. dobrov. divizije v Rusiji; sporoče naj svoj natančni naslov. Dobrovoljci I. dobrov. div., ki se nameravajo slovesnosti udeležiti, naj naznanijo svoje naslove po krajevnih dobro-I voljskih organizacijah. Za dobrovoljce — drž. 1 uradnike in za aktivne častnike je odbor za-j prosil pristojne ministre za dopuste. — Odhod iz Belgrada 4. avgusta zvečer. Voznina : na parniku do Černe vode in nazaj 120 Din. J Potovanje bi trajalo do 12. septembra. Naslov odbora: Odbor za zgradbo spomenika padlim dobrovoljcem v Dobrudži, Belgrad, Vasina ul. 13 (Rusko-Slovenska banka).
■k V Negovi pri Gorami Radgoni je bil v nedeljo, 25. julija, politi£ni zbor SLS. Udeležba je bila prav velika. Poročal je poslanec dr. H o h n j e c. Njegovo poročilo so poslušalci vzeli z vsestranskim odobravanjem na znanje. Ljudstvo odobrava program in politiko SLS.
k Brod preko Drave pri Zavrču ne prevaža. Brod preko Drave pri Zavrču ne prevaža, ker ga je poškodovalo drevje, ki ga je ob času zadnjih nalivov nanesla deroča Drava proti brodu. Poprave broda so v teku.
k Okrajna cesta proti Vurbergu za promet zaprta. Povodenj je odnesla kameniti most preko Grajene in radi tega je okrajna cesta iz Ptuja proti Vurbergu zaprta. Močno poškodovano cesto popravlja okrajni zastop, ki gradi tudi most. Poprave bodo trajale dobra dva meseca. Radi zaprtja okrajne ceste se vrši promet po občinskih kolovozih.
A- Mednarodni sejem na Reki. Gene- | ralni konzulat Italije v Ljubljani si dovoljuje i obvestiti vse one, ki bi se zanimali za prihodnji mednarodni sejem na Reki, da dobijo lahko vse tozadevne informacije in navodila dnevno od 9 do 12 in od 16 do 19, izvzemši nedelje in praznike, glede načina udeležbe sejma, najsi bode kot obiskovalec ali pa kot razstavljalec, na Generalnem konzulatu Italije, Selenburgova ulica. Dobijo se tudi izkaznice, ki upravičujejo posetnike k vsem tozadevnim ugodnostim.
k Sejem v Gornjih Petrovcih (pri Nedelji, Prekmurje). Sejmi v Gornjih Petrovcih so navadno jako dobro obiskani. Upati je, da kramarski sejem, kateri se bo vršil izvan-
rrE I i I ^ 111 ^ fgl^l 11181 ^ j t i ^ 111
V Šmartnem pr! IstSji
bo dne 1. avgusta 1926
ORLOVSKI DAN
Ljubljanskega okrožja
šli^HišiiiiEtiiOtiEHSEmEill
Okenca. v
Žšpci.
Strašno sem siten. To so morda živci. In nezadovoljen sem — s svojo podzemsko sobico, kjer se moraš skloniti in se vznak ozreti kvišku, č« hočeš videti nebo, ki tako dobro dene, preden zaspiš, in kjer ne moreni biti nikoli sam. Tako rad bi bil včasih sam ... Že vidim: nobenih čednosti nimam več, naj-tianj še potrpežljivosti in skromnosti.
Morda so pa le samo živci nn pretiravam.
Zakaj, zbujam se sunkoma in glava je vroča.
Jutro za jutrom.
Kako dobro mtfra biti, če ni glava
vroča..,
Ko se zbudim — in če je pomlad in lepa — se mi zdi, da pojo nekje ptički, toda strašno daleč.
Nekje v nekom praznem prostoru.
Kakor da vidim — se mi zdi — odpirati kljunčke, a glasu ne slišim.
Kako sem vendar neumen, ko mislim, da morajo peti ptički na vrt« in morda še celo kar pod mojim oknom kakor princesinji, ko ae prebudim.
Saj vem čisto dobro, rta spadajo takele stvari v polpreteklo lirično pesem, postavim v Wildove pravljice ali kaj podobnega.
Kako sem vendar neumen!
bodo že to živci eri uienL	I
Da le ni kaj hujšega! In vendar — in vendar je hudo.
O ti moje motno telo, kako te ljubim! Ti bedni brat moji duši, ki brez tebe ne more nikamor, a je v njej tisoč zadržanih ptic, ki morajo zletetil S teboj, brat njen, deli svojo usodo in stoji temna in votla med sestrami in udano čal^a, kdaj zablesti in presunljivo zapoje o čudežih, ki se godijo na zemlji.
Kakor skrita mučenka moli zate, brat njen nepotrpežljivi — o vem, da radi nje — da boš dobival kos kruha za svojo hrano in nekoliko zraka in malo prostora.
Poglej, saj je ta skala nanjo zavaljena — tako smešno droben, droben kamenček.
2. Spomin.
Še vedno silno lahko doživim svojo napol otroško dobo; tedaj mi je, kot da je pljusknil vame veter iz krajev, koder sem moral hoditi nekoč kakor izven telesa, čeprav se močno varujem, iztezati roke na ono stran kakor na drugi cvetoči breg, do katerega ni prevoznika in še malo nisem nagnjen k temu, da bi vse poznejše življenje smatral kot izgon iz raja.
Jaz vem, da so se resnične lepote komaj pričele in nisem bil samo enkrat omamljen od spoznanja, kako je svet globok. Kadar se spustim po sinjih stopnjicah vanj in me iz neizmernosti pozdravljajo pojoči bratje, vem šc bolj, da je zemlja lopa samega nebeSkoca
redno dne 5. avgusta, tudi ne bo zaostajal. Redni sejem dne 4. julija je bil zaradi škrla-tinke prepovedan.
A- Mednarodni karitativni kongres se bo letos vršil pod protektoratom praškega nadškofa msgr. dr. Fr. Kordača v Luzernu v Švici od 31. avgusta do 3. septembra 1926. Vodstvo Katoliške mednarodne unije karita-tivnih združenj vabi tudi slovenske karita-tivne delavce na ta kongres. Naslov: Unio in-ternationalis catholica foederationum carita-tis, Luzern, Švica, Hofstrasse 11.
•k Zbor ruskih nadškolov v Jugoslaviji.
V	Belgradu zboruje te dni zbor ruskih nadškofov beguncev, ki žive v naši državi. Predseduje kijevski metropolit Antonij.
k Uradniški red. V zmislu razpisa vladnega načelnika g. Uzunoviča so izdali vsi ministri in uradni načelniki za podrejeno uradništvo red glede delovnega časa, točnega prihajanja v urad, občevanja s strankami itd,
tAt Revizija prosvetnih zakonov. Za člana komisije, ki ima nalogo pregledati prosvetne zakonske načrte, je imenovan dr. Josip Belo-brk, vseučiliški profesor v Zagrebu.
•k Za regulacijo obmejnih rek. V Špilju se je te dni sestavila mednarodna komisija za regulacijo obmejnih rek. Našo državo zastopa načelnik generalnega ravnateljstva voda Ma-ksimovič. Za regulacijo prihajajo v prvi vrsti vpoštev Mura, Drava in Donava.
Ar Tečaj iz higijene za učitelje. Dne 26. t. m. se je v Belgradu otvoril tečaj iz domače in šolske higijene za učiteljstvo iz cele države. Tečaj, ki bo trajal mesec dni, je priredil glavni odbor naraščaja Rdečega Križa.
Ar Stalna umetnostna galerija v Belgradu. Belgrajski Avtomobilski klub je v svojih prostorih v palači Akademije znanosti uredil stalno umetnostno razstavo odnosno galerijo, kjer bodo mogli ob vsakem času razstavljati svoja dela vsi jugoslovanski umetniki.
•k Iz uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 24, t. m. objavlja; Pravilnik o opravljanju državnih strokovnih izpitov za uradnike v resortu ministrstva za pošto in telegraf, izvzemši poštno-hranilnično grano; Pravilnik o "sprejemanju in strokovnem izobražanju pripravnikov za uradnike poštno-telegrafsko-telefonske stroke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; Pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo; Razpis o ocarinjanju železa-stih barv ob uvozu; Razpis o ocarinjanju antracita ob uvozu.
Ar Nova razdelitev učiteljstva na Hrvatskem. V prosvetnem ministrstvu so začeli zbirati materijal za novo razvrsfitev učiteljstva na Hrvatskem. S to razvrstitvijo se imajo popraviti »pogreške Radičeve prosvetne politike«, tako pravi belgrajsko poročilo.
k Carlier hotel pobegniti. Znani kapetan Carlier, ki je ubil Švicarja Jeana Isellisa, je hotel pobegniti iz požarevaških zaporov, a mu ni uspelo. Na Donavi ga je več dni čakal motorni čoln.
Ar Žena umorila moža. Orožniki so v vasi Bare pri Sarajevu našli zakopano truplo Marka Grubešiča, ki ga je umorila njegova žena skupno z bratom. Oba sta dejanje priznala.
•k Vojak utonil. V nedeljo je v Savi pri Zagrebu utonil pri kopanju vojak Ignacij Tesko.
•k Na državni kmetijski šoli na Grma (Novo
mesto) se prične šolsko leto 1926-27 s pričetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka. Celoletna šola traja od začetka novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu in je prirejena za učence iz vseh krajev Slovenije, ker se v njej poučujejo vsi važni kmetijski predmeti; še posebno pa je pripravna za učence iz vinorodnih krajev. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev od začetka novembra do konca marca in je namenjena učencem iz nevinorodnih krajev.
V	bodočem šolskem letu se vsled pomanjkanja stanovanj na zavodu ne bo vršil pouk v I. letniku zimske šole, ampak samo v celoletni šoli in v II. letniku zimske šole. Prihodnje leto pa bo otvorjen
templja, in da jo loči od Najsvetejšega komaj zavesa...
V meni mora biti neka skrita sreča, da tako mislim. Danes, se mi zdi, že slutno spoznavam svojo pravo podobo in sem na sledu svojemu bistvu, iz katerega rastejo moje oblike — in vem, da je bila ta sreča vedno v meni.
Čim dalje grem nazaj v detinstvo, tem rahlejša je bila, kakor dihanje v dobrem spanju, ki se vzboči nad sklenjenimi rokami kakor sinji šotor, ki vidiš iz njega na pomladne zvezde.
Bila je kakor zavest varnosti in velike bližine angela?« trepetajočega zame med daljavami.
Kadar se vozim zgodaj zjutraj z vlakom in sije sobice in sedim pri oknu, se spomnim, kako je bilo nekoč, ko sein se kot mlad dijak peljal na majniški izlet. Tisto jutro sem bil pri sv. obhajilu v kapeli, ki je maja vsa dišala od kadila in rož.
Ne vem, kako, ne vem, zakaj — menil sem, da sem storil božji rop. Kakor ob lahni sapici je trepetala moja vest kot tenčica, prosojna in bela. In sem bil žalosten in sem mislil, da bom moral umreti.
Iz vlaka pa se je tako lepo videlo solnce, ki je vzhajalo nad pokrajino in je bilo zame tolika tolnžba, dn ip žalost plahnela in je /»stala v in on i samo še tolažba s svojo vižfjo o soliicu in nekem prelepem vrtu, kamor me
zopet I. letnik zimske šole. — Letos se bo sprejelo v zavod torej do 40 prosilcev celoletne šole. Gojenci uživajo v internatu vso oskrbo in so pod stalnim nadzorstvom vzgojitelja. Na šoli je nekaj nad polovico državnih (brezplačnih) mest, ostalo so privatna (pjačujočti) mesta. — Za sprejem na brezplačno mesto lahko prosijo sinovi kmetskih staršev, ki se izkažejo z uradnim potrdilom, da so sinovi manjših ali srednjih posestnikov in kojth starši se | zavežejo, da obdrže sina po dovršenem šolanju na i domači zemlji, kajti šola ima namen, da vzgaja ; dobre, vzgledne kmetske gospodarje, zato imajo sinovi kmetskih staršev, bodoči gospodarji, pred-| nost pred vsemi drugimi prosilci. Vendar lahko za privatno (plačujoče) mesto prosijo tudi prosilci drugih stanov. Pogoji za sprejem so: starost ne manj kot 16 in največ 20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina za plačujoče učence znaša dosedaj 400 Din mesečno, a upati je, da se bo predlog ravnateljstva pri kmetijskem ministrstvu upošteval in bo preskrbnina znižana na največ 200 dinarjev. 0 tem bo ravnateljstvo poročalo v časopisih takoj, kakor hitro prejme ministrski odlok. — Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo, kolkovane s 5 Din ter priložen kolek 20 Din za odgovor in vložene pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 25. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti: A. za privatne (plačujoče) učence: 1. krstni in rojstni list (kolkovan z 10 Din), 2. do-movrrtca (kol. 20 Din), 3. zadnje šolsko izpričevalo j (kol. z 5 Din), 4. nravstveno izpričevalo (kolek za ; 20 Din), 5. zdravniško izpričevalo (kol. z 20 Din), 6. izjava staršev oz. varuha, da so pripravljeni pla-| čevati stroške šolanja (kol. z 2 Din). B. za državne j (brezplačne) učence: od 1. do 5. kakor pri plaču-j jočih, 6. izjava staršev, da ostane prosilec po do-I vršeni šoli na domačem posestvu in da v nasprot-j nem slučaju povrnejo države stroške šolanja (kol.
z 2 Din), 7. izkaz premoženja (oz. ubožno izpriče-j valo), potrjeno od občinskega, davčnega in žup-! nega urada (kol. z 2 Din). — Opozarja se predvsem na to, da že sedaj leži pri ravnateljstvu 12 prošenj j za sprejem od prosilcev lanskega leta in da je ! treba prožnje vložiti čimprej, sicer bo zavod napol-: njen in prošnje ne bodo imele uspeha. Ponovno se , povdarja, da se bodo letos sprejemali novi učenci samo v letno šolo, da ne bodo imeli prosilci za zimsko šolo brezpomembnih stroškov in pisarij. Vsak prosilec naj točno navede svoj naslov, zlasti pošto. Natančnejša pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
CfuMfana
O Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva pri Sv. Krištofu v Ljubljani bo v ne
I deljo dne 1. avgusta. Ob 8 bo sv. maša, nato pa otvoritev občnega zbora. Spored: čitanje pravil, sprejem članov, volitev odbora, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
O Najden utopljenec. V nedeljo ob 20 so potegnili v novi elektrarni na Fužinah pri Ljubljani iz vode truplo 12 letnega dečka Filipa Šetina, ki je utonil prejšnjo nedeljo, dne 18. julija 1926 pod mostom v Štepanji vasi. Truplo je bilo popolnoma neizpremenjeno. Pokopali so ga sinoči ob pol 7. To je že štirinajsti utopljenec, kar so jih letos potegnili na Fužinah iz vode. — Rajni je bil jako marljiv in nadarjen deček, ki je bil staršem res v veselje. Težko prizadeti rodbini, ki je izgubila svojega najmlajšega na tako tragičen način, naše iskreno sožalje!
