MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Vradnlftvo ta upravai Maribor, Oosposka ta. II / Ttaofoa arodnlitva 9*40, oprav* 2458 Uhaja''mMjmdalJ* In'praznikov vsak da«.*b 18. uri / Volja ’ niaaoftn' prajaman v upirata ata Jpo poM 10 Ota. doatavljan na dom 12 Dta / Oglata p* aanlka / Optaa* aprajoma tataTagtaanl oddalak »Jutra" v Ljubljani * fsttnl Sakovta račun it 11.408
»JUTRA
99
Prvi znaki pojemanja krize in kaosa
* nevarnost vojne in revizije začasno odstranjeni.
v ^koslovaški zunanji minister dr. Ed-a B e n e š je dejal te dni v nekem 0fj.e.m govoru, da stopamo v zadnji adij svetovne gospodarske krize. Mor-0 ,.Je. bila njegova sodba malo preveč so lmistična, gotovo pa je vendarle, da ; javljajo neki znaki, ki napoveduje-don t ^anJ'e P°l0'žaja ^Juh polomu lonce p svetovne gospodarske konferen-zai rav ta konferenca je morda pokajo a- da se s teorijo ne da nič doseči, da p0’.e SOvoriti koristno samo praksa.
tovn	Je	pa^ da je tudi sve-
lj0j a gospodarska kriza kakor nevarna je QZen’ k* ii zdravniki ne vejo leka. Če sam r?anize*n dovolj močan, jo premaga svet’ rez zdravniške teorije. In življenje ali neunidliiv organizem, ki bo prej s,®j premagal tudi krizo. Pot do izho-v*bo našla prej ali slej sama, to smo >ea in verjeli že davno. v e Pa stopamo po besedah dr. Beneša ib rt	^adij križe gospodarstvi
, dfinarstva, je še bolj pozitivno to,
nos« tud' že v zadnii žtadil mo^* bod nove evr°Pske vojne v dogledni Dr |^n°sti, če ga morda celo že nismo Pio f°ra?iii‘> ^rav n*č namreč ne mara-ga . ai*ti, da smo stali ob. koncu lanske-in	začetku letošnjega leta v ozrač-
je v Je ^i!o n,enavadno napeto. Potreben p. '1 le en sam korak v stran, in eks-ro t ^ bila tu! Z njo seveda nova ev-Nep a ,in moirda sploh svetovna vojna.
Sa‘va ie bilo povsod več ko preveč, in JPo dejstvu, da so se vse države bale d ' zavetnice, se moramo zahvaliti, da knes nismo sredi strašnega vojnega dr?Sa- Ue bi se bila našla le enasama Dava v Evropi, ki bi bila riskirala na-{,.] ' bi bila katastrofa neizbežna. Da je v .. temu res tako, nam spričujejo do-* J glasno govori raznih odgovornih dr-jj bikov in članki vodilnih novinarjev
* 1 glas
NE,	....	11RB
evropskem zapadu. Da, tik po leto-Novem letu je bil položaj tak, da ze ozračje samo smrdelo po novem '"odniku.
VsaDanes je ta nevarnost odstranjena; S|J zaenkrat. Evropi je zagotovljen mir l,rrai gotovo vsaj za 10 let, to pa tudi 0 (5 z ozira na pakt štirih velesil, ki o** govori, in neglede na p o 1 o m raz-tfim .ne konference v Ženevi. Tudi v u , Primeru se je izkazalo, da je zrna-
stt*  ..............................
stvarnost nad boleznijo raz-neprestanlh groženj. Zmagal je
red nad kaosom in mir nad vojno! Osti so se znatno obrusile. Sovjetska Rusi i a je bila po svojem notranjem in zima' njem razvoju prisiljena stopiti iz ozadja v sredino mednarodnega političnega udej stvovanja. S tem so bile odstranjene morda na j večje nevarnosti. Druge so odstranili pakt štirih velesil in drugi slični pakti, ki so bili že sklenjeni ali se vsaj pripravljajo. Mi pakta štirih ne pre' cenjujemo, prej podcenjujemo, v enem pa pomeni vendar pozitivno dejanje: ublažil je splošni položaj! Nesoglasja obstojajo gotovo Še vedno, dasi ne vsa, so pa vendar Še zelo velika, toda z orožjem v roki se ne bodo odstranjevala. Izginila bodo do možnega minima morda sama po sebi — zopet brez zaslug konferenc, Danes ali v bližnji bodočnosti bi si želeli vojnih avantur najbrže samo tisti, ki so obupali nad možnostjo doseči svoje smotre naravnim, mirnim potom Toda tl so sami dosti preslabotni, da bi se sploh mogli genlti.
Ti desparadi, ki bi jim bil tudi Mars dobrodošel odrešenik, so revizionist 1, v prvi vrsti mali in med tem zopet v prvi vrsti Madžari, da govorimo brez diplomatske meglenosti. Prav tem, da je vsaj za nekaj let onemogočena nova vojna, je onemogočena tudi vsaka teritorialna sprememba v škodo statusa quo. Pokopal jo je tudi pakt štirih velesil, dasi je imel prvotno docela d r u g a č n e namene. Na to, da bi se katerakoli državna meja mogla samo za ped spremeniti mirnim potom, s pomočjo sporazumne in svobodne odločitve, ne mo re misliti prav noben realen politik. Edine ljudi, ki so morda tako strahovito naivni, najdemo kvečjemu še na Madžarskem in v Bolgariji, ali pa katere tudi še v Nemčiji. Macdonald, sir Simon, Daladier, Paul-Boncour, Mussolini in mnogi drugi prvi politiki Evrope so drugačnega mnenja. V svojem srcu namreč tudi duce Benito Mussolini ne verjame več, da bi mogel prisiliti mirnim potom n. pr. države male antante, da bi odstopile Madžarski katerikoli košček svoje suverene posesti.
S pešanjein svetovne gospodarske krize, odstranitvijo neposredne vojne nevarnosti in potisnjenjem revizionističnih stremljenj v kot se pa bližamo času, ki bo prvi solnčni dan po dolgih letih črnega, oblačnega obzorja.
Slišna odločujoči činitelf v Evropi
^NliVilVA IZVAJANJA »DA1LY HE RALDA«. STRAH. KI SE POLAŠČA '	VZHODA	ZARADI	PAKTA ŠTIRIH VELESIL.
oMjP^ON, 20. julija. »Daiiy Herald« si| kD* uvodnik o paktu štirih vele-l^paplsani dokument se močno raz t>rin» 0(1 prvotnega osnutka, ki sta ga ®akt Macdonald In Mussolini. Ta Rov» pomenl mnogo, vendar je nje-vtli? “stvaritev Izzvala v vsej Evropi v ko vznemirjenje- Sumi se, da želi
brvi
iRtori' vrstl Anglija oslabiti Društvo Diha ki bi ga naj zamenjala sku-DoVl.^®,es51- Ta sum se je sedaj le še klila i Nadalje se sumi, da bi An-kucjj1 ,taWa — če ne morda tudi
rade zadovoljile Hitlerje-
škoflft^Uo z raznimi koncesijami na sun,j1j-v*k°dnih evropskih držav. Ta klitf|* Jla so splošna In še niso lz-Dadan, Ferija novih paktov o nena-yrst v Predstavlja močno strnjenje cer |e 2,,odno evropskih držav, in sl-»arh08* AZiro,n na pre* omenjeno ne-,^acrin ’ p*dna je ironija usode, da je fofeko & d°Va politika dovedla sov-RusHo do tega. da ie postala
eden izmed dominirajočih člniteljev v evropski politiki in voditeljca zelo močne skupine držav. Da bi se razbilo nezaupanje, ki je nastalo proti Macdonaldovl politiki, naj bi angleška vlada podala jasno In določno Izjavo o svoji evropski politiki.
laponski vpad v Mongolijo
PEKING, 20. julija. Japonsko vrhovno vojaško poveljstvo v Mandžuriji Je mobiliziralo 20.00« mandžurskih vojakov .in eno japonsko divizijo, katerim je bila poverjena naloga, da takoj napadejo in preženejo oddelke generala Fenga, ki so 12. t. m. zasedli mesto Dolonor v provinci Harhar v notranjosti Mongolije. Kitajci ostrd obsojajo korak generala Fenga, ki je dal na ta način Japoncem po. vod za vpad v Mongolih*, kar bi moglo tudi sicer izzvati nove konflikte s sovjetsko Rusijo, ker spada Mongolija v rusko interesno sfero.
