Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljskn izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll snoVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserote; Sarajevo štv. 7563, /.ogrel) štv. 39.011, Pragn-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočno 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkn in dnevn po prazniku Največji greh (Od našega ruskega dopisnika.) Gospod urednik! Ze dolgo Vam nisem ničesar sporočil o naših razmerah. Zdaj začetkom šolskega leta Vas bo pa gotovo zanimalo poglavje iz bolj-ševiške kulturne politike. Začetkom vsakega šolskega leta morajo v sovjetski Rusiji vsi vseučiliški profesorji brez izjeme polagati »izpit iz politične abecede«. Izpiti so javni. Komunistični izpraševalci jih navadno priredijo v kateremkoli delavskem klubu. Ti izpiti imajo, kakor poudarja politična stranka, »velik vzgojen pomen, ker pridejo na ta način prvič v zgodovini znanosti njeni zastopniki v neposreden stik z dclavci, ki ugotovijo socialno zanesljivost in koristnost znanstvenega dela«. Prof. Kakuškin, predstojnik klinike za ženske bolezni, jc ob letošnjem izpitu takoj zaslužil ukor, ker jc pričel svojo izjavo z besedami: »Po nalogu vlade vam moram poročati o svojem delovanju.« »Kaj se to pravi,« so ga zavrnili, »četudi bi vam vlada tega ne ukazala, bi bila vaša osebna dolžnost, da dokažete svojo koristnost. V proletarski državi trpimo samo navdušene, iskreno prepričane učenjake, nc pa po-tuhnjenccv!« Kakuškinu so očitali, da jc rekel v seji ginekološkega društva: »Razredna miselnost samo ovira razvoj znanstvenega dela.« — »Ali jc dopustna slična veleizdaja?« so ga vprašali. — »Ne spominjam se, da bi kaj takega rekel,« se je branil nesrečni profesor. Toda priče so ga takoj razkrinkale. Izpit se je zavlekel od osmih zvečer do polnoči. Dvorana rdečega kluba na Preznji sc je polagoma izpraznila. Kakuškina so vprašali, kaj misli o izgledih agrarne politike in o ženskem delu v tovarni? Zopet se mu jc zareklo. Trdil je, da je ustvarjena žena za materinsko dolžnost in da pomeni delo v tovarni zanjo samo »težko suž-nost«, dočim sc pa v socialističnem programu govori o »enakopravnosti obeh spolov«. Naposled mu je ušlo: »Saj mi ne morete pretipati možgane! Tu imate moje žepe in denarnico, toda moje mišljenje jc druga stvar.« — »Tisto že ne!« — so vzkliknili komunistični eksaminatorji — »mi ne rabimo vaše denarnice. Toda vaši možgani so odgovorni za miselnost vam izročenih mladih zdravnikov. Povejte, kaj mislite o krščanstvu?« — »Versko prepričanje se ne tiče moje stroke,« je odgovoril izmučeni Kakuškin, »osebno nisem veren, a tudi ne nasprotujem drugim, da bi bili verni.« S tem odgovorom je zapečatil svojo usodo. »To je največji greh!« so mu rekli. »Vaša popustljivost vas je tako daleč zapeljala, da ste predavali na prošnjo verske občine o zakonskih dolžnostih in pomenu žene v zakonu. Vi niste primerni za visoko šolo.« Kakuškin je izgubil stolico ženskih bolezni ... Profesor anatomije Stadnicki se je moral braniti očitka antisemitizma. »Saj ni res! Nasprotno. Kot mladenič sem se celo zaljubil v Židinjo, a na srečo je njen oče preprečil ta zakon.« Poslušalci grohočejo: preplašeni starec se jim zdi zabaven. »Kaj pa je z verstvom?« — »Kari Marks ni verjel v čudeže. Kot znanstvenik predavani tudi jaz v istem duhu. Ne pozabite pa, da sem prileten mož. Kljub temu pa vedno čitam protiverske knjige, da izpopolnim svoje prepričanje iu upam, da kažem uspehe.« »Ne,« ga zavrnejo sodniki, »povejte odločno, ali ste kristjan ali ne?« »Krščanstvo,« jeclja Stadnicki, »smatram samo za skupino obredov. Um-ljivo pa je v moji starosti, da se ne morem odvaditi onih stvari, ki so mi jih vcepili starši že kot dečku ...« Seveda je bil poslan prof. Stadnicki v pokoj... Zato pa ni izgubil poguma tekom štiriurnega izpraševanja prof. Zielinski, mednarodno poznan kemik. »Kaj boste rekli o vašem razmerju do cerkve?« — »V mladosti sem bil seveda veren.« — »Ali greste zdaj v cerkev?« — »Redkokdaj. V Veliki noči rad poslušam cerkveno godbo.« »Vi ste katolik, profesor. Kaj mislite o papežu Piju?« — »Ali ste vi kaj čitali o papežu?« odvrne neustrašeni profesor. »Kaj bi čitali, zakaj?