Maribor
□	Vabilo na širši sestanek članstva Pro. | metne Zveze, ki se vrši v četrtek, dne 29. julija 1926 ob sedmih zvečer v društveni sobi, Koroška cesta 1. Dnevni red: 1. Naš položaj.
| 2. Naša obramba. 3. Slučajnosti. — Načel-stvo.
□	Občinska seja, ki se je vršila pretekli torek z izredno važnim in zanimivim sporedom, se danes v torek zvečer, nadaljuje. Na dnevnem redu je predlog kombinirane komisije o izpremembi pravil Mestne hranilnice.
□	Nepotreben alarm mariborske požarne brambe. V soboto proti večeru je bila alarmirana mariborska požarna bramba in označen kraj požara: Kamnica. Ko je pribrzela požarna bramba z avtobrizgalno na mesto, odkoder se je kadilo, so zapazili, da gre za požiganje pleveli na posesti Fellingerhof pri
vodi sam Bog med cvetje, med domače cvetje...
Še> od takrat je ostal v meni smehljaj, ki se razcvete, četudi se ne spomnim na ono jutro...
3. Berači.
Na dijaškem popotovanju sem dobil pri gostoljubnem kmetu prenočišče na senu, čigar svežost je kakor studenec na trati žuborela krog mojega spanja. V prelivanju budnosti v spanec sem oddaljeno, a svetlo začuvstvo-val iz legende, da bom s Kristusom in z njegovim preprostim apostolom Petrom skupaj prebil to noč pod isto streho. To so bile že Hapol sanje, a sem še vedel zanje in se ganjen veselil. Lahko bi jih popisal, da bi srce zatrepetalo, pa raje hočem, da pridejo k marsikomu v njemu vidni podobi.
Sicer pa se mi to ni zgodilo prvikrat in tudi ni nič nenavadnega zame, da se mi tako legendarno čuvstvovanje spaja kakor v kristalu z najbolj »vsakdanjim« in pridem tako v svojih doživetjih do stvari, ki bi me lahko pripravile ob ves sloves še količkaj treznega človeka.
Marsikdo bi dejal, da je to »romantika«, ki ne spada več v naš čas. Če bi naj bil t" očitek, da nimam smisla za dejanja v realnosti, bi ga odločno zavrnil. Če pa naj bi bilo to zasmehljivo namigavanje, češ, da pri-
lipo m ^ »1 »"»1 • nl>n	• » „1. „ 1- _J_M'X.i!
j J» » umi	v tŠCiiOol"*, /f 11 it IV tjluiluli*
j fluidtim« trdi skali konkretnosti, kateri more I priti do jedra ie mišičasta pest, ld ne nosi
Kamnic,i. Ker požiganje ni bilo prijavljeno, gre alarm požarne brambe na račun lastnika oosestva, na katerem se je požigalo.
□	Brez potnih listov ne gre! Trije potniki želavci so jo mislili mahniti peš preko državne meje pri Št. Ilju v Avstrijo. Seveda jih je obmejna straža zadržala in zavrnila. Izročeni so bili policiji, ki jih je odpravila v domače kraje.
□	Slučaj spalne bolezni v Mariboru. Neki Sch. Ivan, delavec na Teznu, je zbolel in v svoji bolezni tako spal, da ga ni bilo mogoče več sklicati. Pozvali so zato rešilni avto, ki ga je prepeljal v bolnico. Gre baje za slučaj spalne bolezni.
□	Posledica družinskega prepira. Marija Gornik iz Šmarjete je prišla v nedeljo 25. t. m. na tukajšni rešilni oddelek, naj ji obvežejo rano, ki jo je imela na desni nogi pod kolenom. Rana je bila 15 cm dolga in 3 cm široka. Zadal ji jo je mož z nožem v prepiru, ki sta ga imela. Rešilni oddelek jo je odpravil v bolnico, ker je noga v nevarnosti.
□	Plavanje po Dravi skozi mesto Mari-ribor priredi plavalna sekcija Rapida dne 15. avgusta. Plavati bodo začeli pri Felber-jevem otoku do kopališča Christian.
□	Proslava 551etnice gasilnega društva v Mariboru v filmu. Podjetnemu lastniku Apo-lokina, g. Rogliču se je filmovanje proslave 551etnice gasilnega društva v Mariboru izredno posrečilo. Film se razvija v njegovem kinu od 24. do 27. t. m.
□	Kolodvorsko restavracijo v Mariboru fe dobil g. Tomo Majer, dosedanji kolodvorski restavrater na Pragerskem.
□	Dobrodelna vrtna veselica. Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi v nedeljo, dne 8. avgusta t. L na vrtu restavracije Gambrinus dobrodelno vrtno veselico s sledečim sporedom: Koncert se vrši na vrtu. Srečo-lov. Ribolov. Ubijanje lonca. Amerikansko kegljišče. Avtomatični vrtilec. Streljanje in druge igre. Začetek ob 15. uri. Konec ob 1 uri. Pri koncertu igra godba kat. Omladine in nastopi prvič novoustanovljeni pevski zbor. — Vstopnina 5 Din za osebo, otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti. Čisti prebitek je namenjen v podporo bolnih tovarišev, udov in sirot. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Za obilno udeležbo se priporoča — odbor.
□	Posredovalnica dela v Mariboru. Od 18. do 24. julija je iskalo pri posredovalnici dela 619 moških in 538 ženskih, skupaj 1157 oseb; delo je bilo ponujeno 821 moškim in 189 ženskim, t. j. 1010 osebam; urad je posredoval uspešno v 50 slučajih (28 moških in 22 ženskih); odpadlo jih je 28 moških, 1 ženska, skupaj 29 oseb; odpotovalo pa jih je 13 moških, 1 ženska, t. j. 14 oseb. Od 1. januarja do 24'. julija je dela iskalo 3996 offeb; delo je bilo ponujeno 3912 osebam, v 1719 slučajih je borza posredovala uspešno; iz evidence izbrisanih je bilo 2154 oseb in 349 oseb je odpotovalo. Sedaj se išče 500 poljskih delavcev in 50 rudarjev za Francijo, 10 kamnosekov, 20 ključavničarjev in 45 mizarjev pa za tovarno vagonov v Kruševac v Srbijo. V Franciji mezda rudarjem za železo 16 do 26 fraa-kov, rudarjem premogokopa pa 19 do 21 frankov na dan; industrijskim delavcem je mezda po dogovoru. Brezposelni v Mariboru nc dobijo nikake podpore in tudi polovične vožnje ne.
Če se ne veš v nedeljo 1. avgusta 1.1, popoldne kam djati, orihiti v Lese k odkritju vojnega spomenika! - Vesel boš ti in mil
Celje
& Športni dan y Celju je v nedeljo izvabil na ulico veliko občinstva. Ob 11 dopoldne je pričel promenadni koncert pred kolodvorom na Krekovem trgu, obenem pa tudi šta-fetni tek po mestu, kjer je dosegel prvenstvo SK Primorje. Sicer so pa bili vsi drugi udeleženci štafetnega teka dviskvalificirani radi nepravilne predaje štafet. Popoldne ob 3 so sc podali vsi udeleženci tekem in člani športnih klubov, ki so popoldne sodelovali pri prireditvi >na Glaziji, z godbo na čelu v sprevodu na Glazijo. Tam so se vršile nogometne tekme in nastopile tudi hazenašice, kar je bila za Celje novost. Občinstva se je nabralo na Glaziji približno 700, od teh je pa skoro polovico stalo na cesti in brez vstopnine opazovalo potek prireditve. Zvečer se je pa vršila dobro obiskana zabavna prireditev na vrtu Celjskega doma.
•0" Draginja že raste. Eden najslabše preskrbljenih trgov je gotovo celjski. Vsaka vremenska sprememba se takoj pozna na našem trgu, ker je v dnevih slabega vremena sko-roda prazen. Tudi zadnje povodnji imajo že sed. j slabe posledice, posebno pri preskrbi mesta z novim krompirjem, ki je skoroda izginil z našega trga. Sicer je res, da je v prvi vrsti vsled povodnji trpel krompir, kateri je radi vlažnosti pričel črneti in gniti. Čudno pa je, da je poznati kvarne posledice povodnji tudi na takih pridelkih, ki niso bili po povodnji oškodovani. Mala glavica salate velja sedaj pri nas že 2.50 Din in ako hočeš dobiti dobro porcijo, moraš kupiti najmanj 3 do 4 take glavice. Isto je pri nas tudi z zelenim fižolom, ki predstavjja za Celjane največji luksus, ako upoštevamo cene tega pridelka. Dobro bi bilo, da bi tržno nadzorstvo tozadevno nastopilo proti takim visokim cenam, ker se sicer na ta način pripravlja umetno novi draginjski val.
■& Cestno policijski red vendar nekje predpisuje, da se prometne ceste ne smejo zastavljati in zapirati z množicami stoječih radovednežev in ovirati !na ta način cestni promet. V nedeljo popoldne je ob priliki športne prireditve stalo več občinstva na cesti, kot pa na prireditvenem prostoru. Ljubljanska cesta je bila ta dan vzdolž cele Gla-zije nabita z zastonjkarji, ki so s tem ovirali živahni promet z avtomobili, motornimi kolesi, dvokolesi in vozmi, ki je bil ta dan radi lepega vremena precej živahen. Vozila so se morala prav previdno prerivati skozi občinstvo, da se ni pripetila kaka nesreča. V takem slučaju je pač naloga pristojnih oblasti, da nemudoma izpraznijo cesto, kar bi bilo tudi gotovo v prilog športnikom, ki najbrže ne morejo biti preveč zadovoljni z materijel-nim uspehom svoje prireditve.
Trfeovlfe
Katarinska šola. Z ozirom na četrtkovo poročilo danes z veseljem in zadoščenjem priobču-jemo, da je krajni šolski svet že nakazal 20.000 Din za popravilo in očiščenje Katarinske šole, ki se te dni prične. Lansko leto so tudi preuredili stanovanjsko poslopje učiteljic in plot okoli vrta. Nakazati hočejo že nadaljnje vsote, da zdravju učencev ne bo v kvar.
Izlet na Knm. Krekova mladina v zvezi s Strokovno zvezo kršč. rudarjev napravi izlet na Kum v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. Prijatelji delavcev so vabljeni.
Politika. Župan, ki je bil izvoljen v mesecu marcu, ne bo potrjen, kakor izvemo iz zanesljivega vira. Posle bo vodil še nadalje gerent, ki ga bodo ponovno potrdili.
Napovedano predavanje o hipijeni žene se vrši v sredo, dne 28. t. m. ob 19. uri.
kakor mesečina sentimentalnega bledega cvetja na oltarje dragega sveta... bi se le nasmehnil kot tisti, ki je že gledal skrivnosti od obličja do obličja in ne more več najti besedo zanjo.
Jaz vem, da mi tako gledanje prikazuje stvari in pojave v njih kristalnosti, ki odseva ves svet in katere mavričnost je le odblesk večnostnega na njih...
Čudno je, da se je nekatero otroško čuv-stvovanje ohranilo v meni skoraj nespremenjeno, a je vendar čisto organično zlito v moje sedanje in so zato le njegove perspektive večje.
Na mojih romanjih v otroških letih so prečudno delovali name svetniki po oltarjih cerkve, ogrnjeni v težke in nemirne zlate plašče, spete s školjkami, z bradami, kot da so skozi vihar prišli in kot da jih stresa skriti pregib v telesu, viden na zunaj. Posebno nekateri so se mi zdeli, kakor da so utrujeni od dolge poti in izmučeni od mrzlice in da se komaj še držijo pokonci. A v očeh, uprtih kvišku, je bilo toliko ognja, žalosti in prošnje ... da sem začutil skrivno usmiljenje in prijateljstvo ž njimi. Bili so mi tako domači, kot da so iz neke bližnje vasi, samo da so lepši od drugih ljudi — a vendar, kot da so to davni romarji, ki so od daleč prispeli semkaj, morda že bohii na smrt, da bi bili Bogu bliže.