KONGRES JE OTVORIL ZAČASNI PREDSEDNIK NIKOLA UZUNOVIČ OB NAVZOČNOSTI SKORO 4000 FUNKCIONARJEV IN DELEGATOV. POROČI-LO TAJNIKA MINISTRA DR. KRAMERJA.
BEOGRAD, 20. julija. V dvorani Delavske zbornice se je pričel danes dopoldne vsedržavni kongres JRKD v navzočnosti več ministrov, 63 senatorjev, 279 narodnih poslancev, 500 delegatov banovinskih in 1.002 delegata krajevnih organizacij JRKD ter okrog 2000 drugia udeležencev. Ob 9.30. uri so prispeli v kongresno palačo člani začasnega predsedstva stranke z bivšim ministrom Nikolo Uzunovieem na čelu. Udeleženci kongresa so jih sprejeli s silnim navdušenjem. Poleg Uzunovlča sta stopala predsednik vlade dr. Sršklč in strankin
generalni tajnik minister dr. Kramer. Začasni predsednik stranke Uzunovič je nato pozdravil izredno mnogoštevilne udeležence kongresa in delegate, katerim se je zahvalil za udeležbo, nakar je bila poslana ob frenetičnem ploskanju vse dvorane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju v Plitvice. Takoj nato je dobil besedo generalni tajnik stranke minister dr. Kramer, kj je podal v daljšem govoru sliko vsega dosedanjega dela v stranki. Po njegovem govoru je bil izvoljen poseben verifikacijski odbor za overjenje delegatov oziroma pooblastil.
Ender minister za novo avstrijsko ustavo
AVSTRIJA BO POPOLNOMA SPREMENILA SEDANJO USTAVO. UVEDBA STANOVSKEGA ZASTOPSTVA?
DUNAJ, 20. julija, Po končani predsi-nočnji seji avstrijske vlade, ki je trajala do 23, ure, je bil takoj izdan odlok o imenovanju bivšega zveznega kancelarja in sedanjega predarlskega deželnega glavarja dr, Enderja za ministra brez listnice s posebno nalogo, da pripravi vse potrebno za revizijo ustave in izvedbo upravne reforme. Imenovanje dr. Enderja, ki velja za uajodločneišega in najiskrenejšega pobornika demokracije v kr-ščansko-soclalni stranki, je napravilo v političnih krogih najuglednejši vtis in se splošno smatra, da je povratek k normalnim razmeram v Avstriji že na vidiku. Seveda se ne sme ta prehod v normalne razmere pričakovati kar čez noč, ker Je za revizijo ustave potreben daljši študij in vsestransko delo. Dr. Ender bo ostal v Bregenzii, kamor se bodo preselili tudi vsi njegovi bodoči ožji sodelavci. Na Dunaj bo prihajal le na najvažnejše seje viade in se bo popolnoma v miru posvetil svojemu delu, in sicer najprej proučevanju doslej izdelanih smernic tn osnutkov, pozneje pa tudi izdelav! končnega elaborata. Dr. Ender bo torej na-
daljeval delo tam, kjer ga ie moral pred 2 letoma kot kancelar prekiniti zaradi intransigentnega stališča socialnih demokratov. Že tedaj je dr. Ender Izjavil, da je delo sedanjega avstrijskega parlamenta absolutno nemogoče in je zahteval za pol leta, dokler ne bi pripravil revizije ustave. Ono, kar so socialni demokrati takrat odklonili, so morali sedaj pod silo razmer molče sprejeti. Dr, Ender, ki uživa velik ugled pri vseh političnih strankah, je znan tudi kot najodločnejši nasprotnik narodnih socialistov in pomeni zato njegov vstop v vlado le še ostrejši kurz proti narodno socialistični strank} v Avstriji. Pred dvema mesecema je dr. Ender izrekel v zveznem svetu narodnim socialistom kratek, pa zato tem bolj odločen nagrobni govor in se je energično zavaroval pred poskusi, da bi neka skupina sanjačev, katerih neumnost In nadutost segata do neba, prevzela nase mo-nopol na patriotizem. Kancelar dr. Doll-fuss se bo sedaj z vso bstalo vlado mogel posvetiti popolnoma obrambi države pred narodnimi socialisti, kakor tudi reorganizaciji gospodarskih sli v državi.
Naglo oboroževanje Nemčije
PARIZ, 20. julija, Pod naslovom »Porušene nemške tovarne kot mesta za novo oboroževanje« poroča »Journal«, da je že sploštjo znano dejstvo, da ne prjde nikjer toliko ljudi pred sodišče zaradi vohunstva, kakor prav v Nemčiji. Kljub odločbam versajske mirovne pogodbe se izdelujejo v Bresla-vl tanki, prav tako pa tudi v Obern-dorfu, Magdeburgu. Eisenachu in Ber linu. V neki tovarni se izdeluje top, ki bo prekosil v marsičem nekdanjo nem Ško »debelo Derto«. Po navedbah lista delajo s polno paro na nemški račun tudi mndgoštevllne tovarne orožja in streljiva v Švici, na Nizozemskem, Švedskem in v Litvi.
DE JOUVENEL ZOPET V PARIZU.
PARIZ, 20. julija. Dosedanji francoski poslanik v Rimu in senator de Jou-venel je prispel včeraj dopoldne ob '.50 uri v Pariz.
GRŠKA POSTANE ZOPET MONARHIJA?
ATENE, 20: julija. Monarhistična agitacija na Grškem se vedno bolj širi. Odbor ljudske stranke v Solunu je sklenil, da se v Grčiji izvede monarhistična restavracija in da se izvoli za kralja orinc Nikolaj, ki živi sedaj v Parizu.
HENDERSON V PRAGI.
PRAGA, 20. junija. Semkaj je prispel včeraj popoldan ob 13.40 uri v spremstvu šefa razorožitvene sekcije pri Društvu narodov Aghnidesa predsednik ženevske razorožitvene konferen ce Artur Henderson, ki bo obvestil zunanjega ministra dr. Beneša, ki je itak glavni poročevalec razorožitvene konference, o svojih razgovorih in pogajanjih v Londonu, Parizu, Rimu in Berlinu ter o bodočem delu konference. Danes bo Henderson odpotoval z avtomobilom v Monakovo, nakar se bo vrnil v Pariz.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO.
DUNAJ, 20. julija. Tukajšnji jugoslo vanski poslanik Nastasijevi« je predstavil včeraj zveznemu kancelarju dr. Dollfussu člane jugoslovanske delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe med obema sosednima državama. Popoldne je predstavil poslanik člane de legacije trgovinskemu ministru Stok-kingerju.
REVIZIJA USTAVE V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 20. julija. V vladnih krogih se govori, da se pripravlja revizija ustave, ])o kateri nai bi se izvedlo razširjenje kraljevskih pooblastil. Obenem naj bi se izvedla tudi revizija agrarne reforme.
Dnevne vesti
Razmesarjeno truplo na ptujski železniški progi
Nepojasnjena smrt moškega s sokolsko legitimacijo.
Danes zjutraj so našli železniški uslužbenci pri službenem obhodu proge Pragersko—Kotoriba med postajama Sv. Lovrenc na Dravskem polju—Ptuj sredi med tračnicami grozno razmesarjeno moško truplo, čigar posamezni deli so ležali razmetani več deset metrov po okrvavljenem tiru. Očividno je bilo, da je neznanca povozil nočni vlak in ga nepopisno razkosal. V raztrganem in s krvjo prepojenem suknjiču nesrečneža je bila najdena sokolska legitimacija, glaseča se na ime Martina Gumzeja, člana Sokolskega društva pri Sv. Juriju ob južni železnici. Kako je prišlo do tragičnega dogodka, zaenkrat še ni znano, dognati pa bo to skušala uradna komisija, ki bo tudi morala ugotoviti, če je ponesrečenec identičen s prej navedenim. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer bo tudi pokopano na tamkajšnjem pokopališču.