« »Zato, da bi me lahko vprašali,« mirno odvrne profesor. Poslušalci se morajo nasmehniti. Prof. Zielinski je med vojno izumil strupeni plin yperit in zdaj vodi laboratorij za protiplinsko kemijo. Menda iz tega vzroka so mu dali »zadostno«. V istem klubu Dorogomilovske tovarne sprašujejo profesorja matematike Oolubjeva o njegovih političnih nazorih. »Jaz sem republikanec.« Ta odgovor je nezadosten. Mar ni republikanec tudi Miljukov v Parizu ali celo Ilindenburg?... »Kaj mislite o sovjetski vladi?« - »Njen obstoj je dejstvo, s katerim moram računati.« Zopet nezadostno! »Kaj mislite o marksizmu? Ali je mogoča znanost brez marksizma?« — »Izkušnja kaže, da je,« pravi Golubjev, »matematika izhaja brez vsake filozofije in ne potrebuje tudi nc marksizma. Saj se je rodil slednji šele pred desetletji, matematika pa je tisoče in tisoče let stara.« Profesor je prepogumen, in mu 6iavijo vprašanje, ali je matematika razredna znanost? -- »Ne razumem tega vprašanja. Vsi razredi so za matematiko enako dovzetni. Poznal sem dobrega geometra, ki jc služil kot pastir ua kmetih in ostal nepismen do 12. leta. Veselje do znanosti in nadarjenost mu je pomagala do izobrazbe.« Zdaj zastavijo nepoboljšljivemu profesorju zadnje najbolj tehtno vprašanje: »Kaj mislite o verstvu?« »Kot državni nastavljenec vpoštevam določbe sovjetske ustave.« (Kakor znano, slednja na papirju ne |*>zna nestrpnosti.) To nam je dobro znano, profesor. A povejte, ali je mogoče ze-diniti znanstveno delovanje z verskim prepričanjem? Moramo lo vedeti, da vas precenimo.« »To jc moja popolnoma zasebna stvar, in ne maram o tem govoriti.« Toda sodniki privlečejo na dan ovadbo: »Pred kratkim ste dobili nalog predavati delavcem in ste odgovorili: »Nocoj ne moreni predavati, ker ie jutri praznik. Danes zvečer grem Vsa Evropa obsoja Kaj pravi Filipo Turati V vodilnem glasu belgijske socialistične stranke »Le Peuple« objavlja dne 8. t. m. bivši vodi-ditelj parlnmentarne delegacije italijanske socialistične stranke Filipps Turati o tržaškem procesu sledeči članek, ki ga objavljamo dobesedno: »Izredni tribunal je zapustil Rim, svoj običajni sedež, da se poda v Trst, in v.veliki dvorani tržaškega sodišča se je 1. septembra začel demonstrativni proces zoper Slovence, obtožene izdajstva napram italijanskemu narodu, to se pravi napram režimu, ki jih zatira in onečašča. V kulturnih državah je pravilo, da se razprave vrše daleč od kraja, v katerem bi mogli strah, stra-it in ekstremna razpoloženja motiti objektivni potek. Fašizem je to pravilo postavil na glavo. In kadarkoli se ta tribunal kod ustaliči, nas izkušnja uči, da mu sledi takoj eksekucijska četa. Spominjamo se, da je bil Slovenec Vladimir Gor-tan, ki jc poskušal preprečiti, da ne bi n;egovi rojaki oddali svoje'glasove fašističnim nasilnikom, ustreljen takoj v jutro po obsodbi, še preden je mogla prošnja za pomilostitev dospeti do kralja. Ta usmrtitev je napravila iz Gortana narodnega heroja Jugoslavije.« Potem ko Filip Turati navaja, kakšnih delik-tov je državni pravdnik obtožil Slovence, ki so stali pred izrednim tribunalom v Trstu, nadaljuje: »K temu je treba pripomniti, da je javno mnenje, kakor hitro je bila razpočila bomba v redakciji »Popolo di Trieste«, pripisovalo ta atentat gotovim fašistom. Kajti znano je v Italiji, da se fašisti poslužujejo metode, da organizirajo zločine, ki jih potem naprtijo svojim nasprotnikom, da provocirajo in opravičijo najhujše kolektivne represalije. In v resnici so bile indicije take, da je bila tržaška policija takrat primorana aretirati nekega fašista (Fortia), ki je znan po svoji osebni kriminalni delavnosti. Razume se pa, da so ga takoj izpustili . . . Toda to, kar najbolj osupne, če beremo obtožnico in pa stenografski protokol razprave, je to, da ftžim ni imel nobenih r* ' azov za krivdo obtožencev kakor njihove lastne izjave, dočim sta tržaški in goriški šef policije kot priči izjavila, da jima o slovenski zaroti ni bilo absolutno ničesar znanega do izpovedi obtožencev. Zdi se, če se bere uradni protokol razprave, kakor da so bili obtoženci naravnost obsedeni blaznosti, da so se1 med seboj obtoževali. Toda nam sc kaj takega ne more zdeti absolutno nič čudnega! Kajti mi vemo, dn jc iašizem uvedel vprav znanstveno metodo mučenj, ki se uporabljajo danes v italijanskih ječah napram političnim osumljencem, tako da se je do danes še vsakemu posrečilo iztrgati priznanje. In naravno jc, da se obtoženci na razpravi ne upajo preklicati svojih iz-povedb v upravičeni