Prečudno pa se mi meša otroško doživetje svetnikov oo naših romarskih cer-
Za silnimi nalivi prikazalo se je prijazno solnce in naši okoličani delajo podvojeno na svojih poljih, da poskušajo vsaj malo nadomestiti, kar so mrzla pomlad in zadnji nalivi zapoznili. Tudi v Laškem dela tako okrajni zastop na cestah, Olepševalno društvo na »Humu« in drugod itd. Vse se
kvah, teh dobrih revnih starcev z otroško dušo, s srečanjem beračev, ki hodijo od vasi do vasi, in kot da jih vedno prvikrat ;a-gledaš ko prestopijo prag, živijo v nekem svojem svetu, od koder prihajajo k nam, ne da bi mi kdaj mogli vedeti zanje. Iz svojega temnega v naš svetli svet. Kako jim neki mora biti... Njih obrazi imajo nekaj čudno skupnega, kar jih loči od nas. In vedno samo odhajajo od nas. Nazaj — bogvekam — skozi temo. In če gledaš za njimi, se ti zdi, da se njih obrisi svetlikajo... da so ograjeni v zlate in nemirne plašče... in da nemara odhajajo k našim svetnikom, tem dobrim in revnim starcem.
4. Julranjica.
Čudno lepo je, zbuditi se s sveilo dušo v ranem jutru, kot da si sredi večerne molitve zaspal v cerkvi in te je tako našel prvi svit zore... O to prebujanje s slutnjo, da te morda čaka na koncu vrta nekdo s prvo rožo, utrgano pod zvezdami in da že hitijo stopinje, ki ti prinašajo nezaslišano vest o novem čudežu, ki se bo zgodil v tebi...
Ne še vstati — malo, malo še pozapreti oči, malo, malo še ostati zunaj skrivnostnega dvora in se tresti od pričakovanja, kdaj bom skozi zastor začutil prvi pozdrav svojega angela in blesk njegovih rok, Id mi bodo nestrpno objele glavo ...
A ne morem vzdržati. O, spet čutiti, misliti, delali, hoditi v neznani svet in odkri-
pripravlja na odlikovanje In povišanje našega prelepega trga v mesto, katero baje ni daleč.
Dopisnik »Jutra« in »Domovine« piše tako neokusno in nesramno, da našemu kraju nikakor ne dela časti. Vsak korak proti naši zadrugi bo temeljito obžaloval. Najbolj se zaganjajo vanjo bivši nemčurji, sedaj seveda vsi samostojni demokrati.
Utonil je v »Reki« Franc Toplišek, rojen 23. septembra 1898, posestnikov sin iz Podvina 18, občina Marija Gradec. V svetovni vojni je bil večkrat ranjen. Bil je priden in miren fant, dober lovec.
Vojni razpored bi se bil moral po naredbi Kom. voj. okrožja v Celju na dan 25. julija voj. obveznikom prečitati, pa so občinski uradi dobili v soboto ob 12 brzojavko, da je ukinjeno. Ker je bilo že vse pripravljeno za brezhibno poslovanje in ljudje obveščeni ter jih je bilo treba zopet obvestiti, da ljudje 4 občin niso prišli po nepotrebnem s konji in vozmi v Laško, je bilo delo g. svetnika Pinkave in občinskih funkcionarjev naravnost čez vse človeške moči in prosimo vojaško oblast, naj v prihodnje to upošteva, da ne bo toliko dela zastonj!
Prfmorslco
Se o kitajskih kolačih. Poročali smo že, da je prvaški brigadir pri zadnji veselici na Vogrskem strogo prepovedal goriškim kolačarkam prodajati kolače s slovenskimi napisi. Ko so mu kolačarke ugovarjale, da je to starodavna navada, je zavpil nadnje: »Napisi so lahko angleški, francoski ali kitjski, samo slovenski ne!« S tem značilnim dogodkom se je bavila tudi »Goriška Straža«:. Goriški policijski komisar pa je poslal popravek »Goriški Straži«, v katerem trdi, da je brigadir zahteval, naj bodo napisi v bodoče tudi italijanski. Popravek dokazuje, da je karabinerjevo postopanje neprijetno dirnilo njegove predstojnike. S pričami pa se lahko dokaže, da se je dogodek odigral, kakor smo ga mi popisali.
Riinljanska vzgoja. V nedeljo se bo vršil v Trstu III. pokrajinski kongres fašistovskih strokovnih društev. Kongres se otvori s svečanim pohodom po mestu, katerega se morajo udeležiti člani vseh sindikalnih organizacij. To bo zopet huda preizkušnja za starejše uradnike, profesorje in sodnike; napeti bodo morali vse sile, da bodo lahko dohajali »mlado Italijo«, ki bo dajala tempo sprevodu, mlade črnosrajčnike, ki bodo leteli dalje in dalje... »Moj Bog, na stara leta nas hočejo pomladiti, ko smo za »penzijon«,« so zdihovali že pri zadnjem sprevodu po mestu na dan proslave ustanovitve Rima. A vendar je šlo vse v redu. Tudi kraški črnosrajčniki so dobro prestali preizkušnjo.
>Masa se je tako držala reda in discipline,« piše »Popolo di Trieste«, »da ni bilo razlike med umerjenim in bojnim korakom meščanskih skupin in korakom 500 (!) ali več Slovencev, ki so imeli v svo-
jem obnašanju in sto kazali v svoji umorjeni In elastični hoji nekaj originalnega in rimljansko vzgojnega.« — »Popolo« menda sani ve, da je bila to banda »rimljansko vzgojene« kraške bande (godbe), ki jo prišla v Trst v strahu, da je ne razpuste, in ki jo je pri igranju »Giovinezze« stra&no polomila.
Dopisi
Domžale. Stavbno gibanje v Domžalah Je Je« tos bolj majhno. Gosp. Adamič hi je postavil eno nadstropno hišo s trgovskim lokalom. Stanovanjske hišice pa sta si napravila gg. Avbelj in Pav-lič, tik kolodvora pa si bo postavi! gosp. Vrečar svojo mizarsko in podobarsko delavnico. Najlepša stavba pa bo dom Uodbenega društva v Domžalah, ki se začne gradili prihodnji teden. Zidan bo v moderni gotiki z dvorano 188 m2 in odrom (53 m' ter pritiklinaml. To bo ena najlepših dvoran v Domžalah in pozdravljamo ta korak Godbenega društva in mu želimo obilo dobrotnikov, da bo moglo čimprej uresničiti svoj lepi načrl.
Vidom-Krško. (Redek jubilej.) Petdeset let službovanja je obhajal dne 25. julija 1926 g. Franc Vidmar, solicitator v pisarni dr. Ivana Dimnika, odvetnika v Krškem. Rojen 28. januarja 1849 v Solkanu pri Gorici je po dovršeni ljudski šoli hodil v gimnazijo v Gorico. Izstopivši iz tretjega gimnazijskega razreda je odšel v Kranj, kjer se je izučil klobučarstva ter je bil klobučarski pomočnik pri Alojzu 1'ečniku v Kranju. S 25. julijem 1876 je vstopil kot pisar v odvetniško pisarno dr. Janeza Mencingerja v Kranju. Ko se je ta leta 1882. preselil s svojo pisarno v Krško, se je preselil ž njim tudi njegov uradnik g. Franc Vidmar. 30. aprila 1888 se je poročil s svojo sedanjo ženo Marijo roj. Volčanšek ter si ustanovil prijeten dom na Vidmu. V srečnem zakonu je bilo rojenih 9 otrok, od katerih jih živi 8. Vse je dobro preskrbel: starejši sin Ivan je vladni tajnik v Brežicah, Franc je bančni dirigent pri Trgovski banki v Ptuju, Slavko je stavbeni tehnik v Murski Soboti, Netko je trgovski sotrudnik, hči Marija je poročila davčnega nadupra-vitelja Franca Žagarja v Ljubljani, Tonka trgovca Seršena v Veržeju pri Ljutomeru, Anka usnjarja in posestnika Ferdo Rumpreta v Krškem, Jožica jo poštna uradnica v Brežicah. Ko je prevzel dr. Dimnik leta 1911. odvetniško pisarno od dr. Mencingerja, je ostal g. Franc Vidmar v pisarni kot solicitator, kjer službuje še danes vestno in marljivo kljub svojim 76 letom. Od leta 1903. jo tajnik videmske hranilnice in posojilnice ter je že blizu 10 let tudi tajnik občine Videm. Delaven in pošten mož je tudi vesel družabnik in dober pevec. Pel je prvi tenor v narodnih pevskih društvih v Kranju in Krškem ter ga visoka starost ni zmogla, da bi še danes ne zapel v veseli družbi ali v pevskem zboru. Vrlemu možu kličemo: še mnoga leta!
imenovanja in napredovanja v mariborski oblasti.
Belgrad, 26. julija. (Izv.) Prosvetni minister je podpisal ukaz o učiteljskih imenovanjih za izpraznjena učiteljska mesta v mariborski oblasti, oziroma konkurz, katerega je objavil »Uradni list« št. 21., 24. in 28. t. 1. Imenovani so:
Za stalnega učitelja II. kategorije 4. skupine v Dolnji Lendavi g. Ivan Krist. Za stalno učiteljico (II. 3.) Marjeta Čižek, učiteljica iz Dolenje vasi. Za stalno učiteljico (II. 4.) Angela Ivanuš, stalna učiteljica v Lipi, okraj Dolenja Lendava. V Dolgi vasi, okraj Dol. Lendava, za stalno učiteljico (II. 3.) Marija Peternel-Goljevšček, učiteljica v Dolenji Bistrici. V Dramljah pri Celju za stalnega šolskega upravitelja (II. 4.) Franc Korbar, učitelj v Vitanju. V Pirešic-i, okraj Celje, za stalno učiteljico (II. 4.) Justa Znidaršič, učiteljica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V Vojniku, okraj Celje, za stalno učiteljico (II. 3.) Ema Lapajne, učiteljica v Murski Soboti. V Črni, okraj Dravograd, za stalno učiteljico (II. 4.) Marjeta Mihev-Terček, učiteljica v Podpeči. Za stalno učiteljico (II. 4.) v Črni Marija Gro-belnik, učiteljica v Črni. V Guštanju za stalnega učitelja (II. 4.) Ožbalt Lodrand, učitelj v Strojni. V Marenbergu, okraj Dravograd, za stalnega učitelja (II. 4.) Ivan Vokač iz Hoč. V Marenbergu za stalno učiteljico (II. 4.) Sonja Pohar, učiteljica pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah.
Na Muti, okraj Dravograd, za stalno učiteljico (II. 4.) Meta Brandstatter, učiteljica na
vati bratom njih domovino, da bo v njih svetloba in pesem in klicanje prihajajočega kakor oglednikov iz obljubljene dežele Kanaan.
Skozi nezagrnjena okna, motna še od zgodnjega jutra, se mi vidi svet, kot da ga gledam naslikanega na stekla, katera osvetljuje privita luč iz onostranstva.
In se mi zdi, kakor da je prostor Oznanjenja, ki so mu okna jutranje slike sveta in mi je, kot da bo zdaj zdaj zašumela svetloba in bo Marija udano sklonila glavo ... Ves se tresem od sreče. In se mi zdi, da slišim rogove svetopisemskih pastirjev, ki budijo svoje črede.
In se mi zdi, da je kriknil kralj Savel v strašnem snu melanholije in da se je razdelil zastor in je planil s svojega ležišča pre-denj mladi lepi David, da mu zaigra na harfo in prežene sanje. In David igra ... In jutro je svetlejše, svetlejše — sklonil se bom nad ves svet in se napotil skozi vrtove do belih gora, kjer se sni-dem ž njo.
O, v meni bodo pele ptice in gorele rože
in iz mojega srca bo vrela solnPna pesem.
Žrebanje loterije Društvenega doma v Trbovljah se bliža. -Kupujte srečke!
Muti. V Gornjem gradu za stalno učiteljico (II. 4.) Milena Konečnik. V Cezanjevcih, okraj Lj /omer, za stalno učiteljico Marija Režaj, učiteljica na Trati pri Škofji Loki. V Cvenu, okraj Ljutomer, za stalno učiteljico (II. 4.) Roza Gselmann. V Ljutomeru za stalnega okraj, pomožnega učitelja (II. 3.). Miroslav Naherl. Na Remšniku, okraj Dravo.-grad, za stalno učiteljico (II. 4) Leopoldina Jurančič-Dolenc, učiteljica pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. V Čadramu, okraj Konjlice, za stalno učiteljico (II. 3.) Dragica Brglez-Kosi, učiteljica v Slovenski Bistrici. V Gornji Pol-skavi ,okraj Maribor, desni breg, za stalno učiteljico (II. 4.) Alojzija Hrastnik. V Laporjih, okraj Maribor, desni breg, za stalno učiteljico (II. 4.) Gabrijela Cujnik, učiteljica na Reki.
V	Slovenski Bistrici za stalno učiteljico (II. 4.) na ženski osnovni šoli Jelisava Ria-inal-Mekrovič, učiteljica v Vojniku. V Studencih, Maribor, okraj desni breg, za stalnega učitelja (II. 4.) na deški osnovni šoli Ernest Vrane, slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu. Pri Sv. Ani v Slov. Goricah za stalnega šolskega upravitelja (II. 4.) Jakob Štuhec, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Pri Cirkovcih pri Ptuju za stalnega učitelja in začasnega šolskega upravitelja (II. 3.) Ivo Jančič, učitelj na moški deški ljudski šoli v Ptuju-okolica. V Ptuju-okolica za stalno učiteljico (II. 3.) na deški ljudski šoli Ljudmila Bratina-Janežič, učiteljica v Hajdini.
Na Ptujski gori, okraj Ptuj, za stalno učiteljico (II. 4.) Ana Pauš, učiteljica pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah. V Svetinah, okraj Ptuj, za stalnega učitelja (II. 4.) Rado Bitenc. V Vurbergu pri Ptuju za stalnega šolskega upravitelja (II. 4.) Srečko Maver, učitelj pri Mariji Snežni. V Št. Janžu na Vinski gori, okraj Slovenjgradec, za stalnega šolskega upravitelja Anton Radkovič, šolski upravitelj v Zagorju. Pri Sv. Duhu na Stari gori, okraj Ljutomer, za stalno učiteljico Ida Grossmaun učiteljica v Kapelah.
