h Sava
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
Uraivi
9. MAJ 1975
ŠTEVILKA 8 —XV
SINDIKALNA KONFERENCA V KTM-PROTEKTOR
10. aprila 1975 so imeli v KTM-Protektor sindikalno konferenco, na kateri so izvolili novo vodstvo in obravnavali nujne tekoče zadeve.
(Stran 6)
Srebrni znak ZSS
Ob praznovanju 1. maja je občinski sindikalni svet Kranj podelil srebrne znake tudi štirim Savčanom, ki so s svojim požrtvovalnim delom
sindikata'tudi štirirT^ Jžnak sindikata tudi Stirin say<* Enak sindikata tudi štirim savuanl Jnak sindikata tudi štirim savoonod Flak sindikata tudi štirim savčanom 1 lak sindikata tudi štirim savčanom -1 |:1sindikata tudi štirim savčanom - 1 J sindikata tudi štirim savčanom - sl Isindikata tudi štirim savčanom - srl lindikata tudi štirim savčanom - srel Indikata tudi štirim savčanom - srebl mikata tudi štirim ' savčanom - srebri Ekata tudi štirim savčanom - srebril \ata tudi štirim savčanom - srebrni tudi štirim savčanom - srebrn^ ■vtudi štirim savčanom - srebrnj* savčanom ~
dali pomemben delež k uresničevanju delavskih interesov in pri uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organizacije.
(Stran 2, 9)
Konferenca ZK
V tej številki glasila objavljamo še nekatere razprave s konference ZK Sava:
—	kot so velike ambicije Save — so velike ambicije tudi na področju informiranja .. .
—	potrebno se je zavedati sposobnosti in moči mladine .. .
—	socialna politika mora biti zlasti v naši samoupravni socialistični družbi sestavni del družbenoekonomskih odnosov...
—	marksistična ideologija mora biti vtkana v slehernega komunista ...
—	tudi s kulturno dejavnostjo moramo razvijati ustvarjalno socialistično misel med sodelavci...
—	racionalizatorsivo — problem,
ki mu moramo posvetiti več pozornosti.	(Stran 3, 4, 5, 6)
r r r
Dvojno majsko pramovanje
*
*
*
*
*
*
Majski dnevi so postali simbol štafete in priložnost, da mladi in vsi delovni ljudje sporeče tovarišu Titu spontane in tople čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu in da tudi mladina doživi svoje številne praznike.
Folkloristi v Markuševcu
Folklorna skupina Save je v soboto, 19. aprila in nedeljo, 20. apri-, la, gostovala v Markuševcu pri Zagrebu, kjer so tamkajšnjim prebivalcem pripravili uspel celovečerni nastop.
(Stran 9)
Delovni akciji mladih
ČIŠČENJE TOVARNIŠKEGA OKOLJA
Organizacija ZSM Sava je v soboto, 12. aprila 1975, izvedla zelo dobro pripravljeno delovno akcijo. Preberite tudi sestavek o podobni akciji, 'ki so jo organizirali mladi v KTM-Protektor.
Ir. razgovora s tov. Janezom Be-fr.vsom, generalnim direktorjem sozde. PoHkeiri, bomo izvedeli, kako
poli kem poli kem poli kem
sozd deluje, katerih nalog so se lotili in kakšne težave se pojavljajo v Polikemu.
(Stran 7)
Iznajditeljstvo
Vsaka koristna novost, še tako majhna racionalizacija, je napredek. Tudi Pepe Lezenga je prišel do tega spoznanja in si takole pomagal pri svojem vsakdanja delu.
(Stran 11, 12)
Sava je v letošnjem letu začela s proizvodnjo radialnih plaščev z jeklenim pasom za osebna vozila in radialne pnevmatike za tovorna vozila, kar bo vsekakor utrdilo naš sloves naprednega proizvajalca. Kako pa je s prodajo . ..
(Stran 11)
(Stran 12, 15)
2
Iz kolektiva
Nekaj misli o pogojih dela v tozdu Vulka-nizacija avtoplaščev
Kadar govorimo o klimatskih pogojih dela, mislimo predvsem na delovno klimo (mikroklimatske in meteorološke pogoje) na delovnem mestu. Pod delovno klimo razumemo predvsem lastnosti določene delovne sredine, za katero je značilna določena temperatura, vlažnost, gibanje zraka in sevanje vročih predmetov. Nekateri od teh dejavnikov lahko škodljivo delujejo na človeka. V praksi se je pokazalo, da na človeka pogosto vpliva več temperaturnih dejavnikov hkrati. Razume se, da kombinacija več temperaturnih dejavnikov lahko vpliva ugodneje na počutje delavca kot pa mogoče samo eden. Kako je skupni vpliv
Janez Krišelj
več dejavnikov značilen, se vidi iz skupnega delovanja vseh komponent nastaja takoimenovana efektivna temperatura, ki je za počutje in delovno sposobnost pomembnejša kot pa samo temperatura (zraka in sevalna), ki smo jo izmerili s termometrom. Dokazano je, da je lahko temperatura zraka visoka, kljub temu so pogoji dela prijetni, to so primeri, kadar je vlažnost zraka v mejah od 50 do 70 % in hitrost gibanja zraka pravilna. V nasprotnem primeru so lahko dosti nižje temperature zraka neprijetne in zmanjšajo delovno sposobnost, če je vlažnost zraka velika ali premajhna in je gibanje zraka premajhno ali ga sploh ni.
Iz tega se lahko vidi vpliv klimatske sredine na delovno sposobnost, ker ta predvsem vpliva na stanje telesne temperature. Slabi klimatski pogoji lahko povzročijo tudi nekatera profesionalna obolenja.
Ob selitvi vulkanizacije avtoplaščev leta 1971 so vodstvo in delavci upali, da bodo pogoji dela, predvsem klimatski pogoji, znatno boljši kot v starih prostorih. Prvo leto po selitvi so bili klimatski pogoji dela
dobri, ko se je prostor napolnil s stiskalnicami, časi vulkanizacije so se zaradi novejših tehnoloških in organizacijskih prijemov začeli skrajševati in ko so se začeli kopičiti končni izdelki, se je pokazalo, da konstrukcije in ventilacija objekta za vulkanizacije avtoplaščev nista v redu. Klimatski pogoji so se z večanjem proizvodnje začeli slabšati, tako da sedaj ugotavljamo, da so delovni pogoji komaj primerni za zdravo delo. Da bi se stanje izboljšalo, je bilo v preteklih letih nekaj izboljšav, ki so se le delno obnesle.
Osnovni sistem ventilacije je sestavljen iz tlačnih in sesalnih ventilatorjev. Tlačni ventilatorji v prostor pošiljajo tokove zraka, ki so za delavce, ki delajo pod njimi, neprijetni, poleg tega je nastajal tudi prepih, tako da so kljub visokim temperaturam in veliki količini vul-kanizacijskih plinov delavci ventilatorje izklapljali.
V prvotni konstrukciji so bila okna v šedih fiksna. Z namenom, da bi se klimatski pogoji izboljšali, so preuredili okna tako, da jih je bilo možno odpirati. Regulacija odprtin je bila možna na pnevmatski način, in to tako, da so se odprla ali zaprla vsa prirejena okna v šedu. Pri odprtih oknih se je ustvarjal prepih. Zaradi nesoglasja med delavci, eni so želeli prepih, drugi ne, so posamezniki začeli uničevati pnevmatske vode in naprave pri odprtosti okna, kakor jim je ustrezalo. Pnevmatske naprave so kasneje zamenjali z jeklenimi vrvicami, in to tako, da je bilo možno regulirati vsako prirejeno okno v šedu posebej. Tudi pri tej izvedbi se je, kakor v prvem primeru, pokazalo, da izvedba in sedaj vzdrževanje ni v redu.
Najslabši klimatski pogoji v proizvodnji vulkanizacije avtoplaščev so pri obrezovanju, pregledovanju in odpravi avtoplaščev. Vrata transportne poti so pri odvozu odprta d’-, mrzli val zraka vdira v proizvod:,-) halo. Da bi vdor zraka preprečili, je bila montirana posebna naprava, ki naj bi ustvarila zračno zaveso. Kljub temu so se pritožbe delavcev vrstile. Nekateri so izjavljali, da so klimatski pogoji celo slabši. Naprava za zračno zaveso je obratovala zelo kratek čas, sedaj pa je ni.
Pri vulkanizaciji se poleg visokih temperatur sproščajo tudi vulkani-zacijski plini. Odsesovalni napi, ki ■sta bili montirani nad transportnim trakom in nad obrezovanjem avtoplaščev, naj bi sesali pline in lokalizirali temperaturo, ki se sprošča iz vulkaniziranih avtoplaščev. Z obratovanjem teh naprav se je stanje izboljšalo.
Oddelek za tehnično in zdravstveno varstvo že vrsto let z meritvami v različnih letnih obdobjih spremlja mikroklimatske pogoje v proizvodnih oddelkih delovne organizacije. Meritve smo delali tudi v proizvodnem oddelku vulkanizacije avtoplaščev. Korigirane efektivne temperature so se v letnem času gibale tudi do 27,5° C. V zimskem obdobju so bile korigirano efektivne temperature nižje in so se gibalne do 26° C.
Gibanje zraka je doseglo tudi 1,85 metrov v sekundi.
Mikroklimatska ureditev proizvodne enote je nujno potrebna. V projektu so načrti, da bi bil dovod svežega zraka skozi energetske kanale in stiskalnice se bodo delno lokalizirale. Vse dokončevanje vulkaniziranih izdelkov bo premeščeno v novo proizvodno halo. S tem se bodo vulkanizirani izdelki med transportom ohladili in natrpanost ljudi se bo zmanjšala.
S temi ukrepi se bodo klimatski pogoji pri dokončevanju avtoplaščev bistveno izboljšali. Nesoglasja zaradi temperature se bodo zmanjšala. Mlajši delavci — obrezovalci, ekvilibristi, imajo raje prepih kot visoko temperaturo, nasičeno z vul-kanizacijskimi plini, starejše delavce — pregledovalce — pa zaradi starostnih obolenj prepih zelo moti. Obenem se bo pa tudi povečala de-lovna sposobnost, kajti počutje delavcev bo ugodnejše.
Srebrni sindikalni znak štirim Savčanom
Ob praznovanju 1. maja je občinski sindikalni svet Kranj podelil srebrne znake tudi štirim Savčanom, ki so s svojim požrtvovalnim delom dali pomemben delež k uresničevanju delavskih interesov in pri uveljavljanju, razvoju ter delovanju sindikalne organizacije.
Sindikalna organizacija Sava Kranj je predlagala za podelitev srebrnega sindikalnega znaka tov.
Mileta Milivoj eviča
V Savi je zaposlen od 1958. leta, trenutno v tozdu Umetno usnje kot delovodja. V delovni organizaciji si je najprej pridobil poklic gumarja, kasneje pa z izrednim študijem poklic "gumarskega tehnika in inženirja kemijske tehnologije. Član ZK je od 1959.leta.
Tov. Milivojevič je ves čas svojega dela v naši delovni organizaciji aktivno deloval v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Med drugim so mu bile v preteklosti zaupane naslednje funkcije, ki jih je opravljal z velikim uspehom:
1967/68. leta je bil član delavskega sveta in predsednik upravnega odbora gumarskega izobraževalnega centra, 1966. leta je bil predsednik odbora za sistem delitve osebnih dohodkov, leta 1967 predsednik odbora za informiranje, leta 1962 predsednik ideološke komisije pri TK ZMS, od leta 1962 do 1965 predsednik komisije za samoupravljanje in gospodarska vprašanja pri občinskem komiteju ZSM Kranj, od leta 1967 do 1969 član tovarniškega komiteja ZK Sava, leta 1970 sekretar osnovne organizacije ZK Sava, leta 1973 predsednik ideološke komisije pri svetu ZK Sava.
Njegove sedanje funkcije so: član enotnega zbora združenega dela občinske skupščine Kranj, član delegacije občinskega sindikalnega sveta in član predsedstva občinskega sindikalnega sveta Kranj, član občinske konference delavcev kemične industrije Kranj, predsednik predsedstva sindikalne konference v delovni organizaciji Sava, je tudi rezervni vojaški starešina, kjer opravlja odgovorno funkcijo.
Izhaja iz delavsko-kmečke družine in je s svojim delovanjem doslej po-v kasnejših obdobjih njegovega de-kazal svojo razredno usmeritev. Svoje delovanje je začel kot neposredni proizvajalec, kar se je odražalo tudi lovanja, ko je zaradi vestnosti pri delu in dopolnilnega izobraževanja napredoval na odgovornejša delovna mesta.
Vedno in povsod se zavzema za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in z vzglednimi dejanji v praksi tudi sam uresničuje ta načela. Poleg tega je zelo dober in uspešen organizator ter pobudnik mnogih akcij v sindikatu, kakor tudi na področju samoupravljanja.
Kot predsednik sindikalne organizacije se vedno dosledno zavzema za uresničevanje sprejetih kongresnih dokumentov in sprejete politike. Po izidu sindikalne liste je bil v delovni organizaciji glavni pobudnik akcije, da se določila le-te vnesejo tudi v naše samoupravne akte ter se na ta način uresničijo tudi v praksi.
Zavzema se za tovariške in lojalne odnose med delovnimi ljudmi, kot družbenopolitični funkcionar je veliko prispeval k temu, da je samoupravljanje v Savi doseglo zavidljivo višino.
Jože Čopek
V Savi je zaposlen od 1962. leta, pred tem pa je zaključil poklicno gumarsko šolo. Kot kvalificiran delavec je delal v neposredni proizvod-(Nadaljevanje na 9. strani;
Konferenca Z K
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Kot so velike ambicije Save — so velike ambicije tudi na področju informiranja
O informiranju je bilo v zadnjem času že veliko povedanega in teoretično informiranju posvečamo dosti pozornosti. V večini dokumentov, sklepov, resolucij, dogovorov itd. je
Referent za informiranje v Savi, Lado Mraz, je na konferenci ZK dejal: »V Savi bi morali imeti lastno razmnoževalnico. Ne veliko, vendar tolikšno, da bi na leto prihranili deset, petnajst milijonov, da o pravočasnem tiskanju sploh ne govorim.«
zajeto tudi informiranje. Pravim teoretično, kajti uresničevanje, izvajanje sklepov v praksi je druga stvar. Največkrat prepuščamo delavcem, ki na tem področju delajo. Spet do naslednjih razgovorov, konferenc in sklepov. Ce bi bilo naše delo zasnovano samo na tem, ne bi prišli daleč.
Poleg mnogih pozitivnih ocen, velja Sava tudi kot delovna organizacija s precejšnjim številom strokovnih delavcev. Prav iz teh vrst so nam mnogi pomagali in pripomogli, da je informiranje postavljeno na tisto mesto, ki mu gre po pomenu, potrebnosti in hotenjih delavcev.,. In mislim, da informiranje v Savi na tem mestu je. S tem ni rečeno, da je narejeno vse, da smo lahko samozadovoljni in da lahko zadremamo. Kot so velike ambicije Save — so velike ambicije tudi na področju informiranja. To lahko prenesemo v parolo: VEČ, BOLJE, HITREJE!
Na tem, kar sem doslej povedal, bi se lahko tudi ustavljal. Našteval probleme, vzpone, padce, uspehe informiranja. Našteval bi lahko število in obseg informacij, primerjal ali pa tarnal. Pa ne. Ne da ni pomembno, da ne bi bilo zanimivo. Vse to nam služi le kot bogate koristne izkušnje, na katerih temelje naše ambicije.
Pri tem pa bi se le ustavil:
—	lani smo dali blizu sto milijonov dinarjev za tiskanje informacij,
—	s tiskarnami smo bili nenehni boj za kvaliteto in pravočasnost (nekatere delavce v tiskarnah smo prosili skoraj na kolenih, se kregali z njimi, jih podkupovali, jim grozili ali zahtevali »višje« intervencije),
—	ker nam tiskarna ni pravočasno tiskala statutov tozdov — smo jih vrgli proč, drugo polovico ne do konca izdelanih pa ravno tako plačali; samo v tem primeru smo izgubili skoraj pet starih milijonov,
—	številni obrazci, formulacije — nas stanejo na leto blizu tri stare milijone.
Še in še bi lahko našteval, a prepričan sem, da veste, kaj hočem povedati. V Savi bi morali imeti lastno razmnoževalnico. Ne veliko, a vendar tolikšno, da bi na leto prihranili deset, petnajst milijonov, da o pravočasnem tiskanju sploh ne govorim.
Zamisel ni nova. O tem se že nekaj časa govori, nikoli pa ni denarja. Verjamemo, da ga ni, da so potrebne tudi druge, številne rešitve.
Res pa je tudi, da bi v dveh, treh letih ti stroji izplačali sami sebe, v naslednjih letih pa bi imeli že prihranke.
Oglasil sem se zato, da bi nas podprli, da bi zares lahko delali hitreje, več in bolje.
Zavedati se sposobnosti in moči mladih
Odločeni smo nadaljevati boj za samoupravne socialistične odnose, za vodilno vlogo delavskega razreda in nadaljno izgradnjo naše samoupravne socialistične skupnosti.
Dejavnost ZSM mora v celoti izražati in uveljavljati interese delovnega človeka. Skupaj se moramo boriti za enakopravno in odgovorno sodelovanje mladine pri reševanju temeljnih vprašanj razvoja samoupravnega socializma.
MILAN ČUFER, predsednik organizacije ZSM Sava
je spregovoril o nalogah in načinu vključevanj mladih v uresničevanje odločitev in stališč devetega kongresa ZSMJ in desetega kongresa ZKJ.
Dejal je, da je edina prava vzgoja mladih revolucionarna praksa na podlagi revolucionarne teorije, da so člani ZSM uspešno sodelovali v graditvi samoupravne socialistične družbe v bitki, ki jo za to vodi samoupravno organiziran delavski razred na čelu z zvezo komunistov.