Iz seje mestnega sveta. Na seji v torek zvečer dne 18. t. m. ie mestni svet podelil gradbena dovoljenja: Veroniki in Antonu Kubišu za preureditev zgradbe v Masarykovi ulici 22, Franju Rateju za zgradbo visokopritlične stanovanjske hiše v Aljaževi ulici, Podpornemu društvu železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih primerih za adaptacije pritličja na Ruški cesti 7, Ivanu Šumljaku ža gradnjo enonadstropne stanovanjske hi' še v Turnerjevi ulici 33, Milošu Osetu za gradnjo 3-nadstropne stanovanjske hiše na Glavnem trgu 21, Frančiški in Mihaelu Domiterju za gradnjo visokopritlične stanovanjske hiše ob Betnavski cesti, Antonu Vodopivcu za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Aljaževi ulici, dr. Antonu Levecu za preureditev in nadzidavo nadstropja na Aleksandrovi cesti 61, Antoniji in Juriju Zidanšku za gradnjo prizidka na dvoriščnem poslopju pri hiši v Zidovski ulici 8, tvrdki »Unio« .družbi z o. z., tovarni kemičnih in tehničnih izdelkov za gradnjo prizidka za pisarno, tvornici J. Hutter & drug za gradnjo skladišča za bombaž pri tovarni ob Motharjevi ulici, Matildi in Mariju Pohlu za preureditev kavarniških prostorov, Mariborski tekstilni tvornici d. z o. z. za gradnjo tkalnice ob Motharjevi ulici. Uporabna dovoljenja pa so dobili: Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z. za povečano kotlarno v tovarni ob Motharjevi ulici in Hutter & drug za vratarsko in stanovanjsko hišo. Na se]i so obravnavali tudi več personalnih zadev.
Iz železniške službe. Pomožni oficial na železniški postaji v Poljčanah g. Josip Maričnik in oiicial na mariborskem glavnem kolodvoru g. Tomaž Deutscher sta bila premeščena v oddelek za kontrolo dohodkov pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani je postavljen v 7. položajni skupini za kontrolorja na postaji Maribor glavni kolodvor g. Franc Lovrec, dosedanji kontrolor iste položajne skupine in postajni načelnik v Poljčanah.
Poroke. V zadnjih dneh so se poročili v Mariboru: vulkanizer Edvard Peteln in krojačica Anica Prašeljeva; strojni ključavničar Friderik čertes in krojačica Valtrauda Ranerjeva; tkalski mojster Ferdinand Abereir in šivilja Hildegarda Studenčnikova ter ključavničar Franc Bezget in posestnikova hči Frančiška Cugmasova. Obilo sreče!
Umrl Je v Prešernovi ulici št. 2 v starosti 79 let vpokojeni magistratni pisarniški ravnatelj g. Ivan Kleebinder, ki je bil svojčas ravnatelj pisarne mestnega knjigovodstva. Pokopan bo jutri popoldne na pobreškem pokopališču.
Za sodelovanie pri Kreftovi zgodovinski drami »Celjski grofje«, ki jo bo ma-
m 't?80 ^^folišče uprizorilo o priliki Mariborskega tedna na prostem, potrebuje uprava gledališča veliko število dam Irt gospodov. Kdor želi sodelovati, se naj zglasi pri dnevni gledališki blagajni ali pa pri prvi zadev-j vaM. M bo pravočasno javljena po dnevniki!*
Počastitev spomina prof. dr. Karola Glaserja. Predvčerajšnjim je bila v Hočah pri Mariboru velika spominska svečanost v počastitev spomina velikega slovenskega rodoljuba, učenjaka in javnega delavca, pokojnega profesorja g. dr. Karla Glaserja, ki je umrl pred 20. leti in sniva svoj večni sen v, tihi rodbinski grobnici na pokopališču v Hoeaih. Najprej je opravil slovesni rekviem z mašo dekan g. Saga j ob asistenci kaplanov gg. dr. Meška in Juranoviča. Navzoči so bili mimo pokojnikovih otrok, hčerke ge. Eileonore Šverljugove, dvorne dame in žene ministra n. r. ter senatorja, njenega moža g. dr. Šverljuge in sina pokojnikovega g. dr. Vlada Glaserja, - odvetnika v Beogradu tudi gostje iz Maribora, med njimi ravnatelj v p. g. dr. Tominšek in profesor g. dr. Dolar, mnogoštevilni Hočani, vsa šolska mladina in okoličani. Po cerkvenih opravilih je odšel ves sprevod na tamkajšnje pokopališče, kjer je po žalostinki domačih pevcev orisal dekan g. Sagaj veliko in plp-donosno življenje našega prvega orača na ledini slovenske slovstvene zgodovine in velikega prijatelja ter dobrotnika svojega naroda. Ko je zaplavala nad zadnjim domom velikega pokojnika druga narodna nagrobnica, je množica s tiho hvaležnostjo v sircu zapustila pokopališče.
Mestna organizacija JRKD za III. okraj Melje poziva svoje člane na izredni sestanek dne 23. t. m. v gostilni Košir. Prosimo točne udeležbe zaradi priprav za veliki manifestacijski shod, ki bo 15, avgusta v Mariboru.
Krajevna organizacija JRKD pri Sv. Marjeti ob Pesnici je bila ustanovljena v četrtek 6. t. m. Pri ustanovnem sestanku je o programu stranke govoril tajnik okrožne organizacije g. dr. Miloš Vauhnik iz Maribora. Zbrani so obenem izvoliti krajevni odbor, ki prične takoj poslovati.
Državna cesta od Špilja do Maribora je v takem stanju, da nam ne dela časti. Kakšen utis morajo imeti tujci, ki na raznih vozilih po krasno urejeni cesti Lančer jevega drevoreda nad Špiljem privozilo preko državne meje na to našo, osobito med Košaki, Pesnico in Cirknioo tuintam naravnost desolatno cesto! Res, skušajo se popraviti in zakriti nastala cestna korita z vsakdanjimi cestarskimi opravili, a vse to izda le mimogrede. Merodajne oblasti prosimo, da se zavzamejo za temeljito, velikopotezno popravo te važne državne ceste!
Vse bi rado k vojaški godbi. Pred nekaj dnevi je bil v listih objavljen razpis vojaške godbene šole v Vršcu, da se sprejme z novim šolskim letom v šolo 50 gojencev. Na ta razpis je prišlo na tukajšnji mestni vojaški urad po podrobne informacije samo iz Maribora in bližnje okolice doslej že nad 300 interesentov. To je pač dovolj nazorna slika današnjih težkih dni. ko primanjkuje kruha in dela.
Glede bolgarskih vrtnarjev na mariborskem živilskem trgu so prosili v posebni vlogi mariborski vrtnarji že meseca junija mestno tržno nadzorstvo, da bi se bolgarskim vrtnarjem sploh prepovedalo prodajanje zelenjave v Mariboru. Ker pa je taka prepoved sploh izključena, je mestni tržni odsek na svoj; zadnji seji sklenil predlagati, da se bolgarski vrtnarji premeste na Rotovški trg, kjer naj bi plačevali trojno običajno pristojbino za zavzeti prostor. Z zadevo se bo bavil in tudi izrekel odločilni sklep na svoji prihodnji seji mestni svet.
Povabljenim umetnikom, ki so se prijavili k udeležbi pri razstavi »Madone slovenskih slikarjev« o priliki jesenskega velesejma javljamo, da morajo biti dela najkesneje do 25. avgusta t 1. na velesejmu (paviljonu N.). Uprava velesejma.
Vsi člani »Nanosa« se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže nocojšnjega širšega članskega sestanka v društvenem lokalu, na katerem se bodo reševala zelo važna vprašanja tukajšnje emigracije. Predaval bo tudi tov. Viher. Naj nihče ne izostane!
Lutkarje Sokola Maribor-matica (odbornike odseka in igralce) vabim na važen sestanek, ki se bo vršil v petek, dne |21. t. m. ob 10. uri v društveni, sobi. — »Pridite vsi in točno! Predsednik odseka.
Važen napredek beleži akcija naše agilne Protituberkulozne lige za zgrad bo azila za tuberkulozne bolnike v Mariboru. Odbor društva je namreč na svoji zadnji seji storil sklep, da se v doglednem času skliče konferenca liginih funkcijonarjev in v poštev prihajajočih strokovnjakov v svrho razgovora o kraju, kjer se naj zgradi azil, in o njegovi obliki ln svrhi. Protituber kulozna liga je napela vse svoje moči, da prelepe načrte čim preje uresniči. Naloga našega prebivalstva pa je sedaj, da ostane še v naprej naklonjeno človekoljubni akciji, ki se bo mogla izvesti v doglednem času samo takrat, če se bo vsak prebivalec našega mesta in Okolice zavedal svojih socialnih dolžnosti, ki jih ima do svojih trpečih sester in bratov. Redni mesečni prispevek je tako malenkosten, da ne sme biti nikogar, ki ne bi sodeloval pri uresničenju tega, za naše mesto tako važnega načrta!