V	višjo skupino so pomaknjeni:
V	3. skupino II. kategorije: učitelj VI-Ijem Grudner v Lešah. V 4. skupino IT. kategorije: Marija Vitkovič, Šmfhel pri Novfcm mestu, Viktorija Amalijeti, učiteljica na Slad-pem vrhu, Ida Labernik, učiteljica na Čem-šeniku, Anton Podvršnik, učitelj v Št. Vidn nad Valdekom, Viktor Kacepič iz Žalca, Vida Hribovšek iz Otnika, Marija Kralj iz Gornje Polskave.
LUDENDORFF PRED SODIŠČEM.
Berlin, 25. julija. (Izv.) Ludendorff je doživel novo sramoto. >Berliner Tagblatt« poroča o obravnavi, ki se je vršila pred kazenskim sodiščem. Ludendorff je obdolžen, da je s kaznivimi prestopki proti deviznim nared-bam in zakonom o trgovini z devizami oškodoval državo za velike vsote s tem, da je velike vsote denarja spravil v uiuzumsivii ua »e je izognil izgubam.
Problem narodne kulture mo razkrai*jo^ <iemonične »u® sebičnosti & in-
t^lcktAi
Obenem z ideali je izgubil od naroda eman-cipirani posameznik svojo dušo, obenem pa je postal tudi nesposoben, da bi soustvarjal človečan-eko kulturo. človečanska kultura je mogoča le, ako poprej obstoje in se gojijo narodne kulture. Ker pa današnji inteligenti prezirajo narodno kulturo, seveda tudi ne morejo pomagati pri ustvarjanju človečanske kulture.
Naša edina rešitev je zato, da vsi inteligenti zopet najdemo pot k ljudstvu, potem bomo našli
(K zborovanju inteligence ob priliki kmetskih Uuevov v Mariboru.)
V zadnjem Pasu stopa v ospredje vsega duševnega življenja človeštva vprašanje o narodni kulturi. Dolga stoletja je mislilo moderno človeštvo, da je kultura le vprašanje znanosti, šole, posameznih učenjakov, tehnike, matematiko, razuma. Prepričanje je vladalo, da je človečanska kultura nekaj mednarodnega, splošnega, intelektualnega, kar jo treba samo z razumom dognati, z razlogi podpreti in se z metodičnimi, znanstve. nimi sredstvi posredovati od človeka do človeka, od naroda do naroda, dokler ne bo vse človeštvo združeno v enotni občečJovečanski internacionalni kulturi. Po teh nazorih narodna kultura kot taka sploh ne obstoja, obstoja le splošna internacionalna kultura, ki pa je po svojem bistvu pridelek razuma, mehaničnega intelekta. Posamezniki, visoko jrazviti intelektualci so edini in izključni tvorci mednarodne kulture, ljudska masa pa je v njej popolnoma pasiven element, ki more le sprejemati, nič pa dajati. Narod kot tak s svojimi individualnimi posebnostmi, izročili in svojo narodno dušo nič ne velja, je nekaj negativnega, kar se mora v prilog enotne celokupne človečanske kulture popolnoma zabrisati.
Posledica vseh teh nazorov je bila, da je postala kultura človeštva prazna, mehanična, racio-nalistični skupek eksperimentelnih naukov, brezbarvni sistem profesorskih navodil, suhoparnih šolskih metod. Duša kulture, narodni ideali so umrli, ostal pa je goli moderni formalizem, ki je dobil izraza v teoretičnih mo.iernih filozofemih ka-tedrskih učenjakov, v brezmejni moderni organizaciji in mehanizaciji vsega javnega in zasebnega življenja, v vedno večjem poudarjanju koristnosti nasproti duševnim vrednotam naroda, Boga, vere, nravnosti in umetnosti. Pod nasilnim vpli. vom nivelirajočega racionalizma so bohotno rastli vsi izrodki mednarodnega kapitalizma, socialde-mokratizma, komunizma, meščanskega liberalizma, ki so spravili moderno kulturo na rob propada, ki se v njem danes nahaja.
Po vrsti zato vstajajo danes med nami preroki, ki napovedujejo konec moderni kulturi, enostranski kulturi človeka-intelektualca, človeka-gospodarja, ker je umrl plemeniti človek, ki živi duševno življenje višjih duševnih vrednot, ostal pa je le mednarodni človek-blaziranec koristi in uživanja, suhoparni računar in mislec, bledikasti brezbarvni abstraktni intelektualist in puhli teoretik.
Kultura srca. ki je nekdaj ustvarjala tako Velike narodne umetnike, literate, svetnike in pesnike, pa je propadla, na njenih razvalinah dviga svojo glavo internacionalni velekapitalizein in frainasonski humanitarni intelektualizem.
V puščobi te moderne civilizacije se je zahotelo človeštva zopet nazaj po pravirih prave resnične notranje srčne kulture. Na vseh poljih se pojavljajo preokreti, tisti, ki so še pred kratkim verovali edino le v razum in njegovo moč mehanične konstrukcije, ki so zaupali le intelektualni sposobnosti talentiranih posameznikov, mednarodni znaniosii, mednarodnim sistemom socializma ,komunizma, humanitarizma, prihajajo polagoma do prepričanja, da so zgrešili pot do prave kulture. Ni kulture posameznika, ni mednarodne kulture brez narodnih kultur, človek mora najprej živeti svojo narodno kulturo v svoji duši, potem šele more ustvarjati z drugimi narodnimi kulturami človečansko ali mednarodno kulturo. Vedno bolj prihajamo do zavesti, da posamezniki sf.rui zase nič ne veljajo, ako niso združeni z narodom. Posameznik kot individuum mora rasti z narodno dušo in toliko, kolikor raste, se razvija z narodno dušo, narodnimi izročili, zgodovino; v kolikor nosi v svoji duši narodne ideale, doživlja v sebi narodovo umetnost in celotno svojstveno narodno dušo, toliko je tudi sposoben, da ustvarja aravo kulturo v svojem življenskem udejstvovanju.
Bila je glavna napaka naše moderne kultura, da so se talentirani posamezniki odtujili narodni masi, ljudstvu, misleč, da je ljudstvo pasivna masa, ki nič ne zaleže v razvoju inteligent-. nega posameznika. A ravno v ljudstvu so vse tiste latentne sile, ki morejo posameznike, tudi intelektualce, zdrave ohraniti, ohraniti zdravo kulturo in ves napredek.
Vsa kultura ima vir ravno v ljudstvu, posebno globlja stran kulture, kultura srca. Posamezniki morejo le intelektualno stran kulture posebno pospeševati, posebno tehnično; duševne kulture nositelj pa je kolektivni narod v svoji posebni narodni svojstvenosti, kakor se razodevlje v narodovi veri, narodovih idealih, narodni umetnosti, pesmi, običajih, šegah in življenskem načinu. Od roda do roda se podedujejo te svojstveno narodne vrednote, prelivajo se od duše do duše med člani naroda, dobivajo tudi po kolektivnem navdušenju vedno novo barvo in moč kot izraz skupne narodne duše. Kakor se živa veja drevesa posuši, ako jo odrežeš od debla živega drevesa, tako se tudi posamezniki posuše v suhoparnem intelektualizmu, ako niso več združenj z Sivim narodnim telesom.
Puhli moderni intelektualizem, koristolov-stvo in sebičnost je samo znak degeneracije posameznikov, odžaganih vej z živega debla narodnega organizma. Ker nimajo več stika s soki, ki pulzirajo v osrednjem narodnem telesu je njihova duša začela sahniti, zgubila je vse žive organične moči vere, narodnih idealov in narodnega življenju, zato je njihova duša suha in prazna, edino, kar ji je še ostalo, ločeni in odtrgani od narodnega telesa je listematični, računajoči razum in sla po užitku. Vse idealne vrednote narodne duše, ljubezni do domovine, prtadedov, narodnih juna-Vov, do svojcev so y niih za-mrle, jgreostalo so ga-
pot k pravi narodni kulturi in po njej tudi k člo-večanski kulturi. V Mariboru se bodo vršili 13., 14. in 15. avgusta kmetski dnevi. 13. avgusta se bo ravno naša inteligenca posvetovala, kako najti zopet pot k virom naše narodne kulture. Kmetski dnevi bodo najbolj primerni, da nam pokažejo pot k ljudstvu. Saj je naš slovenski kmet najbolj izrazit zastopnik naše narodne kulture. Njegova miselnost, njegovi ideali, njegov zdrav umetniški čut, njegovo pristno slovensko bdstvo bo naše dušo dvignilo z nižin intelektualizma kvišku visoko k idealom prave srčne narodne kulture. — Dr. J.
Vera in Kulltira
Evharistični kongres v
o na
Načrti za prihodnji mednarodni evharisti-čni kongres so že v teku. Avstralija je ona dežela, v kateri se bo vršil v mestu Sydney-u leta 1P28. Tozadevna seja se je že vršila v katedrali St. Ma.ry v Mundeleinu, kateri je predsedoval nadškof iz Sydneya. Izvoljen je bil izvršilni odbor tridesetih članov. Med drugim je v načitu parada 1'lotile v sydneyskem prista-ništu.
Veliko nad vsako drugo stremljenje vzviše-uejšo misel in željo vsega slovenskega ljudstva pomeni gornji naslov, in ves slovenski narod to- in onstran morja jo je z vso iskrenostjo pozdravil. Niti povedati ni mogoče ob kratkem, kaj bi pomenilo to za posameznike in ves narod, ako nebesa uslišijo naše želje.
Iz srca se bo razveselil vsak častilec rajnega Slomška obljubljene in zaželjene vprašalne pole promotorja — pospešitelja zadeve, g. prelata dr. Iv. Tomažiča. Pole (3)so ravnokar zapustile tiskarno in se jamejo razpošiljati vsem, o katerih se upa, da donesejo kaj potrebnega gradiva v vzvišeni namen.
V pelih poglavjih je stavljenih 92 točk s še več vprašanji, ki se nanašajo na Slomškovo življenje in delovanje v njegovih otroških in mladeniških letih, o njem kot bogoslovcu, duhovniku in škofu, o njegovih čednostih, o sluhu svetosti, o Slomškovih spisih in spisih o njem.
Iz teh obširnih, izčrpnih in velepomebnih vprašanj, ki pač preiščejo celega človeka in ki bodo tudi nad vse poučna za lastno duhovno življenje in za ascetično vzgojo, — se vidi, kako resna je Cerkev v takem postopanju. Vidi se pa tudi, koliko idealnega in temeljitega dela od človeške strani bo se treba k tolikemu cilju, ko so že prva vprašanja tako obširna in globoka.
Pomrli so žal že svedoki, ki bi bili na vprašanja lahko odgovarjali. Atmosfera koj po Slomškovi smrti pa — do prevrata — ni bila mila nje-gorim idealom, zato tudi njemu ne. Njegove spomine in čednosti so nam živahno ohranjevali le njegovi hvaležni sodobniki in učenci, zlasti še rajni Mihael Lendovšek, ki je dolga leta kot čebelica marljivo in vestno zbiral njegove »razpršene urle',-, posebno pridno pripravljal pot k njegovi veličastni 100 letnici na Ponikvi in dr. Medvedovemu »Antonu Martinu Slomšeku« (1900).
Slomška smo morda najbolj proslavljali kot narodnega buditelja in vzgojitelja. Ali smo pa tudi dosti naglašali, na kar verni kristjan najprvo gleda, nadnaravno stran njegovega življenja in delo-
vanja, vire, iz katerih je črpal svoje dušne moči, poudarjali njegove čednosti, zavoljo katerih je dal Bog trajen blagoslov njegovemu delu? In ali se nismo nekako pregrešili nad njim in bili nehvaležni, da smo tako malo kupovali njegove zbrane spise? Marsikatere morda še lepe publikacije, pa vendar bolj efemerične, reklama do nebes povzdiguje. Slomškovi spisi so imeli resničen zanos, imajo zdrave nauke, res vzgajajo mladino in odrasle k časni in večni sreči; — a naš okus je bil menda že pokvarjen. Nekdaj so se knjigarji trgali za Slomškove spise; a njegov novi izdajatelj včasih ni mogel dobiti založnika, ker založnik nima ne odjemalcev ne čitateljev. Slišali smo večkrat iz ust rajnega Lendovška, kako je tožil, da ne more izdati vseh knjig. Vsaj tisti bi bili morali seči po njih, katerim so po svoji vsebini najbolj namenjeni. Ako se ne motimo, čakajo še štiri knjige, že od Lendovška pripravljene, izdajate].j. Zdaj je čas, da pridejo na svetlo.
Lepo govori promotorjevo pismo: »Nihče ne dvomi, da bi bila Slomškova beatifikacija za nas Slovence v verskem, kulturnem in narodnem oziru nepregledno velikega pomena. Od gradiva, ki se bo tem potom (potem odgovorov na vprašanja) nabralo, je odvisno, ali se bo postopanje v tej zadevi sploh nadaljevalo ali ne. Zato je sleherni, ki je v srcu za to, da bi se izpolnila že dolgoletna želja vseh vernih Slovencev, iskreno prošen, naj po vseh svojih močeh pomaga pri tem važnem poslu. Zlasti naj si vsak lavantinski duhovnik zasigura zavest, da je vsaj nekaj storil za poveličauje Slomškovo. In kdor je natančneje proučil Slomška in njegove spise je v prvi vrsti poklican, da sedaj s svojim znanjem pospeši započeto delo...«
Vprašanja se predvsem pošiljajo župnim uradom oziroma duhovnikom lavantinske škofije in nekaterim drugim naslovom. Gg. dušni pastirji naj s prižnice ponovno povabijo vernike, da se ogle-sijo tisti, ki vedo o Slomšku karkoli povedati. Osebe, ki želijo vprašalno polo, naj se naznanijo ali javijo.