Borba za izgradnjo samoupravnega socializma je težka in poteka v razreševanju nastajajočih protislovij našega družbenega razvoja. Vse organizacije, ki združujejo in vključujejo mlade v enotno zvezo socialistične mladine Slovenije, so se pri uresničevanju dokumentov in programov ZKJ idejnopolitično in akcijsko zbližale.
Mladina mora biti akcijsko samostojna in hitro mora reagirati na pereče družbene probleme, hkrati pa mora svojo dejavnost z družbenopolitičnimi organizacijami, da bi se na ta način zagotovila enotnost idejne in politične usmeritve.
Nato je tovariš čufer dejal, da se je treba zavedati sposobnosti in moči mladine, ki se lahko preje, na-predneje, bolj odločno in brezkompromisno zavzema za napredek naše družbe. Pri uresničevanju teh nalog pa je izhodišče program ZK in njeni dokumenti. Sodelovanje s sindikalno organizacijo je še zlasti nujno pri reševanju družbenoekonomskih vprašanj mladih ter njihove politične vloge.
Republiški in zvezni kongres mladine sta dala mladim novih idej in veliko nalog, katerih uresničitev ne bo lahka.
Predsednik mladih je zatrdil, da so mladi vedno pripravljeni delati, (Nadaljevanje na 4. strani)
Milan čufer, predsednik konference ZSM v Savi na konferenci ZK
Konferenca ZK ...
(Nadaljevanje s 3. strani) potrebujejo pa pomoč predvsem zveze komunisto v in sindikata, delo družbenopolitičnih organizacij pa naj temelji na usklajevanju mnenj. Zavzel se je tudi za bolj racioV nalno delo, to je čim manj sestankov, pa zato več konkretnih dogovorov V mladih je treba povečati čut odgovornosti, pripadnosti zvezi socialistične mladine ter samoupravni socialistični družbi. Mlade ne prepustiti same sebi.
Pri vseh teh pomembnih nalogah morajo imeti največjo odgovornost mladi člani ZK ter idejno politično pravilno usmerjeni mladi. Ob sklepu razprave je tov: Čufer dejal: »Še enkrat poudarjam, da je medsebojno sodelovanje in enoten nastop v akcijah neobhodno potreben, da se v naših vrstah kujejo mladi, ki bodo v prihodnje uspešno zastopali interese samoupravne socialistične skupnosti v ZK in zvezi sindikatov.
Tudi pri nas v Savi se mora okre-biti sodelovanje, kajti samo z enotnimi stališči in enotnim gledanjem vseh komunistov in DPO bomo kos velikim nalogam, ki so pred nami. To je uresničevanje ustave in ustavnih dokumentov, razreševanje problemov, vključevanje v hiter družbeni razvoj in v vse novosti, ki jih le-ta prinaša.
LOJZKA PLANINŠEK:
Socialna politika mora biti zlasti v naši samoupravni družbi sestavni del družbeno ekonomskih odnosov
Minilo je leto dni od 7. kongresa ZK Slovenije in 8 mesecev od 10. kongresa ZK Jugoslavije. Prav je, da se danes pogovorimo o tem, kako izpolnjujemo sklepe in zadolžitve, ki so bili na omenjenih kongresih sprejeti.
Na kongresih ter v sklepnih dokumentih je bil dan velik poudarek nalogam ZK v socialni politiki. Dovolite mi, da o tem spregovorim. Nimam namena navajati podatke o tem, kaj smo v delovni organizaciji storili na področju socialne politike, kajti to dejavnost čutimo v delovni organizaciji vsak dan, o tem pišemo v našem časopisu. Informatorju itd. Zlasti je o tem podrobno vsebovalo poročilo sindikalne konference. Želim poudariti in opozoriti nas komuniste na naloge, za katere smo zadolženi in na katerih nalogah socialne politike moramo v bodoče še bolj delati.
Komunisti se moramo zavzemati za oblikovanje in uresničevanje takšne socialne politike, ki temelji na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o medsebojnih pravicah in obveznostih delavcev v organizaciji združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in vseh drugih odgovornih in zainteresiranih dejavnikov v družbi. Da lahko uresničujemo cilje socialne politike, je potrebno poudariti, da prav komunisti moramo najprej razvijati načela socialistične solidarnosti, vzajemnosti in predvsem socialistični humanizem.
Socialna politika mora biti zlasti v naši samoupravni socialistični družbi integralni del družbenoeko-
nomskih odnosov. Vsak tozd se mora zavzemati, da vzporedno z gospodarskimi načrti planira tudi ukrepe in sredstva za razvoj socialne politike. Le tako bomo lahko ustvarili socialno varnost delavcev in omogočili tako stopnjo življenjskih in delovnih razmer, da bomo lahko neovirano izpolnjevali delovne naloge, se vključevali v družbenopolitično življenje in skrbeli za razvoj družine ter zlasti za normalen razvoj naših otrok. Ni potrebno, da smo skromni da ne povemo, da smo prav od kongresov dalje naredili velik korak naprej z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti za področje stanovanjskega gospodarstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture,
Vedeti moramo, da je probleme treba reševati tam, kjer nastajajo, zato mora biti ena od prvih nalog ZK — urediti financiranje krajevnih skupnosti in v skladu s sredstvi razvijati socialno dejavnost.
zdravstvenega varstva, invalidske), ga zavarovanja in socialnega skrbstva. Eno leto samoupravnega delovanja bo že za nami in letošnje leto se dogovarjamo za splošno in skupno porabo že obogateni z izkušnjami.
V naši delovni organizaciji smo se komunisti vedno aktivno vključili v razpravo tako ob programih dela, finančnih planih, poročilih itd. Skušali smo s kritičnimi ocenami in tudi s predlogi, stališči prispevati k še ustreznejšim programom dela. Poleg skupnih interesov vseh občanov se sredstva za splošno in skupno porabo združujejo tudi za solidarnostno pokrivanje v tistih občinah, ki nimajo toliko sredstev, da
bi lahko zagotavljali osebno socialno varnost občanov. Na zadnjih zborih delavcev smo tudi potrdili družbeni dogovor o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva. Ta skupnost bo povezovala program drugih skupnosti s področij zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva in stanovanjskega gospodarstva v enotno politiko ter s tem zagotavljala celovit sistem socialne varnosti. Omenim naj torej naloge s področja socialne politike, ki smo jih že izpolnili in katere naloge nas še čakajo:
Kot že rečeno, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je v največjem razmahu, so pa še pomanjkljivosti. S solidarnostnimi skladi smo že omogočili nekaterim občanom, ki s svojimi sredstvi in s posojili niso mogli pridobiti stanovanj, da danes stanujejo v lepih prostorih. To so starejši občani, socialno ogroženi in mlade družine.
Na področju izobraževanja in otroškega varstva smo prav v naši občini lahko zadovoljni z rezultati. Ti rezultati so zopet odraz zavesti delavcev občanov, saj smo ena od tistih občin v Sloveniji, ki je z referendumom izglasovala samoprispevek za izgradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov. Tudi področje zdravstvenega varstva se z razporeditvijo in organiziranostjo zdravstvenih zavodov, z zagotavljanjem enakosti pri odločanju in uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev za vse prebivalstvo ustvarja večjo varnost.
Na področju invalidsko pokojninskega zavarovanja se zavzemamo za čim manjši razmak med aktivnimi zavarovanci in upokojenci.
S povečanjem pokojnin skušamo zmanjšati socialne razlike.
Socialno skrbstvo poteka v skladu z materialnimi možnostmi:
—	skrb za gradnjo domov za ostarele občane in večja skrb za njihovo življenje,
—	družbena skrb za vzgojno zapuščene otroke, mladoletnike in druge,
—	za otroke motene v duševnem in telesnem razvoju,
—	skrb za družine alkoholikov in skrb za zdravljenje alkoholikov,
—	skrb za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja občanov, ki niso zmožni pridobitnega dela.
Na katerih področjih pa se moramo bolj angažirati?
1.	Na zborih delavcev v delovni organizaciji smo izrazili nezadovoljstvo glede kasnitve dogovarjanja o prispevni stopnji za splošno in skupno porabo.
2.	Dogovarjamo se v preveliki naglici, zato težko dosledno zagotavljamo najvažnejša ustavna načela, da delavci odločajo o rezultatih svojega dela, kajti delegati dobe gradivo prepozno in tudi v premajhnem številu.
3.	Moramo biti samokritični in povedati, da smo premalo delavni, da se premalo zanimamo za družbenoekonomska dogajanja, da čakamo, kaj nam bo kdo na sestankih povedal in ker nismo seznanjeni s problemi, tudi nismo aktivni v razpravah.
Na področju stanovanjskih problemov moramo nadaljevati dosedanjo politiko ter s pozornostjo reševati tudi problem samskih delavcev in zbirati sredstva za rešitev tega problema; ob tem ne morem mimo dejstva, da se nekateri občani, ki dobe stanovanje iz solidarnostnega fonda, prenehajo socialno ob-
našati. Solidarnost prav gotovo nima takega namena.
Na področju invalidsko pokojninskega zavarovanja se moramo zavzemati za nadaljnjo družbeno aktivno življenje upokojencev. V naši delovni organizaciji smo se vedno zavzemali za zboljšanje delpvnih pogojev, beležimo uspehe, vendar žal vedno pogosteje ugotavljamo, da je veliko sodelavcev, ki postanejo invalidi ali pa se morajo celo invalidsko upokojiti. Naša skupna dolžnost je, da damo večji poudarek na preventivi tako s tehnološkega in fiziološkega vidika.
Na področju izobraževanja in otroškega varstva ne smemo izgubiti iz vida, da smo v nekako daljni preteklosti vlagali naša skupna sredstva bolj na individualni standard kot pa za stvari, ki so splošnega pomena. Komunisti smo poklicani, da zastavimo vse sile in pozovemo delavce in občane Kranja, da tudi v bodoče v obliki samoprispevkov hitreje rešujemo te probleme.
Socialno varstvo je tako široko področje, da zahteva sodelovanje pri razrešitvi problemov tako posameznika kot vse družbenopolitične dejavnike v občini, tozdih in krajevni skupnosti.
Vedeti moramo, da je treba probleme reševati tam, kjer nastajajo, zato mora biti ena od prvih nalog ZK — urediti financiranje krajevnih skupnosti in v skladu s sredstvi razvijati socialno dejavnost.
JOŽE KOCIJAN:
Marksistična ideologija mora biti vtkana v slehernega komunista
V razpravi je opozoril na dve nalogi, ki sta vedno bolj pomembni pri našem delu, če hočemo reševati današnja in jutrišnja vprašanja v slehernem okolju in v duhu samoupravnega socialističnega sistema.
1.	ideološko usposabljanje komunistov in
2.	strokovno, družbeno usposabljanje zaposlenih.
Ob prvem vprašanju menim, da je usposabljanje članstva za idejnopolitično in ustvarjalno delovanje ena od osnovnih nalog, če nočemo omahniti z razrednih pozicij boja za samoupravni socializem, če nočemo postati žrtev protisocialističnih sil, ki se kažejo v različnih prikritih, včasih celo navidezno nepomembnih početjih.
Zato mora biti jasno, kaj pomeni ideoelogija, če je dovolj močno vtkana v slehernega komunista, saj nam izkušnje naše partije v letih 1941 in 1948 to docela potrjujejo. Danes smo pa tudi v položaju, ko se moramo v boju za nadaljni družbenoekonomski in politični razvoj v skladu z novo ustavo zavzemati za nove in take rešitve, ki resnično predstavljajo osnovo za samoupravni položaj delovnih ljudi v celokupnih družbenih odnosih.
Za tako usmerjeno delo pa moramo poznati marksistično teorijo razrednega boja, poznati zgodovinsko pot osvobajanja delavskega razreda, razumeti smisel in bistvo našega narodnoosvobodilnega boja ter povojne socialistične usmeritve, vedeti, kaj je delavski razred danes, kdo so nasprotniki, kako jih prepoznati in se proti njim boriti.
Vse to znanje mora v taki meri postati naše, da bomo lahko delovali med delavci, mladino, občani in jim pojasnjevali bistvo družbe-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Konferenca Z K ...
(Nadaljevanje s 4. strani)
nih protislovij, kazali možne rešitve, jih pridobivali, organizirali in vodili v akcijah. Zato moramo imeti v ljudeh tako zaupanje kot v času NOB.
Tega pa si bomo pridobili in ohranili le z nesebičnim, vztrajnim, doslednim, tovariškim in odkritim delom, ki je v celoti usmerjeno k interesom delovnih ljudi, saj bomo samo s takim ponašanjem lahko pridobili v naše vrste poštene in delovne pripadnike socializma.
Menim, da smo premalo pripravljeni za tako delo, da v vsakem okolju ljudje ne dobijo od nas pričakovane politične in idejne opore, saj se premalo prizadevamo, da bi delovali med ljudmi na proletarskih pozicijah. Delovne ljudi moramo idejno in politično usmerjati, jih organizirati in voditi. Zato moramo vsako akcijo idejno in organizacijsko pripraviti, razčistiti vse nejasnosti, streti notranje odpore, doseči politično enotnost in to v praksi tudi uresničiti.
če smo dojeli naše pomanjkljivosti in potrebe po usposabljanju, potem se bomo morali prizadevati:
1.	da vsako teoretično usposabljanje usmerimo h krepitvi revolucionarne discipline med članstvom na eni strani in moralne vloge organizacije med ljudmi na drugi strani,
2.	da ideološko usposabljanje ne usmerjamo k vzgoji komunista — propagandista, pač pa v revolucionarja, ki bo mobiliziral ljudi za akcije, kar je v skladu z značajem naše družbe, da vzbujamo pobude ljudi in jim navajamo, da bodo sami delovni;
3.	za obsežnejše samostojno izobraževanje, za organiziran politični nastop vsakega komunista, da bi se lahko močneje upiral raznim idejnim in političnhn nasprotnikom;
4.	da se ideološko delo med komunisti in v organizaciji obravnava kot prednostno vprašanje, ker je tesno povezano s procesom celotne preobrazbe zveze komunistov; to pomeni, da bo idejno delo moralo biti prisotno na vseh sestankih;
5.	da seminarje za kandidate za sprejem v zvezo komunistov organiziramo pred sprejemom, saj bomo le tako uspeli seznaniti vse z nalogami naše organizacije in jih tako pripraviti za delo v njej;
6.	da organiziramo v okviru delovne organizacije aktiv predavateljev, ki bo nosilec idejnega usposabljanja med članstvom in tolmač nalog naše organizacije;
7.	da pri usposabljanju članstva uporabljamo take metode dela, da bomo hitro in učinkovito ukrepali na vsako vprašanje. V ta namen bomo uvajali predavanja za vse komuniste v delovni organizaciji, poleg tega pa še problemske razprave, študijske sestanke v osnovnih organizacijah krfkor tudi kritiko kot vzgojno obliko utrjevanja naše osveščenosti.
S tem namenom predlagam
a)	da v tem letu organiziramo s pomočjo Delavske univerze naslednja skupna predavanja:
1.	Borba ZK za stabilizacijo gospodarstva,
2.	Uresničevanje vodilne vloge ZK v samoupravni socialistični družbi,
3.	Problemi uveljavljanja nove ustave in naloge članov ZK,
4.	Idejna in akcijska enotnost ZK,
5.	Aktualna vprašanja s področja mednarodnih odnosov
b)	da po vsakem skupnem predavanju organizirano po osnovnih organizacijah razprave s primerjavo teoretičnih spoznanj in dejanskim stanjem v naši delovni organizaciji,
c)	da po vsaki razpravi svet ZK zbere ugotovitve, o njih razpravlja, sprejema stališča in predlaga članom in pristojnim organom potrebne ukrepe.
Delovne ljudi moramo idejno in politično usmerjati, jih organizirati in voditi. Zato moramo vsako akcijo idejno in organizacijsko pripraviti, je med drugim dejal Jože Kocijan na konferenci ZK
Ob drugem vprašanju bi rad poudaril, da brez usposobljenih proizvajalcev in razgledanih upravljavcev ne bomo mogli stopati v korak s sodobno tehnologijo in novimi družbenimi odnosi.
Tega dejstva se zavedamo vsi, vendar pa v praksi prihajamo do različnih mišljenj in tudi ravnanj. Tako večkrat slišimo, da tisti, ki nimajo poklicne izobrazbe, delajo pa na poklicnih delovnih mestih, dobro in uspešno delajo. To je včasih res in trditvi ni mogoče vedno oporekati, vendar se komunisti s tako ugotovitvijo ne smemo zadovoljiti, ker se moramo takoj vprašati, ali je dobro res dobro in če ne bi bilo lahko še boljše, če bi bili zaposleni primerno strokovno usposobljeni.
Ob tem vprašanju moramo iskati odgovor.
Zakaj ne uspemo v prizadevanjih za še večjo produktivnost?
Zakaj ne uspemo na izboljšanju organizacije dela?
Zakaj smo v inovacijskih dosežkih na nečastnem mestu?
Zakaj imamo precej visoko fluk-tuacijo?
Menim, da se komunisti ne moremo zadovoljiti s tem, kar imamo, ampak moramo vedno iskati novo, boljše, to pa daje in nudi same izobrazba.
Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je naš proizvajalec tudi upravljalec, ki vpliva in mora vplivati na gospodarnost, ki odloča o pomembnih vprašanjih ne samo v delovni organizaciji, ampak tudi v krajevni, interesni in družbenopolitični skupnosti. Za tako družbeno delo pa je potrebno znanje, ki ne more biti ozko usmerjeno samo na delovno mesto, saj se povsod zavzemamo za vsestransko družbeno aktivno osebnost.