Elektrifikacija Krčevine še vedno ne more zavzeti odločilnega stadija. Stroški, ki bi jih zahtevalo mariborsko elek-triško podjetje za elektrifikacijo Ribniškega sela in sosednih, v krčevinsko ob čino spadajočih območij, so preračunje-ni na 315.000 Din. Mariborska mestna ob čina je pripravljena prispevati 30.000 Din, dočim je banovina votirala v ta namen krčevinski občini že znesek 10.000 Din Mimo tega pa bi morala nositi krčevinska občina tudi stroške za postavitev električnega daljnovoda, s katerega bi se pozneje elektrificiralo tudi območje občine Rošpoh.^Pogajanja se bodo nadaljevala in je upati, da bo čimprej dosežen sporazutp v korist vsega prebivalstva v tem, delu mariborske okolice.
Potrebno javno delo. V prihodnjih dneh se bodo pričela gradbena dela na ureditvi in zgraditvi potočka, ki priteka po jarku in cesti izza Kalvarije proti mestnemu parku. V ta namen je krčevinska občina že prispevala znesek 5000 Din.
Zveza bojevnikov v Ljubljani razpu ščena. Z odlokom banske uprave dravske banovine z dne 15. t. m. je bila na podlagi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena Zveza bojevnikom iv Ljubljani, ker se je kot nepolitično društvo udejstvovala tudi politično in s tem prekoračila svoj statutarni de lokrog. Kakor se doznava, je iz istih razlogov odložil predsedstvo te organizacije tudi general g. Rudolf Maister. Uradno se je namreč ugotovilo, da se dru štveni funkcionarji na zborovanjih Zve ze v zadnjem času v raznih krajih naše banovine niso držali okvira oblastveno odobrenih pravil, temveč so se v svojih govorih spuščali izrazito na politično polje. ’
Še dva procesa proti (iškim vstašem
Včeraj se je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu proces proti 3. skupini liških vs'ašev, ki je bil tudi že knr^in in bo sodba verietno razglasna še danes Proti četrti skupin' vstašev. ki šteje 9 članov, pa bo razpra va na okrožnem sorii*^u v Gospiču.
OMirske volitve tu'O v donavski ba no.vini. Po informaciiab iz Beograda bo to v bbžtlii bodočnosti razpisane občin ske volitve tudi v donavski banovini, ki no’ bi se vršile 17. septembra t. 1.
Kino Union. Danes zadnii dan »Po ročno potovanje v troje« itd. Od jutri petka dalje veliki eksot’“ni senzacione’-n: pusto’ovni velefOm »Maradu«.
Grajski kino. Danes zadnji dan krasen zvočni film Smetanove komične opere »Prodana nevesta«. V glavni vlogi Jar-mila Novotna in Donhgraf Fassbiinder Jutri petek: Kalmanova »Grofica Marica«. Hubert Mariška. Dorothea Wieck Ernest Verebes Tri Szbke Szakall.
Ko se začno krvne cevi poapnlevatJ deluje uporaba naravne »Franz Josefo ve« grenčice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Jo-sefovo« grenčico, ker odpravi zastaianje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je ka zal toplomer 15.5 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 13.5 stopinj C: barometer je kazal pri 19 1 stopinjah 74? reduciran na ničlo 73« 7- roDtjvna vlaga 81. Vreme je tiho in jasno.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju tre' buha, kongestjjah, bolečinah kolknih živ* cev, pri bolečinah v kolku, utrujenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« 8r®°' člca izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Naši požrtvovalni pevci »Jadranaši«*
(Dopis z meje.) Kdor motri delovanje raznih naših narodnih društev v Mariboru izza dobe po prevratu, se mora nehote ustaviti pri pevskemu društvu »Ja* dran«, ki ga vsa leta vodi neumorni, skoz in skoz nesebični g. Lah. Vzemite mariborske ali druge liste, bodisi prva leta p° prevratu ali ostala leta vse do danes, Ea težko zasledite kakšno veliko, prireditev.
jer ne bi sodelovali »Jadranaši«, ki. s° postali zato popularni in priljubljeni he le v mestih in trgih, marveč tudi v najoddaljenejših. vaseh. Pa bo kdo rekel, kef so mu razmere neznane, da morajo potem takem ti naši »Jadranaši« pač biti gmotno na dobrem, morda premožni posestniki ali dobro plačani nameščenci in slično! In vendar je nasprotno! So to tako nizko plačani nameščenci, da je človeku uganka, kako sploh lahko eksistirajo* Da, celo taki so vmes, ki od dneva dneva iščejo svoj vsakdanji kruh, vn#s celo brezposelni. »Tu se špeglaj, grešit* duša«, bi lahko rekli mnogokaterim našim, eksistenčno dobro, celo tudi sijal* no podprtim narodnjakom, kojih deviz* je ob nedeljah in praznikih vse prej kan1 drugam, kakor k narodnim prireditvah' In se še potem čudimo pojavu poma1"' kanja nekdanjega narodnega idealizh3 pri doraščajoči mladini? Bilo bi zanimb0 in dokaj obširno poglavje, vzeti enkrat pod drobnogled zadevo »šeckojednost* naših gotovih krogov. Idealizem naših »Jadranašev« je prav res edinstven -in N zato priporočali vsem zavodom, javnih korporacijam in sličnim činiteljem, da se o priliki svojih računskih sklepov, proračunov itd. spomnijo z izdatnimi prispevki pevskega društva »Jadran« ter vsai tako odobrijo in podprejo eminentno nacionalno misijo, ki jo že tolika leta vztrajno in vzorno vrši ta gmotno reven, 8 idealno bogat pevski zbor! M. V.
K naši policijski vesti o prijetem vlomilcu pred dnevi smo naknadno izvedeli, da je g. Dušan Kamenšek le prevzel, kot pooblaščeni preprodajalec v komisijsko prodajo gosli, ki jih je prodal nek* tretji osebi, pri kateri so bile tudi najdene. Gosli, o katerih pa ni vedel, da bile ukradene, so bile zaplenjene pri teIJJ kupcu in vrnjene lastniku. Tudi ostal' očitki g. Kamenšku o nekih drugih gf®‘ hih so po izvršeni preiskavi brez P0®' lage.
Potrebno pojasnilo k napadu na g.
sti-
gerja. Na podlagi, točne preiskave j? uradnih ugotovitev objavljamo resnici8* ljubo, da se je g. Stiger vračal nič ^ dega sluteč skozi Betnavski gozd dom0 na Reko, ko je bil v temi nenadoma h9* paden od štirih moških, med katerimi j® spoznal le enega. Napadalci so navah* nanj. misleči, da je on odvedel iz gost"' ne, kjer so poprej pili, Amonovo deK'e' Pri tem je dobil g. Stiger nevarne udar' ce z nožem po glavi. Seveda se je tak®1 nato pojasnilo, da je bil g. Stiger pop0]' noma po nedolžnem napaden, ker je vedel dekle proti domu na prošnjo stilničarja neki F., ker se je bilo bati, bi jo Amon v razburjenosti še nadah® pretepal. O kakem vmešavanju g. Sh' "Terja v zasebne zadeve Amona in uie' ■mve družbe, kakor tudi o kakem roPaf' rimm napadu ne more biti niti govora.
Dve nezgodi. V ponedeljek je Pad!* 551etna delavka Antonija Zelšakova 18 Spodnjega Jakobskega dola pri Marih°' ru tako nesrečno, da si je zlomila ^ roko. Predvčerajšnjim pa je spodrsni' na lestvi 401etnemu brusaču Josipu Le»' niku iz Prešernove, ulice na Teznem ! te padel kakih 5 metrov globoko na tla' Pri padcu se je nevarno poškodoval n8 ’cvi roki in na obrazu. Oba poškodoval ca sta bila prepeljana na zdravljenje mariborsko bolnišnico.
Tudi na mestni policiji se je že P01*' vil čas kislih kumaric. V zadnjih 24 ura le prejela policija 7 prijav, v svoje 2 nore pa je spravila na hladno ne]-, Ivana B. in Jurija V. zaradi pijanosti. J . '"efa F zaradi beračenja. Ano F. z8l?L.
novratka in nekega VeK slava B. zaradi splošnega suma.
Komisija za pregled in razredbo
sadja
VAŽNA ODREDBA BANSKE UPRAVE ZA NAŠE SADNE PRODUCENTE IN
IZVOZNIKE.