Vsaki poli je priložena položnica, s katero naj blagovolijo častilci Slomškovi vposlati popolnoma prostovoljne darove za kritje neizogibnih stroškov za fond, ki bo potreben pri nadaljnjem postopanju. O vseh prejemkih in izdatkih bo treba svojedobno predložiti sveti obredni kongregaciji natančen račun.
V teku treh mesecev, to je do 31. oktobra 1926 naj se vprašalne pole s poročili vred zanesljivo vrnejo.
»On, ki je dobro delo začel, ga bo tudi dokončal. Kar se nam nemogoče zdi, lahko in hitro Bog stori.«
(Slomšek.)
Naj bi se torej zdaj najširša Slomškovi osebi in njegovemu delu hvaležna in naklonjena slovenska javnost z vso ljubeznijo zavzela za vzvišeno nalogo.
VELIKI POŽARI.
Eden največjih požarov zadnjih deset let je bil oni v Tokiu na Japonskem kot posledica potresa in pa velikanski požar v Solunu leta 1917, ki je povzročil škode nad 40 miijonov funtov ali okoli 12 miljard din po današnji vrednosti. 100.000 ljudi je bilo takrat brez strehe. Odkar je pogorel južni del mesta Chi-cago 1. 1872, ni bilo nikjer tako silnoga požara. Požar v Chicagu je povzročila krava, M se ni .pustila molzti ter pri tem brcala okoli sebe, prevrnila svetilko, ki je eksplodirala ter goreče olje vrgla v slamo in seno. Devetnajst ur potem so bile upepeljene stavbe v obsegu nad šest štirijaških milj, t. j. 18.400 stavb ter je nad 100.000 oseb ostalo brez domovja. škode je bilo takrat okoli 60 miijonov funtov.
Največji vseh požarov je bil 1. 1666 v Londonu. Komaj je istega leta ponehala kuga tet je prebivalstvo zopet pričelo z rednim delom, je blizu londonskega mosta v neki pekariji izbruhnil cgenj, ki je divjal tri dni. Noči so bile svetlejše kot dnevi. Deset milj okoli Londona je bilo vse svetlo. Goreči ogorki so leteli v zrak ter užigaM poslopja daleč proč od izbruha požara. Cerkveni stolpi so se podirali in hiše drobile v prah. Poletje je bilo izredno suho, a ulice zelo ozke, hiše nnjveč lesene. Pogorelo je trinajst tisoč hiš ter devetdnosemdeset cerkva. 200.000 ljudi je bilo brez strehe.
Leto 1882 so v Londonu nazivali leto požarov. Bilo je več velikih in vse polno manjših požarov. Na Wood-cesti je 18. decembra onega leta ogenj napravil škode nad dva miljona funtov.
Nenavadni požar pa je bil 30. decembra ' 1890 v Londouu na Viktoria cesti. Zima je ! bila trda, tako da so ognjegasci izgledali kot 1 <la bi bili od nog do glave v steklenih oklepih.
Naslednje jutro io pogorišče kazalo kaj čudno
sliko, ko je miljone ledenih sveč viselo od razvalin.
Izven Londona je bil na Angleškem največji požar 1. 1906 v Dundee, kjer so se užgala ogromna skladišče, v katerih so bili nakopičeni sami špiritni izdelki. Tri dni in noči so se požarne bram.be zaman trudile ogenj udušiti .ali ga vsaj omejiti, tako da je končno tudi velikanski rezervoar eksplodiral, v katerem je bilo 7000 galonov whi8kija t j. 31 tisoč litrov. Plamen je bil podoben ognjenikovemu izbruhu in videli so ga 50 km daleč naokoli I
Požar v Bruslju leta 1910 se je tako bliskovito širil da je bil ves razstavni prostor v plamenu predno se je sploh moglo misliti na gašenje. Škode je bilo takrat okoli poldrugo miljardo dinarjev.
Velikanski je bil požar v San Franciscu leta 1906 kot posledica potresa. Upepeldl j& cele vrste hiš v dolžini osein kilometrov, napravil škode 40 miijonov funtov ter 400 oseb je v plamenih našlo grozno smrt.
ZDRAVSTVENO STANJE RUSIJE.
Komisarijat za ljudsko zdravje poroča o kužnih boleznih v letu 1925. sledeče: Končno je šel nazaj pegasti tifus: 71 tisoč bolnikov, za polovico manj kakor predlanskem, a vendar veliko več kakor pred vojno. Žalibog sc ne tiče to izboljšanje posameznih pokrajin, kot Bele Rusije, Urala, Sibirije in Kirgiškc stepe, kjer razsaja uš, prenašalka tifusa. Noče izginiti tudi legar, trebušni tifus, ki je povzročil 161.317 slučajev obolelosti. Kolere je bilo le 12 slučajev, neznatni slučaji kuge so se dogodili Ie v Turkcstanu, znižale so se tudi koze (17.144 slučajev v vsej Zvezi, medtem ko jc bilo 1. 1924. čez 29 tisoč slučajev). Zalo tvori prav i bič prebivalstva malarija: do 4 milijone slučajev, ki se širi po vsej Ru-
siji, posebno ob Volgi, kjer sploh ni bila znana pred vojsko. Druga nesreča jc steklina, ki je posledica neverjetne pomnožitve volkov med vojno in revolucijo. Volkovi okužijo drugo živino in bolnice so polne žrtev steklih psov, krav, konj, da celo puranov in kokoši, miši in podgan. Po približnih podatkih je zahte-vala steklina do 450 tisoč žrtev, izmed ka-terih je umrlo veliko kmetov v strašnih mukah vsled oddaljenosti od zdravnikov.
KASPIJSKO JEZERO SE SUŠI.
Nikoli ni bilo Kaspijsko jezero tako plit« vo kakor letos. Vodna gladina se je v času od leta 1918. do sedaj znižala skoro za dva metra. To dejstvo končnoveljavno dokazuje da ni odvisna globina jezera od dežja in one množine vode, katero prinaša Volga. Mero- . dajno je stalno tektonično zvišanje vzhodnega dela kavkaškega medmorja. Najhujše je, da se zvišuje obala neenakomerno. Na Apšeron-skem polotoku blizu znanega Bakuja je morje n. pr. vedno 25 cm bolj plitvo kakor v Pe-trovsku. Oblasti so pričele natančno beležiti nadaljnje izpremembe morske gladine, ki bodo imele jako žalostne -osledice za kaspijsko paroplovbo. Človeška brezpomočnost je tem-bolj očitna, ker ni imela Volga že več sto let toliko vode kakor lani. Zdaj po treh me-sccih povodnji jc še vedno za 3 m višja od normala in le počasi nazaduje. Splošne izgube od letošnje povodnji ob Volgi znašajo čez šest milijonov rubljev (3 mil. dolarjev)!
SCOTLAND YARDS.
Ta beseda pomeni toliko kot londonsko policijsko ravnateljstvo. Londonska policija slovi kot najvzornejša na vsem svetu. Tako vljudnega, prijaznega, postrežljivega policaja ne dobiš nikjer kot samo v Londonu. Njih število znaša 20.000, v štiristopih bi ta armada korakala mimo tebe poldrugo uro.
Na Scotland Yardu se nikoli ne prikaže pismonoša, pač pa glavna pošta vsak dan od-premi dva polna poštna voza poštnih pošiljk naravnost tja. Tisoče in tisoče ljudi vsaki dan pošilja pisma policiji. Namišljeni detektivi po-šiljajo svoja mišljenja o kakem zločincu, tira-lci itd., potem pišejo razni norci, ki so odkrili zarote proti državi, anonimna pisma prihajajo, ki navajajo podatke h kakemu umoru, zene ovajajo pobegle može itd.
Dva voza plev vsak dan, koliko je zrna v njih? Toda prebrati morajo vsako stvar in zabeležiti, celo anonimna pisma se ne zavržejo Izkušnja uči, da se ravno v takih pismih dostikrat nahajajo informacije neprecenljive vrednosti.
Pošto sortira posebni oddelek ter nato odda raznim departementom. Sam predsednik policije Sir Horwood prejme več sto pisem na dan. Te najprvo odpre njegov tajnik, ta Jih potem po vrednosti predloži predsedniku.
Posebni zavoj pisem pa oddajo poglavarju detektivskega oddelka, to so pisma razposlanih tajnih policistov iz cele države, ki so pisana s tajno pisavo, znano samo njegovemu oddelku.
Odkar je radio v splošni uporabi, se je število pisem še zvišalo. Opis marsikaterega morilca so že poslali v svet potom radia in ta i oni poslušalec je videl tako osebo in piše o tem. Ta ga je videl na promenadi v East-bournu, drugi v kakem prvovrstnem restav-rantu v Londonu, oni zopet poroča, da je v Benvick-u igral golf, ali se sprehajal ob morju v Liverpolu, ali pa ga videl v ekspres-nem vlaku te in te linije, tako da je bil zasledovani morilec hkratu na sto krajih.
Toda eden od vse te množice je pa morda le pravi, zato Scotland Yard ne more izbirati, pač pa so pol ure po prejemu takih pisem vsa policijska oblastva navedenih mest o tem obveščena.
Anonimna pisma prihajajo dvojne vrste, taka od ljudi, ki radi reda stvar naznanijo, ne marajo pa nastopati kot priče, a zopet taka od sokrivcev, ki denuncirajo svoje tovariše.
Mnogo je tudi takih piscev, katerim n) nič drugega mar, kot da bi njih ime »blestelo« v javnosti.
Pripeti se, da kak morilec tudi sam piše policijskemu prezidiju. Neil Cream, notorični zastrupljevalec žensk, si je osvojil to novo metodo, seveda z namenom, da s tem policiji meče pesek v oči. Nekaj časa je uspeval, niso ga mogli zaslediti, toda postal je predrzen, Scotland Yard je s pismi obsipaval in to mu je bilo usodno. Kmalu so ga prijeli in vrv jc bila zadrgnjena okoli njegovega vratu.
NESREČE	'
Berlin, 25. julija. (Izv.) Od tričetrt na 7 jc zašel pri Juistu nek aeroplan v hud vihar, tako, da je moral pristati. Pri tem so sc štiri osebe ubile, med njimi pilot. Več potnikov je težko ranjenih.
Newyork, 25. julija. (Izv.) Pri Withes-wil!e se jc podrl most. Nesreča jc zahtevala 5 človeških žrtev. Nad 40 oseb je težko ranjenih. Več izmed njih smrtnonevarno. Na mostu se je v trenotku nesreče nahajalo okoli 300 ljudi, ki so hiteli k neki slavnosti.
Turin, 26. julija. (Izv.) Pri vajah težke artilerije v Counes je vsled nepravilnega ravnanja eksplodiral top, ubil 4 vojake ter enega težko, 3 pa lažie ranil.
Somišljeniki! Zbirajte za Ljudski sklad SLS i Darove pošiljajte na tajništvo SLS . v Ljubljani. Poštnočekovni račun 11.475.
Olajšave pri prevozu vina.
Dosedaj je moral vinogradnik, ako je prodal svoj vinski pridelek v katerikoli množini in če je sam porabil vino, dobiti kontrolni list za prevoz vina le pri tistem finančnem oddelku, kjer je imel vinograd. Oddaljenost od vinograda do oddelka finančne kontrole je znašala večkrat po 10 in še več kilometrov, od 'stalnega bivališča vinogradnika pa seve še mnogo več. Radi zgoraj omenjene prevelike oddaljenosti so bile tozadevno vsako leto pritožbe. Sedaj se je pa obrnil v imenu vinogradnikov ptujski okrajni zastop na finančnega delegata v Ljubljano in prosil za dovoljenje, da sme dobiti vinogradnik pri najbližjem oddelku finančne straže in to tudi na mestu svojega bivališča kontrolni - prevozni list. Finančna delegacija ie ugodila tej prošnji vinogradnikom iz Halo*, ki bivajo ali v Ptuju ali v področju oddelkov finančne kon-, trole v Ptuju, Sv. Andraž v Halozah, na Ptujski gori in v Poljčanah. Vinogradniki iz naštetih krajev smejo prijaviti prevoz vina in prejeti kontrolni list pri najbližjem finančnem oddelku. Vinogradniki si bodo prihranili od •sedaj zanaprej precej časa in potnih stroškov.
Izvoz v juniju 1926.
V	mesecu juniju t. 1. smo izvozili 402.321 ton blaga v vrednosti 612.2 milijona dinarjev ali v zlatu 55.8 milijonov dinarjev. V istem meseeti lanskega leta je znašal izvoz358.697 ton ža 671.5, oz. 59.16 milijona zlatih dinarjev.
Glavni izvozni predmeti so bili: koruza 88.944 ton za 164.5 milijona dinarjev; les stavbni 93.385 ton za 65.4, pšenica 18.826 ton za 55.9, jajca 3147 ton za 50, surov bdker 1015 ton za 24.5, žive svinje 17.598 kom. za 17.7, živa goveda 5326 glav za 16.5, cement 37.552 ton za 14.5, pšenična moka 2714 ton za 13-4 mil. Din itd.
V	prvi polovici leta je znašal izvoz 2,617.000 ton za 3,938.4 mil. ali v zlatu 359.4 mil. Din; dočim smo v prvi polovici lani izvozili 2,145.000 ton za 4506.5 mil. ali v zlata 379.7 mil. Din.
Količina izvoza je torej znatno narasla, nasprotno pa je vrednost ne samo v papirnatih, ampak tudi v zlatih dinarjih padla.
industrijski kataster.