Če tega komunisti ne bomo pravočasno spoznali in se po tem primerno ravnali, če ne bomo ugotavljali, kdo se zavzema za družbeno preobrazbo in samoupravni socializem in ne bomo omogočili proizvajalcem doseči širšega strokovnega in družbenega znanja, potem ravnamo neodgovorno do vseh dokumentov, ki jih je sprejela naša organizacija.
Zakaj vse te besede danes in na tem mestu? Zato, ker ugotavljamo, da ob trenutni strokovni usposobljenosti zaposlenih ne moremo pričakovati bistvenih sprememb na boljše, zato ker nam skoraj vsaka začeta izobraževalna akcija propade ali pa le polovično uspe, ker se komunisti ne zavzemamo dovolj za izobraževanje in ne skrbimo in mislimo na naslednja gospodarska leta in na razvoj človeka. Menim, da bi komunisti na odgovornih delovnih mestih v proizvodnih tozdih temu vprašanju morali posvetiti večjo pozornost in se zavedati, da je vlaganje v kadre najučinkovitejša gospodarska investicija, saj je znano, da je širše usposobljen delavec lažje prilagodljiv, bolj sprejemljiv za vse, kar se novega dogaja. To pomeni, da bi ti komunisti morali oblikovati v svoji okolici tako partijsko politiko, s katero naloge naše delovne organizacije do družbe ne bi bile nikoli vprašljive ali neuresničljive.
Menim, da komunistom ne more biti osnovni cilj samo gospodarski uspeh, ker bi s takim pojmovanjem zanemarjali osebno rast zaposlenih, ki pa v našem družbenem razvoju tudi veliko pomeni.
Zato bi posebej opozoril na to, da bomo morali bolj odgovorno skrbeti za usposabljanje lastnega kadra in se bolj aktivno in vsestransko vključiti v različne strokovne in politične vzgojnoizobraževalne akcije v delovni organizaciji, in to pri mladini in pri zaposlenih. Le s konkretnim delom in vplivom ter vsestranskim prizadevanjem bomo utrdili naše komunistično poslanstvo.
Za zaključek pa tale izrek čas hiti in ne odlaša, staro izgubi veljavo, kar je novo, to je pravo, taka je usoda naša.
ANTON BAJUK:
Tudi s kulturno dejavnostjo moramo razvijati ustvarjalno socialistično misel
V svoji kratki razpravi bi rad opozoril na eno od področij dejav-
nosti v naši delovni organizaciji, ki je po mojem mnenju v ozkih okvirih živahno, ni pa dobilo še pravega mesta in kompleksnejše obravnave v programih ter dejavnosti Zveze komunistov.
Govoriti nameravam o kulturi.
Amaterska kulturna dejavnost posameznih sekcij v naši delovni organizaciji je dokaj stara in ne nazadnje je v različnih obdobjih po vojni imela tudi večje ali manše uspehe ter množičnost — predvsem med mlajšimi delavci. Če se spomnimo, smo imeli razne ansamble, dramske skupine, recitatorje, pevce, folkloro, filmske in foto krožke in še druge. To nam pove, da interes obstaja in da je tudi kolektiv imel posluh za to dejavnost, saj jo je tudi finančno podpiral. Tudi dandanes v delovni organizaciji delujejo take in podobne skupine. Ne mislim reči, da to ni prav; nasprotno — še celo nove moramo ustanavljati in jim dajati še večjo pomoč. Toda, to je bil in je skorajda tudi edini vir našega kulturnega življenja, razen posameznikov, ki so posegli po kulturnih dobrinah tudi izven tovarniške ograje.
Kulturo in kulturno življenje si predstavljam malce drugače, kot je to naše, o katerem sem prej povedal, hkrati pa razmišljam, kaj lahko sam in mi vsi prispevamo k temu oz. kaj moramo narediti, da bo kultura v delovni organizaciji zaživela drugače, da bo vanjo vključen sleherni član kolektiva in da bo naše duhovno življenje ter počutje boljše.
Ravno o tem vprašanju bi želel povedati nekaj svojih misli in misli nekaterih avtorjev, ki so znanstveno in ideološko obravnavali to vprašanje. Menim, da komunisti v Savi čeprav je naša osnovna naloga druga, le premalo delujemo in mislimo, kako preobraziti delovnega človeka oziroma mu dati več moralne in kulturne zavesti, kar naj bi se na drugi strani odrazilo predvsem v boljših odnosih, počutju v okolju, kjer delamo in ne nazadnje tudi pri disciplini, kvaliteti dela, urejenosti okolja in splošni ravni družbene zavesti.
Naša samoupravna družbena ureditev, ustava in program ZKJ ne samo da nam daje možnosti, ampak nas celo obvezuje, da v vsakodnevni družbeni praksi uresničimo načelo »kulturo narodu«.
Res je, da ni lahka naloga, toda že sam Marks je zapisal, da je resnično človeško delo le svobodna ustvarjalnost onkraj materialne nuje.
Prav zato naj bi bila naša socialistična kulturna politika usmerjena v razvijanje kulturne ustvarjalnosti med najširšimi množicami in vedno neločljivo povezana s celovito graditvijo socialističnih medsebojnih odnosov.
Že prej sem omenil, da moramo komunisti med delovnimi ljudmi krepiti zavest, ki je seveda neločljivo povezana s kulturno ravnijo. Ta zavest in kultura pa je lahko naša, lahko pa je tudi proti nam. Prav zaradi te zadnje, ki nosi v sebi tudi prosocialistično ideologijo, je naša naloga in angažiranje v tako imenovani »kulturni akciji« toliko večja.
Tudi preko kulturne dejavnosti moramo razvijati ustvarjalno socialistično misel med sodelavci, kajti ravno v kulturniških krogih smo v naši vsakdanji družbeni praksi videli, da se je dostikrat pojavilo iz-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Konferenca Z K ...
(Nadaljevanje s 5. strani)
krivljanje naše socialistične ideologije in da take sredine niso delovale v interesu našega delavskega razreda.
Lahko bi še razglabljali o teh vprašanjih, v bistvu pa želim povedati, da ne smemo komunisti v Savi kulturo jemati kot izključno nalogo in skrb nekoga tretjega za njen razvoj:	kulturnih ustanov,
društev ali ne vem koga, ki bi v našem imenu in za nas opravljal kulturno poslanstvo.
Predlagam, da v čimkrajšem času v naši delovni organizaciji izdelamo oceno stanja, takoj nato pa konkreten program dela ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij na tem področju, seveda upoštevajoč potrebe in želje kulturnega delovanja naših delavcev ter izkoristimo materialne možnosti, ki jih imamo.
Marsikaj se da na tem področju narediti tudi z minimalnimi sredstvi, seveda ob aktivnem delovanju komunistov in drugih zavestnih sil. Seveda pa bomo morali v bodoče nameniti tudi znatno več sredstev za to dejavnost, rešiti vprašanja prostorov, kjer naj bi tekla kulturna in klubska dejavnost. V bližnji prihodnosti pa moramo računati na to, da za to področje dejavnosti poiščemo tudi kakega strokovnega sodelavca, kar bi bilo po mojem mnenju že danes opravičljivo.
Racionalizatorstvu posvetiti več pozornosti
Vedno znova smo priča nenehnim podražitvam proizvodov. Moramo se odločno upreti temu, da bi delovne organizacije z dvigovanjem cen proizvodov dvigovale plače svojim delavcem. Družbeni standard je poglavitnega pomena za vse delavce v naši socialistični družbi. Imeli smo ljudsko tehniko, toda sedaj je ni več. Prav tako smo imeli že urejeno celodnevno prehrano, ki je sedaj postala spet pereč problem. Imeli smo stanovanjsko zadrugo, ki je sedaj prav tako ni več. Vse to kaže, da nismo dolgoročno planirali potreb delavcev.
Vendar pa želim danes govoriti o novatorstvu. Zveza je sklenila, da se leto 1975 proglasi za leto novači j in inovacij. Mirno lahko rečemo, da na tem področju v Savi nismo skoraj ničesar naredili. To nam
dovolj zgovorno pove že sam podatek, da je v TAP ostalo nerešenih 9 predlogov, v TTI pa kar 20.
Konferenci predlagam, da 33. člen pravilnika o racionalizatorski dejavnosti dopolni z naslednjim:
Opaža se, da posamezne službe ali posamezniki zadržujejo predloge, s tem pa kršijo pravilnik. Delavsko kontrolo se zadolži, da razišče, kje so vzroki zadrževanja predlogov, proti krivcem pa naj se tudi ukrepa. Odpre naj se novo delovno mesto v RTI, kjer se bo nekdo ukvarjal samo z novatorstvom.
Marjan Peneš na konferenci ZK: Na področju racionalizatorstva nismo naredili dovolj. V tem letu, letu no-varstva, moramo aktivirati vse sile, da bo tudi novatorstvo našlo svoje mesto v sodobnem delovnem procesu
Poziv k solidarnostni akciji Brkini
Verjetno se boste spomnili, da je šest južnoprimorskih občin skupno z Republiškim svetom ZS Slovenije v septembru 1974 pričelo solidarnostno akcijo za pomoč enemu najbolj nerazvitih in zaostalih predelov Slovenije — Brkinom.
Brkini so zibelka partizanstva. Ti kraji so dali skoraj tri tisoč borcev, od katerih jih je padla četrtina. V Brkinih je bilo požganih 397 domačij in 334 gospodarskih poslopij. Lahko bi še naštevali podatke, ki bi ilustrirali, kaj vse so prebivalci Brkinov žrtvovali za zmago revolucije, pa ne bi nikakor mogli izpovedati vsega.
Kljub temu velikemu prispevku Brkinov k naši zmagi nad fašizmom
je bil brkinski človek pozabljen pri razvoju naše domovine. Težko je iskati odgovor na vprašanje: »Zakaj?«. Morda zato, ker je bil preveč odmaknjen od prometnih povezav in je bil prepuščen samemu sebi — hitri razvoj industrializacije je šel mimo njih.
Danes si prebivalci Brkinov želijo vsaj makadamsko cesto, ki bi jim omogočila, da bi v njihove vasi pripeljal avtobus, prišel zdravnik, da bi kmetje lahko poslali na trg svoje kmetijske pridelke. V svojih željah so zelo skromni, toda kljub temu in glede na njihovo razvitost ne morejo sami uresničiti te želje.
Skoraj vzporedno z začeto solidarnostno akcijo »Pomoč Brkinom«
smo v celotni Sloveniji glede na nujne potrebe zaradi hudega potresa solidarnostno zavest manifestirali s prebivalci Kozjanskega z dvema delovnima dnevoma oz. smo dali dvakrat po 3,5 % od svojih osebnih dohodkov.
Prebivalci Brkinov so ponovno ostali ob strani. Pa so res? Ti ljudje še vedno upajo, da beseda solidarnost ne bo ostala le beseda, temveč opredeljena vrednota naše samoupravne socialistične družbe in da bo le tokrat zaživela za Brkine.
Prebivalci šestih južnoprimorskih občin so solidarnost manifestirali z »delovnim dnem za razvoj Brkinov«, na ostale delavce v Sloveniji pa se obračajo s prošnjo in predlogom, da jim pomagamo s tem, da bi vsak delavec prispeval vsaj 5 dinarjev za razvoj Brkinov. Uspeh akcije pa bo pokazal in dokazal visoko stopnjo človečnosti in socialistične zavesti slovenskih delavcev. Prebivalcem Brkinov bo s tem dana ne le materialna ampak tudi moralna podpora v njihovih prizadevanjih za razvoj njihovega območja.
Seminar za sindikalne delavce v Bohinju
Sindikalna organizacija Save je 12. in 13. aprila 1975 organizirala seminar za člane vodstev sindikalne organizacije. Seminarja v Bohinju so se polnoštevilno udeležili predstavniki vseh izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in člani sindikalnega predsedstva. Udeležili so se ga tudi predstavniki izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata iz Rume, Totre in KTM-Protektor.
Snov, ki so jo udeleženci seminarja obravnavali, je bila zanimiva in jim je v razpravah vedno zmanjkalo časa; nosilci posameznih tem na vsa vprašanja niso utegnili odgovoriti.
Prvi dan seminarja so obravnavali naslednje: gospodarski položaj občine Kranj, problematika gospodarjenja v Sloveniji, samoupravno sporazumevanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov in samoupravna organiziranost Save.
V nedeljo, 13. aprila, pa so bile na programu teme: uveljavljanje kongresnih resolucij ZSJ in delovanje sindikata v Savi. Pri tem so obravnavali zaključke sindikalne konference, program dela osnovnih
organizacij in predsedstva ter metode dela. Na seminarju so obravnavali tudi predlog letnega načrta dela izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata za leto 1975.
S tem načrtom dela so si izvršni odbori osnovnih organizacij določili konkretne naloge, opredeljene z nosilci in roki. Osnova za nadaljnje delo so zaključki občnih zborov in sindikalne konference, ki so služili tudi za sestavo letnega načrta, z njim pa smo konkretizirali le del naših nalog.
Letni načrt je obvezen za vse osnovne organizacije. Izvršni odbori ga bodo na svojih sejah ustrezno dopolnili s specifičnimi problemi tozdov oziroma osnovnih organizacij. Predlog letnega načrta je že v obravnavi in bo z vsemi dopolnilnimi predlogi kazalec dela vseh osnovnih organizacij in celotne sindikalne organizacije Sava.
Kolikor nam je v kratkem času uspelo povprašati nekatere udeležence, je bil seminar zelo dobro pripravljen, vsebina predavanj pa izredno koristna za sindikalne delavce.
L. Mraz
Konferenca sindikata v skupnosti TOZD-ov KTM - Protektor
V mesecu januarju so bili občni zbori sindikata. Občni zbori so bili po tozdih. Izvoljeni so bili štrije novi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata. Na zborih so sprejeli letni delovni načrt, finančni načrt, pravila sindikalne organizacije in sklep o ustanovitvi sindikalne konference.
Prva seja je bila dne 10. aprila 1975. Na tej seji je bilo izvoljeno vodstvo sindikalne konference. Za predsednika je bil izvoljen Peter Rupnik, sekretarja tov. Joža Pekolj in blagajnika tov. Doroteja Ogrin. Na prvi seji so reševali nujne tekoče zadeve. Čutiti je bilo, da smo v časovni stiski in da moramo pohiteti, da nadoknadimo zamujeno. Ne bi našteval vsega gradiva s prve seje, omenil bi samo nekaj sklepnih predlogov. Delavskemu svetu skupnosti tozdov je bila predlagana komisija za razpise za vodilne uslužbence. Potrjen je bil račun za 8. marec.
Za dan žena smo obdarili vse žene
v podjetju in upokojenke z darilom in skromno zakusko. Sprejet je bil predlog, da se regres izplača kot v delovni organizaciji Sava. Vsi športni klubi v podjetju morajo predložiti predračune s planom dela, da se jih upošteva. Na prvi seji se bo ■imenovala komisija za šport, v kateri bodo predstavniki klubov in mladinske organizacije.
Sprejeti finančni načrt na občnih zborih bo potrebno zmanjšati, ker je po gospodarskem načrtu predvidena manjša dotacija. Upoštevati bo potrebno predvsem preventivno zdravstveno okrevanje, socialne pomoči, dotacije športnim klubom, krvodajalske akcije.
Letni delovni načrt bodo morali izvršni odbori v tozdih izvajata po sprejetih nalogah in rokih. Vsi sklepi in predlogi, ki se nanašajo na interese skupnosti tozdov se bodo na konferenci uskladili in posredovali v reševanje in uresničitev strokovnim službam.
Informacije iz Polikema
7
$
Delo je steklo - veliki načrti
V letošnji tretji številki je bil objavljen razgovor s tovarišem Slavkom Miheličem o novi organizaciji Save. Na vprašanje, kakšen je odnos med Savo in sozdom Polikem, je bil odgovor tak: Sava je članica Polikema. S podpisom samoupravnega sporazuma so prišle iz Save v Polikem nekatere funkcije, ki so bile nujne za začetek delovanja sozda. Po dogovoru te službe delajo za Savo in za Polikem. Poudariti pa je treba, da je to prehodno obdobje, v katerem bodo vsa dela usklajena. Slejkoprej bo več dejavnosti, ki so zdaj v Savi in drugih članicah Polikema, prenešeno na raven sozda. S tem bo tudi delo bolj racionalno in učinki večji.
No, in ker je Sava članica Polikema, sem prepričan, da vas zanima, kako sestavljena organizacija deluje, katerih nalog so se najprej lotili, kakšne težave so, idr.
Za razgovor sem prosil tov. Janeza Beravsa, generalnega direktorja sozda Polikem.
— Kakšna je osnovna orientacija dela v sozdu Polikem?
Osnovna orientacija dela sozda Polikem je v združevanju dela in sredstev podpisnic sporazuma. Ta sporazum predvideva združevanje dela na področju večine funkcij (marketing, izvoz, uvoz, finance, interna banka, propaganda, izobraževanje, informiranje itd). Kot nosilec razvoja slovenske organske kemijske industrije bo Polikem v ta namen združeval potrebna sredstva. Trenutno že delamo na združevanju sredstev za izgradnjo tovarne anhi-drida ftalne kisline pri organizaciji združenega dela IPLAS v Kopru ter sofinanciranje » Feasibility study« za projekt rafinerije in petrokemije pri ozdu SERMIN v Kopru.
Lahko trdimo, da je večina naših orientacij v skladu z analizami 3. seje CK ZKS. Tako smo tudi začeli z akcijo za ustavno organiziranost podpisnic, ki še niso ustanovile tozdov.