bojazni, da ne bodo mučeni še hujše. Izredni tribunal je popolnoma odvisen od vlade. Zagovornike izbira tribunal, tako da so zagovorniki prav za prav tudi člani izrednega sodišča. Predsednik ima pravico zagovornikom za-braniti proučitev sodnih aktov. In razprava se mora vsikdar proglasiti kot tajna. Kar se tiče poročanja, pa jc znano, da v Italiji ni niti enega lista, ki ne bi bil organ policije; kar se pa tiče dopisnikov inozemskih listov, ki bivajo v Italiji, ni med njimi niti enega, kateri bi mogel iz teh razprav priobčiti objektivnega poročila. Ako bi se kateremu izmed njih kljub temu fiosrečilo, da prevari cenzuro, bi dobil takoj na-og. da v 24 urah zapusti Italijo. Vsi italijanski listi so bili primorani, da so tik pred obsodbo priobčili sledeče vrstice: »Nikoli ni imel izredni tribunal soditi take zločince, ki so na tako krvoločen način zamišljali konec ne samo režimu, ampaik tudi najsvetejšim čuvstvom države, pa celokupnemu italijanskemu narodu in njegovemu edinstvu. To edinstvo se ne more braniti drugače, kakor z absolutno in skrajno strogostjo.« Take besede pomenijo pod italijansko diktaturo naravnost ukaz. Če bi kdo še o tem dvomil, bi ga moralo končno prepričati to, da so vsi sodniki tribunala oficirji fašistične milice, ki mesto sodnijske toge nosijo črno srajco. Človek je lahko nasprotnik vseh nacionaliz- mov, Tudi mi smo to; toda treba je ločiti med nacionalizmom iredentistov, ki skušajo braniti svoj narod, in med nacijonalizmom raznarodovalcev. Italijanska vlada, ki je je po mirovnih pogodbah in po slovesnih aktih svojega parlamenta obvezala, da bo spoštovala avtonomijo in kulturo drugorod-cev, in ki je, kakor hitro je padla v rofoe fašistov, vse svoje obveznosti zatajila, je splošno tiranijo nad Italijani pomnožila še s posebno tiranijo napram drugorodnim manjšinam, ter je svoje zatiranje prignala tako daleč, da je oropala otroke materinega jezika v šolali in da je spremenila imena krajev in rodbinska imena celo na nagrobnih kamnih. Kdo se more tedaj predrzniti trditi, da ni pričakoval odpora prebivalstva? In kdo se ne bi začudil, da ta vlada, ki je postala središče vseh, ki so nezadovoljni z mirovnimi pogodbami, in v imenu pravice zahteva, da se revidirajo — kdo se nc bi začudil, če bere v fašističnih listih sledeče besede: »Katero mednarodno pravo odobrava v Ev-nasilno ločitev kakšnega dela državnega te-'« v/i ija7 Celo v državah, katerim mirovne pogodbe nai agajo speciielen režim za manjšine, je prvi pogoj, da tc manjšine absolutno lojalne napram državi.« Tudi najlojalne^ši človek jc v skušnjavi, da - to odgovori: »Naj začno gospodje morilci...« V vsakem slučaju pa — ponavljam — je najmanjše, kar se more zahtevati, da se spoštujejo bistvene garancije resnične obrambe in da neodvisnost sodnikov ni gola laž, pa do so sodni procesi procesi, ne pa rabeljski čini. In vse to se vrši v dvajsetem stoletju v deželi, ki slavi kot domovina prava, pod brezbrižnimi očmi Društva narodov, katerega član je Italija, in ki bi moralo paziti na mednarodno justico in nad mirom narodov. Filippo Turati. „Najsvetejši fašistični svinec a Rim, 9. sept. Vsi listi prinašaja sledeči uradni komunike: »Izvemo, da bo v par lednih izredni tribunal za zaščito države začel v Rimu drug proces proti članom slovanskih revolucionarnih organizacij v Julijski krajini, ki so zamišljali zaroto proti državi in se direktno pregrešili proti njeni vamoet. hoteč odtrgati od nje osvobojene pokrajine. Gre za drugo skupino 87 obtožencev, ki je bila ločena od prve skupine, katero je obsodilo izredno sodišče v Trstu na lako eksemplaričen način. Kar se tiče te druge skupine, je tudi ona grešila proti varnosti države, nima pn na sebi terorističnih dejanj. So pa v tej skupini ljudje, ki se nahajajo v inozemstvu in bodo sojeni in contumaciam. Zločini teh ljudi so jako težkega značaja in s političnega stališča celo boJj delikatni, ne«o oni, ki jih je zagrešila prva, že sojena skupina. Njihovi zločini se po zakonu od 25. novembra 1926 lahko kaznujejo tudi s smrtjo. Kosmač Ciril in Sirk Leopold, ki sta bila pred tržaškim sodiščem oproščena, sta ostala v zaporu in se bosta morala pred rimskim tribunalom zagovarjati zaradi drugih deliktov. Ta drugi proces bo enako, kakor prvi, posvedočil neizprosnost fašistične države, katera je na atentate zoper svojo varnost odgovorila z najsvetejšim fašističnim svincem.