Po vesteh iz Belgrada je trgovinsko ministrstvo sklenilo, da se da kredit v znesku 20.000. 'Din za izdelavo katastra industrije v seli državi. ::S tem poslom. se bo bavila posebna komisija, ki bo prihodnji- mesec začela «' delom.	- c'■"■■'■
Nekoliko pozno se je ministrstvo trgovine in industrije spomnilo, da je potreben kataster industrije. Sicer pa smo mr<?nja, da ima velik del tozadevnega materijala ministrstvo že; saj ne mine mesec, ko podjetja dobivajo redno vprašalne statistične pole. Ministrstvo lahko dobi ves materijal tudi od zbornic. Vendar pa je najvažnejše, da s«
osnuje posebna komisija...
•
Sadna razstava v Ptuju in naknadno licenco-vanje v ptujskem okraju. Pokrajinska sadna razstava v Ptuju se bo vršila od 2. do 4. oktobra t. 1. Dne 1. avgusta ima pripravljalni odbor sejo, na kateri se bo določilo vse potrebno glede razstave. Na to razstavo bodo prišli sadni kupci iz Avstrije in Nemčije. Sadjarje opozarjamo že sedaj, da bodo do tega čast) sadje dobro ohranjeno poslali na razstavo. — Naknadno licencovanje v ptujskem okraju
se bo vršilo za one plemenske bike, M Se dosedaj nieo imeU dovoljenja, a odgovarjajo vsem zahtevam pasme in plelnenitve, vsak torek v meseca na sejmišč« v Ptuju. Prijave za licenco vati jo sprejema okrajni zastop.
Kisarne v Sloveniji. K našemu nedeljskemu Članku smo prejeli sledeče: Kisov esenc, kem. kislina nikakor ni Škodljiva zdravju, kakor so ugotovile komisije strokovnjakov v vseh državah. Tudi je kemično dovolj. očiščena, tako. da no vsebuje nobeno nevarnosti za zdravje konzumeinta. Kar se tlčo porabe posameznih vrst kisa, moramo ugotoviti, da poraba kemične kisline ni padla, pač pa aarasla.
Sladkor. Na svetovnih tržiščih je tendenca čvrsta radi pesimističnih vesti. Pri nas ni izpre-memb v cenah. Ker so se širile vesti, da je poplava ogrozila tudi polja s sladkorno peso in da je pričakovati zato povišanja cen sladkorju, ugotavljamo, da je pod vodo polj s sladkorno peso samo 3000 ha, kar pa-ne pomeni dosti, ker znaša vsa površina polj s sladkorno peso okoli 70.000 ha. Po najnovejših vesteh za večino polj ni nobene nevarnosti.
Modnarodni usnjarski kongres v Londona. Od
6. do 9. t. m. se je vršil v Londonu mednarodni usnjarski kongres, kateremu je prisostvovalo okoli 50 angleških in 40 inozemskih delegatov iz držav, lu predstavljajo 90% vse svetovne produkcije usnja. Delo je opravljal kongres v več odsekih. Najvažnejši sklep kongresa se tiče upostavitve stalne mednarodne komisije, sestavljene; iz vseh držav. Vsaka, tudi tista, ki ni bila na kongresu zastopana, pošlje 2 zastopnika. Ta komisija je organ za obravnavanje vseh vprašanj usnjarske industrije, ki so mednarodnega značaja. Nadalje se ustanovi Clearing House v Londonu, ki bo zbiral informacije o usnjarstvu vsega sveta.
Bivši avstrijski trgovinski minister in nar. gospodar dr. Pr. Wieser f. Dne 23. t. m. je umrl bivši avstrijski trgovinski minister in nacionalni ekonom dr. Fr. Wieser; njegovi glavni deli sta: Geldwert urid seine geschichtlichen Veranderungen in Da® Gesetz dor Macht.
Kongres knjigovodskih strokovnjakov. Od 5. do 9. julija t..l. se je vršil v Amsterdamu prvi mednarodni kongres knjižnih revizorjev ali knjižnih strokovnjakov »Accountants«. Zastopanih je bilo 43 organizacij iz 19 raznih držav. Zastopniki so razpravljali predvsem o trdnejši organizaciji svoje stroke, nadalje o modernih oblikah obratovanja, o knjigovodstvu občin, o obratovanju občinskih obratov itd. ■"'
Angleška zunanja trgovina. V prvi polovici letos jo znašal uvoz v Anglijo 603 (v prvi polovici lani 678) milijonov, izvoz pa .338, (393) milijonov funtov šterlingov; v teh številkah se torej že opaža vpliv šfrajka.
Gradba ladij. Pred nedavnim smo poročali o gradbi ladij na svetu. Sedaj imamo v rokah detajlne podatke;, prvikrat je Lloydov register objavil to-nažo v Jugoslaviji v gradbi se nahajajočih ladij. In sicer je bilo v gradbi 1. aprila t. 1.: dve ladji, stopaj 340 ton, 1. julija 1926.pa —.
Francoska zunanja trgovina. V prvi polovici tega leta je . Francija uvozila za 26.198 milijonov frankov, izvozila za 22.781 milijonov. Deficit znaša torej 3417 milijonov frankov,■• dočim je bila v isti dobi lanskega leta aktivna za 1688 milijonov frankov« Tn pa ni vpoštevana trgovina s francoskimi kolonijanii, ki je bila v prvi polovici letos aktivna za 725 milijonov frankov (v ist.i. dobi lani za 032 milijonov).	'•• ' 1
Dunaj. De vile: Belgrad 12.4450—12.4850, Kodanj 187—187.40, London 84.31—34.41, Milan 23.44—23.54, Newyork 705.55—705.95 (ček 703.25, blago 707.40), Pariz 18.15—18.28, Varšava 76.95 do 77.45. — V a 1 u I e : dolarji 702.70—706.7U, angleški funt 34.23-31.39, francoski frank 18.42-18.38, lira 28.92—24, dinar 12.42—12.49, češkoslovaška krona 20.6775—20.9075.
Praga. Devize: London 164, lira 113.03, Newyork 33.70, Pariz 88.30, Zagreb 59.55.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 73—74.50, vojna odškodnina 300—306, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—195, zaklj. 194, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 90—95, Praštediona 865—868, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 112—115, Vevč« 102 den., Stavb. 55—65, šešir 103 den.
Zagreb. Vojna odškodnina 208—298.50, avgust 300—802, september 303—805, Hrv. esk. 100 do 100.50, Kred.. 102—104, Hipobanka 55.50 den., Jugobanka 93—98.50, Praštediona 867.50—875, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50—51, Srpska 130 do 131, Zem. 127 den, Narodna 4250 den., Eksplo-atacija 8—10, Sečerana 265—270, Nihag 19 bi., Gut-mann 195—200, Slavonija 81—33, Trbovlje 335 do 345, Vevče 102—105.
Dunaj. Živno 700.500, Alpine 245.500, Greinitz 109.500, Trbovlje 400.300, Hrv. esk. 118.000 Leykam 150.000, Mundus 1,112.000, Slavonija 35.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor) popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, steg-njeni, primerno suhi, ravno odžagani, od 8—12 m, fco vag. meja, 6 vag., 300, 300, zaklj. 300; desko (smreka, jelka) 25 mm, 4 m, III. in pod mer no blago, fco vag. meja, 1 vag., 440, 450, zaklj. 440; hrastovi-hlodi od 2 m dolž., od 30 cm prem. napr., fco vag. nakl. post. 400 bi.; bukova, meterska, suha, zdrava drva, fco vag. nakl. post. 18 bi. — Žito in poljski pridelki! Pšenica, fco vag. nakl. post. 315 bi., pšenica nova, za avgust, fco vag. nakl. posl. 270 bi.; koruza, fco vag. nakl. posi. 195 bi.; otrobi srednji, fco slov. post. 155 bi.; oves novi, fco nakl. post. 160 bi.
ISorsza
26. julija 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 18.491—13.531 (13.51), Italija 187—188.20 (184 den.), London 275.05—276.25 (276.65), Newyork 56.467—56.767 (56.60), Pariz 146 do 148 (136 den.), Praga 167.38—16858 (167.90), Dunaj 7,994—8.034 (8.01), Ziirich 10.948—10.988 (10.9675), Amsterdam 22.75—22.85, Bruxelles 150.50 (bi.).
Curih. Belgrad 9.115 (9.1125), Pešta 72.80 (72.30), Berlin 122.95 (122.9625), Italija 17.075 (16.9925), London 25.1225 (25.125), Newyork 516.625 (516.625), Pariz 13.30 (12.625), Praga 15.30 (15.2925), Dunaj 73.0375 (73.0375), Madrid 80.60 80.35), Atene 5.8425 (6), Amsterdam 207.60 (20r.60J, Bruxeneš "13.40 (1270), Stockholm 138.30 (138.35), Oslo 113.575 (113.35), Kopenhagen 136.90 (136.95).
Šport
ŠPORTNA NEDELJA.
Finale aa nogometno prvenstvo Jugoslavije
se je vršil v nedeljo v Zagrebu pred 14.000 gledalci, med Gradjanskim SK (Zagreb) in Jugoslavijo iz Belgrada. Zmagali so Zagrebčani z 2:1, odločilni boj je padel iz >enajstke«.
Ljubljana : Maribor 13 : 1. Medmestna tekma med Ljubljano in Mariborom, ki se je vršila v nedeljo v Ljubljani, je končala z visokim porazom Maribora. Ljubljanski team je bil v jako dobri formi, reprezentanca Maribora slab proti vnik.
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije so se
nadaljevale v soboto in v nedeljo. Rezultati: Jadran : Mladika 3 : 1, Mars : Svoboda, Moste 4 : 1, Hermes : Triglav 5:1, — Prijateljska tekma med juniorji Ilirije m SK Mladiko, igrana v Mladinskem domu povodom triletivice Mladike, je končala po napetem boju z rezultatom 7 : 6 za Ilirijo.
Športni dan v Celju, ki ga je priredil SK Celje, da poživi precej zastalo športno življenje v Celju, je moralno jn gmotno dobro uspel. Nogo-motna. tekma med Celjem in Atletiki je izpadla Sae<Klločeno 1 : 1, hazensko tekmo je dobila ljubljanska Hirija proti Ateni s 7 : 1; zmagovalci v labkoatletskih tekmah so bili: na 100 m Štepišnik (Hirija), 200 m dr. Perpar (Primoi-je), 400 m Močan (Primorje), 1500 m Gabrščik (Ilirija), 5000 m De Reggi (Ilirija), štafeta skozi mesto Primorje pred Ilirijo, Ptujem, Celjem in Atletiki.
OLIMPIJSKE IGRE V AMSTERDAMU 1928.
Olimpijski odbor na Holandskem je sestavil načrt za igre leta 1928. Ni bilo lahko ugoditi sklepu Mednarodnega olimpijskega odbora, da smejo trajati igre samo 14 dni vključno tri nedelje. Vprašanje je, če bodo'nogometne zveze zadovoljne z rokom, ki ga je določil odbor; in že beremo, da je Tifa pri holandskem odboru protestirala proti roku. Tifa predlaga, naj se nogometni turnirji vršijo že v maju, ne pa šele v drugi polovici junija, oziroma šele v prvih dneh julija, kakor jo zadnji odborov sklep. Pravi, da bi bilo z majskim terminom vse dežeie zadovoljne.
Grozeči spor med Mednarodnim olimpijskim odborom in med spornimi zvezami je poravnan. Unija mednarodnih športnih zvez je zborovala v Parizu, prišli so tja zastopniki 23 zvez. Glavni
' razgovor ao }e vršil o igrah v Amsterdamu m « sporu i olimpijskim odborom. Sedaj pravijo, je vae dobro, in bodo dobilo zveze zastopstvo v odboru, v smislu lanskih sklepov v Pragi. Zimske igre bodo trajale 8 dni, kraj Sv. Moric v Švici; preskrbljeno mora biti za hiter transport bob»-leighov in šteletonov. Na predlog Edstroma (Švedska) so dovolili ženskemu športu sodelovanje pri nekaterih olimpijskih tekmah. Pisali smo lo, da so hotele prirediti ženske lastno olimpiado.
Oficielni program tekom je sedaj ta-le:
Od 20. junija dalje izločitvene nogometa« tekme.
30. junija do 7. julija. Predidre in medlgre
nogometnega turnirja.
6.	julija. Predigre turnirja v hockeyu.
7.	julija. Otvoritvena slovesnost Od 18. <k> 23. ure dviganje uteži.
8.	julija. Atletika. Nogomet. Sabljanje. Konec dviganja uteži.
9.	julija. Atletika. Nogomet. Tenfc. Sabljanja Prosta roko borba.
10.	julija. Atletika. Hockey. Tenis. Sabljanje. Prosta rokoborba. Modemi petoboj v streljanja.
11.	julija. Atletika. Hockey. Tenis. Sabljanje. Zaključni boji v prosti rokoborbi. Moderni peto-botj v plavanju.
12.	julija. Atletika. Prvi demifimde v nogometu. Tenis. Sabljanje. Grškorimska rokoborbo Moderni petoboj v sabljanju.
13.	julija. Atletika. Drugi demifinale v nogometu. Tenis. -Sabljanje. Grškorimska rokoborba. Moderni petoboj v jahanju.
14.	julija. Zaključni boji v atletiki. Maratonski tek. Tenis. Sabljanje. Grškorimska rokoborba. Moderni petoboj v atletiki.
15.	julija. Dirkanje. Tekma mi 3 in 4 mesto v nogometu. Tenis. Sabljanje. Zaključni boji v gr-škorimski rokoborbi.
16.	julija. Finale v bockeyu. Tenis. Sabljanje. Prvenstvo v kolesarstvu po cesti. Dirka jaht Plavanje.
17.	julija. Finale v nogometu. Finale v 1» nafiu. Sabljanje. Dirkanje jaht. Plavanje.