Prav tako je v teku povezovanje v branžah, kot so: Melamin, Donit in Svit, nato Color, Helios, Jub in Yugocryl in končno Sava z vsemi pripojenimi skupnostmi tozdov. Ta naloga je izredno zahtevna, če hočemo, da bomo dosegli temeljno načelo združitve, to je predvsem skupno racionalno delo, združevanje določenih poslovnih funkcij, poenotenje programov dela itd. Naša osnovna orientacija v letu 1975 pa je podana v osnutku dogovora o gospodarskem načrtu, ki je v obravnavi pri vseh naših članicah.
V prvem poglavju tega dogovora so namreč začrtane smernice poslovne politike kot dogovorjene smernice za usklajeno poslovno politiko sozda. V prvem poslovnem letu novega sozda je osnovna skupna naloga, da dosledno uveljavimo ustavno pravico in dolžnost delavcev, da se povsod, kjer so za to dani pogoji, organizirajo tozdi in te glede na svoje Skupne interese povežejo v širše oblike združenega dela.
— Ali je začeto in kako — temeljno načelo združitve, to je skupno racionalno delo na področju združevanja sredstev, združevanja določenih poslovnih funkcij, poenotenje programov dela, idr.?
To vprašanje je povezano s prvim, kajti temeljno načelo združitve se je v bistvu začelo uresničevati v praksi, na podlagi dogovorov o skupni poslovni politiki, ki so pravkar v teku.
— Kateri večji problemi se pojavljajo v Polikemu?
Precejšnji problemi se pojavljajo pri usklajevanju posamičnih interesov, ki jih zastopajo nekatere podjetniške strukture v delovnih organizacijah, ki še vedno niso ali pa
nočejo doumeti ciljev, določenih s sporazumom o združevanju in pri katerih še vedno prevladujejo kratkoročni poslovni ali drugi interesi. Problem predstavljajo tudi prostori,
Janez Beravs
saj sedanji prostori v Savi Kranj ter v Astri in Chemu v Ljubljani ne zadostujejo že za sedanje potrebe skupnih služb. Položaj bo še težji, ko bodo prišli sodelavci, ki jih moramo še zaposliti. Pri pridobivanju novih kadrov pa smo naleteli na precej težak problem, to je na sistem nagrajevanja. Ta sistem še ni urejen pri podpisnicah, kaj šele pri skupnih službah Polikema. Kljub temu, da je še veliko delovnih mest nezasedenih, ker ne moremo ugoditi zahtevam novih sodelavcev po višini osebnih dohodkov, ki so sedaj v Ljubljani »običajni«, pa nekateri vztrajajo, da bi se morala višina osebnih dohodkov ravnati po višini
Plan sredstev skupne porabe
osebnih dohodkov pri eni od podpisnic, npr. po Savi Kranj. Da se je skupnim službam Polikema zelo težko primerjati s podpisnicami, naj služi tabela plana sredstev skupne porabe za leto 1975.
Iz tabele je razvidno, da podpisnice razpolagajo z zelo različnimi sredstvi, kar pomeni, da je, ne samo višina osebnih dohodkov in skupna poraba zelo različna, temveč tudi pogledi na te probleme.
Najtežji problem pa verjetno pomeni usklajevanje obstoječih in razvojnih programov proizvodnje znotraj Polikema, med delovnimi organizacijami Polikema in drugimi ozdi (npr. Melamin — Lesonit, Sava — Mežica, itd), zlasti pa še usklajevanje s kemijsko industrijo v drugih republikah, ki pa še sploh ni začelo.
Organiziranost v sozdu je popolnoma nova oblika združevanja (zakon o organizacijah združenega dela je šele v pripravi), zaradi česar tudi nimamo veliko izkušenj. Torej je popolnoma jasno, da naletimo na niz težav, kakor pri vsakem novem delu. Jasno je, da so to le začetne težave, tu pa je naloga skupnih služb, da delujejo v smislu usklajevanja različnih konceptov s ciljem, da se čimprej uresniči temeljno načelo združitve.
— Ali že deluje in kako povezava trgovina — proizvodnja med članicami Polikema?
Povezovanje trgovine in proizvodnje je še vedno pri začetnih korakih. To je tudi ena naših najtežjih nalog in zato dolgotrajna in zapletena. Strokovno delo, pripravo informacij in analiz za to povezavo smo poverili Inštitutu za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave (ITEO) v Ljubljani, ki mora končati to delo skupaj z našimi strokovnimi službami do junija letos.
Izvedene so bile že naslednje akcije: dogovor o skupnem financiranju skladišč na Reki, sodelovanje na področju računalništva, dogovarjanje o skupnem skladišču za članice v Nišu, itd. Kot najnujnejše pa se sedaj vrše priprave za organiziranje tozdov v trgovinskih delovnih organizacijah povsod tam, kjer obstajajo za to pogoji, skladno z ustavnimi določili.
Delovne organizacije	Za stan. namene iz prisp.	Za stan. namene iz SSP	Za druge namene iz SSP	Skupaj plan SSP	Sklad SSP na popr. zaposl.
1. Arbo Ljubljana	100.097	182.865	120.900	403.862	8.242
2. Color Medvode	3,305.000	750.000	1,622.000	5,677.000	9.995
3. Donit Medvode	5,614.000	500.000	3,400.000	9,514.000	7.798
4. Helios Domžale	1,800.000	—	2,814.610	4,614.610	6.500
5. Jub Dol pri Lj.	642.445	300.000	350.000	1,292.445	6.398
6. Melamin Kočevje	799.370	260.000	640.000	1,699.370	4.800
7. Sava Kranj	28,182.000	14,235.000	16,240.000	58,657.000	10.084
8. Svit Kamnik	2,300.000	3,000.000	—	5,300.000	8.333
9. Yugocryl Ljubljana	162.577	350.000	50.000	562.577	33.093
Skupaj					
proizv. del. org.	42,905.489	19,577.865	25,237.510	87,720.864	9.164
10. Astra Ljubljana	3,330.000	2,000.000	2,000.000	7,330.000	7.564
11. Chemo Ljubljana	612.000	—	1,000.000	1,612.000	3.838
12. Commerce Lj.	1,562.000	3,652.000	4,075.000	9,289.000	20.282
13. Kemija-impex Lj.	—	700.000	800.000	1,500.000	10.870
Skupaj trg. del. org.	5,504.000	6,352.000	7,875.000	19,731.000	9.940
Skupaj	49,642.204	25,929.865	33,976.353	109,548.422	9.357
TOVARNA BARV IN LAKOV MEDVODE SLOVENIJA JUGOSLAVIJA


Commerce
Ijtibljene. Jogo»Uvl)a
'DONIT'
KEMIČNA
INDUSTRIJA
MEDVODE
€
kemična industrija Domžale
li
kemična industrija
dol pri ljubljani
KBMltS*
TOV«**«
•tm Kotrui
M E L A

SdVCL
Kraiu,™
m
Svit fiamnik
d
yugocryj
IJUSUANA JUGOSLAVIJA
' SERMIN
-UstrIL
veletrgovina! * LJUBLJANA
WIZVOZ — uvoz \™ ■ / LJUBLJANA — TITOVA 25
¥
^„CHEMO“
TRGOVINA S KEMIČNO-TEHNIČNIMI PROIZVODI NA DEBELO LJUBLJANA
8
Praznik
Dvojno majsko praznovanje
Že tretje desetletje mladi Jugoslavije in Tito skupaj praznujemo 25. maj — predsednikov rojstni dan in dan mladosti. Neuradno je to skupni majski praznik že od prvega leta svobode v novi Jugoslaviji. Prijateljstvo Tita in mladine je bilo vedno grajeno na obojestranskem zaupanju, na skupni veri, da naša revolucija ni last samo ene generacije, da ima vsaka svoje posebne odgovornosti za njen uspeh.
Josip Broz-Tito je prišel v vodstvo partije pred več kot 35 leti. Z novim 45-letnim generalnim sekretarjem v vodstvu partije je bilo sprejeto stališče: brez močne, revolucionarne mladine ne moremo uspešno pripraviti revolucije. SKOJ je bil hitro obnovljen, kadrovsko okrepljen in v letih pred vojno že razvijal živahno aktivnost, tako z legalnimi in ilegalnimi oblikami dela. Na zaupanje, ki ga je tovariš Tito v težkih letih gradil na mladih, so mu mladi odgovorili s svojim zaupanjem v še težjih letih osvobodilne borbe in oborožene revolucije, tričetrtine
borcev Titove vojske so bili mladinci. Na koncu zmagovite poti partizanske armade je bilo v njej večje število polkovnikov, ki so bili šele na začetku tridesetih let življenja.
Samo nekaj dni po osvoboditvi domovine, maja 1945. leta, se je porodila ideja, da mladi na originalen način čestitajo maršalu za njegov, takrat 53. rojstni dan. Pravijo, da se je ideja rodila kragujevškim gimnazijcem. Čestitko za rojstni dan, s podpisi vseh fantov dn deklet v tem mestu, v obliki knjige, so v štafetnem teku prinesli v Beograd in jo 25. maja izročili maršalu Titu. Ideja
o štafeti je bila sprejeta kot splošno jugoslovanska mladinska akcija.
Tako je bila rojena štafeta: Titova dn mladinska. Mlade generacije so se menjale, majska tradicija pa je ohranjena, tudi zato, ker so ji iz leta v leto, mnogokrat tudi na pobudo predsednika Tita — dane nove vsebine. Predsednik je vedno želel, da bi bil to praznik mladih, mladi pa žele, da je to prispevek k praznovanju rojstnega dne našega Tita. Iz tega je bil 25. maj proglašen za dan mladosti (1957. leta).
Majski dnevi so postali simbol štafete in priložnost, da mladi in vsi delovni ljudje sporoče tovarišu Titu spontane in tople čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu in da tudi mladina doživi svoje praznike. Za te priložnosti je v Jugoslaviji več sto mladinskih festivalov, tekmovanj mladih proizvajalcev, športnih turnirjev ...
Praznovanje letošnjega maja mladih in Tita je bogatejše, saj v tem letu, v tem maiu praznujemo tudi 30 let svobode. Predsednik in mi vsi z njim, ob njegovem jubileju, 83. rojstnem dnevu praznujemo še eno pomembno obletnico — Titovih 39 let v vodstvu partije. Zveza sociali-
stične mladine praznuje svojo triintrideseto obletnico obstoja in osemnajst let prvega dneva mladosti. Vse je v znamenju ustvarjalnosti mladih — vse nas spominja na velike obletnice.
Letošnji program zaključnih svečanosti je obsežen. 25. maj — označen s tradicionalno zaključno prireditvijo na stadionu JLA, na kateri bodo predsedniku Titu izročili štafeto mladosti s pozdravnimi besedami mladine in vseh narodov Jugo-s lovi j e: S TITOM, zahvaljujoč njegovemu prispevku, je naša revolucija vedno čvrsto odbijala vse nevarnosti in ni nikoli obstala. Nikoli se ni izneverila svojemu osnovnemu programskemu načelu, da nič, kar je doseženo, ne more biti tako sveto, da se ne bi moglo zamenjati z nečim boljšim, naprednejšim, bolj humanim.
Takšna revolucija je imela vedno ob sebi mlado generacijo, mladi pa so imeli vedno revolucionarja — Tita. To pa je ena od »skrivnosti« skupne enotnosti našega predsednika in mladosti naše domovine.
Po Tanjugu — prevedel L. Mraz
Imeti Titov podpis v članski izkaznici ZK — to je bila želja mladih udeležencev kongresa in predsednik jih je ljubeznivo izpolnjeval. To pa je spomin, ki se bo dolgo ohranil.
Drugi
samostojni koncert okteta Sava
Pesem, človekova zvesta spremljevalka od zibelke do groba, ki lahko tako izrazito ponazarja vsakovrstna doživetja ob različnih veselih in žalostnih priložnostih, je Slovencem takorekoč v krvi. Zato ni nič čudnega, če jo gojimo v najrazličnejših sredinah in v številnih zasedbah.
Ljubezen in spoštovanje do pesmi, predvsem domače, narodne, 'je bila vodilo tudi osmim mladim Savča-nom, ki so se leta 1967 odločili, da ustanovijo Vokalni oktet Sava. Nekoliko pa jih je k temu spodbudila tudi folklorna plesna skupina, ki je delovala pod okriljem tovarne že tretje leto. Pevci in plesalci so se
dogovorili, da bodo svoja programa usklajevali ter tako pripravili skupen, stilno enoten in v narodnem tonu ubran program, s katerim bi lahko ob raznih prazničnih dneh popestrili proslave v delovni organizaciji, hkrati pa bi se z njim počasi uveljavljali tudi izven njenega področja.
Cilj delovanja osmih pevcev pa je bil tudi širši, zahtevnejši in razno-vrstnejši celovečerni program, ki bi ga pripravili sami. Na poti do tega cilja je bilo treba premagati precej težav. V sedmih letih svojega obstoja je Vokalni oktet Sava trikrat zamenjal umetniško vodjo in petkrat zasedbo. Kljub temu prizadevni organizatorji niso obupali.
Trdo delo je rodilo sadove. Nastopi na proslavah v delovni organizaciji, radijska snemanja, nastopi v ožji in širši domovini ali pred več tisoč gledalci v Avstriji, Italiji, Franciji, na Poljskem.
V soboto, 12. aprila, je Vokalni oktet Sava imel svoj drugi samostojni koncert z novim programom. Poslušalcem v Prešernovem gledališču, ki so napolnili dvorano skoraj do zadnjega sedeža, so se predstavili s programom slovenskih narod-
S samostojnega koncerta savskega
nih in umetnih pesmi. Svojo visoko umetniško raven pa so podkrepili z izvajanjem črnskih duhovnih pesmi in pesmimi drugih narodov.
Kakšna naj bo splošna ocena koncerta? Zapisati je treba, da so bili poslušalci navdušeni nad izvajanjem in prevladovalo je mnenje, da fantje pojo sila ubrano. Bilo je nekaj pripomb na izbor pesmi, saj so neka-
okteta v Prešernovem gledališču
teri prisotni pogrešali njihovim ušesom znane pesmi.
Kljub temu upamo, da jim ta koncert ne bo pomenil samo zadovoljstvo po opravljenem delu, ampak vzpodbudo za njihovo nadaljnjo umetniško rast. Njihov uspeh je tudi naš; uspeh delovne organizacije, katere ime nosijo.
4' c c,-	. J- J. .
Priznanje za delo
9
Srebrni znak sindikata...
(Nadaljevanje z 2. strani)
nji in z dopolnilnim izobraževanjem najprej končal srednjo tehnično gumarsko šolo, nato pa še višjo šolo za organizacijo dela. V času svojega službovanja je bil štiri leta inštruktor v izobraževalnem centru, nato tri deta kadrovik v kadrovski službi, sedaj pa je vodja oddelka za kadrovanje.
Ves čas svojega dela v naši delovni organizaciji se je aktivno vključeval v samoupravno in družbenopolitično življenje. Od leta 1964 je član ZK in so mu med ostalim bile zaupane naslednje pomembnejše funkcije: v mandatni dobi 1965/66 je bil član tovarniškega komiteja ZK in član različnih odborov pri ZK, zelo aktivno je delal v mladinski organizaciji in je bil v mandatni dobi 1966/67 tudi njen predsednik, vsa leta pa je posebno aktivno delal v sindikalni organizaciji, in je v mandatni dobi 1973/74 opravljal funkcijo podpredsednika predsedstva konference.
Njegove sedanje funkcije so:
—	delegat sveta Zveze sindikatov Jugoslavije,
—	član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije,
—	član komisije za organiziranost ZK v delovni organizaciji,
—	predsednik koordinacijskega odbora sindikata Polikem,
—	predsednik občinskega odbora za kemijo Kranj,
—	član občinske komisije za samoupravljanje,
—	delegat republiškega odbora za kemijo,
—	član komisije za izobraževanje pri republiškem odboru za kemijo,
—	član delegacije krajevne skupnosti v odboru krajevne skupnosti občine Kranj,
—	član republiške skupščine za otroško varstvo,
—	član Zveze rezervnih vojaških starešin.
Tov. Čopek je izredno požrtvovalen, marljiv in vesten družbenopolitičen delavec, saj potrjuje to že dejstvo, da je ob rednem delu končal srednjo in višjo šolo, sedaj pa obiskuje visoko šolo za organizacijo dela.
Uspešno zastopa našo delovno organizacijo oziroma sindikalno organizacijo na ravni občine, republike in zveze ter zato žrtvuje veliko prostega časa. Brezkompromisno se bori za uresničitev partijskih — sindikalnih kongresnih dokumentov ter za uresničitev vloge delavskega razreda.
Iz navedenega je razvidno, da je njegovo strokovno in družbenopolitično delo zelo aktivno, da je v tem veliko prispeval k uspehom delovne organizacije in celotne družbene skupnosti.
Anton Bajuk
Po končani osemletki se je vpisal v poklicno gumarsko šolo in jo leta 1962 uspešno končal ter se zaposlil kot kvalificiran gumar. Najprej je delal tri leta v proizvodnji kot kon-fekcioner cevi, nato pa sedem let v kontroli kvalitete izdelkov. Zadnje dve leti pa opravlja delo sekretarja družbenopolitičnih organizacij, kamor je bil razporejen po prihodu iz srednje politične šole pri CK ZKS. Član ZKS je od leta 1963.
Takoj, ko se je zaposlil v naši delovni organizaciji, se je aktivno vključil tudi v družbenopolitično
življenje, kar dokazujejo naslednje pomembnejše funkcije, ki jih je v preteklosti opravljal: v mandatni dobi 1962/64 je bil član in predsednik kluba mladih proizvajalcev pri TK ZMS v Savi ter član komisije za povečanje produktivnosti dela pri občinskem komiteju ZMS Kranj, 1968/70. leta je bil član občinskega komiteja ZMS Kranj, 1970/72 predsednik nadzornega odbora pri OK ZMS Kranj, 1970 je bil tajnik izvršnega odbora sindikalne organizacije
in član odbora za informiranje, 1973/75. leta je bil sekretar predsedstva sindikalne konference, član sveta ZK in član kadrovske komisije pri svetu ZK Sava.