Bliža se čas dozorevanja sadja in kakor vse kaže, bo tudi letos izvoz ugoden. ^ tčm bo zopet mnogo pomagano našim kmetovalcem, ki drugod svojih pridelkov itak ne morejo spraviti tako zlahka v de-?ar ne po ugodnih cenah. Da bi se nase sadje v svetu čim bolj uveljavilo in bi Pridobljena tržišča tudi ohranili, je banska uprava naše banovine imenovala posebne komisije za pregled in razredbo "asega sadja.
, V Mariboru predseduje komisiji °krajni kmetijski referent za levi breg, njegov namestnik in član je g. Franjo Aplenc, inštruktor vinarske in sadjarske p v Mariboru, ostali člani pa so gg. franc Fras, župan in ekonom v Dobrenju, ,°sip Blaževič, ekonom v pokoju v Štuhcih in Anton Kerenčič, župan in po-estnik na Ranci. V Ptuju predseduje °misiji okrajni kmetijski referent v po-S. Josip Zupanc, namestnik je okraj-’ ®Petijski referent v Ptuju, člana pasta: Pavik Sagadin, tajnik cestnega odbora k P°koju v Ptuju in Ivan Kosi, okrajni J^etijski referent v pokoju v Podgorcih JVeliki Nedelji. — V Č e 1 j u predse-v ^ komisiji okrajni kmetijski referent tiari ^ p!ana pa sta gg‘ Miloš Levstik, i ^itelj v pokoju na Miklavževem hri-q 22, občina Celje okolica in Franc n,?n^n, posestnik v Višnji vasi pri Voj-Murski Soboti predseduje krmiisiji okrajni kmetijski referent v Urški Soboti, člana pa sta gg. Albin Du-i r’ ekonom na kmetijski šoli v Rakičanu h Avgust Kampi, trgovec v Nuskovi pri *°«aševcih. — V Ljutomeru predaje komisiji okrajni kmetijski referent l ^kitomeru, člana pa sta gg. Avgust Lu . načelnik železniške postaje v Lju-°meru in Jože Bratuš, posestnik ter dre-esničar v Ljutomeru.
. komisarji za nakladalne postaje na že-|2niških progah so: Petrovče—Žalec— l- Peter, okrajni kmetijski referent v Polzela—Šoštanj g. Franc Plesec, ^estnjk v Šmartnem ob Paki; Pesje— tlenje-—Paka g. Vinko Stopar, naduči-M v Velenju; Gornji Dolič—Slovenjgra-K okrajni kmetijski referent v Slovenj-.fadcu; Dravograd okrajni kmetijski re-^nt v Prevaljah; Št Jurij— Grobelno ^~fonikva g. Franc Vardjan, strokovni §jltelj na kmetijski šoli ob južni železnici; t • Vid—Mestinje, okrajni kmetijski re-2re„nt v Šmarju pri Jelšah; Poljčane— Jf®©, okrajni kmetijski referent v Konjiči Kostrivnica—Rogaška Slatina—Ro-; tec, okrajni kmetijski referent v Šmar-v Jelšah; Slov. Bistrica—Pragersko, j/ Vinko Gornjak, član banskega sveta Ponora v Slov. Bistrici; Rače—Ho-
če, okrajni kmetijski referent za okraj Maribor desni breg; Pesnica, okrajni kme tijski referent za Maribor levi breg; Cerk nica—Št. lij, g. Janko Šmarčan, oskrbnik v Jareninskem dvoru, pošta Jarenina; Limbuš—Fala, g. Janko Šumenjak, vodja trsnice v Pekrah, pošta Limbuš; Sv. Lovrenc—Trbonje, g. Ivan Mravljak, ekonom in sadjar na Vuhredu; Cirkovce— Ptuj, okrajni kmetijski referent v Ptuju; Moškanjci—Ormož, g. Ivan Kosi okrajni kmetijski referent v pokoju v Podgorcih pri Veliki Nedelji; Središče ob Dravi, g. Anton Kolarič, župan v* Središču; Križevci pri Ljutomeru, okrajni kmetijski referent v Ljutomeru; Bučečovci—Gornja Radgona, g. Joško Glaser, upravnik banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, pošta Slatina Radenci; Gornji Cmurek, g. Viktor Meitz, posestnik in član občinskega sveta v Tratah; Vrže j—Dokležovje, okrajni kmetijski referent za okraj Ljutomer; Beltinci, g. inž. Franc Mikuš, ravnatelj semenogojske postaje v Beltincih; Puconci—Hodoš, okrajni kmetijski referent v MurSki Soboti; Dolnja Lendava, okrajni kmetijski referent v Dolnji Lendavi.
V krajih, za katere ni postavljen komisar, izvrše pregled in razredbo sadja komisar iz najbližjega okraja ob izvoznikovih stroških za pot; če bi tega ne bilo, pa okrajni kmetijski referent. Za svoje delo prejmejo člani komisije in komisarji nagrade v znesku SO Din na dan iz sredstev državnega proračuna. Komisije in komisarji vrše svoje posle po določilih tretjega oddelka navedenih pravilnikov. Naredba banske uprave z dne 10. septembra leta 1931. VIII. štev, 4891/17 se razveljavi in člani komisij ter komisarji, imenovani s to odredbo, se razrešujejo dolžnosti, kolikor niso s to odredbo vnovič postavljeni v funkcijo.
Sokolstvo
Sokolska četa Sv. Marjeta ob Pesnici
se iskreno zahvaljuje Sokolskemu društvu Maribor III, ostalim sosednim sokolskim edinicam, pevskemu zboru »Jadranu«, kolesarskemu društvu »Perunu«, vojakom 45. pehotnega polka in gojencem podčastniške šole v Mariboru, vsem rodoljubom iz Maribora in okolice ter vsem domačinom, ki so s sodelovanjem, z darili, z udeležbo ali kakorkoli pripomogli k našemu, nad vse pričakovanje sijajno uspelemu nastopu dne 9. t. m. Obenem prosimo vse, da ostanete naši četi in njenemu težkemu obmejnemu udejstvovanju naklonjeni tudi še vnaprej. Zdravo! Za odbor: Vanda Mirko, t č. starosta.
Soort
Drevi Maribor: Železničar ;
Na igrišču I5SK Maribora v Ljudskem vrtu bo drevi ob 17.30 tekma za pokal mariborskega medklubskega odbora, in sicer se bosta srečala ISSK Maribor in SIK Železničar. Oba nasprotnika bosta nastopila v najmočnejših postavah, tako, da obeta današnja tekma nuditi dober nogomet. Vsa dosedanja srečanja med obema rivaloma so bila vedno napeta, zato upravičeno pričakujemo, da bodo tudi danes prijatelji nogometnega športa prišli na svoj račun.
Prva Usta najmočnejših teniških igralcev v Mariboru. Teniški turnir za prvenstvo Maribora se je včeraj končal. Drugo mesto v tem turnirju je zasedel Hol-zinger, ki je porazil Berganta 7:5, 9:7, 6:4. V damskem tekmovanju je zasedla drugo mesto gdč. Hribarjeva, ki je zmagala nad go. Babičevo s 6:4, 6:4. Na podlagi doseženih rezultatov je vodstvo turnirja izdalo naslednjo listo najmočnejših igralcev v Mariboru, in sicer: gospodje: 1. Hitzl, 2. Holzinger, 3. Bergant, 4. in 5. Halbart in Pušenjak, 6. Voglar, 7. inž. Černigoj, 8. Mazi. Leyrer, dr. Blanke, Gasparin, Poš in Fabijan niso bili klasificiram. Dame: 1. Ema Lir-zerjeva, 2. Breda Hribarjeva, 3. Babičeva, 4. in 5. Krausova in Thalmanova, 6. Boričeva. Brez klasifikacije je ostala ga. Ravnikova.
Romunski nogometaši v Mariboru. Z
Romuni živimo že v vsem povojnem času v političnem zavezništvu Ih tudi naši športni stiki š sosedno zavezniško kraljevino so v splošnem zelo živahni. Spomnimo se le tekmovanj za pokal našega kralja, ki se je pričelo ob priliki poročnih slovesnosti našega kraljevskega para v Bukarešti in potem nadaljevalo tekom več let. Razen tega smo z Romuni udeleženi v borbah za balkanski pokal in končno smo si ostri konkurenti v balkanski olirtipiadi. Od vseh teh precej močnih športnih stikov ni doslej odpadlo na Slovence prav nič. V nedeljo 23. t. m. pa se bo nudila redka prilika v naši sredini pozdraviti prvaka Bukarešte RFC Bucuresti, ki bo ob 17.30 na igrišču ISSK Maribora odigral proti SK Železničarju prijateljsko tekmo.
Prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi se bo letos odločilo v Mariboru, m sicer v dneh 5. in 6. avgusta. Tekme bodo v okviru prireditev Mariborskega tedna. Prireditelj bo SSK Maraton.
Zagrebška Viktorija In SK Split se
srečata v nedeljo 23. t. m. y Zagrebu. To bo prva tekma med obema nasprotnikoma za vstop v nacionalno ligo.
Revanžna nogometna tekma Beograd: Zagreb bo 2. avgusta v Zagrebu.
ISSK Maribor, nogometni odsek. Jutri, v petek 21. t. m. ob 21. bo sestanek pri »Grlu«. Vabijo se naslednji gg.: Tomažič, inž. Vodeb, Kurnik, Gustinčič, Konič in dosedanji odborniki nogometnega odseka ter gg. igralci prvega, rezervnega in old boys moštva. Udeležba je za vse strogo obvezna. Neupravičen izostanek ima za posledico izbris iz sek-cijskega članstva. Sestanek juniorjev se bo sklical naknadno. Načelnik.
Ptuj
Kataster Izseljencev. Radi sestave to« čnega katastra naših izseljencev v Avstriji, vabi mestno načelstvo vse one osebe, ki imajo v Avstriji svojce in sorodnike, ki so naši državljani, bodisi da živijo stalno ali začasno, da se zglasijo pri mestni policiji do konca julija t U da podajo potrebne podatke.
V torek 18. t. m. so spremili k večnemu počitku pekovskega mojstra Andreja Rakuša pri Sv. Urbanu. Pogireba se je udeležila velika množica ljudstva, domači Sokol, kojega starosta je bil pokojni, z domačo godbo na čelu. Častno zastopan je bil ptujski Sokol, kakor tudi zadruga pekov iz Ptuja s pevskim zborom. Cerkvene obrede sta opravila ptujski prošt dr. Žagar in domači župnik.
Nezgode In nesreče. Hudo se je ponesrečil posestnik Ivan Goznfk iz Rogoznice pri Ptuju. Pri mlatenju žita ga Jfe zgrabil mlatilni stroj za desno roko in jo grozno razmesaril; 3 prste mu je kar odtrgalo. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Martin Zavec, posestnik iz Za-borcev pa se je pri žetvi tako nevarno porezal s srpom na levi nogi, da so ga morali spraviti v bolnišnico.
Zvočni kino Ptuj predvaja v soboto 22. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 23. t m. ob 18.30 in 20.30 komedijo »Moja boš!« z Viljemom Fritschem In Elzo Elster v glavnih vlogah. Kot dodatek Foksov tednik in kulturni filim ZKD.
    -
Skromnost.
Nadvojvoda Albert je bil cnož angleške kraljice Viktorije. Kraljica je bila večkrat proti svojemu možu ohola m nepravična. Pa se je neki dan tako razsnffl zaradi tega, da se je zaklenil m posebno sobo in se dolgo ni prikazal.
Kraljica ga je šla poiskat, pa je potrkala na njegova vrata.
»Kdo je?« je vprašal nadvojvoda 'Albert.
•Viktorija, angleška kraljica. Odprti*
»Ne odprem vaše Veličanstvo.«
Kaj je hotela drugega, kakor da se Je obrnila. Čez nekaj časa pa je zopet prt šla k vratom in zopet potrkala.
»Kdo je?«
»Viktorija, tvoja žena. Odpri...«
»A, moja žena! Takoj odprem.*
W Shell:
Med Kltafci
1*1 je, da pripravi čaj. i*daj so se začuli koraki, stopila je elegantno oblečena dama, 'Ji bila več mlada.
;} ste Kwon Yick?«
, . kla je v torbico. Vzela je iz nje kos
na,
jjj.. —. popisanega ‘s kitajskimi črka-list
i;„^rosim, vrnite mi, kar sem vam na
^zročila pred sedemnajstimi leti!« tel« i®c ie listek pogledal. Zanihal je s s ^Soni nazaj, kakor bi ga bil kdo sunil
Sbii zahtevate? — Vi — Vi, go-• To — je bil.. .«
Ah ste napravili vi ta listek?« v^m! Moja pisava je. To je bilo od kn .človeško, da ste zavrgli tako ljub-
Q e!t
spe>i°^Pa ie sklonila glavo. Takoj jo je ^vigniia:
Ie< 2^' vam dolgujem mnogo zahvala. >ato vas bom kraljevsko obdarovanj s,°^a nisem mogla drugače. Vrnite ***. da ga pritisnem na svoje srce!« nje ai®ga sina? Sedemnajst let sem bil °^e- Zdaj mi ga hočete vzeti? Bil Zanj	vzgojitelj, učitelj in prijatelj,
krj y ^al v svoji revščini svojo srčno Ho Se .?em žrtvoval, da sem ga dostojnih. Vi pa pridete in ukažete:
»Vrgla sem te v blato, čeprav sem tvoja mati. Zdaj mi ugajaš. Lep si in Ijubez-njiv. Zahtevam te nazaj! Ne boš!«
»Da, upam, da bo v njem prirodai čut prevpil vse drugo!«
»Gospa! Motite se!« se je tedaj oglasil Jurij, ki se je bil vrnil. »Moj oče mi je vse povedal. Pri njem ostanem!«
Prebledela ie. Razprostrla je roke in vzkliknila:
»Moj sin! Moj otrok!«
Mladenič ji ni padel v naročje. Niti zme nil se ni zanjo.
Zajokala je:
»Dobro! Priborila si te bom šiloma!«
Obrnila se je in odšla.
Kwon Yick je objemal svojega posinov ljenca. Mrmral je kitajske zakletve, ki jih je znal še z doma. S temi molitvami je odganjal od hiše sovražnike, bolezni in nesreče.
Drugi dan se je oglasil eden najboljših odvetnikov. Takoj je Kitajcu ugajal š svojim mirnim ponašanjem. Povedal mu je vso zgodovino nesrečne matere in mladega Jurija.
Bila je neizkušena krasotica. Brez dovoljenja staršev se je poročila z nekim cirkuškim igralcem. Odšla je z njim iz Evrope. Hitela sta za srečo v Ameriko. On je kmalu pričel z njo grdo ravnati Ljubila ga je in potrpela. Da bi bila še bolj skupaj, se je tudi sama izučila. Postala je umetnica na trapecu.
Mož je izgubil službo. Zdaj je dolžil otroka, češ. da je dete v zapreko pri nju-
nih stremljenjih. Zahteval je, da se ga mora iznebiti, sicer jo zapusti. Obupana ni vedela, kaj bi storila.
Mož se je namenil v Kolorado iskat dragih kovin. Prosila je po najdeniščni-cah. Nrkjer niso hoteli sprejeti otroka. Obupana je tavala ponoči po Chinetown-su. Zagledala je pri Yicku luč. Porodiia se ji je nova misel. Izročila je Yickui dete.
Nekaj let je potovala z možem po za-padu. Srečna nista bila. Ona ga zdavnaj ni več ljubila, ker jo je oropal otroka. Neki kopač zlata je moža v prepiru ubil. Ostala je sama. Poizkusila sl je zaslužiti kruh s svojo umetnostjo na trapecu. Uspelo ji je. Naposled se ji je nasmeh nila sreča. Bogat živinorejec Iz Melbourna se je zanimal zanjo. Bil je vdovec. Želel je dobiti svoji hčerki ljubečo mater. Vzel jo je.
Ona bi bila prišla že prej. Pa je mož zbolel in dolgo bolehal. Ko je umrl, je takoj prihitela v Ameriko po svojega sina.
Starec odvetnika zdaj niti pogledal ni.
Sin mu je ponudil desnico:
»Pozdravljam svojo mater. Ne jezfan se več nanjo. Naj pride še večkrat sem! Jaz ostanem pri svojem očetu.«
3.
In potem se je začela pravda za otroka.
Sodnik je rekel mladeniču, naj se sam odloči in pove, ali ostane pri svojem kruš nem očetu ali gre % materjo in zapusti
Yicka, ki ga bo mati bogato obdarovala;
»Ostanem pri svojem,« je izgovoril Jurij in presenečen umolknil. Pred seboj je zagledal dekle, o kateri je sanjal in jo tolikokrat srečal. Samo roke mu je bilo treba iztegniti, pa bi jo bil drža! v objemu. To ga je zbegalo.
Bistrovidna mati je takoj opazila:
»Sin moj! Ne obotavljaj se! Liabeča srca te pričakujejo. Tudi moja hči bo sreč na, če se združimo!«
Tedaj je v fantu trenutno zatonila ofeoš ka ljubezen. Ponudfl je materi obe roki
Gledalci so pričeli ploskati. Vsi so mu želeli mnogo sreče.