18.	julija. Telovadba. Jahanje. SaM$an}& Jahte. Plavanje. Veslanje.
19.	julija. Telovadba. Jahanje. Finale sabljanja. Boksanje. Jahte. Plavanje. D iskanje.
20.	julija. Jahanje (dresurna skušnja), nje. Boksanje. Jahte. Plavanje. Veslanje.
21.	julija. Telovadba (zaključni boji), nje (dresura). Jahanje (skakalna skušnja). Finale v dirkanju jaht Plavanje. Boksanje.
22.	julija. Končne plavalne tekme. Zaključno veslanje. Končne tekme v telovadbi. Finale v boksanju.
23.	julija. Telovadni nastopi. Zaključne svečanosti.
Kakor vidimo, je marsikaj odpadlo. Pogrežar mo lahkoatletski desetoboj; ali pa poročilo ni Se zadosti natančno.
Zelo važno za društva.
Po novi naredbi, o kateri smo društvom že poročali, da je potrdila za 10% takso pri vstopnicah za igre in koncerte samo Umetniški oddelek ministrstvu prosvete. Tu je Prosvetna zveza prosila za znižano takso za vsa pri nas včlanjeno društva. Dobila je naslednji odgovor:
PROSVETNA ZVEZA
LJUBLJANI.
Umetniški oddelek Ministrstva Prosvete me je obvestil, da načeloma ne izdaje generalnih potrdil za znižanje takse od vstopnic za koncerte in diletantske predstave, češ, da bi taka potrdila bila nelogična in ker je najprej potreba vedeti vsaj program in imena izvajalcev. Potem se šele more oceniti umetniški značaj priredbe. Zato bo izdal potrdila le za vsako prireditev posebej. Ta načfn omogoča, da po predloženih programih spremlja razvijanje te vrste umetnosti v državi, da cerri kvaliteto dela, vrši kontrolo in da bo sploh obveščen o vsem tem, kar spada v krog njegove pristojnosti. Vabim Vas, da obvestite vsa društva, ki so včlanjena pri Vaši zvezi o tem novem načinu izdajanja omenjenih potrdil. Zlasti jih je treba opozorili, da priložijo vsaki prošnji tudi program prireditve in da vlagajo prošnje pravočasno. Ker koncerti in gledališke predstave pripravljajo vsaj mesec fini naprej, imajo prireditelji dovolj možnosti, da se pravočasno obrnejo s prošnjo na Umetniški oddelek Ministrstva Prosvete, ki bo talce pravilno opremljene in kolkovane prošnje hitro reševal. Pripominjam, da sem skušal s posebnim predlogom omiliti ta postopek, da pa stoji Umetniški oddelek Ministrstva Prosvete odločno na prej označenem stališču. V veljavi pa
npmjai rffilHMH
Sven Elvestad:
Z&lezrai voz.
Roman, i.
Kako pritečejo trije ljudje.
Ura je kazala nekako enajst predpoldne; drtig ca drugim so prihajali po zajutreku letoviščarji na prosto in večina jih je polegla po travi pred hišno verando.
Po mnogih hladnih dneh je zmagovito zavladala poletna toplota, ponoči je deževalo, proti sedmim zjutraj se je pa zjasnilo in solnce je sijalo ves dopoldan, posušilo je travo in tla, izpilo je mlake in drdilo ter zbelilo pota.
In tako so se veselili letoviščarji, ker je končno vendarle nastopilo plodno poletje s svojo blagodejno toploto. Zato so se utaborili sredi solnca, ki je pripe« kalo nad visoko travo; tako so ležali in mežikali ž očmi v plamtečo svetlobo. Čuli so šumenja morja v daljavi in prisluškovali, kako je šelestel veter, ki. se je dvigal zunaj ob morju, pihal preko bregov in se poganjal med smrekovje, kjer je zgubil svojo silo lako, da se je samo še opotekal preko travnika in komaj še majal travo, ki je ščegetala počivajoče v obraz.
Od tam, kjer sem ležal sam v travi, sem mogel ravno še opaziti svetlikanje postave v belem muselinu in ženski tilnik z zlatimi lasmi, ki so se lahno gibali; ako sem saimo malo okrenil glavo, je zadel mioj pogled rdečeprogasto platneno strešico nad verando, kjer so se poigravali solnčni žarki.
V travi okoli mene je ležalo pet oseb; kakor da vse spijo, se je zdelo in vendar v resnici ni spal nihče. 0 belo oblečeni gospodični ob svoji levici sem vedel, da si je z obema rokama opirala obraz in imela pred sabo odprt roman; nisem pa slišal, d abi prebirala liste. Nikdo ni spregovoril niti beseda Vsi &mo se
naslajali v popolnem brezdelju, zaspanec nas je obvladal in toplota nam je po malem ubila vso voljo in gibkost. Leta bi mogli tako ležati, ne da bi kdorkoli izmed naš samo hotel ganiti z nogo ali listati v knjigi. Celo vedno nemirne misli so pričenjale dremati. Komu naj bi se tudi ljubilo razmišljati? Morje tam zunaj ni več šumelo, ušesa so se zapirala, vsak glas je kar zdrknil ob njih, in samo tupatam smio še kaj zaslišali. Morda je bil čmrlj, ki je brenčal mimo nas, ali pa vrtna vrata, ki so se zaprla. Vedel sem, da imajo v hotelu papigo, zaprto v kletki sredi pročelne stene. Gotovo je čutila tudi ona, kako se segreva njeno perje, in hotela je pretegniti svoje stare kosti. Slišal sem, kako se je oprijela s kljunom kletkinih paličic in se gugala semintja. Tedaj pa so zaprla spet vrtna vrata, toda tokrat s tako silo, da je vse zažvenketalo. Takoj nato sem zaslišal tesno poleg sebe glas, ki je .zaklical: »Poglejte vendar!"
-Kaj naj bi pogledal? Komu bi se ljubilo dvigniti glavo? Na cesti so zadoneli koraki, nagli koraki; mož in ženska sta morala biti, ki sta tekla. Razločno sem čul, kako so topotali moški škornji in kako je šumelo krilo. Dvignil sem se, toda slepila me je solnčna svetloba, ki je plamtela in mrgolela v zraku.
>Poglejte vendar,« je rekla belo oblečena gospodična poleg mene in pokazala z roko predse. Skozi cvetja polno vejevje jablan sem mogel sedaj razločiti, kaj se je dogajalo na cesti.
Trije ljudje so tekli proti nam. Spredaj se je poganjal uren deček, bos, za njim je tekel mož v srednjih letih, domačin iz okolice; nosil je modro srajco in bil brez jopiča, v rokah je imel majhen, ponošen slamnik. Kot zadnja je prihajala gospodična, neka letoviščarka; toda zaostala je daleč zadaj, ker ker jo je njena obleka ovirala pri hoji. Trudila se je, da bi jo privila k sebi, vendar brez uspeha; tako je tekla dalje, dočim je plapolalo njeno krilo kakor bela zastava.
>Moraa je podivjal kak bik,« je menila dična ob meni.
gospo-
Vendar to ni moglo odgovarjati resnici, ker bi v tem slučaju ne bilo treba ljudem tako teči, tudi še potem, ko so se že zaprla za njimi vrtna vrata.
Kakor bi trenil smo se dvignili vsi lenivci; dva trije so že stali in si z rokami nad očmi delali senco.
Prihajajoči so jo ubrali k nam. Nizek plot je ločil hotelsko zemljišče od ceste; v plotu je bil ozek prehod. Samo priprosto, leseno poprečnico je bilo treba potisniti na stran, da si mogel skozi.
Deček in moški sta dospela do poprečnice približno v istem času. In sedaj je sledil smešen prizor zaradi njune nepričakovane naglice. Začela sta se puliti za drog in nista vedela, kam bi z njim. Očividno si nista bila na jasnem, ali naj ga preskočita, zlomita, pod njim izpodlezeta ali pa naj ga potisneta na stran. I n konec vsega je bil, da ju je dohitela ona belooble-čena gospodična. Deček se je izkazal sedaj za najbolj prebrisanega; malo nižje odtam je preskočil plot, padel na kolena, se hitro pobral in stekel proti nam. Na ta način je ostal mož sam pri drogu in z lahkoto ga je potisnil stran. Vsi trije ljudje so dospeli do nas skoro istočasno. Po njihovih obrazih smo mogli spoznati, da se je moralo zgoditi nekaj prav posebnega. Vsi so bili preveč razburjeni, da bi mogli takoj govo^ riti. Domačin je jecljal nekaj nesmiselnega, in njegove očj So steklenele od strahu, ko se lovil z besedami. Gospodična je bila brez sape in je pritiskala roke na prsi. Deček je bil pa tudi z jezikom najbolj uren in je prišel prvi do besede.-------
Bilo je še tako zgodaj v poletju, da je prispelo doslej samo še šest do sedem gostov. Med temi so bile tri gospodične iz neke trgovine v Kristijaniji, kjer si je osebje delilo svoje počitnice od srede maja pa daleč tja v september. Letoviščna doba se pravzaprav še ni pričela, toda te gospodične so morale uživati svoje počitnice takrat, ko je prišla vrsta nanje. Poleg njih so se nastanili v hotelu še štirje gospodje: star bančni blagajnik, mlad akademik, neki gozdar in nisec teh vrstic.
EIIIEIII
g M ° O.
F S
S s f) »*• N
° £. O —
p" 5
i- rr
f-
h
es
K 5
<	3 B3
5	p
! 0< ry -i. rt) 2 N
6	K ra Ef p
Pro
CD
£•5. O
5f ? B i» |
<	J u » 3 r
2> N
g p *
H?«
8.
% s
K £ b ca,
M H"
5 9
i i
p a
g33
2 " S a.
S p
s
a
C/5 *
O
w z
I	n
S. o
on
M CfO,
O	O
3	2.
(u	O
P	<
OO p-
P B
s;
n
• i tO M
O vO
3 3
=iii=iii
ostane še nadalje člen 103 točka 29c Pravilnika za izvrševanje določil o taksah iz zakona o držav-ni trošarini, taksah in pristojbinah (»Uradni lislt št. 37ti/l Iti iz leta 1923), da se za poučna predavanja, poučne in gospodarske razstave ali vaje in večere sokolskih in orlovskih ter gimnastično športnih društev izjemoma ne plačuje taksa toda samo. če se obenem ne prirejajo plesne veselice.
Prosvetni inšpektor dr. Lončar 1. r.
Tako dopis. Društva pa naj sedaj zijajo, kakor smo zijali mi, ko smo to reč dobili v roke. Kje smo? v Evropi ali v Aziji? Saj ni mogoče: za vsako prireditev posebno vlogo v Belgrad, s programom, en mesec prej? Za vsako društveno gledališko predstavi in vsak pevski nastop! Zakaj ne tudi, naj se pred vsako prireditvijo vse osebe predstavijo v Belgradu pri Umetniškem oddelku, da jih bo posebna komisija ocenila glede njihovih umetniških zmožnosti? Ko si malo opomoremo, bomo prosili |>oslance za intervencijo, — če bo kaj pomagalo. Do takrat pa — kakor veste in znate!
Orel
Nabrani denar za prehodni rtarašSajskš pTa-por naj odseki ljubljanskega okrožja takoj pošljejo ljubljanskemu okrožju.
Tekmo v teku na 5 km priredi Vrhniško Orlovsko okrožje, dne 15. avgusta na Vrhniki. Začetek ob 4. uri popoldne. Cilj bo pri Rokodelskem domu. Po tekmi bo na vrtu Rokodelskega doma razglasitev izida ter razdelitev daril in diplom tekmovalcem.
Knjige in revife
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zor-ko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvem«. — Sedmi zvezek tega za naše pevske razmere prepotrebnega lista prinaša dva znamenita mešana zbora hrvatskega skladatelja Jakova Golovca -Jadovanka za teletom« in »Smiješno čudo«, ki sta dosegla na koncertih >Kola<- in Višinskega« v Zagrebu izredno velik uspeh. — Glasbeno-laijiževna priloga ima pod raznimi rubrikami mnogo zanimivega čtiva. najbolj pa bodo čitateljem všeč odlomki iz dr. J. Mantuanijeve glasbene zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bodo izhajali v »Zborih do konca letošnjega leta. — Naročnina na »Zbore, znaša letnih 40 Din. List priporočamo!