Tov. Bajuk živi s kolektivom in mu posveča ves prosti čas. Je neumoren družbenopolitični delavec, ki s pravilnimi političnimi stališči vpliva na svoje sodelavce, posebno še na mlade v delovni organizaciji in v širši družbeni skupnosti.
Posebno moramo poudariti njegovo vlogo oziroma njegov prispevek h kulturnemu življenju, saj je eden od redkih nosilcev kulturne dejavnosti v Savi. Je najbolj zaslužen za uspešen razvoj in današnjo kvalitetno raven folklorne skupine Save ter pobudnik skoraj vseh akcij za dvig kulturne ravni delavcev Save. Nikoli ne odreče sodelovanja oziroma pomoči samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacij am. Trdimo lahko, da kot komunist postavlja skupne cilje delovne organizacije pri uresničevanju ustave in kongresnih dokumentov daleč pred svoje osebne cilje.
Sedaj opravlja naslednje pomembnejše funkcije: je delegat političnega zbora Skupščine občine Kranj, predsednik komisije za verifikacijo in imenitna vprašanja pri družbenopolitičnem zboru, član občinske konference ZKS Kranj, tajnik komisije za organiziranost in razvoj ZK pri OK ZKS Kranj, predsednik za prošnje in pritožbe pri OK ZSM Kranj, predsednik folklorne skupine Sava, predsednik delavskega sveta SDS strokovnih sektorjev in predsednik centralnega delavskega sveta delovne organizacije Sava.
Prepričani smo, da je s svojim družbenopolitičnim delom opravičil pravilnost odločitve šolanja na sred-
nji politični šoli pri CK ZKS in da je veliko prispeval delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti.
Alojz Veselič
Po končani osnovni šoli se je vpisal v industrijsko gumarsko šolo v Kranju in jo leta 1957 uspešno končal.
Z dopolnilnim izobraževanjem je 1974. leta uspešno zaključil srednjo gumarsko šolo. V podjetju je zaposlen od 10. 8.1957, to je 16 let.
Njegovo družbenopolitično delo se je začelo v mladinski in taborniški organizaciji, v katerih je opravljal naslednje funkcije:
—	1963/1965. leta je bil sekretar mladinske organizacije,
—	1966. leta je bil profesionalni sekretar OK ZM v Kranju,
—	1967. leta je bil načelnik taborniškega odreda Stražnjih ognjev.
V	članstvo ZK je bil sprejet 3.7. 1963. leta. Kot dober komunist je v organizaciji opravljal različne funkcije in se vedno boril za uresničitev politike ZKJ.
—	1962. leta je bil sekretar oddelka ZK velopnevmatike in kadrovske službe,
—	1965. leta je bil član TK ZK Sava in predsednik ideološke komisije,
—	1972. leta je bil član komisije za organiziranost in razvoj samoupravljanja.
Posebne vrednosti je njegovo delo v samoupravnih organih in sindikalni organizaciji, v kateri še vedno uspešno deluje.
—	1963/64. leta je bil član upravnega odbora,
—	1964/65 je bil predsednik komisije za delitev osebnih dohodkov.
V	sindikalni organizaciji je opravljal naslednje funkcije:
—	1972 je bil predsednik kadrovske komisije,
—	1973. leta je bil tajnik osnovne organizacije sindikata v tovarni,
—	1975. leta je predsednik kadrovske komisije,
—	1975. leta je podpredsednik predsedstva sindikata v delovni organizaciji Sava.
Vseskozi je zelo vesten delavec in dane naloge zanesljivo in pravočasno opravlja. Ima pravilen odnos do
Gostovali v Markuševcu
V soboto, 19. aprila 1975, so savski folkloristi gostovali s celovečernim programom v Markuševcu pri Zagrebu na povabilo tamkajšnje folklorne skupine.
Že ob prihodu v ta idilični trg so naši plesalci in plesalke ugotovili, da tamkajšnji prebivalci nadvse cenijo pristno folklorno vzdušje.
Pripravili so jim prijeten sprejem, na katerem se je trlo mladih in starih, vsi z isto željo, da doživijo večer slovenske folklore in vidijo plese drugih jugoslovanskih narodov.
Vzdušje v dvorani, kjer so nastopili, je bilo nepopisno. Malokje naletimo na tako občinstvo, so mi ob vrnitvi povedali člani folklorne skupine. Ob zaključku programa jim je organizator poklonil spominsko darilo in jih povabil na večerjo. Člani folklorne skupine so bili gostje v domovih markuševskih folkloristov, kjer so jih sprejeli nadvse prisrčno.
Enako se jim je godilo tudi drugega dne, ko so obiskali nekatere vasi v bližini Markuševca. V vsaki vasi so bili deležni izredne pozorno-
družbene lastnine proizvajalnih sredstev.
S svojo vestnostjo in disciplino ter z naprednim mišljenjem vpliva na mlade in jih pravilno usmerja.
Sedaj aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah in je podpredsednik sindikalne organizacije, član predsedstva sindikalne organizacije Sava, član OK ZK Kranj, član konference kemične industrije Kranj
in član komisije za organiziranost in razvoj ZK pri OK ZK Kranj.
S svojim delovanjem je dokazal svojo razredno usmeritev, saj je svojo družbenopolitično aktivnost začel kot neposredni proizvajalec. Poleg tega je zelo dober organizator in pobudnik mnogih akcij.
Pri svojem delovanju se zavzema za socialno varnost in blaginjo delovnih ljudi in ima izreden posluh za tegobe socialno šibkih delavcev.
Vseskozi je družbenopolitično aktiven in angažiran pri razvoju samo-upravnih odnosov v delovni organizaciji kakor tudi v širši družbenopolitični skupnosti.
s ti. Pred mnogimi hišami se je oglasila narodna pesem in se zavrtel plesni par, domačini so bili navdušeni.
V soboto, 26. aprila, je folklorna skupina iz Markuševcev vrnila obisk naši folklorni skupini. S svojim celovečernim programom je nastopila v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju.
10
Marketing
Odgovor:
Pomen reprezentančnih brošur, prospektov ...
»Komu naj služi današnja savska reklama in propaganda, ki je tudi draga. (Pokazali so nam reprezentančno brošuro Katalog naših proizvodov). Ni kaj reči, zares lepa, dragocen papir, večbarvni tisk. Te brošure pa lahko uporabi samo šef avtoparka v delovni organizaciji, nikakor pa ne šofer.«
To je stavek, ki sem ga med drugim zapisal v reportažo iz prodajalne Beograd. Reportaža je bila objavljena v 23/24 številki Save, 28. decembra 1974. Kmalu po izidu omenjene informacije me je poklical tov. Viktor Mramor, vodja oddelka za stike z javnostjo. Opozoril je, da so zapisane tudi nekate-tere netočnosti. Zaradi obremenjenosti so odgovor pripravili šele sedaj, vendar sem prepričan, da bo zanimiv za marsikoga izmed vas.
»Ni nam poznano, katero brošuro ima pisec v mislih, ki jo je poimenoval z besedo reprezentančno, v oklepaju pa zapisal ( katalog naših proizvodov). Iz tega zapisa ne moremo ugotoviti, za kateri katalog gre.
Z zadovoljstvom pa lahko rečem, da smo veseli te kritike, kajti to je za naš oddelek pohvala. Tako kot je pisec ugotovil, da je katalog lep in okusno opremljen, to so ugotovili ali pa še bodo tisoči potrošnikov oziroma naših poslovnih sodelavcev, ki so katalog videli ali pa ga še bodo. In če k temu dodamo, da tudi ta katalog predstavlja naše podjetje navzven, bo Sava v očeh tistih, ki so Savin katalog videli, veliko pridobila, če si je priča ustvarila lepo mnenje o našem katalogu, si je nehote ustvarila tudi lepo mišljenje o Savi, kar pa je neprecenljive vrednosti v primerjavi z očitano »drago« reklamo. Katalog je dosegel želeni učinek.
Mimogrede bi še povedal, da našemu oddelku često očitajo nekateri Savčani, da so naši katalogi celo preskromni. Zategadelj mislim, da je povsem razumljivo, da uporabljamo tudi barvni tisk.
Povedal bom, da tudi strokovna literatura navaja, kako naj bodo izdelani katalogi. Med drugim tudi priznani strokovnjak, avtor knjige Ekonomska propaganda Josip Su-dar, navaja, da mora biti zunanji
videz kataloga reprezentativen in prvorazredne izdelave.
Poleg tega naj omenim, da je vse tiskano gradivo kot izdelek našega
Viktor Mramor
oddelka namenjeno, da uporabnikom koristno služi, istočasno pa mora doseči svoj reklamni učinek. Zato mora biti naše tiskano gradivo upadljivo, da pritegne pozornost.
Žal pa nekateri, ki se strokovno ne spoznajo na to področje, skušajo z ne vem kakšnimi nameni vplivati na obliko in izvedbo katalogov. Nič nimamo proti, umestne kritike bomo upoštevali, če bodo v skladu s strokovnostjo, z našimi cilji in v korist Save.
Pisec je med drugim omenil, da te brošure lahko uporabi le šef avtoparka v delovni organizaciji. Po tem besedilu sklepam, da gre za katalog »osebna vozila in ustrezni plašči«. žal s piscem ne bi soglašal, da šofer tega gradiva ne more uporabljati. Katalog je pripravljen v sodelovanju z oddelkom za planiranje proizvodov v marketingu in s tehnološko pripravo proizvodnje za avtopnevmatiko. Vse besedilo je napisano v slovenskem in srbohr-vatskem jeziku. Vpisane so oznake platišča, zračni pritisk spredaj — zadaj, ustrezna dimenzija radialnega plašča, če je originalno vozilo opremljeno z diagonalnimi avtopla-šči, in zopet zračni pritisk za radialne plašče spredaj in zadaj. Vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri izdelavi tega kataloga, so prepričani, da je katalog dovolj jasen in razumljiv tudi za poprečno razgledanega šoferja. Med tem obdobjem smo izdali tudi tabelo dopustnih obremenitev avtoplaščev za tovorna vozila. Slednja pa so namenjena predvsem za vodje avtoparkov in vzdrževanja ter drugih uporabnikov avtoplaščev. V drugi polovici tega leta bomo izdali popoln tehnični priročnik v več jezikih. To gradivo je zelo obširno in je za sedaj še v pripravi v našem oddelku. V kratkem bomo izdali katalog profilov v slovenščini, srbohrvaščini in tujih jezikih.
Oddelek za odnose z javnostjo zaposluje štiri delavce. Vsa dejavnost propagande in reklame poteka v tem oddelku. Razumljivo pa je, da sodelujemo z oddelki znotraj marketinga kakor tudi izven s tehnološkimi pripravami proizvodnje in prodajnimi službami.
Oddelek pripravlja vrste osnutkov za kataloge, prospekte, letake, ogledne kartone, etikete, embalažo, plakate, oglase, reklamne in obvestilne napise, nalepke, glave dopisov in vseh drugih obrazcev. Razumljivo je, da se nanaša pri tem skrb oddelka na vse od priprave podatkov, lektoriranja in prevaja-
nja besedil, izvajanja korektur in sodelovanja z izvajalci, dokler delo ni zaključeno.
V oddelku imamo na skrbi celotno organizacijo udeležbe na sejmih. Naša delovna organizacija se redno udeležuje petih važnejših jugoslovanskih sejmov, občasno še na nekaterih manjših doma in preko Ju-goslavijapublik občasno v tujini. Ko govorimo o organizaciji sejma, imam v mislih izbor in pripravo eksponatov (sodelava PS in KK), izdelava idejnega in končnega načrta, priprava reklamnih besedil. Zbiranje ponudb za mizarska dela in še razna predvidena in nepredvidena dogajanja, ki so nujno povezana s to dejavnostjo zaradi časovnih stisk, ki jo spremljajo do uresničitve. To je samo grob opis, ker podrobnosti, ki jih kar mrgoli, ne nameravam omenjati na tem mestu.
Razumljivo je, da naš oddelek pripravlja tudi finančni načrt za celotno dejavnost oddelka, vodi evidenco stroškov, da le-te prekoračimo v okviru skupnosti tozdov in tozdov. Oddelek skrbi tudi za objavo raznih reportaž in člankov o Savi v časnikih, revijah in posebnih izdajah. Prav tako pismeno odgovarjamo vsem prosilcem, ki nas prosijo za kataloge, značke, nalepke kakor tudi številnim športnim društvom, šolam, organizacijam in posameznikom, ki se obračajo na nas z raznovrstnimi željami in ponudbami. Prav tako primemo sprejemamo številne stranke, ki se vsakodnevno oglašajo bodisi zaradi morebitnega oglašanja v časnikih, revijah, zbornikih, priročnikih, adresarjih, telefonskih in teleks imenikih in drugih publikacij.
Številne stranke prihajajo, ker nudijo razne grafične usluge, drugi zopet zbirajo sredstva v humanitarne namene in izboljšanje gmotnega stanja raznih dmštev, šol in ustanov s fizično prizadetimi in onemoglimi ljudmi.
Še in še bi lahko našteval dela, ki jih opravljamo v oddelku, vendar to ni bil namen. Poskušal sem vsaj grobo prikazati, s čim se ukvarja naš oddelek. Nikar ne mislite, da vse tako gladko teče. Spoprijemati se moramo s številnimi problemi in jih razreševati, ko se pojavljajo pri izpolnjevanju naših nalog.
TOTRIN IZVOZ V ZSSR
Vsem je poznana naša zunanjetrgovinska problematika: pretiran uvoz, premajhne možnosti in včasih tudi premalo volje za izvoz; vse to vpliva na to, da je naša zunanjetrgovinska bilanca negativna. Naša skupnost tozdov si že od nekdaj prizadeva, da bi s svojimi izdelki prodrla tudi na mednarodni trg. Tako tozd Tovarna pozamenterije kakor tozd Tovarna izdelkov iz plastičnih mas sta v preteklosti vložili precej sredstev v prizadevanja za prodajo izdelkov v izvoz. V prejšnjih letih je bilo nekaj manjših uspehov, vendar pa so se rezultati prizadevanj in vlaganj pokazali v pravi luči šele konec prejšnjega leta. V aranžmaju s podjetjem Slovenijales smo zaključili za izvoz v Sovjetsko zvezo 1000 ton PVC cevi in 1000 ton cevi iz trdega polietilena, kar predstavlja vrednost okrog dveh milijard starih dinarjev. Morda je še pomembnejše od te številke dejstvo, da predstavlja vse to le poskusno količino, kajti v Sovjetski zvezi razmišljajo o petletni pogodbi za dobavo plastičnih cevi
iz Jugoslavije. V ta posel so vključeni tudi drugi proizvajalci cevi in naša pogodbena količina predstavlja nekaj več kot petino celotnega posla. Naš delež, tj. 1100 ton cevi, moramo dobaviti do j lini ja meseca. Izgleda, da bomo kljub temu nekaterim težavam v tem uspeli, saj smo do danes izvozili že nad 700 ton. Proizvodnja teče neprekinjeno tudi vse sobote in vse nedelje, saj se vsi v Totri zavedajo, da bi z neizpolnjevanjem pogodbe ne škodovali samo naši delovni organizaciji, ampak lahko tudi vsej jugoslovanski skupnosti. Tako so prav po zaslugi tega izvoznega posla naše proizvodne zmogljivosti v Tovarni izdelkov iz plastičnih mas zasedene stoodstotno. Kar je pri izvozu cevi v Sovjetsko zvezo še razveseljivo, je tudi prodajna cena, ki je za nas stimulativna.
Vse to nam bo dalo pri nadaljnjih prizadevanjih za izvoz naših izdelkov še več volje, ki bo po vsej verjetnosti prejalislej poplačana z uspehom.
—ps
Kolekcija naše »drage« reklame
11
Marketing
Prodajo avtopnevmatike v letu 1975
Ob analizi plana prodaje za leto 1975 smo lahko ugotovili nekatere značilnosti, predvsem v primerjavi s planom oziroma realizacijo prodaje v preteklem letu. Tako naj bi se prodaja povečala približno za četrtino. Pri tem naj bi se najbolj zvišala izvoz in promet za prvo opremo (tovarne vozil), povečala naj
ugotovili, da nam je v tem letu, če ne pride do kakšnih posebnih dogodkov, na katere pa nimamo vpliva, prodaja celotne proizvodnje pnevmatike zagotovljena.
Kot je znano, je v tem letu Sava začela s proizvodnjo radialnih plaščev z jeklenim pasom za osebna vozila in radialno pnevmatiko za
Kljub vsem problemom bodo v prodaji TAP skušali prodati vse
bi se tudi prodaja pnevmatike preko POS, medtem ko bi naj relativno manj prodali ostalim veletr-govskim podjetjem. S tako analizo predvidene realizacije po posameznih prodajnih poteh smo lahko
prav nič ne zaostaja za uvoženo, in tako je tudi mnenje jugoslovanskih voznikov. Pri tem pa moramo ugotoviti, da imamo opravka z nekaterimi pojavi, ki bi se lahko negativno odrazili na prodaji avtoplaščev na našem trgu. V zadnjem času so se zaradi višjih proizvodnih stroškov povečale cene pnevmatike, kar pri manjšem interesu potrošnikov ne more ugodno vplivati na prodajo. Zaskrbljujoča je tudi vse večja splošna nelikvidnost, saj določen del naših kupcev ni sposoben plačevati svojih obveznosti v predvidenih plačilnih rokih. To seveda negativno vpliva na prodajo, saj moramo pri dobavah selekcionirati kupce in dobavljati pnevmatiko le plačilno sposobnim. Tako se teže prodajajo taki izdelki, ki jih trgov-
ska podjetja ne morejo takoj prodati naprej svojih potrošnikom.
Ne moremo pa še predvideti posledic, ki nam jih bo lahko prinesel ogromen uvoz pnevmatike v preteklem letu. Kot sem prej omenil, svetovni proizvajalci pnevmatike iščejo tržišča, ki lahko sprejmejo večje količine avtoplaščev. Jugoslavija je na žalost ena takih držav, ki se ni uspela uspešno ubraniti pritiska in ni zaščitila, kot mnoge druge dežele, domače proizvodnje pnevmatike. Tako smo priča stihijskemu uvozu avtoplaščev najrazličnejših vrst, popolnoma neurejeno in nenačrtno. Kar je še huje, pnevmatiko uvažajo nekatera trgovska podjetja, ki strokovno sploh niso usposobljena za promet s pnevmatiko. Kot sem že omenil, za sedaj posledic tega stanja še ni mogoče predvideti, saj niti nimamo celotnega pregleda nad tem, kaj vse je bilo uvoženo in pod kakšnimi pogoji.
Izgledi prodaje avtopnevmatike do konca leta
tovorna vozila. Pri tem je prva v Jugoslaviji, kar bo vsekakor utrdilo naš sloves naprednega proizvajalca, ki prav nič ne zaostaja za svetovno znanimi tovarnami pnevmatike.
Čeprav iz prej povedanega izgledi niso preveč vzpodbudni, menim, da ni potreba, da bi bili preveč zaskrbljeni. Pri izvozu se nam poleg že znanih poslovnih stikov, ki jih moramo poglobiti, odpirajo možnosti prodaje v nekatere vzhodne države in dežele v razvoju. Na domačem trgu pa se zanašamo po eni strani na solidnost naših večjih kupcev ter priznanje naši pnevmatiki pri potrošniku. Pri tem nam bo tudi v veliko pomoč prodaja preko
POS, predvsem naših trgovin, ki imajo neposreden stik s potrošnikom. Seveda bo ob tem treba angažirati vse razpoložljive prodajne zmogljivosti in izkoristiti vse možnosti, da bomo lahko preprečili negativni vpliv prej omenjenih dejavnikov na prodajo. Upamo pa tudi, da bo uspela akcija, s katero domači proizvajalci žele urediti nered pri uvozu pnevmatike.
Franc Indihar, dipl. inž.
Vpliv svetovne energetske
V letu 1974 je v svetu prišla do polnega izraza energetska kriza, ki je do temeljev pretresla cele industrijske veje, med njimi najbolj avtomobilsko industrijo. Mnoge velike tovarne so zmanjšale proizvodnjo, ogromno število vozil je ostalo neprodanih, zanimanje kupcev za dražje avtomobile je bilo vse manjše. Ta dogajanja so pomembno vplivala tudi na trg pnevmatike. Predvsem so ostale velike količine gum, ki so bile namenjene za vgraditev na nova vozila, neprodane, in so močno pritiskale na trg pnevmatike v nadomestni vzgradnji. Zaradi vsesplošnega varčevanja in zmanjšanja kupne moči potrošnikov ni bilo mogoče prodati pnevmatike niti toliko, kot v prejšnjih obdob-
krize na prodajo
jih. Po nekaterih podatkih je v letu 1974 ostalo samo v zahodni Evropi neprodanih 6.000.000 kom plaščev za osebna vozila. Proizvajalci pnevmatike so se tako znašli v izredno težkem položaju. Zmanjševati je bilo treba proizvodnjo, nekatere manj pomembne tovarne so ali prenehale s proizvodnjo ali pa so se morale priključiti velikim proizvajalcem. Cene pnevmatike so pri vsem tem katastrofalno padle. Začel se je neizprosen konkurenčni boj med tovarnami — proizvajalkami pnevmatike, pojavljajo se najrazličnejši pritiski, da bi se zaloge razprodale, predvsem na tržišča, ki zaradi svojih značilnosti lahko sprejmejo večje količine avtoplaščev.
1975-leto iznaiditelistva
Situacija v Jugoslaviji
Značilno je, da energetska kriza v Jugoslaviji ni imela enakih posledic kot v svetu. Tako je npr. zanimanje za nakup avtomobilov prej narasel kot padel in posel tovarnam avtomobilov cvete. Edina značilnost, ki jo lahko opažamo je, da
Kot sem pojasnil na začetku, bi naj bile po planu vse razpoložljive količine pnevmatike v tem letu prodane. Poglejmo, kakšna je trenutna situacija.
Energetska kriza je, kot je bilo omenjeno, vplivala na dogajanja na svetovnem trgu pnevmatike. Zato je tudi najmočneje vplivala na naš izvoz. Opažamo, da v letošnjem letu le s težavo izpolnjujemo izvozne obveze, pri naših tradicionalnih inozemskih kupcih se je interes za nakup pnevmatike močno zmanjšal. Tudi promet z avtomobilniskimi to-
je v letu 1974 padla prodaja bencina, kar pomeni, da se pri povečanem številu avtomobilov ljudje manj vozijo. Tudi na proizvajalce pnevmatike kriza ni imela posebno močnega vpliva in je prodaja potekala doslej bolj ali manj normalno.
varnami v svetu, ki so bile naši stalni odjemalci, je močno padel. Le uredbi, po kateri je treba za uvoz avtomobilov ali njih rezervnih delov v Jugoslavijo izvoziti določeno količino sestavnih delov avtomobilov, se lahko zahvalimo, da so tovarne avtomobilov še vedno naši kupci.
S prodajo na domačem trgu v splošnem ne moremo biti nezadovoljni. Vozniki avtomobilov savsko pnevnatiko cenijo, v lanskem letu se je uveljavila tudi naša radialna pnevmatika za osebna vozila, ki
Vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z iznajditeljsko dejavnostjo, si prav gotovo želijo, da bi leto 1975 predstavljalo prelomnico te dejavnosti; prelomnico v tem smislu, da bi pospešili iznajditeljsko dejavnost, da bi se oprli na lastne tehnične in znanstvene dosežke.
Udeleženci drugega jugoslovanskega posvetovanja o napredku iznajdi tel jstva in tehničnih inovacij v industriji in rudarstvu so že leta 1973 razmišljali, da bi eno leto posvetili iznajditeljski dejavnosti. To leto je postalo leto 1975, ki je proglašeno za »leto tehnoloških inovacij in zaščite prava industrijske lastnine«. Kateri vidiki so bili odločilni za tako odločitev?
1.	Sodobni razvoj proizvodnih sil v svetu je povečan zaradi vedno večjega števila tehnoloških inovacij različnih vrst. Uporaba teh inovacij pripomore k hitrejšemu povečanju
produktivnosti. V skoraj vseh deželah so vidni izredni napori, da se pospeši znanstveno-raziskovalno delo kot osnova za tehnološke inovacije. Prizadevajo se, da bi se vključile v iznajditeljsko dejavnost čim širše množice delovnih ljudi, ki naj bi začeli ustvarjati pri manjših izboljšavah, nato pa prišli prek velikih do naj večjih — izumov.
2.	Proces nadaljnjega širjenja ekonomskih odnosov spremlja sodobni razvoj v svetu in ga pogojuje, z delitvijo dela pa pospešuje. Boj za ohranitev čim ugodnejših položajev na mednarodnem tržišču postaja vedno vplivnejši dejavnik razvoja narodnih gospodarstev. Sodobna tehnologija se pojavlja kot osnovno določilo poslovnega uspeha. Pravna zaščita iznajditeljskih predlogov, žigov, modelov in vzorcev postaja vedno močnejše sred-(Nadaljevanje na 12. strani)
Trenutno stanje prodaje avtopnevmatike
12
Tu med nami
Sznajditeljstvo
Mladi so složno prijeli za lopate, vozili samokolnice ...
Čiščenje tovarniškega okolja
Uspela mladinska akcija v Savi...
(Nadaljevanje z 11. strani;
stvo za dolgoročno zaščito doseženih položajev in prednosti na tujem in domačem tržišču.
3.	Izjemna potreba posameznih delovnih organizacij in narodnih gospodarstev v celoti, da pridejo čimprej do izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, da bi pospešili lastni napredek, vodi do potrebe, da dela čimvečje število strokovnjakov pri ustvarjanju novih rešitev na tem področju. To istočasno vodi do soočanja s problemi produktivnih odnsov, ki so odvisni od družbenopolitičnih sistemov v posameznih deželah.
Za našo državo je velika možnost glede na dejstvo, da nudi samoupravni socialistični sistem široke možnosti, da se prek iznajditeljstva dosežejo v znanosti in tehnologiji večji in pomembnejši rezultati. Vzdušje po »Pismu izvršnega biroja predsedstva ZKJ in tovariša Tita« ter sedanja faza uresničevanja nove ustave, daje izjemno ugodne možnosti, da se številna vprašanja s področja iznajditeljstva učinkoviteje rešujejo, kot so se reševala prej.
4.	Narasle proizvodne sile naše družbe in procesi večanja vpliva delovnih ljudi na lastne pogoje življenja in dela, dajejo široke možnosti za pospešeni razvoj iznajditelj-ske dejavnosti. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela postajajo močno motivirani za uresničitev ciljev svojih delovnih organizacij, v katerih je eden od osnovnih pogojev nadaljnjega napredka — trajni tehnološki, ekonomski in družbeni napredek.
5.	Z ustavnimi spremembami so v naši družbi ustvarjeni zelo ugodni pogoji za hitrejši razvoj ustvarjanja v znanosti in tehnologiji in za hitrejši razvoj iznajditeljske dejavnosti. Da bi v polni meri prišle do izraza prednosti samoupravnega socialističnega sistema in da bi se čimširše množice delovnih ljudi vključile v procese ustvarjanja, je potrebno, da se celotno gospodarstvo in številni družbeni dejavniki in organi aktivno zavzemajo za hitrejši razvoj iznajditeljske dejavnosti.
6.	Z množičnim delovanjem tehnične inteligence in delavcev pri tehničnem napredku, z uvajanjem novih proizvodov se bo povečala produktivnost in učinkovitost gospodarjenja, od česar je odvisen družbeni in materialni položaj delavcev. Z ustvarjanjem, primernega vzdušja in z izboljšanjem pogojev za iznajditeljske dejavnost v proizvodnji bodo napredovali tudi odnosi med znanstveno-raziskovalnimi in proizvodnimi organizacijami, kar zadeva čimširšega sodelovanja znanstvenikov in raziskovalcev pri reševanju problemov proizvodnje in odkrivanju novih tehnoloških rešitev.
7.	Naloga družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja, predstavniških teles in ostalih zainteresiranih dejavnikov je v letu inovacij in zaščite prava industrijske lastnine predvsem ta, da ustvarijo in omogočijo najugodnejše možnosti družbenih, materialnih in normativno^pravnih pogojev, da postane ustvarjalna aktivnost stalna praksa dela delovnih organizacij.
8.	Posebno pomembna naloga vseh delovnih organizacij v letu tehnoloških inovacij in zaščite prava industrijske lastnine je, da pripravi-
jo programe s področja iznajditeljske dejavnosti, z upoštevanjem današnjega stanja in obstoječih problemov na tem področju. V tem smislu bi bilo potrebno, da bi odgovorni dejavniki v občinskem, republiškem in zveznem merilu prevzeli določene obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju programiranih nalog, ki bodo postavljene pred družbo.
9.	V prihodnosti, zlasti v zvezi s proglasitvijo leta 1975 za »leto tehnoloških inovacij in zaščite prava industrijske lastnine«, je potrebno v ozdih določiti vrsto ukrepov: razviti maksimalno propagando za ustvaritev vzdušja za čim bolj intenzivno delo na področju iznajditeljstva, zavzeti stališče izpolnjevanja zakonskih obvez za izdajo pravilnika o iznajditeljski dejavnosti, izdelati in dopolniti normativne akte s področja delitve dohodkov in
Stane Vidmar — vezava kovina-gu-ma, koristen predlog pri izdelavi velo- moped in 14 x 4 ventilov iz bu-tilnih zmesi
osebnih dohodkov, da bi ustvarili materialno osnovo za nagrajevanje iznajditeljske dejavnosti, skrbeti za izdvajanje sredstev iz dohodka, ki so potrebna za razvojno-raziskoval-no delo, izdelovati in izpopolnjevati pravilnike o iznajditeljski dejavnosti, organizirati strokovne službe za sprejemanje in uresničitev prijavljenih in obdelanih predlogov, organizirati pravno in tehnično-eko-nomsko zaščito lastne industrijske lastnine, predvideti posebna javna priznanja iznajditeljem itd.
Kaj bomo naredili pri nas, bomo pregledali ob koncu leta. Trenutno je v izdelavi novi pravilnik o iznajditeljski dejavnosti. Ko bo dan v javno razpravo, je prav, da ga vsak zainteresiran dobro pregleda in da pripombe.
Organizacija ZSM Sava je na prosto soboto, 12. aprila 1975, izvedla zelo dobro pripravljeno delovno akcijo čiščenja tovarniškega okolja.
Ob 7. uri zjutraj se je pri vratarju za tehnično halo zbralo 83 mladincev. Formirali smo štiri ekipe in vsaki so delavci KET dali svojo nalogo.
V	začetku je bilo nekoliko težko, ko pa smo se delovnega okolja privadili, izrekli kakšno šalo, se nasmejali, je šlo delo hitreje od rok. K prijetnemu vzdušju so prispevali tudi dobri tovariški odnosi, saj smo drug drugega vzpodbujali in si pomagali. Marsikoga, ki ni bil vajen lopate, krampa, grabelj, so pekle žuljave roke. In žuljev se nismo sramovali, saj pregovor pravi, da žulji krasijo roke lepše kot prstani.
V	petih urah je bilo opravljeno res veliko dela. Očistili in uredili smo prostor okoli stare upravne zgradbe in računskega centra, odstranili razno navlako na prostoru za vratarnico za tehnično halo, s prostora med staro kurilnico in valjarno in okolico skladišča gotovih izdelkov, pometli smo asfalt med staro vratarnico in vratarnico za
Da bi izpolnil obljubo iz prejšnjega članka, je nastal tale zapis z delovne akcije. Začelo se je pred dobrim mesecem, na predlog predsedstva ZSM KTM-Protektor, da je treba očistiti zelenico pred upravno stavbo in odpeljati odpadno železo, ki je ležalo že več let za menzo. V skrbno pripravo akcije je spadalo tudi prebiranje stoletne pratike, da nam vreme ne bi zagodlo na planirani dan — 12. april 1975. Naša referentka za gospodarstvo je sicer vseskozi trdila, da bo na ta dan dež — mislila je, da bo potem akcija odpadla, vendar je bila vseeno točno ob uri na zbornem mestu.
Nekaj mladincev pa se je tudi odpovedalo akciji in so raje odšli smučat.
Kljub temu pa se nas je zbralo 6 mladincev in 6 članov — mladih po srcu. Nato pa: orožje vsak si vzame, smo zgrabili za lopate, krampe, zahrumela sta viličarja in nakladač in se hrabro spoprijeli z zemljo in železom. Zelenice okoli menze in garderobe so bile hitro
tehnično halo. Na zelenicah vzdolž TAP pa smo izkopali jame za sadike okrasnega grmičevja.
Delovno akcijo smo sklenili kot pravi brigadirji z veselo pesmijo.
Pokazali smo, da mladi želimo delati, da nismo tako nedelavni in neresni, kot nekateri starejši o nas mislijo. Samo akcij nam manjka.
Tokrat nas je bilo 83. Pogrešali smo mlade, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso mogli ali niso hoteli udeležiti akcije, posebno slabo so se akcije udeležili mladi iz strokovnih služb. Prepričani pa smo, da bo množičnost pri naslednji podobni akciji večja, s tem pa tudi rezultat našega dela.
Delovne akcije morajo postati ena od stalnih oblik interesnega združevanja mladih. Na ta način bomo krepili tovarištvo, kolektivni duh in delovne navade. Delovna organizacija bo imela od našega dela neposredno in posredno korist. Povečal se bo naš ugled pri starejših članih kolektiva in od njih lahko potem pričakujemo tudi podporo naših raznih želja in zahtev. Ne nazadnje pa je to tudi prijetna oblika rekreacije in zabave.
Protekfor
zrahljane in zravnane. Problem pa je nastal pri postavljanju ograje okoli zelenic. Količki niso in niso hoteli v zemljo. Po nekajurni bitki med zemljo, količki in mladinci se je zmaga nasmehnila količkom: ostali so na površini namesto pokončno in služili svojemu namenu. Dobili so bitko, ne pa vojne!
Medtem pa je druga skupina, s pomočjo nakladača, ki ga je spretno uporabljal Živko, in viličarja, pod vodstvom izkušenega voznika Mihajla, odstranila kupe železa. Železo smo prepeljali bliže mehanični delavnici in čaka, da ga zrežemo in prodamo. Izkupiček pa je namenjen naši mladinski organizaciji — združeno potrebno s koristnim. Pri delu bi dva člana kolektiva kmalu ostala brez rok, pa kljub temu nista odnehala. Še bolj zagrizeno sta se lotila dela, da so ju ostali komaj dohajali. Suljo je tudi dokaj hitro dobil krvave žulje, vendar je z nasmehom prenašal bolečine in se z lopato tako tesno »integriral«, da je bil podoben (Nadaljevanje na 15. strani)
Iz naših tozdov
13
Kaj izdelujejo v Tetri?