- Iz te napovedi se razbere, da bo rimski tribunal najbrž one obtožence, ki se nahajajo v inozemstvu, oziroma nekaj njih obsodil na smrt. Službeni list grozi še z nadaljnjimi kroglami Rim, 9. sept. as. Včerajšnja večerna izdaja službenih novin »Soglio d'Ordini« razpravlja o usmrtitvi štirih slovenskih protifašistov, katere predstavlja svetu kot brezpomembne figure, kot cestne roparje, ki so vlomili v poštni urad. metali bombe in požigali, in nadaljuje: »Zato nikakor ni na mestu, v tej zvezi omenjati osebnosti več ali manj velikih mož iz zgodovine. Razen tega je bilo Nj. V. kralj izroča poveljnikom polkov novo zastavo 6. t. m. v Belgradu. v cerkev.« »Ne maram lajjaii,« pravi Golubjev, »saj veste, da bi lahko izmislil drug izgovor.« Menda je t> neustrašenost naredila vtis. Golubjev je dobil samo opomin. Ce ne bo do prihodnjega leta postal brezverec, bo izgubil službo: »Kdor ni z nami, je proti nam in socializmu. To je zadnji odlog, in poznei* ne bo nobenega več. Proletarijat se je že naveličal navidezne lojalnosti in obotavljanja. Profesor naj ve. da so kocke padle!« Mislim, da Vas s temi vrsticami nisem dolgočasil. Značilne so za boljševizem, ki hoče z ti a n s t ven i kom vsiliti brezversko ideologijo, ki z znanostjo nima nobenega opravka. In sicer kar > palico kakor pruski korporaU tudi obnašanje obtožencev med procesom nizkotno, valili so krivdo drug na drugega, končno pa so vsi vse prostovoljno priznali. Fašistična pravica jih je zadela. Fašistična revolucija sc je odločila, da bo branila Italijo na znotraj in na zunaj mej. Rezerviran je še drug svinec za druge hrbte, ki ga tudi bodo dobili. Cim dalje traja čas, tem trša postaja fašistična revolucija. Vi, gospodje onkraj mej, vzemite to na znanje!« Italija protestira . . . Čehi odgovarjajo Dunaj, 9. sept. as. >Abend< poroča, da je italijanski poslanik na Dunaju Auriti včeraj protestiral na dunajskem Ballplatzu proti pisanju dunajskih listov, posebno levičarskih, ki da so pisali o Museoliniju in fašistični Italiji o priliki tržaške razsodbe in usmrtitve tako. da ima povod poizve-deti ali misli avstrijska vlada storiti proti temu kake korake in kakšne korake, da l>odo dunajski listi ustavili napade proti Mussoliniju. Praga. 9. sept. as. Ifazburjenje v čeških in slovaških listih radi usmrtitve štirih Slovencev v Trstu se je nadaljevalo v tako ostrih izpadih listov proti italijanskemu fašizmu, da je -matral italijanski konzul v Bratislavi Francesco 1'almieri, da ima povod proti pisanju listov protestirati pri deželnem predsedniku v Bratislavi. Navzlic temu pa češki in slovaški listi nadaljujejo članke proti fašistični justici. »Ceske Slovo«, ki je včeraj poživljalo na bojkot proti Italiji kot odgovor na razsodbo v Trstu, piše danes: »Italijanski fašisti so podali ženevskim pogajanjem o Panevropi [Kisebno uverturo. Tržaški proces je produkt brezobzirne fašistične politike proti drugim narodnostim v Italiji, posebno pa proli slovanskim manjšinam. Proces je [>okazal, da je manjšinska politika današnjega italijanskega režima na stranpotih. Kakršenkoli cilj je imel ta proces v razmerju z Jugoslavijo, gotovo je, da je tudi fašistična zunanja politika na stranpotu. Jugoslavija je prej. pa tudi zopet -edaj pokazala brei-primerno obvladovanje. Dokazano je. da v boju ostane zmagovalec vedno oni, ki zna obvladovati svoje živce. Zdi se, da so f<> isti izgubili moč na/1 svojimi živci. Zato imajo najbrže notranje politiene vzroke, toda ali naj za'o trpijo drugi? Tudi to bi moralo biti predmet razgovorov v Ženevi. »Narodni Politikam piše: Obsodba zveni tako, kakor da bi se velika in silna država bala mladih fantastov. Ta razsodba je tudi v du-i Cehov razklala globok prepad med čehoslnvaškim narodom in italijanskim režimom.« Socialno demokratični »Pravo Lidu« piše: Štirje obsojenci so bili po salvi takoj mrtvi, vendar pa se zdi, da so črne srajc.- streljale slabo. Salva je zadela tudi v telo Evrope in jc težko ranila Evropo. Mussolini je za bližnjo bodočnost napovedal vojno v Evropi Ali morda pomeni štirikratni umor mladih Slovanov začetek hodočeg? napada črnih srajc? Tragedija v Bazovici zadeva vsesiovanstva Praga. 