Darovi
IV. »kat prispevkov ia spomenik pole. mons-dr. Ant Medveda. Okrajni zastop, Maribor, 500 Din; St. Osterc, Maribor, nabral 522.10 Din; dr. A. Ve-ble, Maribor 100 Din; dT. F. Juritsch, Maribor, 100 Din; M. Pucher, Maribor, 10 Din; F. Mravljak, Maribor, 20 Din; M. Kranjc, Maribor, 100 Din; K. Arlič, Brežice, 60 Din; H. Tschernitsch, Maribor, 100 Din; M. Rojko, Maribor 50 Din; J. Hajny, Maribor, 50 Din; zavod komisijonarjev, Maribor 50 Din; M. Cepin, Velika Nedelja, 50 Din; F. Horvat, Velika Nedelja, 50 Din; Jos. Moravec, Maribor, 30 Din; dr. Jos. Volavšek, Ljubljana, 50 Din; dr. Maks Vraber, Maribor, 100 Din; tvrdka Doctor in drug, Maribor, 30 Din; M. Barbič, Ribnica, 20 Din; Krekova posojilnica, Maribor, 100 Din; dr. A. Cede, Laško, 25 Din; dr. Jos. Novak, Maribor, 60 Din; I. Orel, Št. TI j pod Turjakom, 10 Din; dr. Bruno Weixl, Sv. Trojica, 50 Din: M. Meško, Kapela, 50 Din; I. Pevec, Maribor, 10 Din; F. Bratkovič, Negova, 100 Din; Frid. Strnad, Sv. Marko pri Ptuju, 20 Din; Fr. Hlastec, Sv. Marko pri Ptuju, 20 Din; Fr. Ks. Osterc, Maribor, 30 Din; Kremžar Milan, Maribor, 20 Din; Viktor Kolesnikov, Maribor, 25 Din; J. Krahulik, Maribor, 5 Din; Rojko Fr., Maribor, 10 Din; Oton Vokač, Maribor, 25 Din; M. Jur-javčič, Maribor, 10 Din; J. Vanda, Maribor, 15 Din; V. škofič, Maribor, 20 Din; F. Ogorevc, Mrribor, 10 Din; L. Burian, Maribor, 5 Din; A. Arzeošek, Maribor, 5 Din; S. Koren, Maribor, 5 Din; F. Se-linšek, Maribor, 10 Din; H. Novak, Maribor, 5 Din; Fr. Kocjančič. Maribor, 10 Din; J. Stanonik, Maribor. 10 Din; F. Poljanec, Maribor, 10 Din; K. Šau-perl, Maribor, 5 Din; Sr. Verzela, Maribor, 5 Din; J. Gril, Maribor, 5 Din; R. Ralca, Maribor, 5 Din; I. Ko«, Maribor, 50 Din; Ferd. Pšunder, Sv. Bol-fenk v Slov. gor., 25 Din; A. Caiuta, Celje, 30 Din; Osnovna šola SveČina 20 Din; A. Potrč, I.oka pri Zidanemu mostu, 12.50 Din; Avg. Sedlar, Maribor, 50 Din; Dr. V. Tiller, Novo mesto, 10 Din; dr. Ant. Hrovat. Ormož, 150 Din; dr. J. Krevl, Litija, 50 Din; dr. S. Dolar, Kranj, 40 Din; dr. K. Ozvald, Ljubljana, 50 Din; Jos. Rotovnik, Legen pri Slovenjgradcu, 100 Din; Fr. Casl, Maribor, 20 Din; I. Bračko, Celje, 20 Din; J. Leskošek, Maribor, 30 Din; Jul. Glaser, Maribor, 10 Din; dr. Fr. Stam-berger, Ljubljana, 50 Din; dr. F. Prenj, Sarajevo, 20 Din; dr. Dr. Šenčur. Ljubljana, 30 Din; M. Šti-bler. Belgrad, 20 Din; M. Sagaj, Brezno ob Dravi, 25 Din; dr. Ant. Božič, Celje, 100 Din; Fr. Jerebic, Ljubljana, 50 Din; T. Glančnik. Pragersko, 100 Din; dr. R. Maršič, Celje, 20 Din; dr. M. Škof, Rajhen-burg, 50 Din; Fr. Zelenico, Ljubljana, 30 Din; dr. A. Pečovnik, Maribor 25 Din; dr. R. Ravnik, Maribor, 50 Din. — Vsem p. n. darovalcem izreka iskreno zahvalo: Odbor za spom^nili dr. M©dv©du.
Issprečt sodišča
Ponarejen podpis. K notici, objavljeni pod tem naslovom v »Slovencu« z dne 17. julija smo prejeli sledeče pojasnilo: Pajnter ni podjetnik, temveč knjigovodja pri podjetju; tudi ni on ovadil Ku-šarja sodišču, da je na nekem potrdilu ponaredil napis >Plačano«-. Resnica je, da je podjetje izterjalo po odvetniku potom sodišča znesek 90 Din z p. p., katerega Kušar breas ozira na ponovni opomin ni hotel poravnati. Pri tozadevni razpravi pred civilnim sodiščem je Kušar predložil izkaznico, katero mu je Pajnter svoječasno s črnilom izstavil, na kateri je bilo s svinčnikom napisano »Plačano« ter je trdil, da je Pajnterju opeko plačal, ni pa povedal, kdo mu je napisal na izkaznico »Plačano«, oziroma kdo mu je potrdil prejem denarja. Ker pa se napisu ^Plačano« na prvi pogled pozna, da to ni Pajnterjeva pisava, je bilo sodišče uverjeno, da je Kušar napis sam potvoril, in ga je obsodilo na plačilo navedenega zneska, obenem pa odstopilo spis kazenskemu oddelku, pri katerem je bil radi poskuša goljufije na 10 dni zapora obsojen. — Pri deželnem sodišču je bil Kušar gotovo radi tega oproščen, ker je sodni izvedenec ugotovil, da ni Kušar na izkaznici napisal »Plačano«. Ce bo res proti Pajnterju uvedeno sodno postopanje, potem
bo Kušar kot priča moral povedati, kako je prišel do zadevnega napisa, oziroma kdo mu je potrdil prejem denarja, in s tem bo zadeva pojasnjena ter sumničenje Pajnlerja odstranjeno.
IDILA DVOJČKOV.
V mestu Svvansea na Angleškem živita dvojčka John in Rihard Weber, ki sta bila rojena 7. junija 1851. Kot dvanajstletna sta oba en dan vstopila k mojstru kot železo, livarja, kjer sta vse življenje drug poleg drugega vlivala modele in drugo ter šele pred kratkim odšla oba hkratu v pokoj. Poročila sta se oba en dan in sta oba očeta desetih otrok. Rihard ima sedem deklet in tri fante, John pa sedem fantov in tri dekleta.
+ Avto izpodriva kamele. Na progi
Astrahan—Elista bo družba »Avtopromtorg« vpeljala reden vozni promet. Dosedaj so na tej 315 vrst (335 km) dolgi poti skozi pustinjo, kjer manjka vode, vršile promet kamele, ki so za to pot rabile cel teden. Avto pa bo rabil samo en dan.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 26. julija 1926.
Višina barometra 308'8 m
Opazovanja		Barometer	Toploto T Cc	l?el. vlaga y%	Veter ln brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		V Ljub- j ljani je 1 i
krat	čes						ob opazovanju	v mm do 7h	
	7	761-0	18-8	75	SE 3	10			-1 S | S !
Lfnblfana (dvorec)	8	761-7	18*4	74	SE 3	10			
	14	762-2	19-2	72	NNW 3	10			Sl
	21	761.1	18-5	76	NE 1	10			i*
Maribor		762-1	16-0	95	SE 5	10		14-0	šs
Zagreb		762-4	18-0	88	SW 1-5	10			■« g"
Belgrad	8	759-5	22-0	74	NW 1-5	0			'S ®
Sarajevo		761-2	19-0	76	ESE 1-5	0			"8 * "-1 o
SkopJje		760-6	21-0	59	ENE 1-5	0			G. M >
Dubrovnik		760-2	26-0	47	mirno	0			
Prega	7	758-7	16-0	—	W 5	2		6-0:	>
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Originalne (prave) potrebne m fixa! in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baraea, seienburgova ul. 6/1.
Telefon St. 9 SO
Vsaka drobna -vrstica Din 1*50 oli vseka beseda 50 par. Najmanjši Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
NAiT »Tabela«
PRODAJALKA ,
! VEJŠA _________
t mešanim blagom, na !	Tafunar) , „avodiUm
i e želi, od 25—30 let, se - —* --=......■-----•--<-
sprejme takoj. - Pogoji: Pridnost, poštenost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 5061.
LESNI strokovnjak
za velcposestvo, se išče za takojšnji nastop. Prednost imajo neožc-njeni z večletno prakso v lesni stroki in v žag-rem obratu. Ponudbe z navedbo plače so nasloviti na: Lesna industrija v Oplotnici, Slovenija.
Funt s^už'5e- Na-
rdlll slov se izve v
upravi lista pod št. 5075.
-
Tapetn. VAJENCA
sprejmem. - Anton Koleša, Bv. Petra nasip 45, Ljublj.
Sprejmem VAJENCA
za mizarstvo. - T. Mrhar, Staneče, p. Št. Vid n. Lj.
Ptajska gora.
5062
Vesten pofir
mlad, sc sprejme pri grad henem podjetja. Ins. Fran Tavčar. družba 7, o. z. — I.jubljann, Jtirje U.
Pošten in marljiv
manufakturist
dobra moč, ne izpod 22 let, se sprejme pri tvrdki LOGAR & KALAN, Kranj
Pn|ir z večlet. prakso, lUIII zlasti pri vodnih igradbah, se takoj sprej me. - Naslov v upravi »Slovenca«.
n več primeri za merjenje sodov, kadi in losa se dobi samo za 3 Bin. - Penar je poslati naprej (tudi v znamkahV Naslov: Frane Makuc, Vinica p. Črnomlju.
Navadna SOBICA
se odda gospodu. - Naslov v upravi it. 5076.
Kamnite vrče za črnilo
želi kupiti tovarna črnila. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 5035.
V MARIBORU
priporoča galanterijo, drobnarijo, toaletno predmete, pletarske in vrvar-ske izdelke
DRAGO ROSINA
VETKINJSKA ULICA 26.
Stavbna parcela
naprodaj na Glincali. - Po-izve se v upravi pod St. 5OT2.
Naprodaj dobro idoč
mlin
na 3 kamne, zraven 7 oralov njiv, (ravnikov in gozda. ob veliki cesti na Po-lenjskem. - Ponudbe npra vi lista pod Stev. 5034.
ZAMENJA SE
večja količina dobrega gnoja za suho deteljno seno ali slamo. Vprašati: Emonska cesta štev. 8, I. nadstropje.	5051
POZOR!
POZOR!
VAJENEC
I« takoj sprejme za pleskarsko in lakirarsko obrt. Fr. Oražcin & H. Jančar,
Breg St. 6, Ljubljana.
Kleparskega
POMOČNIKA
za stalno delo iščem; ro-flekUram ln na prvovrstno moč, z večlet. spričevalom. — Pism. ponudbe pod navedbo dosedanjega delovanja na naslov Ferd« FE-ICKNZ, splošno kleparstvo, Ljubljana. Mlrje 2.
Učenec
R primerno šol. izobrazbo 7.ii man u fakturno trgovino v Ljubljani, ho sprejme ob lupili oskrbi. - Ponudbo pod »Pridno«* I?®« upravi lista.
Razprodaja
traja še nekaj časa. Posebno fina dvokolesa (bi-ciklji). JOS. ŠELOV1N-ČUDEN, trgovina zlatnine in srebrnine, Mestni trg št. 13 — Ljubljana.
STANOVANJE
2 sob, kuhinje in pritikl. s kopalnico iiče bančni uradnik ▼ centru mesta. Nujne ponudbe na upravo lista pod itev. »575«.
Pošteno dekle
katero ima veselje do trgovine in gostilne in zna dobro računati, se sprejme me kot UČENKA pri ED. MARINIC, trg. jn gostil.. Sv. ITrhan prt Piujn.
Rezila za brivske aparate,
Gillette, Mond Extra-Mem i. t. d. pošilja tndi po pošti galanterijska trgovina Oraco KOSINA, Maribor. Vetrinjska ulica 26. 4703
ISSipj!^ <* T. RABIČ *)
Ljubljana _ f?J) '^ORSKkJ
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII
simmv
Enonadstr, hiša
zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ceni. - Ponudbe na: Ivan Hois, Maribor, Koroška cesta št. 24.
»TIMES«
amer. računski stroj, popolnoma dobro ohranjen, se proda za 12.000 Din (nov 375 dolarjev). Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Times* Stev. 5058.
Poslov, koledar
za leto 1927. izide v novembru v boljšem papirju in vezavi, - Naročila sprejema že sedaj trgov.
IV. GAJŠEK
Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
Prodajo se ČEVLJI
visoki in nizki, štev. 40, v Skofjl ulici Stev. 8.
Lovci!
Prodam več lovskih psov
(brnkov) in dva čuvaja, huda psa. - Anton IVANC,
Dobro je vsikd&r naložen denar, ki ga inserent izda
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med na-
šim ljudstvom _po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak ogias, pa bodisi v veliki ali
pa tudi v pri prosti
majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
=IIIEIIIEH!EI9IEUIEIilEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je naša srčnoljubljena, nepozabna soproga,
gospa
Marija Miifier-Tauses
soproga železniškega činovnika, hotelirka in posestni ca,
včeraj, dne 25, julija 1926, po dolgi in tnukepolni bolezni, pre-videna s tolažiti" za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice se vrši v torek, dne 27. julija 1926 ob 16. uri iz hiše žalosti, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša -zadušnica se bode darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 26. julija 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod.
Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. Fellclta KalinSek
Vsestransko spopolDjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
KAtiCUK PCIE IN P0TPLAIE
morate nositi ob vsakem času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je za vsakega praktičnega in štedljivega človeka neobhodno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uveril. Poslej ne boste hoteli nositi čevljev brez „Palme"
inniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
razpisuje KONZUMNO DRUŠTVO v bližini Ljubljane. — Le strokovno izvežbani ponudniki naj pošljejo s spričevali o dosedanjem službovanju in s svojimi zahtevki opremljene prošnje do dne 10. avgusta t. 1. na »Zadružno zvezo« v Ljubljani.
Nastop službe 1. oktobra t. 1.
kar dobite iz inozemstva 1 — 0 tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig
linjipeznice H. T. D. v Ljubljani
Kopitarjeva ulica štev. 6/II in pa tuje blago.
ZA JUGOSLOVANSKI PATENT št. 1641 od 1. aprila 1923 na:
..Uredjai za ukalupljenje, odnosno lijevanje predmeta centrifugalnim djelovanjem"
(Vorrichtung zum Formcn bezw. Gicsscn von Ge-genstanden durch Zentrifugalwirkung) se i S če j o kupci ali odjcmalci licenc. — Cenj. ponudbe na:
ING. MILAN ŠUKLJE
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica Stev. 7.
Za J ugosJovan?Xq»li&toffli^	Karnl Ce&.
Izdajatelj: dr. Fr. KuIotcc.
Urednik: Franc Tcrseglar,