Jurij je hipoma kriknfk
»Moj oče? Kje je?«
Kitajca ni bilo nikjer. Skrivaj je odšel.
Jurij je hotel takoj za njhn. Pa sta ga mati in dekle pregovorili, da je ostal čez dan z njima.
Ko se je zvečer ivffoil k Kwou Vidcu, je bila hiša temna.
Trkal je. Prišel je neki tujec. Povedal mu je, da je Yick hišo prodal in se vrni1 v svojo rodno deželo.
Mladenič je prebledel in bridko zajo*' kal. Odšel je...
Čez pol leta pa je dobil iz Kantona le« po pisano kitajsko pismo. Stari Kwon Yick mu je pisal, da naj se ne bega zastran njega, ker se je vrnil v svojo domovino, kjer je spet srečen.
Mar#* MfrfMc
36
OCEANOPOLIS
• **ri9*m$tl Moral*« proi^Iottt
Prav ta njegova odločitev pa je premagala tudi Intelo, ki je prisluškovala Doljanovemu pogovoru v Morajo.
»Zaman so vsi moji napori,« si je dejala. »Ljubezni, ki mi je zrastla v srcu, ne morem in nočem zadušiti. Čemu bi mučila sebe in njega? Naj se zgodi karkoli hoče. Njegova sem in on mora biti moj!«
S tem svojim trdnim’in nespremenljivim sklepom se je Intela odločila za zadnji korak. Telefonirala je Doljanu, In ga povabila k sebi.
Doljan je prejel njeno povabilo v svoji sobi in se takoj napotil k njej. Tudi on se je bil odločil. Tudi on je uvidel, da je vsak boj proti tej ljubezni nesmiseln in zaman. Zato je sklenil stopiti pred princeso in ji odkriti svoje srce, vse svoje neskončno hrepenenje, ki je gorelo v njem od tistega trenutka, ko jo je bil prvič zagledal v sanjah na ladji in še bolj po onefn dr.evu proslave v svetišču. Iskal je besed, s katerimi bi ji odkril vsa ta čuvstva, ko pa je stal naposled pred njo, v njeni sobi, kamor ga je pripeljala Su-daja, ki ga je čakala pri tajnem vhodu, je onemel kakor petošolec. Ni si upal niti dvigniti pogteda do njenih oči. Pa tudi Inteli se ni godilo bolje. Čakala je molče, kaj bo...
»Princesa...« je izjecljal naposled Doljan. Toda naprej ni mogel. Padel je pred njo na kolena in se oklenil njenih nog.
Intela ga je mehko pobožala po laseh in dvignila k sebi. Našla sta se brez besed v objemu in čutila na ustnah prvi poljub...
»Ljubim vas,« je spregovoril naposled Doljan. »Ljubim tako, kakor vas ne bi mogel ljubiti nihče drugi. Zaman je bilo vse moje upiranje.«
»Tudi jaz sem se borila s svojim srcem,« je dejala Intela nežno in ga posadila k sebi na divan. »Premislila sem vse in sklenila pozabiti na vas. Nalašč se nisem zanimala za vaša pota, a če se mi je posrečilo za nekaj časa premotiti svoje hrepenenje, se je potem pojavilo še z večjo silo in me gnalo k vam.«
»In sedaj sva se našla, moja zlata princesa.«
»Našla...« je pritrdHa Intela in se ga znova oklenila. »Nobena sila naju ne more ločiti.«
»Nobena?« je vprašal Doljan zaskrbljeno. »Kaj poreče oče, kaj vlada?«
»Ne vem,« je odgovorila Intela. »Morda se bodo naposled vdali in nama dovolili srečo, po kateri sva zahrepenela. Pa tudi če bodo nasprotovali, jaz bom ostala vekomaj samo vaša. Prisegam vam, da
ne bom nikoli poljubila drugega moškega, pa naj se zgodi karkoli. Sicer pa, saj zaenkrat ni treba, da kdo izve za najino ljubezen. Premislila sem že vse in uredila tako, da se bova lahko sestajala nemoteno in neopaženo.«
»Bojim se,« je odgovoril Doljan, »da naju bodo vedno izsledili. V tem kratkem času svojega bivanja v podtnorju sem spoznal, da imate priprave, s katerimi lahko opazujete človeka naj bo kjerkoli. Nikjer v Oceanopolisu ni kotička, kjer bi bil človek popolnoma varen.«
»Menite?« je smeje se dejala Intela. »Tako hudo ni. Opazujemo in zasledujemo lahko samo tistega, ki ne pozna sredstev, s katerimi to zasledovanje in opazovanje lahko prepreči. Od danes dalje boste vajrni tudi vj.«
Po teh besedah je stopila v sosedno sobo in se vrnila z neko malo pripravo ter jo izročila Doljanu.
»Glejte,« je dejala, »To je aparat, ki uničuje v vaši okolici vse one žarke in tokove, s katerjmi bi vas kdorkoli lahko opazoval, vam hotel vsiliti svojo voljo ali pa vas tudi skušal otrpniti. Prosim vas samo, da čuvate ta aparat in ga nikomur ne pokažete! To je priprava, s katero smo opremljeni samo mi, ki pripadamo vladajočemu razredu podmorja.«
»A kaj bo, če izve vlada, da ste mi iz-dafl svojo skrivnost?«
•?!ako naj to izve?« •
»Čisto preprosto! Če me bodo skušali opazovati in se jim to ne bo posrečilo, bodo vedeli takoj, da imam aparat za izločen je tujih vplivov in storili bodo vse,
da mi ga odvzamejo in izvejo kje sem Z* dobil.«
»Na to zares nisem mislila. Toda dobro, bodite previdni in uporabljajte ga samo v skrajni sili. Mimo tega mi morate obljubiti, da me ne boste izdali.«
»To se ne bo nikoli'zgodilo, princesa. Rajši bi izgubil življenje, kakor da bi vas izdal. Preveč sveta mi je ljubezen do vas, da bi jo komurkoli zaupal.«
»Zanašam se na vas, moj najdražji. Samo na ta način bova mogla doseči svoj smoter, samo na ta način bova mogla biti srečna.«
»In sedaj bom varen tudi pred Morajo,« je vzdihnil Doljan ves srečen. »Saj mo to mi povejte, princesa, niste Dili tisti, ki me je rešil njene vsiljivosti v Se* misovem parku?«
»Ste to takoj ugenili?«
»Mislil sem si, da ni nihče drugi tako pazil na moje korake, kakor vi.«
»Zares. Opazila sem bila že na veseli® po proslavi dneva potopitve, da se zani' ma za vas ena deklet našega razreda. Takrat še nisem vedela, da je to Mora" ja, slutila pa sem. Poznam jo predobro. V podmorju je mak) lepših moških iz višje družbe, ki jih ne bi bila že skušala on* miti in pridobiti zase s svojo divjo, a n®' stalno ljubeznijo. Gorje mu, kogar si !*■ bere za svojo žrtev. Njen suženj postane in ne more se izviti iz njenih mrež vS* dotlej, dokler se ga sama ne naveliča H* ga vrže od sebe. Potem si izbere drug®* ga, tretjega, četrtega... Tako je sM3' la zajeti v svoje mreže tudi vas, Doli®11 (Dalje prihodnjik’
Neprijetnosti modernega življenja
OD JUTRA DO VEČERA IN VEČERA DO JUTRA...
Kaj mislite, ali smo moderni ljudje normalni? Ne glede na relativitetno teorijo, ampak ali se lahko na primer reče, da so vaši živci zdravi? Jaz prav gotovo dvomim o tem. Imam seveda razloge, da to trdim, in sicer Še prav tehtne razloge.
Pred kratkim sem obiskal znanega psihiatra.
»Pravite, da se ne počutite dobro? Nervozni ste?«
»Sem,« odgovorim.
On me nato prične izpraševati, ali je bil v moji rodbini kdo utnobolen, epileptik ali alkoholik.
»Ne, vsi moji predniki so bili zdravi kakor diren.«
Gospod doktor me je tedaj ljubeznivo potrkal z majhnim kladivom na koleno, mi pogledal v oči in me vprašal, ali me rada glava boli in ali se kdaj onesvestim. Ko sem mu rekel, da me dostikrat boli glava, mi je preiskal kri in ko je tudi to končal, je pomenljivo skomignil z rameni, zamahnil z roko, kakor bi hotel Izraziti dvom in rekel Skozi zobe:
»Res ne vem, zakaj $te tako nervozni in izčrpani.«
Torej rriti on ne ve!