9. sep:. as. Usmrtitev štirih Slovencev v Trstu je izzvala ogorčenje v vsej češki javnosti. Vsi listi naglašajo, da je smrt štirih žrtev fašistične iustice ne samo stvar Slovencev v Italiji, temveč vsega slmanstva. >N a rod ni Listy pišejo: Klanjamo se spoštljivo spominu usmrčenih bratov. Padli »o v svetem boju za stvar svojega naroda. Drugi bodo stopili na njihovo mesto. Maščeval jih bodo in bodo zmagali.c N"a shodu narodne demokratske -franke je izjavil poslanec dr. Kramar, -la je izvršitev te obsodbe barbarstvo italijanskega fašizma, in obžaluje apatijo Evrope, da ne protestira proti zločinom nad slovanstvom in jih ne more preprečiti. Tudi predsednik češke legionarske zveze, poslanec Patejdl je izjavil na slavnostnem zborovanju legionarjev v Mladi Boleslaii, da bedo češke simpatije za jugoslovanske brate rasti., tem bolj, kolikor več bodo morali pretrpeti zatiranja. List ministrskega predsednika. Venkov. piše: S tržaško razsodbo je Italija svojim manifestacijam o potrebnosti pravične rešitve man|šinskega vprašanja prizadejala sunek. Češki večerni listi prinašajo z velikimi črkami in - črnim robom sliko štirih ubitih Slovencev ter pczivljnio nn hoikot Italije. »Lidove Listjr«, glavni organ češkoslovaške ljudske stranke in Praški večerni k« posvečata veliko pozornost dogodkom v Trstu. Lidove Listiv prinašajo uvodnik, v katerem se poudarja značaj italijanske j trtice, v kalen. bilo mn-joče. da je isti predsedn k sodišča. V -e -olil nidi v Gortanovem slučaju. ?eneraJ Cristini. ie tO dni pred obravnavo najavil smrtno kazen Nato piše dobesedno: »Ilegalni in ten r -t.čiii čim Slovencev :i Hrvatov v Italiji, katerih so -btoženi, so predvsem -e-akcija ljudi, ki čuti o brez pomeči. zapuščeni od celega sveta n -e nahajajo v strahovtem stajiu manjšine, ki ima preko pol m.ijona prebivalcev ;n je predana na milost in nemilost iniAbrezobitrnejšii akciji uničevalcev, k-j vodijo na najbolj barbarski način iztrebljenje slovanskega naroda v Istri -,n Primorju. Nakva te akcije je. zbrisati vse, kar jo slovenskega v Italiji. Italijani hočejo z vsenti sredstvi uničiti kulturo, ki so m jo Slovenci 'ek'>m -Joietij pridobili Priznanja obtožencev sv bila zsiljena z mučenjem. Sicer -a. če > ijiti i«triw, zthterajle. dn se < hrvateko n slovensko manjhno r Italiji poiioim človeško. Sešite soi/mm Angleški glasovi Loililon, V), sept. Ves angle&ki tisk obsoja, kar se je ugodilo v Bazovici. Ugledno glasilo konservativno stranke Dailv Expressc, v kateri je dozdaj bito šo največ simpatij do Italije, piše, v uvodniku. da evropska javnost ni brez, simpatij *a slovenske narodnjake, ki so bili v Trstu obsojeni, ljudje take vrste so svojčas prinesli ltaliii svobod«* ter jim je bila javnost pred sodbo naklonjena. l'rv)ti takemu postopanju so prišli 7. vseh sirarn protesti Kr*s0bsirna hreina italijanske justiee t»<\i.<:.,.l:,> pravo :auinUo ljubiteljem svobode. Zločin. r.-> ka terog« so obsojeni umrli, je obstojal le v smeuvci zahteve po pravici. Protifašistični obsojeno, sv "e iako postopali kakor svoječaauo Italija proti Avstriji. Spominjajo? se zgodovino, pravi ugledni angleški list, je ta monstruoz.ua obsodba n.t;lv!;ši nauk. Enako ostali veliki listi, k. poudarjajo, kako j milo postopa Anglija p M i indskim na« ..v»alist«Mii, i o«i katerih ni bil nihče obsojen *eč k-et par me- | secev, dasi so zagrešili neprimerno hujša dejanja ko slovanski tuučniki v Trstu. „Obsodba je bita naprej pripravljena" Pariz. ° sei*ie;vbra V V -Krt« Notiveltes priobčuje poi\*či\* l jubljtrno. da je bilo preti procesom proti Slovencem v 1'rstii prijetih WH> Slovanov v Vrsiu. Rcdarsivo in oro >iušiv o je vršilo dva «l>.u ueptvstnue aretacije. N« mejo so bila « , \ c neka jHisebna nevarnost. Češki odgovor na italijansko intervencijo Prag*, 9. sept. as. Italijanski poslanik v Pragi redrazri se ic danes zghisil pri namestniku čeho-sloraškeja zunanjega ministra dr. Krofti in se pritožil proti načinu pisanja nekaterih čeških listov radi smrtne obsodbe v Trstu. Dr. Krofta mu je odgovoril, da vlada na pisanie teh listov ne more vplivati, ker so neodvisni od vlade. Glede protesta italijanskega konzula Palmierija v Bratislavi piše »Slovenski večernik«: Nc vemo, kaj si misli ta gospod. Prepovedujemo pa si tako postopanje, ker konzul nima s takimi opravki nobenega posla. Čehoslovaški listi so svobodni.« »Slovenski dnevnik* pa piše: »Kriv je fašistični režim. Treba je podpirati vsakogar, kdor hoče odstraniti tn režim, ker če se to ne zgodi, grozi Evropi nova voins.* Praga, 9. sept. as. Vodstvo češkoslovaške fašistične stranko danes oficijeltto izjavlja, da v znak protesta proti umorom v tržaškem procesu odlaga dosedanje ime in du bo o novem imenu stranke v kratkem odločal občni zbor stranke. Evropska federacija < pred Svetom Društva narodov Tmfi Nemčija se ne protivi Briandovi zamisli — Odločitev r rokah Društva narodov Boj za krščansko šolo v Češkoslovaški Praga, septembra. Dne 4. septembra priredila .je češka »Zveea katoliških žena« sijajno obiskano manifestacijo pra-rf->ških katoliških staršev za krščansko vzgojo v šolah. " l»i je vsled laične šole ogrožena. Velikansko dvorano »Slovanskega otoka so napolnili očetje in matere, ki jim je skrb za bodočnost otrok, ne samo človeška dolžnost, ampak tudi zapoved božja. Zborovanje so obiskali tudi mnogoštevilni prvaki češkega cerkvenega, kultur-aega in političnega jaonega pokreta. Predsednica ravnateljica S c h m u t z e r o v a je v otvoritvenem govoru podčrtavala. d« leii te-žina hoja la krščansko šolo na katoliških starših, posebno na njihovi zavednosti. Glavni referent prof. olomouške bog oslov, fakultete d r. V a š e 1; je v krasnem govoru načrtal glavni postulat kat. staršev in logično zahtevo pedagogike in pameti: enotnost vzgoje mladine v šoli i ji v rodbini. Omenja, da je sv. oče v zadnji euci-kliki o krščanski vzgoji mladine še posebej in izrecno opozoril, da imajo ccrkcv, rodbina iil dria-ta pravico in dolžnost do tc vzgoje v harmonični enoti. Pravi dalje, da imajo poleg prvenstvene pravice kv. Cerkve, ki je braniteljica resnic krSčan-J sept. \ V Svet Društva narodov se ic sestal tu šestdeseto zasedanje. Sejam predseduje .'iimeu, veneiuelski poslanik v Parizu. Na prvi seji je bilo sprejeto Proko^n-o poivčilo glede palestinskega mandata. Puri t, R septembra. A A, is »ene* p, d« je nemški minister tunanjjih isdov Cnrtiiis i«-i»v il. da ji> nemški tisk popolnoma naklonjen načrtu evropske federalne unije. Nato je Cnrtias dodal, da bo morala ena lirmlku v Isda. ki t>o po prihodnjih volitvah na čelu drlave, morala oKdrlnti direktive sedanje vlade, da tak <* pridi- do mednarodnega sodelovanj« \ svrtio d*»se«e niedn*r«*dnili dogovorov. Pari«, 9, septembra. A A, Poročajo iz Ženev e, da je angleški minister »tuumjih aadev Hendersoii predlagal na konferenci evropskih d J. v v ženevi. «la konferenca enostavno prepusti rešitev vprašanja o evropski federaciji skupščini Društva narodov in da dotlej ničesar ne sklene. Nasprotno pa ;e francoski minister zunanjih Mtdev Kr ..ud r.ihteval, da delegati na konferenci popolnem* svobodne izjavijo svoje načelno stališ?«* i sle ustvarjanja evropske federalne unije. Konferenca je soglasno sprejela predlog ministra Brianda iu prepustila skupščini Društva narodov, da ona po običajni diska* ugotovi pr«>-ceduro, ki se ujej vidi prusicms. Stališče Anglije Ženeva, 9. sept. as. eVr jo bil sprejem časnikarjev, na katerem je augleški zunanji minister Henderscn še enkrat ponovil -z.Jecv, ki so na Anglijo vplivali, gn pristala na "Briandov načrt. Med lr,norimi i.Tfinmenli je navedel posebiuv. da mora ..agieška v I.-,,.., v>*diti drugačno politik«« kot Briand radi tevsv «;a polo- Anglije Kaven tega e bilo v«Vvaj p«*polnonia nem«v«>v' .u Dinštva nsrvvlov načil, ker v si Mam DniStva naivd.vv. tvvdisi iv V v rope ali itven Evrope, pri tem vprašanju niso itlteresirnni enako in !n moral vsak vase najpwj vavzeti svoje stališče. V o«h»\«n: pa je tudi \ngiija pozdravila -e,"Slovan s Evr,-p,v, Med mnojiuii vprašanji je ;\w|i:m mivo \ pvašar, :e vazonvžitve, pri čemer ie )\vsebno omenjal Italijo in Evsnnjo. Anglija je v vl.inem trenutku ra-a pi ioiviv Vjena, zopet se udeleževati tcvjji.iev ;iih ra».prsv. da Im ptipi-nvljabia raz-oToJ.itvena komis: i i^ij^redovak in Ivi končno prišle .itv ene konference ivi-ituvlnje leto. K«vnčne je eeiiuv^- da bi več kot So v la.l slovesne pivkjele vojno, vto«-im b: več t. jčiin je glavni de- *« i^sed«rije Društva narvnlov Sialoia. Grau-.«• ho najhd* M« ie »pet prišel v ženevo, ko se sesane svei Pruštva narodov. V resnici pa je vMKvk sa njegovo o potovanje v tem. «1a se je po-ivel.vv!:'; s .'r«ikosIoo delegacijo o mornariškem * ,'.r.sš\ftm n ho^ rezultat teh pogajanj čim prej pre«i)«->»ti Muss»oliniju. ^ Političen sestanek Bethlen-Rothermere Budimpešta, 9. sept. p. Madžarski politični krogi se mnogo bavijo s sestankom Betiileo-Rother-mere. Na tem sestanku >e ie obravnavalo gospodarsko v prašanje. Misli se, da se ie obravnavata tudi vprašanje posojila, dinastično vprašanje, kakor tudi vprašanje o uvedbi vojaške obveznosti. Lord Rothermere je dal Magv.ir Orszagu« izjavo. v kateri je dejal, da je bilo govora o vseli aktu-elnih vprašanjih mednarodne politike, v kolikor se nanašajo na Madžarsko. Dejal je. da jc Bethlen ..vjveohsejši :a najbolj vešč diplomat Evrope. » Ako so r-o\i iu njim kaka nesoglasja, sva ver.'.ir iu .s;i liniji. Veselim se. da po razgovoru i Be:hlenom Janes drugače gledani ua položaj na Madiarskc-n.* Bethicji ic tudi daj izjavo »Magvar CrsTig-u«. v kateri pravi, da je vesel, da se jc šesta! i Rofhcrmerom. llvah sposobnost Rothertne-rovo :n njegovo znanje. Pravi, da sta se razgovarjal.« o notranjih in zunanjih madžarskih problemih. Irigoyen v ječi Ponesrečen poizkus protirevolucije v Argentini Nowyork, sept. as. V Bnenos Airesih so bili preteklo noč hudi boji. ker so pristaši Irigovana pripravili protinapade, katere je tudi Uriburu sam označil za resno protirevolucijn. Bilo je več mrtvih in ranjenih, vendar i>a je zmagal Uriburu, katerega je podpiralo prebivalstvo. Da popolnoma zatre proti-revolucijo, je Uriburu odredil aretacijo Irigovena. Pristaši Irigovena so porabili ljudsko proslavo ob priliki zaprisege nove vlade, katere se je udeležilo skoro četrt miljoaa ljudi. Ob 9. zvečer pa je glavna straža v vladnem poslopju na Plaza de Mavo naenkrat opazila, da koraka na trg Iretji pešpolk, ki bi imel ostati čez noč v vojašnici. Straža je takoj začela streljati, tretji pešpolk se je umaknil v oza ;e trga, takoj nato pa se je uaešalo v boj tudi prebivalstvo. Začelo sc je streljanje vseh proti v?«31. lako da so tudi deli osrnegu pešpolka streljali proti drugim delom lastnega polka. Tuli mornarica je posegla v boj, okoli polnoči pa so vladne čete zmagale in izpraznile cesto. Uriburu je takoj deman- 1 tiral, da bi bile ustaškim četam prešle v roke ka*e -j slrategične točke. Izdal je povelje za številne are- ' taci je. Irigovena so takoj poslali i? bolnice v La Plati v zapore v Buenos Aires. Izdano je bilo tudi m poru o povelje proti vseui članom bivšega kabineta ter mnogim senatorjem in poslancem, pristašem Irigovena. Pristaši Irigovena so se porazgubili, ko so uvideli da je prebivalstvo na siraui L*riburuja. Neavork. 9. sepl. as. Z revolucijo v Argentini sj \Vashmgtonu precej zadovoljni, ker se je taci smatral ppe.šnj: predsednik Irigoven t,a osebnega nasprotnika Ziliuženih držav, ki je vedno bil proti panameriškioi tendencam. Že več let je tudi argentinsko poslaniško meslo v VVashinglonu nezasedeno. Irigoven ;e tudi preprečil, da Argentina ni pristopila h Kelloggovemu paktu in da je tudi odklonila sodelovanje na panameriškeiu kongresu. Ovl njegovega naslednika pričakuje VTašhington boljših od-nošajev. >"ewjork, 9. sept as. Po včerajšnjih nemirih v Buenos Airesih, v katerih je bilo 7 mrtvih in nad 50 ranjenih, vlada v mestu zopet popoleu mir. Močne vojaške patrulje krožijo po mestu. Trgovine so zopet o«lprte. (.1 nad. Ijni usodi Irigovena in članov prejšnjega kabineta, ki so bili aretirani, ni do sedaj nič inanega. * Kdo bo bodoči mož Španije? Sun Sehiistiun, l». avgusta. A A. španski kralj jc sprejel bivšega ministra Goico Echeju. Minister je izjavil kralju, dn bi bil pripravljen oktobra meseca sestaviti koncentracijsko vlado desuire s sodelovanjem Kntnlonccv. Pariz, "J. septembru. A A. Poročajo iz Santan-cl 1-11. dn je bivši španski minister Glucoceu ]io-teni, ko je bil spre jet v m (lijem i pri krulju- izjavil novinarjem, du pride oktobra do izpremembe v sedanji španski vladi. Nu koncu svoje izjiive jc rekel, du bo po njegovi sodbi nova vlada koncentracijska vludu desnice in katalonskih elementov. 10 ladij zgorelo Atene« 9. septembra. AA. Neki mornar jc nič hudega sluteč vrgel v morje šc tleč ogorek cigarele, ki je vžgal bencin, ki jc plaval na po-vršjn morju. V plamenu ki je nuto nnstal, se je vnelo K) ladij, ki so bile nnlovorjcne s petrolejem. Deset ljudi je v tem našlo smrt, mnogo pn je dobilo opekline. Zeppelin odplut v Moskvo Friodrlrh»lia|«ii, 9. Kopt. ns. Pod vodstvom dr. Krkenerjn je zrakoplov Zeppelin danes r. 20 potniki odplul v Moskvo. Na krovu so tinti trije zastopniki ruske vlade. Prihod v Moskvo se pričakuje jutri zjutraj ob osmih. Ženska olimpijada v Pragi 1'raga, 9. sept. AA. Prvo nieslo v tekmah ženske lahke atletike je dosegla Nemčljn s 57 točkami. Drugo mesto je zasedla {'oljni«« n '«!<> toiMiami, Anglija je prišla na tretje mesto z, li) točkami. ! Zagrebška vremensko nnpuved: sr precej jasno, spremenljivo oblučno, čez dnu toplo, noči hladne, Krvav volitas boj v Nemčiji Berlin. P. sept. AA. Po vesteh iz pokrajine je volilna agitacija na višku. Kancelar in ministri so imeli velike govore. V bližini Hamburga je do-šk> do spopada med nasprotnimi strankami. Na bojišču je ostalo več mrtvih in težko raujenih. Kandidati pripadajo 37 strankam. Izplačilo j18. kupona Belgrad. S), sept. AA. Izplačevanje IS. kupoua 7c/c investicijskega posojila iz leia 1921.. katerega rok začenja teči io. septembra t. U bodo vršile sledeče ustanove: 1. vse davčne uprave. 2. Postna hranilnica in njene podružnice v Zagrebu. Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami, 3. vsi denarni zavodi, ki imajo za to posebno pooblastilo, in 4. oddelek državnih dolgov in državnega kredita v ministrstvu financ. — Iz oddelka državnih dolgov in državnega kredita ministrstva finance. Betgrajske vesti Belgrad. 9. sept. m. Jutri bo sprejet cd prosvetnega ministra v avdienco belgrajski škof gosp dr. Rodič. Dalje bo obiskal tudi srbskega palrijarha Vaniavo Belgrad. 9. sept. m. Dane« so se pričeli razhajati bani, ki so sc zbrali ob zadnjih svečanostih v Belgradu. Nekateri so odšli z večernim vlakom. Drugi odidejo jutri zjutraj. Belgrad. 9. sept. z. Minister za socialno politiko Nikolu Prekii je odpotoval v Stirajevo, kjer bo prisostvoval otvoritvi kongresu poljedelskih zadrug, ki bo od II. do 13. septembru. Belgrad, 9. sept. z. 20. septembru bo tretja licitacija za gradnjo asfaltne ceste Belgrad—Zagreb. N11 tokratni licitaciji se bodo dela oddala itujboljšemu ponudniku. Belgrad, 9. sept. /. Sklicatelj balkanske konference v Atenah Papanastizias jc ob sklicanju te konfcrence izjavil, du se ustanovi balkanski institut za gospodarsko in intelektualno sodelovali je balkanskih držav. Belgrad, 0. sepl. m. Upravni odbo' safcorne cerkve namerava nabaviti pel zvonov. Uprava bo sprejemni« ponudbe do 17. septembra. Banski sveti se sestanejo koncem oktobra Belgrad. 9. sept >. Banski >vell bi se bil) ntorti I i solati t*, septembru. Ob bivanju banov v Belgradu sc jc tudi to v prnšuiije obravnavalo lu sc je sklenilo, dn se lumski sveti sestanejo šele koncem oktobra. Do tega roka se morajo Izdelati pioriičnnl vseli banovin, ki se bodo obravnavali na so-taukii banskih svetov. Zupani pri finančnem ministru Belgrad, 9. sepl. 111. Oane* dopoldue oh 10 ji* finančni mtnWer dr. Svrljugn sprejel v enotirno iivdiemo zagrebškega tupnmt dr. Srkulja. ljubljanskega i',ui*iina dr. Pn«i, mariborskega župana dr. ,ln-vana in celjskega žii|*ann dr .Goricami, ki so prišli inteivenirst radi nadaljnega pobiranja gostnščine, Minister jo dovolil. «1« se pobirajo li davki še prihodnje leto. nakar bodo morale občine dobiti nadomestila zanje. Zakon o samoupravnih financah Belgrad, P. sept. z. V finančnem ministrstvu ic iziielnii zakon o samoupravnih liuaucah. Preden sc Ik> ta zakon predložil zakonodajnemu odboru, želi finančni minister čuti mnenje gospodarskih krogov o tem zakonu, kar se tiče vprašanja, kako prenaša samoupravno gospodarstvo bremena, /ate se bo zakonski načrt predložil na konferenci« ki t* 13. in 14. t. m. v Belgradu. Na ujej bo iutcl načel uik samoupravnega oddelka obširen referat. Pravoslavni svečeniki bodo učili verouk f ljudski šoli Bclgrnd, o. sept. m. /. letošnjim šolskim letom se poskuša uvesti praks«, d« bodo verouk odslej podučev ali nn ljudskih šolah v Belgradu pravoslavni svečeniki namesto dosedanjega uči-teljstv u. V nekaterih šolah so svečeniki pouk verouka žc prevzeli. Pred našo izvozno kampanjo Belgrad. sept. z. Prometni minister je izdal ravnatelju državnih železnic uaredbo. nuj najkasneje do O. septembra imajo a gospodar skiuii krogi svojega okoliša konferenco o ukre pih. ki naj bi se pod v zeli. el svojo domačo večerno pes«:;:, p* -') o japonsko popotnico, dodal k vsemu svojih kUuianekdot i/. Japonske in iz Nemčije. Razložil je jxiuieu in uačiu ju-ponske abecede in ktavil na m sijouskl razstavi. Dunajska vremeuska napoved: <žblačuo-t »e b-j menjaval«, jjesianovitno vji-uil bv tr»i*io dalje.