Leta 1927 je bilo ustanovljeno majhno podjetje za proizvodnjo vezalk in trakov Totra. Oseminštirideset let je minilo od tedaj in iz majhnega podjetja je zrasla industrijska organizacija, ki združuje v svojih tozdih 320 delavcev in ustvarja letno 100 milijonov dinarjev bruto proizvodnje. Vse to je poznano in o tem se dostikrat govori. Manj pa se govori o proizvodnem programu Totre, vsaj ne na tak način, da bi bilo prav vsem jasno, kaj Totra proizvaja. Če rečemo, da proizva-
jamo vezalke in vodovodne cevi, je s tem bolj malo povedanega, zato smo se odločili, da širši javnosti delovne organizacije Sava malo pobli-že predstavimo naše proizvode.
Skupnost tozdov Totra je sestavljena iz dveh proizvodnih enot, in to tozd Tovarna pozamenterije in tozd Tovarna izdelkov iz plastičnih mas. Proizvodnja programa obeh tozdov seveda nimata nič skupnega, zato vam jih bomo predstavili vsakega posebej.
Perilna vrv
To je artikel, ki ga poznajo vse gospodinje. Te vrvi so namenjene za sušenje perila. Izdelane so iz viskoznega rejona, ki predstavlja jedro, ki je prevlečeno, plastificirano s prevleko iz ekitena. Vrvi so zelo trpežne in praktične. Izdelujemo jih v dveh kvalitetah: vrv art. P/363 je sestavljena iz 13 niti, vrv art. P/359 pa je sestavljena iz 9 niti in je zato nekoliko tanjša. Izdelujemo jih v dolžinah 5, 10, 15, 20, 25 in 30 metrov. Delamo še tanjšo perilno vrv, ki je sestavljena iz 4 niti. Vendar pa se ne prodaja samostojno, ampak samo kot perilni komplet.
Tozd Tovarna pozamenterije
Osnovna proizvodnja tega tozda so vezalke. Smo največji in najbolj specializiran proizvajalec vezalk v Jugoslaviji; s svojo proizvodnjo pokrivamo od 60 do 70 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb po vezalkah.
Ko pogledate vezalko v čevlju, se vam zdi to po vsej verjetnosti preprost proizvod, ki ne zahteva posebne tehonlogije, »saj so si vezalke tako in tako med seboj podobne«. Res je, da imajo vse vezalke bolj ali manj isto funkcijo, da zavezujejo čevlje, se pa med seboj zelo razlikujejo. V Totri proizvajamo nad 500 artiklov vezalk. Izdelujemo ploščate in okrogle vezalke v vseh barvah in barvnih kombinacijah. Proizvodnja je v glavnem razdeljena na tri osnovne vrste vezalk:
—	vezalke, izdelane iz kratkovlak-natega, kardiranega bombaža,
—	vezalke, izdelane iz dolgovlak-natega, mercereziranega bombaža,
—	vezalke, izdelane iz sintetičnih materialov.
Vezalke iz kardiranega bombaža predstavljajo cenejše vezalke, in po svoji trpežnosti zaostajajo za ostalima dneva vrstama. Artikli so enostavnejši, manj zahtevni.
Vezalke iz merceriziranega bombaža so zelo kvalitetne vezalke. Posvečamo jim veliko skrb, kar je razvidno iz širokega spektra artiklov najnovejših vzorcev in modnih barv.
Vezalke iz sintetike so naj trpežnejše, imajo pa to slabo lastnost, da so tudi naj dražje in zato niso na tržišču tako iskane.
Vezalke izdelujemo na pletilnih strojih, iz katerih pridejo kot vrvica, dolga več sto metrov. Iz pletil-nice gredo v adjustažo, kjer se vrvica nareže na določene dolžine, nato pa se na avtomatih okuje, to je narezane vrvice se na obeh koncih opremijo s celolojdnimi konicami in s tem nastane vazalka, kakršno poznajo potrošniki. Takšno vezalko je treba še adjustirati. Adjustaža je lahko navadna, to je, da se poveže 100 parov vezalk v povezek. Taka adjustaža je namenjena večjim, industrijskim porabnikom vezalk, to je tovarnam obutve. Tako imenovana »angleška« adjustaža pa je namenjena za prodajo vezalk v trgovinah. Pri angleški adjustaži ima vsak par papirnato pasico, na kateri je označena dolžina vezalke in ime naše tovarne. Po 100 parov angleško adjustiranih vezalk se zapakira v kartonške škatlice. Zadnja štiri leta uvajamo na tržišče tudi vezalke, pakirane na najsodobnejši način, po sistemu Blister. Pri tem načinu ima posamezen par, dva para ali tri pari skupaj popolnoma samostojno embalažo, ki se sestoji iz kartončka, na katerem so položene vezalke, kartonček pa je zaprt s prozornim
»pokrovčkov« iz polietilenske folije. Tak način pakiranja vezalk je zlasti primeren za prodajo v sodobnih, samopostrežnih trgovinah pa tudi v klasičnih trgovinah omogoča prodajalcu, da ima na majhnem prostoru ob majhnem vezanju obratnih sredstev zelo velik asortiment vezalk. Za prodajo teh vezalk smo izdelali tudi posebna stojala, ki ali stoje na prodajnih pultih ali pa samostojno na pripravnih mestih. Problem pri prodaji vezalk v trgovinah nastopa zato, ker je velika večina odgovornih oseb v trgovskih podjetjih prepričana, da je vezalka nepomemben artikel, ki zahteva le skrb in delo prodajnega osebja, ne da pa vidnejših finančnih rezultatov — dobička. Tem ljudem je prav vseeno, če potrošniki niso postreženi tako, kakor bi morali biti in ne morejo kupiti vezalk v želenih dolžinah, oblikah in barvah. Največkrat smo žrtve nepostreženih in zato nezadovoljnih potrošnikov prav mi, proizvajalci, saj slišimo: »Na, saj še vezalk ne znamo pri nas narediti!«
Drugi najpomembnejši artikel tozda Tovarne pozamenterije je perilna elastika. Perilno elastiko izdelujemo od številke 6 do 14, in to v kvaliteti svila in julon. Elastika se proizvaja na za to prirejenih pletilnih strojih. Izdelujemo jo po mednarodnih standardih, zato ne pomeni, da je elastika št. 6 široka 6 mm, ampak pomeni, da ima v svoji širini 6 gumijastih niti, ki so prepletene s svilo ali z julonom. Dejanska širina pa je nekoliko manjša: pri št. 6 je dejanska širina približno 4,5 mm. Pri pakiranju elastike oziroma pri adjustiranju prav tako kakor pri vezalkah ločimo elastiko, namenjeno industrijskim porabnikom, in elastiko, namenjeno trgovini. Za industrijo navijamo elastiko na kolute po 100 metrov, za trgovino pa na kartone po 50 metrov ah pa prav tako kakor vezalke v kartončke po sistemu Blister, v katerih je ali po 3 ali po 5 metrov elastiko, odvisno od številke.
Proizvajamo tudi rolo bombažno in julon vrvico v debelini od 2 do 8 mm ter nekaj artiklov okrasnih, tapetniških vrvic. Prav tako izdelujemo stenj za sveče v štirih dimenzijah.
V tozdu Tovarne pozamenterija smo s pomočjo kooperantov do nedavnega proizvajali tako imenovane »artikle široke potrošnje«. Čeprav je proizvodnja teh artiklov z novo organizacijo prešla v tozd Tovarne izdelkov iz plastičnih mas, se jih še vedno prodaja in vodi skupaj z artikli Tovarne pozamenterije, tako da vam jih v nadaljevanju predstavljamo. pod izdelki tega tozda.
Perilni komplet
Na plastičnem držaju je nametanih 10 metrov te perilne vrvice, zraven pa je še 10 majhnih plastičnih ščipalk za perilo. Ti perilni kompleti so namenjeni predvsem za kempiranje.
Ščipalke za perilo
K perilnim vrvem spadajo seveda ščipalke za perilo. To so plastične ščipalke, lepih pastelnih barv, ki so zapakirane v poletilenske vrečke, v katerih je po 25 ščipalk. Ščipalke so zelo kvalitetne.
Tržne mreže
Iz materiala, ki je po tehnološkem procesu podoben perilnim
vrvem, le da je precej tanjši, proizvajamo tržne mreže. To so klasične mreže za nošenje bremena s trga, iz špecerije in podobno. Izdelujemo štiri vrste mrež: Nada I, Nada II, Vera I in Vera II. Mreži Nada in Vera se razlikujeta po načinu pletenja in po obliki, velikost pa je določena z oznako I m II. Poleg teh vrst mrež proizvajamo tudi mreže Vida, ki so narejene iz niti nizkotlačnega polietilena. Te mrežice so praktične zato, ker zložene zavzemajo zelo malo prostora in so zato primerne za nošenje v ženskih torbicah, žepih in podobno, kjer so s svojo neopazno prisotnostjo ob potrebi prav dobrodošle.
Monifilna tkanina
To je tkanina iz nizkotlačnega polietilena, ki je namenjena za zaščito odprtih prostorov proti mrčesu. Znana je pod imenom komarnik ali mreža proti mrčesu. Izdelujemo jo v širinah 100 in 140 cm, in to v rolah po 50 metrov. Je v zeleni in beli barvi.
Gugalna mreža
Gugalne mreže so izdelane iz pletenih julonskih vrvic. So izredno kvalitetne in trpežne ter predstavljajo najboljši tovrstni artikel na tržišču.
Avtomobilska vlečna vrv
To je 5,50 m dolga vrv premera 10 mm, ki je izdelana iz polipropi-
lena in ima praktičen in patentran način pritrjevanja. Ob testiranju avtomobilskih vlečnih vrvi, ki ga je izvedla revija »Avto«, se je pred časom uvrstila na eno izmed prvih mest.
Mrežice za kolesa
Izdelujemo dve vrsti mrežic za ženska dvokolesa.
Kot vidite. Tovarna pozamenterije razpolaga kar z lepim številom prodajnih artiklov in ne samo z vezalkami.
Avtopripenjači
To so gumijaste vrvi, prepletene s tkanino, ki imajo na koncu pri-penjalne kavlje. Izdelujemo jih v debelini 10 in 7 mm, in to v posamezni izvedbi v dolžinah 20, 30, 50 in 80 cm ali pa v kombinaciji »pajek«. Uporaba avtopripenjačev je vsestranska in ne le v zvezi z avtomobilskim prtljažnikom.
(Nadaljevanje na 14. strani)
14
Razno
Totra
(Nadaljevanje s 13. strani)
Tozd Tovarna izdelkov iz
Osnovna proizvodnja Tovarne izdelkov iz plastičnih mas predstavljajo cevi. Glede na material, iz katerega se cevi izdelujejo, so cevi razdeljene v tri vrste.
Cevi iz visokotlačnega polietilena
Trgovska oznaka za te cevi je SPE cevi ali tudi cevi iz mehkega polietilena. Iz tega materiala se proizvajajo cevi manjših dimenzij, in to od DN 20 do DN 63. DN pomeni zunanji premer cevi, številka poleg te oznake pa pomeni milimetre. Glede na to, da so te cevi v glavnem namenjene za razvodno vodovodno omrežje, so prilagojene eolskemu sistemu, v katerem se proizvaja ostali inštalaterski material. Tako proizvajamo 1/2”, 3/3", 1”, 5/4”, 6/4” in 2” cevi. Proizvajamo jih v treh variantah glede na obratovalni tlak, in to 6 atm, 10 atm, po naročilu pa tudi za 2,5 atm.
Odlika vseh treh cevi je izredna fleksibilnost, to je gibljivost in prožnost, kar zelo prav pride pri napeljevanju vode do posameznih objektov. Druga njihova odlika je, da jih proizvajamo v kolutih, v katerih je do 400 metrov cevi. S tem pri napeljevanju odpade velik del spajanja posameznih koncev cevi. Tretja prednost je v tem, da za te cevi proizvajamo kompletni asortiment spojnih delov, ki bi ga lahko izenačili s fitingi pri pocinkanih vodovodnih ceveh. Proizvajamo spojke, kolena, T-kose, reducirne kose, skratka, vse tisto, kar se pri napeljevanju vodovoda potrebuje. Zaradi pripravnih konstrukcijskih oblik vseh naštetih elementov je uporaba le-teh zelo enostavna in ni potrebno, da je pri teh delih prisoten strokovnjak. Slaba stran teh cevi pa je v sorazmerno precej debeli steni, ki jo narekuje karakteristika izdelavnega materiala, kar seveda zmanjšuje premer pretočne odprtine, to pa posredno draži cev.
Cevi iz nizkotlačnega polietilena
Trgovska oznaka za te cevi je TPE ali tudi cevi iz trdega polietilena. Izdelujemo jih v dimenzijah od DN 63 do DN 250, in to od DN 63 do DN 110 v kolobarjih, od DN 125 do DN 250 pa v posameznih kosih, dolgih 12 metrov. Za vodovode ali druge tlačne cevovode izdelujemo cevi 6 in 10 atm, za kanalizacijske namene pa 2,5 atm, 3,2 atm in 4 atm pritiska. Prednost teh cevi je v tem, da so lahko stene cevi zaradi lastnosti izdelavnega materiala tanjše, s tem pa se veča premer pretočne odprtine oziroma zmanjšuje teža cevi na en meter. Značilno za te cevi je tudi, da se izredno dobro varijo. Zato je mogoče izdelati iz njih najrazličnejše fazonske kose, kot so kolena, loki, razvodni kosi itd. Uporabljajo se za glavne vodovodne linije in za druge cevovode za industrijo. Za spajanje cevi dimenzije od DN 63 do DN 110, to je za cevi, ki se izdelujejo v kolobarju, se uporabljajo litoželezne spojke s prirobnicami. Cevi v ravnih kosih (palicah) se medsebojno vari. Ločljivi spoj se izvede s privarjenim prstanom in prosto prirobnico. Sla-
■ ■ ■
plastičnih mas
ba stran teh cevi je v pomanjkanju izdelavnega materiala, ki se za sedaj še ne proizvaja v Jugoslaviji.
PVC tlačne cevi
PVC tlačne cevi so izdelane iz suspenzijskega prahu. Izdelujemo jih v dimenzijah DN 63, DN 75, DN 90, DN 110, DN 140 in DN 160. Vse te dimenzije izdelujemo za 10 atm obratovalnega tlaka. Izdelujemo jih v posameznih kosih dolžine 6' metrov. Dobra lastnost teh cevi je, da se dajo oblikovati. Zato ima vsaka cev izdelan oglavek (mufo), kar s pomočjo tesnilne gume izredno poenostavi spajanje posameznih cevi med seboj. Poleg tega se spajajo lahko posamezne cevi tudi z litoželeznimi fazonskimi kosi E in F. Izdelujemo tudi različne loke. Te cevi se uporabljajo za vodovodna omrežja in 'tudi droge cevovode. Stena cevi je lahko še tanjša kakor pri trdem polietilenu in tudi trdnost je večja. Imajo pa to slabo lastnost, da so pri nižjih temperaturah krhke in je potrebno pazljivo delati z njimi.
Raudril drenažne cevi
Iz istega materiala izdelujemo tudi drenažne cevi po licenci firme REHAU. To so cevi, ki se uporabljajo za odvodnjavanje terena. Zlasti se uporabljajo pri gradnji cest, železnic, športnih objektov, letališč in podobno. Izdelujemo jih v dimenzijah DN 80, DN 100, DN 150 in DN 250. Izdelujemo jih v posameznih kosih dolžine 5 metrov. Med seboj se spajajo s pomočjo natičnih oglavkov.
Tozd Tovarna izdelkov iz plastičnih mas izdeluje poleg omenjenih vrst cevi in spojnih elementov še monifilne niti ter plastificirane vrvice art. 359 in 363, iz katerih se izdeluje perilna vrv. Iz monofilnih niti izdelujemo monofilno tkanino in avtomobilske vlečne vrvi.
Tako smo s predstavljanjem naših izdelkov pri koncu. O vsakem bi seveda lahko napisali znatno več. Mislimo pa, da to, kar je napisano, zadošča našemu osnovnemu namenu, ki je, da v glavnih obrisih seznanimo svoje sodelavce, člane delovne organizacije Sava s proizvodnim programom skupnosti tozdov Totra.
Ob tej priliki smo se odločili za naslednjo akcijo.
Gugalna mreža
Artikel gugalna mreža je med ljudmi manj poznan, zato pa izredno uporaben in učinkovit. Do izraza pride predvsem v času vikendov, ob času letnih dopustov pa tudi ob vsakodnevnem oddihu na lastnem vrtu ali v naravi. Ker je gugalno mrežo v trgovinah le težko najti, poleg tega pa so cene precej visoke, dajemo vsem, ki bi želeli nabaviti gugalno mrežo, možnost, da jo naroče in dobijo neposredno v naši tovarni. Nudimo jo po ceni 400 din. Naročila naj se zberejo v posameznih tozdih ter naj se predajo naši prodajni službi, ki bo mreže dobavila takoj. Priporočamo vam, da izrabite to priliko. Ne bo vam žal!
Človek človeku
V kranjski občini je 38 osnovnih organizacij RK. Krvodajalce zbirajo člani odbora osnovnih organizacij RK — imenovani aktivisti.
Da so bili aktivisti res aktivni, kažejo podatki, ki jih je objavil občinski odbor RK Kranj, saj se je letošnji humani akciji darovanja krvi odzvalo 3361 občanov. Od 3. do 17. marca je darovalo kri 2930 ljudi, 431 krvodajalcev ali 12,8 % pa je bilo odklonjenih zaradi januarske in februarske gripe ali zaradi drugih sprememb, ki vplivajo na kri in zdravje.
In kako smo se odrezali Savčani? Zelo dobro. Po podatkih, ki so jih dale administratorke iz delovnih enot, se je prve letošnje krvodajalske akcije udeležilo 320 Savčanov. (Tu niso všteti Savčani z Vrhnike.)
- kri za življenje
Vsem krvodajalcem, organizatorjem — aktivistom v osnovnih organizacijah, delovnim organizacijam, zavodom se občinski odbor RK Kranj v imenu bolnikov zahvaljuje za darovano kri in vas vabi na prihodnjo krvodajalsko akcijo. Le-ta bo 17. in 18. julija, to se pravi takrat, ko je pri nas turistična sezona na višku. Zato vas že sedaj pozivam, da se te akcije udeležite čim množičneje, kajti nesreča nikoli ne počiva, ampak terja vedno več in več krvnega davka. Zavedajmo se tega, da nam ljudje v belih haljah — zdravniki, z resnostjo na obrazu, skrbjo in dobroto v srcu, brez krvi ne bodo mogli rešiti najdragocenej-šega, kar imamo — življenja.
Jože Vratarič
— Vsem delavcem organov javne varnosti in miličnikom čestitamo k njihovemu prazniku ter jim želimo veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Uredništvo
Aktualno
15
Akcija...
(Nadaljevanje z 12. strani)
gradbenemu stroju. Nasploh je bila delovna vnema pri vseh »brigadirjih« na višini in bi lahko bila v
tovarno Informator št. 28, v katerem vabi ZSM Sava Kranj na delovno akcijo čiščenja tovarniškega okolja v Savi. Nikjer pa ni omenjena tudi naša akcija, čeprav so tovariši s predsedstva delovne organizacije ZSM vedeli za našo akcijo.
Z delovne akcije v KTM-Protektor
poduk ostalim članom kolektiva, seveda, če bi bili prisotni. Taka disciplina in volja do dela bi bila potrebna tudi na delovnih mestih in bi bili obrazi članov kolektiva ob zaključnem računu 1975 bolj vedri, kakor pa so bili letos.
Po končani akciji smo se rahlo utrujeni, vendar dobre volje, zbrali v menzi in pomalicali okusne sendviče, ki nam jih je pripravila edina udeleženka akcije Mojca.
Za konec pa še kanček pelina. V petek, 11. aprila, smo dobili v
Grajal bi pa tudi naše tovariše in tovarišice iz »pisarn«, da se ni niti eden udeležil akcije. Vsi prisotni na akciji so bili iz proizvodnje ali pa od vzdrževanja. Sklep predsedstva ZSM Kemična tovarna Moste-Pro-tektor je tudi bil, da se vsi člani predsedstva obvezno udeležijo akcije, bili pa smo samo štirje.
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so prišli in upam, da bo na ponovno akcijo prišlo več članov kolektiva.
R. Pleterski
Naš portret:
Janez Milavec
O Janezu sem slišal same superlative, dobro ga poznajo v skupnosti tozdov KTM-Protektor v Ljubljani, še bolj pa ga poznajo prijatelji hitrega športa. Avto-moto šport je njegov konjiček, ki se mu je zapisal že leta 1968.
V	razgovoru mi je povedal nekaj o sebi, še več pa o avto rallyju in cestno hitrostnem tekmovanju.
»Koliko časa si že šofer?« je bilo prvo vprašanje, ki sem ga postavil Janezu Milavcu.
V	KTM sem šofer osem let. Nekaj časa sem vozil za komercialno službo kot nabavljač, sedaj pa sem voznik osebnega avtomobila.
Preje si mi dejal, da si se avto-moto športu zapisal že leta 1968. Kako in zakaj si se odločil za ta nevaren, vendar zanimiv šport?
Zdi se mi, da je malo ljudi, ki ne bi imeli svojega konjička ali veselja do kakšnega športa. Avto mi je pomenil več kot kakšen drug šport, zato sem se tudi odločil zanj. Vse do leta 1973 sem sodeloval na rally-jih in cestno hitrostnih dirkah s svojim austinom cuper 1000. Z mojimi prvimi uspehi je prišla tudi prva pomoč iz IMV Novo mesto, ker sam ne bi zmogel vseh stroškov, ki niso ravno majhni.
Kako pa je bilo v letu 1974?
Tega leta sem vozil sposojeni RENAULT gordini 12, last Aleša Pušnika, in z njim dosegel v lanskem letu odlično 5. mesto v državnem prvenstvu rally voznikov.
In kakšne znamke je tvoj letošnji jekleni prijatelj?
Postal sem član AMD Škofja Loka, s tem pa tudi voznik modro bele zastave 101, s katero sem zadovoljen.
Kakšni so tvoji dosedanji rezultati —- uspehi?
Dvakrat sem bil republiški prvak v rallyju, v lanskem letu pa, kot sem že povedal, tudi na državnem nivoju nisem bil slab.
Vi' vozniki ne cenite samo svojih jeklenih konjičkov, zelo važno je, kako je vaš avto obut. Kako je z obutvijo tvojega vozila?
Vozil sem avto z vsemi mogočimi pnevmatikami (Dunlop, Michelin, Cleber itd). Posebnih težav nisem imel, sem pa izredno presenečen nad kvaliteto savskih gum. V letošnji sezoni vozim namreč samo s savskimi gumami in moram reči, da je pnevmatika M 401 odlična (perfektna). Odlično se obnaša v dežju
in je na spolzkem cestišču brezhibna.
(Vozniki — prisluhnite! To ni reklama, ampak ocena strokovnjaka!)
Pri tem športu ni tnalo nerazbur-Ijivih dogodkov, zanima me tvoj, če smem tako reči, dogodek s piko.
V letošnjem državnem prvenstvu sem se komaj udeležil rallyja Tara 75. Komaj zato, ker nisem imel zimskih gum. Iz neugodne situacije me je rešil naš direktor Marjan Perpar mi je posodil svoje zimske gume z žeblji. Vrnil sem mu skoraj uničene, pa je bil kljub temu zadovoljen, saj sem z njegovimi gumami zasedel odlično drugo mesto. Odlično pa zato, ker sem na predzadnji brzinski preizkušnji dva ovinka pred ciljem zletel s ceste. Gledalci so mu pomagali in z njihovo pomočjo sem lahko nadaljeval vožnjo.
Si imel kdaj smolo?
Na 2. rallyju v Beogradu »Sejemski rally« sem bil po drugi hitrostni preizkušnji na drugem mestu. Na tretji hitrostni preizkušnji pa se mi je kar dvakrat snel mehanski vzvod za plin in sem v končni razvrstitvi kljub smoli dosegel dober rezultat — 7. mesto.
Kako je z letošnjo tremitno uvrstitvijo?
Po dveh dirkah v letošnjem državnem prvenstvu sem na tretjem mestu.
Kaj te v letošnji sezoni še čaka?
Pripravljam se na cestno hitrostno dirko, 'ki bo 11. maja v Zagrebu
v okviru praznovanja obletnice osvoboditve Zagreba. Od 15. do 18. maja pa se bom udeležil šampiona-ta Jugoslavije. Rezultati s tega tekmovanja se štejejo tudi za uvrstitev v evropsko prvenstvo. Letos bom tako, če bo šlo vse po sreči, sodeloval na sedmih rallyjih s sovoznikom Janezom Favajem in na desetih cestno hitrostnih dirkah.
Zanima me še, na kakšno uvrstitev računaš v letošnji sezoni?
Rally je čuden avto šport, v katerem nikoli ne veš, kakšna bo tvoja končna uvrstitev — vse do zadnjega prehoda preko časovne kontrole. Od vseh sedmih dirk se v končni uvstitvi upošteva samo pet uspelih dirk. Dve dirki sta za rezervo, če se vozniku ali stroju kaj pripeti. V letošnji sezoni pa bi bil izreden uspeh, če bi obdržal tretje mesto.
In še zadnje vprašanje. Koliko priznanj si v svoji dolgoletni tekmovalni karieri dobil?
Rad bi bil skromen, pa ne morem. Vsega niti ne morem našteti, povem lahko le, da imam čuda pokalov, diplom in vencev.
Janezu se je mudilo nazaj v Ljubljano, zato sva morala z razgovorom končati. V nadaljnjem tekmovanju mu želimo, da mu konjiček ne bi zatajil in da bi se mu savske gume odlično obnesle na vseh tekmovanjih, ki ga še čakajo.
L. Mraz
Neprestano na pedalih
Savski kolesarji v Afriki
Člana naše delovne organizacije, pa tudi kolesarske reprezentance Jugoslavije, Jože Valenčič in Slavko Žagar sta se udeležila mednarodne dirke po Alžiru od 25. marca do
6.	aprila letos.
Po vrnitvi je Slavko v razgovoru povedal, da se je dirke udeležilo 120 tekmovalcev v 18 etapah s petih kontinentov: Azije, Afrike, Evrope in obeh Amerik.
Trasa je bila dolga 1660 km, razdeljena na 12 etap. Najdaljša in najtežja je merila 175 km s 30 km vzpona. Na cilj zadnje etape je prispelo le 57 tekmovalcev. Ostali so odstopili največ zaradi zastrupitve s hrano (tudi Žagar je bil med njimi).
Jože Valenčič je končal na 37. mestu. V zadnji etapi pa je dosegel
najboljšo uvrstitev Jugoslovanov —
8.	mesto. Ekipno je zmagala ZSSR, naši pa so bili 7.
V Zenici
Na spominski dirki Osvoboditev Zenice so 12. in 13. aprila naši že nastopili kompletni — z obema »Afričanoma«. Uspeh je bil temu primeren.
Na cestni dirki se je izkazal tretji član našega kolektiva in ekipe Mirko Kraker, ki je pobegnil kmalu po startu z Grajzerjem iz Roga: ta je kmalu omagal, Mirka pa so ujeji le nekaj kilometrov pred ciljem.
Zmagal je Jože Valenčič, 9. Žagar, 12. Terglav, 14. Rakuš, 15. Kraker, 22. Lokar, 30. Knaflič — vsi v času zmagovalca.
(Nadaljevanje na 16. strani)
16
Malo za res, malo za šalo
Vsak kilometer, prevožen na treningu ali pripravah, se na prvenstvenih tekmovanjih obrestuje
Neprestano na pedalih
(Nadaljevanje s 15. strani)
Na jadranski magistrali
Na prvi letošnji etapni dirki -pri nas, po jadranski magistrali od Zadra do Pulja, so se naši kolesarji dobro uvrstili.
V I. etapi je bil Valenčič 2., Žagar 6., Rakuš 17., Terglav 18., Kraker 32. Ekipno pa je bila Sava prva.
II.	etapa:
Kraker 2., Rakuš 9., Valenčič 10., Terglav 17., žagar 18. Ekipno prva Sava.
III.	etapa:
1. Valenčič, 6. Žagar, 19. Terglav, 28. Rakuš, 29. Kraker. Ekipno prva Sava.
V IV. etapi so naši »zaspali« in sc takole uvrstili:
25. Terglav, 26. Valenčič, 27. Kraker, 32. Žagar, 38. Rakuš.
Dirka je bila dolga 347 km, poprečna hitrost pa je bila 41,3 km na uro. V končni uvrstitvi je bil Valenčič 6., Žagar 14., Terglav 20., Kraker 22., Rakuš 35. Ekipno je Sava zasedla drugo mesto.
Po končani dirki je zvezni kapetan Petrovič izbral Jožeta Valenčiča v reprezentančno vrsto za dirko Liberazione v Ramu, z Žagarjem pa se bosta udeležila dirke miru, ki bo meseca maja.
—st
Pozdravi vojakov
Vse skupaj lepo pozdravljam, še posebej vse moje sodelavce iz ce-varne. Oglašam se iz Maribora, kjer trenutno služ.im vojaški rok. Premeščen sem že v drugi oddelek in imam spremenjen naslov.
Janez Vozlič
VP 8164 6
62002 Maribor
Žuljavih nog, ogorelega obraza, veselega srca, sredi platnenega tabora, trdo treniramo ... da 9. maja pred našim maršalom stopimo v korak.
Sodelavci Save: Stane Nograšek, Jože Draksler, Zorko Tone — JLA;
Jereb Janez, Štefe Miro — teritori-jalci.
Pozdravljam vas iz Skopja, kjer služim vojaški rok. Na vojaško življenje sem se kar dobro privadil. Pri nas je vreme zelo lepo. Pozdravite Staneta Valentarja iz stiskanih izdelkov in kolege iz cevarne.
Vsem skupaj lepe pozdrave od vojaka
Toneta Mlakarja
V. P.3218/6
91002 Skopje
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja odbor za informiranje. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 25-46i int. 482 in 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj.
List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973).
Zahvali
Ob boleči izgubi moje mame Katarine Huber se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izraženo sožalje in venec.
Iskrena hvala tudi sindikalni organizaciji.
Žalujoča hčerka Vida
Ob nenadni smrti mojega sina se najlepše zahvaljujem za podarjene vence in izreke sožalja sodelavcem iz KET, posebno tov. Francu Vidmarju in tov. Planinškovi iz oddelka za socialno varstvo.
Fani Tomažin
Humoreska
Prevelika ljubezen (do psa)
Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil... Saj poznate.
Torej, naš mož je imel psa, in ker ga je izredno negoval ter mu posvečal vso pozornost, je bil pes lep in rejen, da malo takih. Mož je bil izreden ljubitelj psov in ostalih živali, najraje pa je imel svojega lepega psa. Narcisoidno si ga je ogledoval, ga božal, ljubkoval... Bil je najsrečnejši človek na svetu. In pes mu je ljubezen vračal.
Neštetokrat je bral časopis v udobnem naslanjaču, medtem ko je pes zadovoljno ležal ob njegovih nogah in z lizanjem copat osrečeval sebe in svojega dobrega gospodarja. Mož je bil ponosen na psa, celo tako ponosen je bil, da se je odločil in peljal psa na zvezno razstavo psov.
Torej, mož in njegov pes se odpeljeta na veliko razstavo psov. Pes je bil nemiren, kajti vedel je, da gospodarja ne sme razočarati. Zavedal se je, da je lepotec, saj so vse psice kar norele za njim, toda zvezna razstava je le zvezna razstava, in nič se ne ve. Nervozno se je presedal na zadnjem sedežu limuzine. Ker je bil lepo vzgojen, sploh ni motil svojega gospodarja z lajanjem.
Prišla sta torej na živi sejem psov. Mož je odprl zadnja vrata limuzine in -pes je boječe skočil na posebej za to priložnost zeleno travo. Pasji lajež ga je opogumil in hitro je postal dobre volje. Mož ga je moral opomniti, da naj brzda svojo pasjo razposajenost.
Razstava psov je bila edinstvena in vsestransko koristna. Lastniki psov so ponosno hodili okrog, nekaj psov in psic pa se je takoj zbližalo, kar je seveda pripomoglo k vsestranskemu zbližanju ljudi. Tudi naš pes ni bil od muh. Hitro se je navadil nekaj pasjih plejbojevskih kretenj in kmalu je bil v centru pozornosti. Mož je bil ponosen
nanj, toda vseskozi je pazil, da se ne bi njegov miljenček spustil v kakšno ljubezensko avanturo. Priložnosti je imel vsekakor dovolj.
Veliko tekmovanje se je začelo. Lastniki psov so kljub navidezni mirnosti postajali vse bolj živčni. V predtekmovanju naš pes ni imel problemov, saj je bil v skupini s samimi cucki, tako da njegova lepota sploh ni imela konkurence. S trdno voljo in čudovitim zasanjanim pogledom se je prebil v finale. Komisija je zbrano pregledala vseh pet finalistov ter se nato umaknila v poseben prostor na posvet. Po nekajminutnem predahu so sodniki ob zvokih fanfar naznanili, da je pes našega moža zmagovalec.
Mož je bil vzhičen. S solzami v očeh je objel svojega psa. Fotografi so vsak naslednji trenutek ovekovečili. Pes je sprejel posebno lento, mož pa je dobil diplomo in denarno nagrado. Slavja rii hotelo biti konec. Številnč pasje organizacije so zmagovalca prosile, naj jih obišče, naj sprejme pokroviteljstvo nad njihovo prireditvijo.
Ko se je že zdanilo, sta naša dva junaka sedla v avto ter se previdno odpeljala. Pes je kljub svoji utrujenosti ponosno sedel poleg gospodarja, mož pa je uživaško žvižgal. Toda zgodilo se je, da je mož malbe zadremal za volanom. Avto (ki sploh ni vedel kakšnega znamenitega psa vozi) je zapeljal v obcestni jarek in se razbit ustavil.
Na kraj nesreče je prišla posebna kirurška ekipa in odpeljala psa v bolnico, kjer so se več ur mučili, da jim je s plastično operacijo uspelo rešiti lepoto našega, sedaj že slavnega zmagovalca.
Mož pa je moral sam odkoracati v bližnjo ambulanto, kjer je več ur čakal na vrsto. Bil je pač navaden občan, kljub temu da je imel najlepšega psa v državi.
Matija Logar
Zahvala
Ob prezgodnji izgubi moje fantovske svobode se iskreno zahvaljujem vsem savčanom, ki ste me ob tej življenjski odločitvi imeli v mislih, darovali za to jurja ali več, mi izrazili pomisleke in me tako ali drugače obrekovali. Hvala tudi tistim, ki so mene in moje bivše dekle velikodušno učili vseh dobrot zakonskega jarma. Posebno zahvalo sem dolžan šrangarjem, ki so svojo veseloigro — kljub dežju — spravili pod streho.
Vsem in vsakomur posebej hvala!
Kranj, 28. aprila 1975
Zdaj (žal) mož Mato Bitenc z ženo Milko
(Raz)misli
Gotovo si se tudi ti že ustavil, morda položil kazalec na sence in se vprašal: Kaj vraga sem napravil temu človeku, da me ne mara. V mislih preletiš srečanja, pogovore z njim. In ne najdeš ničesar, kar bi zakrivil ti.
Si kdaj pomisil tudi na to, da te nekdo ne mara, ker si boljši od nje-ga? Kar pomisli!
Kako lahko je vendar natresti koš kritike in dva koša lepih besed. Na koncu je treba pristaviti samo še: »... morali bomo začeti drugače!« In odideš z odra.