Toda... Jeas in vi seveda vsaj čutiva, od kod to izvira. Evo. >.
Sphn v težkem, trdnem spancu. Zviš-korm planem pokonci.
Brrrr! Brrrr!.,. Ah, ta prekleti telefon! Skočim iz postelje, Iz tople postelje. Kovinska zvonca telefona se mi zdita kakor oči pošasti... Halo!-.. Kdo tam?... Kaj?... Tukaj sem jaz in ne Tone Bučar !
Napačna zveza! To bi si bil lahko mislil. Kdo bi me sicer klical tako zgodaj! Seveda sem legel zopet v posteljo. Toda komaj sem dobro zaprl oči, nekaj strašno prasketajoče zabobni po ulici. To je stroj za phanje asfalta, ki je pričel delati. Kdo ve, kolikokrat bo še zabbbnel! O spanju seveda ni več govora. Obupan vstanem in se jamem oblačiti, V zadnjem hipu opazim, da ni nikjer gumba od srajce. Oh, to večno zlo moške toalete !
Nazadnje sem ga našel v žepu telovnika. Ko sem hitro pogoltnih zajtrk, sem si opekel ustnice. Za vraga! Na ustnicah se ml je naredil mehur. Zunaj vreščanje. Na dvorišču otepavajo preproge, kakor bi grmeli topovi. Pred vežnimi vrati se začuje močan glas mlekarja. V sosednem stanovanju brni priprava za vsrkavanje prahu. Nekdo pod menoj uglašuje klavir-Pravi dirindaj! In to že od ranega jutra!
Ah, ko bi bilo to vse! V tej zmešnjavi pa mora biti človek še zbran in mora imeti v glavi vse polno reči. Na primer: širina ovratnika številka 42, številka rokavic 9, telefon 2440, avtobus 1 in 3, nadalje številko hiše svojega dekleta, številko srečke, številko zavarovalne police, oj, koliko različnih številk! Zdi se mi, da imam računski stroj v glavi, toliko je teh številk. Grozno se bojim, da se mi vse te številke ne zmešajo. Le pomislite, kako bi bilo, ko bi v trgovini zahteval ovratnik številko 9 in Čakal na avtobus številko 2440! Strašno, zares, strašno!	..
Na ulici sem. Avtomobili, avtobusi, vo-footvi, trobente, sirene, zvonci, nešteto
klicev, klici prodajalca časopisov, voznikov itd. In temu pravijo »simfonija velikega mesta!« Vozim se z avtobusom. Moj sopotnik mi reče:
»Kakšno drvenje! 2e pol ure stojim na en! nogi.«
»Da ... ampak na moji nogi!«
Vsi potniki okrog mene črtajo časnike. Papir šelesti. To mi strašno draži živce, toda kaj hočem.
Nazadnje pridem v pisarno. Pregledam jutrnjo pošto. Skoraj nobenega pisma, ki bi me razveselilo. Vse samo zahteve in opomini, tako se mi zdi, kakor bi bil ves svet zoper mene. Na vsa ta pisma je treba odgovoriti, toda gospodične strojepiske še ni...
Večer. Komu je mar zabava! Pa tudi če grem v gledališče, kinematograf ali kavarno, ali je to morda razvedrilo in oddih?
Ko ležem in me objame spanec, se zopet prične nočna simfonija. Če v sosednem stanovanju ne hrešči gramofon, se gotovo na strehi breznata maček in mačka. Poskušam, da ju preženem toda zastonj, nekje visoko sta nad menoj in presunljivo mijavkata. Tri je že! Kaj naj počnem? čeprav vem, da bi tega ne smel storiti, vendar vzamem prašek za spanec.
Zjutraj sem zopet ves obupan.
Zdravnik pa ne razume, zakaj so naši živoi tako izčrpani. Res, to je težko razumeti!
Naivečja šampanjska steklenica.
Na chicaški svetovni razstavi je neka angleška tvrdka razstavila šampanjsko steklenico, o kateri se da mirne duše trditi, da je s svojo velikostjo postavila re-
kord med vsemi/ steklenicami sv«*f Tvrdka nameraval te šampanjske v® kanke spraviti v promet in so nameflie' ne za rodbinske gostije ameriških boZ* tašev. Steklenica je visoka I meterjr ima vsebino 27 litrov šampanjca. Za piranje te steklenice služi poseben ^ hanizem, ki je montiran na vratu in vi steklenice. Drugo redkost je razstav** la neka francoska veletrgovina z vino®1' Razstavila je konjak, ki je bil pred 2* leti, torej leta 1717. spravljen v klet z »*' menom, da se napravi iz njega pristP' francoski konjak. Ta konjak je bil doS1®' razstavljen že na 17 velikih razstavah 1® je bil prirejen v francoskem departeme®' tu Cognacu.
Pečena ženska v krušni peči.
V vasi Šlagovu pri Trnavi so začutil! prebivalci neke hiše, v kateri je tudi karna, iz kleti, kjer je nameščena krus* ria peč, hud smrad po osmojenem ožganem mesu. Odprli so peč in našli njej ostanke neke mlade dekliče, ki J najprej zakurila peč, nato pa zlezla njeno notranjost in se spekla. Vzrok 8 momora je zopet: nesrečna ljubezen.
Ludovik XIV. In propovednlk.
Francoski kralj Ludovik XIV. je ko cerkveno besedo, vsako propoved božjo službo pozorno poslušal. Neko® poslušal lep govor znamenitega cef^. nega govornika Jeana Baptiste Masll°®|j Ko je ta svoj govor končal, je rekel Masilonu:
»Oče, jaz sem doslej slišat že znamenitih govornikov in vselej sem zadovoljen z njimi. Kar se tiče vas, s®. vselej, kadarkoli vas poslušam, nez#** voljen sam s seboj.«
Mali o
Razno
RADI
TRGO.
OPUSTITVE
vine -iBHlI
oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik. Koroška upsta 9. Izrabite to Izredno priložnost]	230?
POHIŠTVO
lastnega Izdelka dobavlja PO skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ul. 22. nasproti •vrčke V. Welxl.
MARTIN SAFRAN. •Hibo-, črkoslikar, pleskar In icar, Maribor. Slovenska ul. ?r?X?*,na v8a v to stroko feia ter lih Izvršuje lobro Ih poceni.	1664
FOURNIER,
kaukaškl oreh. v veliki izbiri dobite poceni pri Zalogi pohištva. Vetrinjska ul. 22. 2331
Kupim
ZLATO,
zlatnike in platiii kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orožnova ulica 8	2642
Prodam
OTROŠKI VOZIČEK,
dobro ohranjen, poceni na prodaj. Delavska ulica 9. 2649
ENODRUŽINSKO HI60
z vrtom prodam. Pobrežje, Stanko Vražova ulica 13. 26-1«
HlSO Z VRTOM
na Pobrežju za Din 40.000.— proti mesečnemu odplačevanju proda: Jugoslovanska hra nilnlca in posojilnica Maribor. Ktalja Petra tre 6.	2586
RADI SELITVE
prodani štedilnik, otomano in 3 stolice. Vprušatl: Franko-panova ulica 61, I. 5003
Stanovanj«
TRI DO ŠTIRI
sobno stanovanje s kopalnico in vrtom v bližini parka. Tru barjeve. Clrll-Metodove, Maistrove, Prešernove. Razlagove, Aškerčeve ali Tbmšičevč ulice iščem za takoj. Naslov v upravi »Večernlka«. 6000
Sobo Išia
IŠČEM SOBO
s. strogo separiraniro vhodom v bližini Kralja Petra trga ali komande mesta. Naslov v upravi »Večernika«. 5000
ŽELEZNIŠKO LEGITIMACIJO
sem Izgubil. Kdor jo je našel, naj jo odda proti nagradi v del.; drž. žel.	2650
Sluibo dobi
UČITELJA
ali učiteljico glasovi r ja iščem za svojo 13 letrto hčerko. Sa-rtio dobre moči naj javijo švoj naslov upravi »Večernlka«, pod štev. »2651«.	2651
Tarzan ll.de!
le izšel
K
Dobite ga v upravi „Jutra“ in ..Večerni*
Maribor, Gosposka ul*^!
Fini
pisemski papir
v največji izbri v in papirnici
Tiskovno zadruge
Marib0^
Aleksandrova casta ^
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tbka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor*